PaviRbil fraiiko v državi SHS. 245. Itev. Izhaja r e sr. en nesžeijj (n praznike*; vsak dam ob 10. url dep©Id«š®. CrediiiStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 6,1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pii večjem naročilu popust. W Ljubljani, v soboto 23. oktobra 1920. ’■ J;' dlesiie lugeslov. secUelne - demekrstiine slrenk®. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo icto >{ 240, ss pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Uprnvničtvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št.M,, Očifelieko tiskarna. Vladni zakon o „redu in radu“. Belgrad, 22. Na seji ministrskega sveta je bil sprejet predlog ministra Za notranje stvari dr. Draškoviča glede uredbe o spoštovanju države in reda in dela v njej. Ta predlog se bo predložil v rešitev parlamentu, ako bo sprejet predlog zakona o uredbah. Po tem predlogu ministra bodo državna oblastva smela preseljevati rodbine hajdukov in dezerterjev; ustanovile se bodo posebne straže, patrole in tiralci. Ministrski svet bo odredil okrožja, v katerih se bodo smele gorenje odredbe vršiti. Vsi oni, ki bodo sodelovali pri takih pogonih in bi bili pri tem ranjeni, bodo užl-■*ali invalidsko podporo. Z uredbo proti draginji se državna oblastva Pooblaščuje, da smejo krivce obsoditi na zaporno kazen do petih let, jim razprodati imetje m prepovedati poslovanje. Razen tega jih bodo smela Kaznovati tudi z denarnimi globami do vrednosti vsega krivčevega premoženja. V borbi proti korupciji in sabotaži državne službe od strani državnih uradnikov se bo ustanovilo disciplinarno sodišče, ki bo sodio Po »svobodnem** preudarku. Uradniki, ki imajo nad deset let službe, se kodo smeli odpustiti s penzijo brez doklad. Vsaka propaganda ustna in Tismena „ za rušitev" današnjega reda v državi in družbi se bo kaznovala z zaporom do dveh let, tiskarne pa se bodo zatvorile in združevanja prepovedala. Prepovedane bodo tiskovine, s katerimi bi se poizkušala slabiti vojaška disciplina. Hujskanje enega plemena proti drugemu ter žalitve in postavljanje enega plemena na drugo, ter vsako poniževanje in provociranje se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Ne bode se smelo začeti niti lokalne, niti splošne stavke, ako bi se prej ne poizkušalo priti do sporazuma potom ministrstva za socijalno politiko. Obrati za razsvetljavo, vodovoda in v pekarnah se ne smejo ustaviti, ako se 15 dni prej ne predlože pismeni predlogi ministrstvu za socijalno politiko. Ldu. Naše čete odhajajo s Koroške. Ljubljana, 22. Naše čete, nahajajoče se v coni A, so dobile povelje, naj se tekom današnjega dne umaknejo s plebiscitnega ozemlja. Stavka na Angleškem se razširfa. Belgrad, 21. »Politika" javlja iz Londona: Skupščina delavske stranke je pozvala vse delavstvo, naj se pripravi za borbo glede urejevanja plač. V primeru, da se njihovim zahtevam ne zadovolji, so sklenili delavci, da prično prihodnjo soboto stavkati. Stavka rudarjev je popolna. Ne dela se v nobenem rudniku. Iz rudnikov samo še črpajo vodo, da bi ostali porabni in da jih ne bi zalila voda. število brezposelnih delavcev je vsaki dan večje. Ako se položaj v kratkem ne izboljša, bo doseglo to število dva milijona. Izvoz premoga iz Angl:je je popolnoma ukinjen. Tudi delavci v pristaniščih so pričeli stavkati. Železniški nameščenci še niso ustavili dela. Tajnik zveze železničarjev, Thomas, je na zborovanju izjavil, da sedaj še ni čas za borbo med delom in kapitalom. Treba je misliti na nevarnost, ki )o lahko donese ta boj s seboj, da se IKjpolnoma uniči Anglija. London, 21. Zborovanje železničarjev je sklenilo, da prično vsi železničarji v nedeljo opolnoči stavkati, če vlada ne sprejme pogajanj z rudarji pred 23. oktobrom. Glasgov, 21. Delavski voditelj Smillie je izjavil pri neki skupščini, da so rudarji pripravljeni delati in zvišati produkcijo premoga, ako se njihovim zahtevam po zvišanju mezde ugodi. Vladni zakon o „redu in rada*4. SLABI IZGLED1 GLEDE JADRANSKE KONFERENCE. Berlin. 22. »Deutsche Alleemeine ZeitunP« lavlla Iz Rima oo vesteh oficiiajnih kropov: V rimskih kroeih intain malo unania na uspešna oopala-nia ker Jugoslovani zavračalo meio na Julijskih aloah. Jueoslovani vztrajalo ori NVilsonovi črti in se branijo Pripustiti zvezo Reke z haliio. avstrijski socijalisti izstopili IZ VLADE. , Dunai 22. Zveza sociialno-demo-kratskih poslancev ie imela danes dopoldne selo. na kater so se socialdemokratski člani vlade pozvali Jal snričo novepa oolltičneea pologa zaouste svoia mesta kot držav-tajniki in državni nodtainiki. Zve->e soelasno sklenila to: Koalicia ”led socialnodemokratsko in kr-*čanskosociialno stranko se ie me-®eca iuniia izialovila. Takrat ie zve-a krščanskih socialcev pozvala ve-' narodne skupščine nai nrevza-mv ^er se ,e ta branila izool- ’ 0 ,žeH°. ie bilo sploh nemogoče a.viti vlado Zato se ie morala vnin *na Ploščina razpustiti, dn bi skl T °dločili ali nai krščan-sectn?^- a*' socilalni demokrati •Čila nov2. v*ac?o. Sedai ie odlo- v- Ro demokratskih nače- lih imaio krščanski soci1a»cl dolžnost. prevzeti vlado Zveza le odklonila vsako udeležitev orl vladi Pro-norčni kabinet, sestavlien le za izvedbo volitev le svoln nalotro izpolnil. /veza pooblašča socialnodemokratske člane vlade, da odstopilo s svoiih mest. PROTI ČEŠKIM ŠOLAM NA DUNAIU. Dunai. 22. V dvanajstem dunai-skem okraiu so pričeli radi otvoritve češkoslovaške liudske šole stavkati nemški učenci. UKINJENA BLOKADA RUSIJE. Moskva 22. V Baltiškem morjp nahaiaioče se angleške ladie so bile pozvane v Aneliio. ker ie oo podpisu »redtniria y Ricri prenehala blo-koda zoner Rušilo. RUSKO-POLJSKA FRONTA. Moskva. 22. Frontno poročilo z dne 21. t. m.: Ob Berezini so se v odseku Minsk in Sluzk prestavile čele v znislu noeoiev nicmiria. Se-vernovzhodno od Sluzka nas ie sovražnik zvečer 19. t. m. napadel in nas prisilil da smo se umaknili v no-stolankc proti vzhodu. Na iužni fronti le nanadel sovražnik naše utriene rostoianke nri Sinelniko\vu, pa ie bil krvavo odbit. O novi internacionali. Fric Adler. »Pri lokomotivi se le razletel parni kotel. Deli stroia so bili raztrešče-nl En večii del z dvema kolesoma in s prostorom za- stroinika le ostal oiiranien. Stroinik »ziavi: Lokomotiva še obstoii dei. na katerem se iaz naha!am. to ie lokomotiva. Med tem se nekal raztreščenih delov snravi zonct skunai: dva kolesa, dimnik m piščalka. En nov stroinik iziavi: Jaz imam sedai tudi eno lokomotivo! Mi čuiemo torai o dveh lokomotivah in vidimo ooleer tepa še vrsto raztreščenih delov ki se ne orištevaio k nobeni od obeh lokomotiv, »Obsto-iite« dve lokomotivi; toda nobena ne more voziti! Ta ie natančna slika, ki io resnično kaže Internacionala. Neprestano se govori o dveh Internaciio-nalah. toda resnica »e. da sedai n i ni a ni o n o b e n e. Le če to brit-ko resnico polno polmuiemo. moramo resno preiskati Droblem nove vspostavitve Internacionale. V eni točki ie koneres v Moskvi podal razvesellivo lasnost. Jasno ie Izrekel da od nlepa zaželiena tretia internacionala noče biti nič drueetra kot organizirana skuonost komunističnih strani vseh dežel. Tretia internacionala nai torai v mednarodnem noeledi! rcnrezenUra tlo stranKe. Nasprotno hoče druea internaci-lonala združiti vse sociialistične stranke, ki stoie na razrednem stališču. torei iz posameznih dežel tudi no več strank. Vi se medseboino raz-likuieio le no taktiki. Ona Dredstav-lia torei nekako tlo delavskega sveta v oopledu na mednarodnost. Pod imenom »delavski sv<*t« raautnevamo obliko institucije, kakršna obstoii v Avstriii. V našem »delavskem svetu« združene vse socialistične stranke. ki vidiio v »odstranitvi kapitalističnega nrnizvaialnesm načina svoi ci’i in v razrednem boiu sredstvo za osvoboditev oroletariiata.« 1 u sede skunai zastopniki spciialno demokratične strajike z zastopniki komunistične stranke, da se nosvetuieio o skunnih problemihi vse^a razredno zavednega oroletariiata in da o niih sklenaio. Tako ?e naš »delavski svet« no«?tal nekak parlament delavskega razreda. »Delavski svet« ne more biti nadomestilo za stranke r izkazal na se ie kot velik nosoe.ševateli enotne akciie oroletariiata. V niem proletarske stranke zastnnalo svoia različna stališča z orožiem duha. V odločilnih situaciiah od večine razredno zaved-neea oroletariiata »kleniena taktika veia za vrse. »DelavsKi svet« v Av-sinii ie enotnost oroletarske akciie pospešil v veliki meri ^sekako ie bilo to moeoče le ker se ie omeiil in ni od posameznih strank zahteval nemogočih reči ter se ie v nekaterih primerih odločil da ne bo skleoal sam temveč ie orenustil odločitev šociialno demokratični in komunistični stranki vsaki za sehc Tako nastane za nas vprašanie: Ali nai nova Internaciionala predstavila tip stranke ali Pa tlo »delav-skeca sveta«? Vsaka razrešitev ima svDie prednosti i» slabosti. Tip stranke omoj?oea enotno akciio o širšem delokrogu orneluie na nuino obsee or?a.n!zacii na odločilen način. Tip delavskega sveta na omeiuie unliv InternacMonale v nreceišnii meri. da-ie na možnost da se združHo proletarske množice vseh dežel. Interna-ciionnla zelena r>o tipu stranke, bo v večini de?el ostala l_p maihna sekta. T?d delavskeea sveta na v vsaki deželi omopoča nriston večinskih proletarskih strank, omosroča nriston vsem. tudi v tistih nesrečnih deželah. kier ie delavsko gibanic rax-ceplieno. Potrumni strelec na ero-Ia Stlirkgha. Fric Adler, ob-soia komunizem In odklania moskovsko Tnternaciionalo. Tretia Internacionala ni in noče bit? nič drupe^a kot oreanizatorična skupnost komunističnih strank vseh dej?el. Tako se ooravičuie stališče, ki sem ^a vedno zastonal naoram pHasnlm sodrusrom: sče bi se priznal k tretii internaciionali. bi se nredvsem priznal h komunistični stranki v Nemški Avstriii. Zakai zdi se mi neodkrhosrčno. da oe moram doma boievati oroti komunistični stranki kot nesreči za delavsko stvar, v mednarodnem oodedu oa na’ bi bil prikliitčen k centralni or-eanizaciii komunističnih strank. Moskovski koneres le odstranil možnost take- dvorezne vloae. Vprašanie se torei nc srlasi več: »Ali hočete o»is1oni{j k treti Internaciionali?« ♦cmveč: »Ali hočete vstopiti v komunistično stranko vaše dežele?« Ne v mesrleni obliki želic no mednarodni solidarnosti ie stavlien problem temveč v konkretni obliki o nenosredno potrebni taktiki oroleta-r:'Va v lastni deželi In tu ie za ove-fpJno večino oroletariiata lasno da na more iti Isto not. ki io ie dosle) hfdUo komunistična stranka in od katere tudi v bodočnosti noče ločiti. Komunisti- slede voiaško avto-catično ukazom iz Moskve ravno tako. kakor so sledili mnotro usodnih mesecev ukazom Iz Budimpešte! SocMalno demokratično izšolani delavci nc veruieio. da hi mo^la biti diktatura Internacionale traino dobra in nsoešna. kakor tudi bi bilo želeti. da se nomnoži boina moč skupnega oroletariiata. Pri kompliciranosti gospodarskih in političnih nosro-ipv ki določuioio taktiko delavskega razreda, ni nikoear — na nai ie še tako ženiialna t?lava! — ki bi mogel doumeti te oopoie za dru^o deželo. Namreč oravočasno doumeti, ne 7Podovsn''!>o - znanstveno šele naknadno. amnak praktično - politično pred ootrehnimi odločbami. Jaz vsai moram priznati, ko vidim, kako se mi s trudom in težavami nosrečute. doumevati potrebno taktiko v Avstriii. da si ne morem »redstavlian moža z vestio za odffovoruost. ki bi moeel naše gibanie voditi Iz Inozemstva. Vsak sklep ki ca nanravi Inter-naci;onala oontenl omelitev avtonomij strank v posameznih deželah. Zakai. ako nai Internacionala ne ho le beseda, temveč resničnost, sme obstoiati avtonomiia posameznih strank le v tistem okvirili, ki pa določa io skleni hjteniaciionale. Zato so skleni Internacionale živllenlsko vprašanie. ne le za nio samo. temveč za vsako posamezno stranko ki ii ie oriVliučena. Kaiti oriston k internacionalni oreanizaciii brez resne volic da se bodo priznavali nieni skleni, ie farsa. Vse ie odvisno od teea. v koliko se Internaciionali nosi eči svoio potrebno enotnost spraviti v sklad z akclisko zmožnostjo nrikliučenih i; strank Za razrešitev teea težketra problema te odločilne važnosti, kako nastaiaio skleni Internacionale* ali so delovni produkt razredno zavednega svetovnega nro-leiarilaJa. ali na so le diktat ene skupinice Hudi r* Zakai tudi socialist ki smatra diktaturo oroletariiata nad huržuazik) v odločivni fazi socialne rcvolticiie za neizbežno notrebo. mora nriznati da ne moro obveliati med proletariiatom samim nobena diktatura temveč le demokratična enakopravnost. Smo mnenia. da se nova Internacionala ne more sezidati no dikiatif posameznih skupin — in nri feni še takšne, ki se sama nahaja v Dosebno težki taktični situ-aciii — temveč da more skupna ak-ciia Internaciionalc biti le plod imla- poditve socialističnih strank vseh dežel. Mi občuduiemo enerpiio In požrtvovalnost ruskih revolucionarjev. toda mi se ne moremo odreči, da pristopimo k Internacionali kot enaki med enakimi! Nova lutemaci-ionala ne more biti oktrolran« od posameznikov, če so to še tako odlične osebe. Ona more nastati samo iz dela skunnepa ra/redno zavedne-ca proletariata. Mi želimo več enotnosti in skunnosti v orpanizaciii in v akciiah svetovneva proletariata Toda ne moremo nriztiati ooti do tepa cilia ki io hodi tretia Internacionala, ker bi ori tem ravnali oroti naši socialistični vesti. Kaiti centralizacija, kakršno hoče imeti moskovski kon-pres. more biti po našem omeniu semo rezuitat. ne na nrednouoi mednarodne orpanizaciie delavskeira razreda. V Moskvi so stali na razpotiu. Spreiem laške stranke, ki ni enotno komunistična, se le mopel tolmačiti, da se bo tretia Internacionala razvila iz strank a rskepa tina v tin dela vskepa sveta. Ta sklep ie inot>el nnmenii. dn bo postala lnternaciio-nala sknnttepa oroletariiata da bo lorei snreiela tudi stranke, ki ne vi-Jlio možnosti svetovne revolucie samo v boltševiško zpodovinski ner-šnektivi. Toda odločitev le bila dru-pačna. »jriznal se le stroco strankarski tln’ To oomenia skoro za vsako stranko ki sc ii lioče orMoniti. razkol v stranki sami. In konsekventno tema sklepu ie že Izšel na laško stranko iTkaz da se »ščisti« Taf,o ta od«tratiiena možnost da hi mo*la nostaff tretia fnternacikntala torišč j za I/z!davo Internacilonsle. Po na-^em trdnem Prenričaniu more Internacionala postati resnica samo tedni. ako bo imela obliko delavske«« sveta.« lzvaianla sodrupa Adleria se do-nolnoma kriicio s tem. kar smo mi vedno zastopali. Komunisti so obso-ieni. da ostaneio mala politično nepomembna sekta. Delavstvo trumo-rra odnada od niih. Delavski razred ho s-'imo tedai njočan in vpliven če bo složen. Komunisti na deiavsKO slopo zavedno razbiiaio. S tem delavstvu silno škoduieio! Volljve v Nemški Avstriii so lasno nakazale, da so komunisti brez vse moči! Nemško delavstvo iih ie zaoodilo. Samo nezavedni zaneliančki še capin io za niimi. Komunistična stranka e tudi ori nas šušičasta Koristi delavstvo nima nrav nobene od nie. ZpoI? škodo! Volilni program JDS. in delavstvo. ■ V obliki »ifovora dr. Oreporia Žerlava na seii izvrševalnepa odbora JDS. dne 21. oktobra 1 1920 v Llubllani« oriobčuie »Jutro« v svoil šlPvilkl od 22 oktubra volilni oro-pram slovenskh dpmokrahiv Na točke državnonravnepa značaia ki zavzemalo obširen del nroprama se za enkrat ne botro o7irali ker bo še dovoli orilo7nnsti da izprepovorimo tudi o teh stvareh kakšno hesedo. nač na so moramo nekol^n ha viti s posameznimi posoodarskinii točkami nroprama. zlasti z nniipj ki se tiče- razmeria demokratov do delavstva. Stara liberalna, oozneie napredna m danes demokratska etrankn le hila in ie zastonu:ca kanitelističnih interesov in ie združevala in združnie v sebi vse. ki ima*o kapital ali na ki zapovarlaio interese kapitala v nadi da bodo sami tudi en''h našeh demokratov le nekak vnanii okras za javnost dočim ?im bife nod tem modernim plaščem nrav čvrsto tiiihovo staro kapitalistično srce. To se vidi naibolie iz onepa odstavka vol>lnepa programa kW povori o osemurniku Oni nraviio. da bodo to pridobitev vedno branili »ker sn sami sodelovali nri nipi Sodelovali — kaf sodelovali9 Kanitulirali ste! Kapitulirali pred organiziranim delavstvom in nič drueače! Kanitulanla seveda boli *n duševna bol rodi želin on re-vanši no odnravi ospmurnika ali če drupače ne pre vsai no nlepovl ome-litvi in utesnitvi, na bilo to mapari ootom kompromisa če drugače ne pre! l e notdeimo. kai nravi demokratski nroplas: To pridobitev delavstva bomo branili (hvala za oo-moč!) vendar če hoče samo nreko 8 ur delati se temu ne sme staviti zanrek (zakon o redu in raduV — Mehanična unoraba oseniurnika na male obrate na vedo v čudovite ne-zmiselne posledice Posebne komisi-ie c sodelovaniem nnzadetih pod vodstvom državnih funkciionariev imak> določati kateri teh obratov s»v>d>do zmiselnn nod nsemumik Tak komkromis bo rešil osemurnik ut^meliene onoziciie in ustreženo bo obrtnikom* Tako naziranie o osemurniku od-pnvaria nrilično Posnodarskim vidikom dunaiskih krščanskih socilaloev z ni»hovim '•e^evaniem male obrti Mi nimamo nič oroti temu če JDS. dosledno svoiemu nropramu rešuie obrtnike Toda čf bo to poskušala na račun delavstva bo boi trd. lako trd! Iz navedenih točk ie razvidno, da današnia JDS. ni in ne more biti s'raoka delovuppa Hudstva. To ie stranka Posnodarske reakciie katere navidezna naprednost se izraža samo v odločnem boiu Droti klerikalizmu. s katerim se bo pa takot zve7ala. ko se bo šlo za moderne zahtev* orpaniziranepa delavstva Zavezništva duhovščine In voiske. da ne covorimo o neodgovornih čini-teliih. kanitalizeni ni nikdar zametal in oa tudi nri nas ne bo. ko bo oriše! čas za to. Klerikalci in delavstvo. Naši klerikalci so prav dobro vedeli. zakai so začeli izdaiati takozva-ni »neodvisni« »Večerni Ust«. Izdaiati so Pa namreč začeli edinole v fo svrho. da vnričo rastoči moči naših sociialisfičnih orpanizaeil seieio z niepovim nisanfern med delavstvo raznore in sovraštvo in da nomapalo od časa do časa tudi komunistom če se iim zdi. da se tunatam komunisti izkažeio kot ne dovoli spretni razdirali delavske slope N? nam treba na tem mestu niti snominiaH na one čase ko ie »Večerni list« ob času ra7kola v delavstvu oisal da so »komunisti feist fantiee. r*?sal samo zato da nomjura komunistom in svo-iim šnjeMem ?ačati razkol »Večerni list« se ka' rad »zavzema« za delavstvo tudi sicer. Da to ni ničesar drupe^a kakor dobro nre-mišbVna hinavska ipra proti edinosti in solidarnosti delavstva to ie ime! nriliko opazovati vsakteri količka! iznrevidliivi človek Tudi včerai ie »Večerni list? otiobčil tak članek ki ni drnvepa kakor nranle uma7anepa klpjri alnepa oerila In nrah v oči ds-lavstva. »Večerni list« pravi: »Že | da!: časa ie opažati, da Iz Bslerada I Ve:e delavstvu neorHazen da celo j sovražen veter nasnrotl. Delovanle j bHpraiske vlade ?adniepa nol leta ni j nič drupepa. ko ena sama veripa prot;soc't:d?iih stremlieni ki zadeva-io delavstvo. V času ko Prozi velikemu delu našepa delavstva brez-noselnost se belpraiskn posonda ipra V času ko ie na stotisoče Hudi na cesti radi brezposelnosti bočeio uvesti orisih*) čezurno delo in vosa-ško komando v obrate. Neizrečeno nredr/nost ie pokazal ministrski predsednik dr. Vesnič. ki ie vpričo celepa oarlamenta iziavil da ie tre-ba S urni delavnik odpraviti Res ie vse to res ie oa bijo že tudi orel kar ie tu zanisa! »Večerni list« In zakai ie vse to nanisai? Da ooere svota ministre oosla.nce in klerikalne zaveznike v vladi! Kaiti če se klerikalci odkritosrčno zpražato nad tem nostonaniem vlade oroti delavstvu, če iim le res kai za delavstvo zaKaf niso s svoBm dr Koroicem že davno demfeiionlralt in s tem nred vsem svetom dokaztdi. da mislilo z delavstvom nošteno?! Ali ni prda hinavščina če vniieio. da »kaoitalizem nrinravlia nov nanad na delavstvo«, da mu ne prizna nobenih sociialnih o!ai?av temveč, da pa celo hoče oropati onih malenkostnih orayic. ki iih sedai ima? Beleraiska vlada hoče militari-zirati usniarsko in tekstilno industri-io odnraviti v teh m»'itariziranih obratih osemurno delo oušča da naša industrila oeša vsied oomanl-kanla surovin k!erfKa!ci na sede v vladi in ne paneio zoner vse te razmere in nakane niti mezinca temveč nri vsem tem deiovaniu zoner delavstvo še celo sodeluieio. Mi se le čudimo drznosti klerikalnih listov da delaio tako »onoziciio« kakor da bi ne bili niti v vladi in kakor da ni LISTEK. francosko spisal Oastcn Leroux. (Dalie.) izstreliva zadnie strele za nlini: še veJno beži... Beži do dvorišču na fsi1.n ,'3i nrot* k°,u ki ie obdan z visoko železno oeraio in Plobokimi far ki. Ne bo nama u*el. nikamor ne more več bežati ored nama le samo en izhod, to so vrata male nrezidane sobe v kateri prebiva čuval. Neznanec, čenrav sva pa eotovo zadeJa ie bi! nred nama še kakih dvaiset metrov Naenkrat se odore ranama nad našima plavama okno v p^lerili in začuieva Koultabillov ?Las. kako obtmno kriči: Streliaite Bernier! Streiiaite! Blisk »e prerezal iesensko noč. Pokaza! nam ie nri vratih prai-skepa stolpa očeta Beruižja s i>uško v toki. Dobro ie oomeril. Senca le oadla. Toda ker ie dospela ravno do des-nc.pa konca nosloola ie padla na oni sirani oeala: videli smo torei oač. da ie oadla nismo oa mop!i videti da le tijdi obležala na tleh ker nam »o le opal zakrival. Bernier. Arthur Rance in ia7 nridemo do tepa o^ala Dvaiset sekund še ni nreteklo odkar ie noči! zadnii stre! Senca leži mrtva nred nainl na tleh. Očividno zbtiien iz težkega spa-nia no tolikem kriku in streiianiu. ie ravno odnr! I.arsan okno svoie sobe ter Hical kakor ie tudi orei Arthur Rance: »Kai oa ie? Kai na ie?...« Mi smo na bili skloneni nad to tannstveno mrtvo morilčevo senco, hrniiletabille sedal že popolnoma prebmen. nas dohiti v tem ternutku: zakličem mu: *— Mrtev ie! Mrtev le! >- Tem bolie. Dravi... Prinesite pa v vežo... v" * A Dremisli sij vsemu delavstvu znano, kako so klerikalci s svoiim dr. Korošcem, dr. Bredem sdorazumno z vso ostalo svoio reakciionarno žlahto trrmeli zoner delavstvo in nastopali zoner delavske interese ves čas svoie vlade. Niti Dri tem ne mislimo na železničarsko stavko! Klerikalna morala ie. (in drupačna SDloh biti ne more), da se klerikalci od soredal dobrikaio delavstvu s svoiim sociialnim Dro-pramom. za hrbtom na pa oraskaio. Če ie n. Dr. dr. Gosar imel s svoio stanovanisko naredbo namen, da z ipo olaiša stanovanisko bedo. vemo. da so se klerikalni tniliionarli z liberalnimi vred protivili zoper to naredbo ’ In če ie naš list sicer dobro na-redbo kritiziral 7ato ker ni daiala dovolinepa iamstva da se stvar k!>ub odporu I^njtalistov deiansko in usne^no tudi izvede in svetoval kako bi bila akciia res uspešna tn si-purna. pa klerikalci teh naših nasvetov in svaril niso upoštevali so s tem le pokazali, da stvari niso mislil! resno in da iim ie še celo dnktor Oosarieva narenc}ii Clll sp ie dopndila strašna eksnlo^iia 400 kitaiskih kulilevt le mrtvih. Do-sedai so I*h izkonali 119. Nesrečo le zakrivila neorevidnost osebe, ki le kadila v nremopovniku. SINOV1EV IZONAN. Stockholm. 22. Vlada le Sinovie« vu. ki ie Izpnan Iz Nemčlle odrekla dovolienie. da se oovrne nreko Šved-skepa v Rusiio. Iz strok, organizacij«. Shod mlinarjev v Kranju Je v nedeljo dne 24 oktobra ob 9. uri dopoldne v običajni gostilni. Shod mlinarjev v Domžalah Je v nedeljo dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne v gostilni pri Jožetu poleg kolodvora. Poročevalec sodr. Mihevc I® LJubllane. Koncert CeSkega salonskega orkcsira se vrši vsako nedeljo in praznik v velikem salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost, a m ■__________j..... — Ne! Ne! Spravimo pa v čuvajevo snbo!... Rouletabille notrka na vrata ču-vaieve sobe... Nihče se ne oplaši — seveda se temu ne čudim .. — Gotovo pa ni tukai. nravi re-norter če bi bil tukai bi že nrei nri-šel ven!... Odnesimo torei mrliča v vežo... Odkar smo stali Dri mrtvi senci, ie bila tako temna noč. da nismo mopli razločiti senre ored nami na tleh. če ie ne bi otinali Na§g pč’ so o? tako konrnele videti! Prihitel ie še oče Jakob, da nam nomapa nre-nesti trunlo v praisko vežo. Tukai nnložimo mrliča tako! na nrvo ston-niico. Tudi iaz sem oomaval nesti. čnt!l sem no rokah uurliati iz ran vročo kri... Oče Jakob odhiti v kuhinio oo svetilko. Ko se vrne. oosveti v obraz mrtvi senci in v mrjjču sooznamo čuvala onepa. ki pa ie nazval postil-ničar iz Doniona zelenepa moža. onepa. ki sem pa videl ored uro oriti iz sobe Arthuria Ranca z velikim zavo-,ftm na hrbtu. A da sem i?a videl sem smel no-vedati samo Rnuletabillu storil sem tudi to nekai trenutkov ooznele. Ne morem okisati silnepa začudenja — skoral bi rekel hriukepa razočaranla — ki sta Pa kazala Jože Rouletabilie in Friderik Larsan ko sta nrišla v vežo. Otipavala sta mrliča, pledala sta v mrtvi obraz, onazovah zeleno čuvaievo obleko. in nonavliala v enomer: »Ni mopoče! Ni mopoče!«... Rouletabilie še doda: — Svoio Piavo bi človek vrgel nsom! Oče Jakob le kazal neumno bolest. stokal ie skorai smešno. Trdil ie da smo se zmotili, in da čuval ni mopel biti morilec niepove posoo-dične. Morali smo pa onomniti nai neha Če bi mu umorili lastnega sina ne bi mopel boli stokati: razlapal sem si to vsjliivo iavkanie ki nal bi bilo dokaz dobrepa srca s strahom, ki pa le občutil, da ne bi kdo mislil. 4a se veseli nad tako trapično smrt- jo: vsi so namreč vedeli, da oče Jakob ni mo^el trneti čuvaia. Zanazll sem da ie samo on nooolnoma oblečen. vsi drupi smo 1p v nopavicab ali še celo bosi Toda Rouletabilie se ni odmaknil od mrliča: klečal le na kamenitem taku v svitu Jakobove svetilke in ie slačil čuvalvo trunlo!... Razpalil mu ie orsa Bila so vsa okrvavliena. Kar naenkrat oa skorai iztrpa očetu lakobu iz roke svetilko, ter oosveti Drav od blizu na zevaiočo rano Natis se zravna kvišku in nravi z izrednim plasom oolnim divie itoniie: — Ta ptož. o katerem mislite, da ste pa oblil s kroidiaml in svinčenimi zrni ie umrl vsled sunka z nožem v srce! Zonet enkrat sem misli!, da io Rouletabilie znorel: sklonil sem se* nad mtličcm. Dopnal sem. da nima trunlo res nobene rane vsled kroplie. samo srčna stran ie bila razparana z ostrim noženi. (Dalie nrih,> Stran 3. Dnevna kronika. Namesto začasnega namestnika našega delegata v plebiscitni komisiji dvornega svetnika dr. Ivo Subija je za delegata v omenjeni komisiji imenovan bivši posla-uik Kosta Christič. Pametna misel. Minister za prosveto je pozval vse šolske nadzornike, na) na-roče učiteljstvu in katehetom, naj organizirajo tečaje za analfabete. Tl tečaji naj se prično 1. uovembra t 1. in bi se končali 1. aprila 1921. Koncem tečaja bodo šolski nadzorniki izpraševali učence. Za vsakega učenca, ki bo izkušnjo prestal, bodo dobili učitelji po 30 dinarjev nagrade. (LDU). Resnica nam je nad vse! Miha Mo-škerc naznanja v sobotnem »Slovencu«, da je bil obsojen vsled žaljenja časti gospodov Eng. Gangla. Luke Jelenca in Jakoba Dimnika na 400 K globe odnosno 40 dni zapora. V »Slovencu« je zanemaril svojo pazljivost, s tem da je priobčil pet člankov proti omenjenim gospodom. — Na repertoirju: tožba g. ministra Pribi-čeviča po dr. Novaku proti odg. urednikom »resnicoljubnih« listov »Slovenca« »Več. Lista« in »Domoljuba«. — Pa kaj dosežen je pa vendar namen: očrniti jih pred ljudstvom. Mi že znamo. (Jredbo o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, upokojencev, upokojenk In njib sirot prinaša »Uradni iist« št. I2i. (Naredba je bila v »Službenih no-vinah« objavljena dne 7. t. m. — »Adresar za Slovenilo«, katerega že vsi težko pričakujejo, posebno pa industrijski, trgovski in obrtniški krogi, je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan in poklic, predvsem pa kupčljsljlra in obrtniškim krogom, splošno sliko našega gospodarskega razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov. Knjigo vsem krogom toplo priporočamo. Knjiga lično vezana stane v pred-naročbi K 240 proti takojšnjemu predplačilu K 120 in se naroča pri uredništvu Adresarja v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5. Popravek. V včerajšnji notici »Nekaj za železničarje« se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Mesto »člankar pripoveduje, kako se ne more intriglratl.« je treba Citati: . . . kako se ne samo intri-glra itd.« Urad Državne okrožne zaščite dece in mladine v Mariboru se je preselil iz Koroške ceste štev. i v Strossmajerjev ulico štev. 26. (Deško zavetišče). Potrebna stvar? Tekom letošnjega leta ie vojo ministrstvo sezidalo v £5el-gradu in okolici 54 poslopij, ki služijo vojskL Komisija za ribolov. Belgrajski listi poročajo, da bo v najkrajšem času določena komisiia, ki naj ugotovi pogoje, pod katerimi bi se na najkoristnejši način za državo dal v najem ribolov na Ohridskem jezeru. Cene v sarajevskih kavarnah in gostilnah so povišane za 20 odstotkov. Veljavne takse vdržavi. 7- uradno naredho n draeini. dokladah državnim uslužbencem, vdo-koiencetn vdovam in njihovim sirotam od 29 sentembra 1920 Dr. Br. 130.000 (»Službene Novine« od 7. oktobra 1920 br. 221) se novečuieio takse, in sicer: I. Takse, ki vejalo za vse ovenrii? naše kralfavine: Po br 5 zakona o taksah - Za vse njsmene re-s>tve administrativnih oblasti od 2 na 5 dinariev. Po t. br 52 zakona o taksah* 7a pritožbe na državni svet uro;j rešitvi ali delu Katerihkoli administrativnih oblasti od 5 na 10 di-nariev^ Po t br 230 zakona o taksah f* nr'tn|be n/»ti osebam in nn t br nf m ? dinariev Za Drit°žbe na državni svet ali kasaciiski urad na 10 dinariev Prva druva m tretm točka t. br. 99 a iz člena 157. e finančnega zakona za 1920. in 1921. se iznretnene in se triase: Na vse -vstonnice in sicer: 1. za Gledališča in umetniške koncerte noučna nreda-van;a umetniške, noučne in cnsno-darske razstave večere in iavne va-'e Gimnastičnih sokolskih orlovskih društev na se nlača taksa 10% od vrednosti vstonnice: 2 za biosknoe šamane kabarete, zabave cirkuse akrobatsko atletsko maciisko sniri-tisfične nredstave nanontike. mena-žeriie razne druve razstave Danora-me. fotonlastike in snlnh nrireditve kier se zbiraio Hudip r^di zabave in tazveselievania se nlača taksa 30% od vrednosti vstonnice - II. Takse ki veliaio za Srblio In Črno eoro. Po • or 1 b zakon n taksah na vse dI- • mene ali nrotnkolarne vlove ali ?™s"'e *njnh kadar se vlavain na kakršnekoli oblasti, izvzemši kralla nariar°dpo f C* °'50 na 2 aria Ho t. br. 3 zakona o taksah" Za končevala in notrdila ki «h bda' lam oblasti zasebnikom brez ozira alt se noirdilo izdaia o enem ali več različnih deistvih ki se nanašalo na eno m isto osebo, od 2 ali 3 na 5 di-na rte v Po t br. 4 zakona o taksah: Za spričevala in notrdila kt tih izdajata, zasebniki z istim namenom (omenienem v t. br. 3 zakona o taksah) med katera snndaio notrdila zdravnikov in drncih strokovnih oseb od 2 na 5 dinariev. Po t br 6 zakona o taksah: Za pritožbe nroti reditvi niž.iili administrativnih oblasti- Poslane višii oblasti, v kolikor ni s tem zakonom določena kaka no-spbna taksa od 2 na 5 dinariev. — '*• Takse, ki veliaio za Dokraiine Izven Srbite ali črne pore: Vse. ostale ^foibine. ki veliaio v omenjenih ublastvih se pole? zvišania do dose-an5jh nbstoiečih naredbah povišalo 100%. To povišanie taks velia od • novembra 1920. — Iz kabineta mi-™sira za finance 20. oktobra 1920. Po svetu. — Revolucionarni vat v Italiji je dosege) tudi zidove vatikanskih palač. Delavstvu v Rimu primanjkuje stanovanj in med njimi se ie pričela agitacija, nai se zasede nekaj papeževih palač za stanovanja delavskim družinam. Vatikanska u-prava pa je izdaia vse varnostne naredbe, oborožila svoje garde te okoli poslopij ie postavila strojne puške, da se ubrani morebitnih napadalcev. Kuga na RekL LDU poroča: Naša sanitetna komisija javlja, da se na Reki v zadnjem času kuga več ne pojavlja. — Za jihlavskega župn-' so soglasno Izvolili češkega soc. demomata sodruga Mg. Ph. Vašatko. Pri izvolitvi so ga podpirale vse, tudi nemške stranke. — Državno steklarno v Zllcchovn so prevzeli v svoj obrat slovaški delavci tn s t. novembrom začne delovati pod nazivom »Prva slovaška steklarna v ZUc-citovu«. Prevzem se ie izvršil v popotnem sporazumu med bivšim najemnikom, države. Osrednjo zvezo češkoslovaških konzumnih zadrug in delavstvom. — Stanovanjsko vprašanje zelo zanima plzensko občino. Na zadnji seji so poročali, da je letos mestna občina z lastno močjo preskrbela te oskrbela 248 stanovanj s 436 prostori za 9.562.438 Kč. — Budlmpeštanska univerza zaprta. Madžarska univerza v Budimpešti ie za prta vsled zadajte nemirov in izgredov med krščanskimi socijalcl In židovskimi slušatelji na univerzi. — Na strankinem zbora večinskih socljailstov v Kasselu ie bilo zopet Izvoljeno dosedanje strankino načelstvo. — 2354 : 28. V Strassburgu se je vršil občni zbor francoskih konsunuiih društev. Delegat Henriet je vpletel v razgovor politična vprašanja in med drugim : rekel: Sedanja doba je doba gospodarske katastrofe. Zato pa moramo tudi korakati k cilju, b kateremu koraka vse delavsko gibanje, to je k diktaturi proleta-rijata po ruskem načinu, fienrietova opo-zlčna resolucija je dobila 20 glasov, proti resoluciji Pa ie bilo 2354 glasov. — Stavka igralcev v Parizu se vedno bolj širi Te dni so morali zapreti tri velika gledališča: Dejazet, Antoine in Cluny. Pariški proletarljat na vse načine Podpira gibanje gledaliških sodrugov. Tako se v ogromnem številu udeležuje koncertov osobja raznih gledališč, katerih čisti dobiček je namenjen potrebnim stavkuiočim igralcem. Po vsej priliki ne pride še tako kmalu do povratka na delo in če pride, se ne zgodi vsled zmage podjetnikov. — Clemenceau je prodal te dni en roman za 80.000 frankov, a ga ni prodal knjigotržcu, da izda knjigo, nego ga je prodaj neki filmski družbL Clemenceau vsekakor napreduje. — Krvavi spopadi z brezposelnimi v Londonu. »Deutsche Allgemeine Zei- tung« doznava iz Londona, da Je došlo tam med demonstracijami brezposelnih delavcev do krvavih spopadov s policijo, pri čemer je bilo nad 120 oseb ubitih in ranjenih. Vlada skuša bedo nezaposlenega delavstva na ta način omiliti, da ga preskrbuje z zasilnim delom, — Seveda sedaj, ko vpije kri 125 ubitih ta ranjenih ljudi po maščevanju do neba! — Lordmaj>orja Swineyja stanje se je zopet poslabšalo in pokazali so se znaki skorbuta. — Otvoritev zračnega prometa med Londonom in Amsterdamom. Angleška letala so prenesla holandsko pošto iz Amsterdam v London v času ene ure ta petdeset minut. Razdalja med obema mestoma znaša 275 milj. Torej je bila dosežena približna brzina na uro 150 milj. — Kako živi Zinovjev? Nemški listi poročajo, da živi Zinovjev, komunistični župan petrograjskl, jako razkošno, dočim živi Lenta preikoslej jako skromno. Zinovjev stanuje v Petrogradu v krasni palači. Potuje jako rad z avtomobilom, s katerim se vozi celo iz Petrograda v Moskvo, čeprav sicer v Rusiji primanjkuje bencina. Na potovanju ga spremljalo kuhar, strežaj ta tajnik. V Hallu, kjer se te udeležil kongresa neodvisnih socialistov, si ie najel v prvovrstnem hotelu 14 sob. in itnei ie na razpolago več avtomobllov-Vodia menjševikov Martov žlvf mnogo skromnejše in njegova nekdaj močna in krepka, a danes propadla postava ie zbujala v Hallu splošno pomilovanje. — Vožnja po električni železnici v Petrogradu zastonj. Petrograjska ^ »Prav da« poroča, da se je bila komisiia strokovnih zvez, izrekla za uvedbo brezpla ne vožnje po električni v Petrogradu. L novo uvedbo so začeli 1. t. m. — Cirkulacijo poljskih bankovcev ceni »Naprzod« na 30.7 milijard. — General Wrangel že vnaprej prodaja rusko zemljo francoskim kapitalistom. »Daily Herald« je poročal, da ie \Vrangei dal francoski« kapitalistom pravico za eksploatacijo vseh železnic v Rusiji (ako bi seveda zmagal), dalje carine, žita v predvojni količini, eksploatacijo premoga in nafte. — Tako približno torej izgleda pogodba Wrangelova s francosko buržoazijo. Res, Imenitne načrte za bodočnost narodov kujejo takile VVrangill — Holandska rudarska zveza ie naprosila mednarodno rudarsko zvezo, da bi se vršil prihodnji kongres članov zve-zinih odsekov v Nemčiji in ne na Angleškem ta to z ozirom na nizko valuto v posameznih deželah. — Svetovni poštni kongres sc je vršil v Madridu. »N Ztirich: Ztg.« poroča, da se ie kongres pečal glavno z vprašanjem poštnih tmrttov. Zedinjene države predlagajo uvedbo posebnih poštnih vreč za dopravo meddržavne oficielne korespondence. Indokina zahteva znižanje tran-sitnih tarifov za 50 odstotkov. Švica pa le za sklenjenie pogodbe, po kateri bi se uvedel enoten pošto za knjige in časopise v mednarodnem prometu. Nemčija zahteva uvedbo enotne poštne znamke za ponovni porto in ie za revizijo rimske poštne pogodbe. Na predlog Španske naj se v svrho lažje manipulacije določi trdna plačilna enota v frankih. Portugalska pa zahteva uvedbo poštnih čekov za potujoče — Japonci n« Sahalimt. Otok Sahalln ob vzhodni sibirski obali je Japonce ved no v oči bodel dasl Je bila njegova Južna rodovitna in bogata polovica v njihovi oblasti In so Rus’ Posedovali le severno mrzlo polovico. Te dni so Japonci kot pravi vzhodni Imperialisti zasedli tudi ta del, ki fe bH doslej v rokah sibirske republike. Kulturni vestnik. E. Gangl: Dolina solz. Tri enodejanke; Dva svetova, Dedščina, Trpini — Založila UCltcljska tiskarna. Cena broširanemu izvodu 1® K; vezanemu 18 K. — (Več tzpregovorlroo o delu v kratkem. Op. ur.) Priroda. Številka 8. ima naslednjo vsebino: O. Kučera: Uzduh u oko flžiča-ra - F. Nausen: Tajga - Darvln: (tovor — N. Fink: RtbUI čudacl — Zviezdano nebo - Pabirci. Naročajte edini prirodo slovni časopis »Prirodo« v Jugoslaviji. Volilni sklad. — Predprodaja vstopnic za koncert Kogo"! Brezovšek, Z»»>va se prične z današnjim dnem v trgovini J. Vidmar, Pred Skoflio št. 19. Književna vest. Arhiv Friderika Nit-schea v VVeimaru Je razpisal novo nagrado 5000 mark za delo »o odnošajih posameznika do službe«. To delo naj bo odgovor na sedanje probleme, a napram tem tudi za probleme bodočnosti. FR. SVETEK: Zedinjenje kovinarjev. Kovinarska oreranizaciia v Jueo-slaviii ie orva ki le unnstavila enotno fronto preko vse države. Sicer so se nekatere drinre organizacije zedinile že orei. ali to zetiinienie ie ostalo le — na papirni Vsako zedinjenje, ki ni naoravlieno na nodlaei sporazuma in solidarnosti pomeni zavlačevanje ustvaritve enotnili organizacij. Kiivinarii JueosSaviie se imamo nredvsem zahvaliti sodrueom iz Bosne ki so soretno odoravili vsa nesoolasia med organizacijami oo-kraiin ter s tem omogočil; zhližanie ki ne ooirteni samo zanisane resolucije — temveč bratski obietn. Skrajni čas ie že bil da smo orišli iz ho-marii. ki so zavladale med delavstvom katerih nnvzrnčiteiii so vsi tisti ki so mislili da ie zedintame tnneoče nanraviti čez noč. ter da se razlike med delavstvom odoravfio s tem. da se iih kratknmalo nrezre Potek debat na konv.resu nam ie oo-kazat Kajco oofrehnn ip medsehnino snoznavanie ki ie oredonool medse-boineva zannntria brez katereva si nobei* sknnnosti misliti ne moremo Iz vovorov delevatov iz Srbiie sem dobi! utis da so b;1i o nas slabo oziroma nanačno informirani Nekdo nam ie dokazoval da ima strokovna oro-atnzaciia voiiti razredno zavest. Boj nroti kapitalizmu. da le niena nrva naloea. Govori delevatov iz Slovenile so izzveneli zonet vsi v konstatacijo ki ie šla Gotovo na račun sodruerov iz Srhiie. Čim daHe se fe debata vršila tem boli začudeni so biii eni kakor dmei. Končno fe nriše! sodru* Obradovič iz Saraieva s svoio resolucijo o akciii in takUki (ki ie biia soglasno snreiejfa) ter kon-stat:ral da hočemo vsi eno in Isto razlika med nami le le v neooznanfu dru* drnce Ga. Ravno ta resoluciia nas ie združila ker nam fe Dokazala sličnost naSeca mišlienla ter skimni interes m skuoneca pasnrotnika. Kovinarff iz Slovenile smo se te resr;’iiciie oprijeli z obema rokama treba ie da se nie oorimefo tudi drnci kovinarli iz dr mri h nokrplin na ie •zedrnipnfe naoravlieno za vse čase — dokler bo ta resoluciia veljavna in upoštevana. V Slovemii že čutimo dobrodejni vnfjv zedinefenfa. Ne samo s tem. kakor nravi sodr. Kunčič, da smo dobiff mir v naše organizacije temveč tudi r deistvom da se te med kovinar! Slovenile dvjvnifa zavest da so člani vel!i/> in močne onrani-zaciie ki ima fronto nreko vse države. Mi bomo to zavest neeovafi in utriali. Že danes lahko iziavim da bomo znali nafti sredstva nroti vsakomur. ki hi skušal to orvanizaciio razdva;atf Vsak nanad. na bodi da ie nanravllen na naimaniši del te or-vamzacife na naimanišo nodrtižnico n? nai se ta nnimia v Slovenili ali MacedonHi bomo smatrali kot izdaio naših sktumih interesov. Vsi kovinarfi Jugoslavije še niso zed-nieni še obstoiaio skunine. kt se nam dasadai še niso nridružile. Na Hrvaškem le taka skunina ki številno sicer ni močna, vendar so oa to Ifudie nošteniaki z zelo razvitim čutom skuonostl in solidarnost!. Organizirani so v »Občem radničkem sa.vezu« v Zaerebu Slovenski kovinarji kolevov iz Srbite Vojvodine. Bosne itd. nismo zavrnili radi niiho-veva oolitlčneva oreoričania zato pričakujemo tudi od niih da iim ne bn soc demokratsko nrenričanto te skunine za vzrok da bi ne bili SDre-ieti v našo skunno falanvo. Za nod-lavo nadaline akcife naf nam sJuži omeniena resoluciia kdor 1o nrizna-va za svoio naf bn snreipt kot rav-nnmvivni član v našn orvanizaclio. Dsilitj zedinienie ne se sme radi zedinienia razbimti or?anizaciie. ie šušmarila. preko katere se moramo kovinar! visoko dvtorriti. Trdno sem uverien da bodo sodnici v Srbih' rešili tudi ta vnrašania z ono obzirnostjo s katero so se odlikovali na kongresu Nam ie omeniena skuDina do skimni zgodovini hoia nroti kapitalu naisnrodneiša. v iamstvo. da ho ta element pozitiven v naših orvanlza- ciiah. smo oripravlieni utakniti roko v oveni. Vsi kovinarii Jueoslaviie v eni orvanizaciii nai bo naš ideal ta ideal bo obliž na krvaveče rane na delavskem lelesu Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom prodajo usnja v pondeljek dne 25 oktobra ob 3. uri popoldne, Hrenova ul. 4. Obenem razpisuje mesto prodajalca. Biti mora čevljar, ta že izvežban v tej stroki. Nastop s 1. januarjem 1921. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Josip Breskvar, Škofja ul. 10. k Mizarska zadruga za Ljubljano ta okolico pbzivlja vajence m pomočnike, da vlože prošnie za pomagaisko preizkušnjo do 2. novembra 1920 v zadružni pisarni v Ljubljani. Beethovnova u), 10. (»Palača trgovske in obrtniške zbornice.) Na pozneje došle vloge se ne bo oziralo. Spori. Jadran : Hermes, Prvenstvena nogometna tekma Jadran : Hermes se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 10. uri na prostoru Ilirije. Lahkoattotične tekme, ki se vrše v nedeljo ob 15. uri aa prostoru Ilirije, vzbujajo mnog zanimanja še večje zanimanje vlada seveda za damsko rokometno tekmo, ki se vrši po lahkoatlctičnih tekmah. Tudi v lahkoatletičnem programu so točke za dame — Ako bi deževalo, se rokometne in atietične tekme ne vrše. Članske in dijaške vstopnice le v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. ure na igrišču. Svoboda : Primorje. Prvenstvena nogometna tekma Svoboda : Primorje se vrši v nedeljo 24. t m. ob 13. uri k Volilni sklad. (IV. izkaz.) Nabral Vidgaj Ivan, Rogaška Slatina v skupnem znesku 320 K. Z dosedaj Izkazanim skupaj K 5.995.—. Poslano.0 Obtožba ministra Jovanoviča. Z ozirom na notico, ki so jo priobčiti nekateri ljubljanski dnevniki pod zgornjim, naslovom Izjavljamo, da so vse obtožba g. ministra Jovanoviča popolnoma neosno-vsne, jih odločno zavračamo, ter prost. mo, da se napovedana preiskava v resnici čim preje IzvdM. Na nezaslišan očitek g. ministra Jovanoviča pa, da je bilo Koroško ljudstvo v coni A na naravnost nečuvan način oropano njemu namenjene farane te da Je bito siromašno ljudstvo v coni A prikrajšano za živila. In da so se Nemci v con! B prehranjevali z našimi živtll na Škodo siromašnega ljudstva v coni, ugotavljamo za enkrat samo, da smo po plebiscitu ob likvidaciji družbe morali pripeljati nazaj v Ljubljano okroglo 50 vagonov živil, (moke, sladkorja, pšenice, masti, slanina itd.), ki lih vkljub izborni kakovosti m nizkim cenam nismo mogli oddati Če misli g. minister Jovanovič, da bo na ta način zvrnil krivdo slabega Izkla plebiscita na Koroškem na druga ramena. se moti čudimo se nekaterim listom, ki hočejo že obešati razne funkcljonarje, dasl se napovedana preiskava še nttl začela ni. Koroška gospodarska družba z o. z. Ljubljana. • Uredništvo odgovarja le, v kolikor v to določa zakon. Izdaiatell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak Vehovec. ! Proti Griži! Zdravniško priporočeno črno dslmat. vino KUC se dobi edino v gostilni piijlllir.ttaijl ■.B-grrvOCT*. prodajajo se po znatno znižanih cenah. Zaloga Ljubljana, Breg i*a debelo in drobno. TK Izdelki zajamčeno iz samega najboljšega usnja. Mij® lile iZo % posamezno po 22 K vsaka železniška postaja SEVER & K©MJ»., Ljubljana. ŠTAMPILJE ^r. AV'^ ANT. ČERNEji & LJUBLJANA J >* ~~ - fimnke Ve]ika izbira izgotovljene obieke vseh vrsi za gospode, tkano in otroke. Zaloga vsakovrstnega b 1 b ga za moške obleke, novrž-liike in suknje, dalje vata za krojačev kosih in na metre. Brezplači!« pojasnila m prod;,ja voznih listov za potnike - - - - iz Slovenije edinole pri - - - - Simon Kmetec. Uubliana Prostovoljna dražba se bo vršila 25. in 26. oktobra t. J. od 9.—12. ure dop. In 2.-5. ure pop. v Predilnici št. 39 (Kolodvorska iilieii) Prodajala se bo nova in stara hišna oprava, več motornih (molocikljev) koles in mizarsko orodje s 5 skobelniki (Hobelbank) ter več vrst predmetov, POZORI Mizarski obrtniki, ženini in neveste. POZOR! IVAN GOLTES, mizarski mojster. Piffsl^l ftrojl Reminifon Pozor! Singer mm stroji 12 Me ii llggl je so dospeli za Sv. Petra cesta št. 21 — 23, Zahtevajte ponudbe. Pri rudniškem konsumu se sprejme rodbinsko rabo in šivilje v vseh vpremah, za krojače, čevljarje in druge tovarniške svrhe, kakor tudi njih deli, igle in prvo-- - vrstno olje. Dobiva se v trgovini - - Erjavec A Turk ki mora biti popolnoma trgovsko naobražen. Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in zahteve plače se uaj vpošljeio na upravništvo nNapreja“ pod geslom »Poslovodja". I Izdelek In materljal kakor pred v»|n©. nacprci! Krllanske cerkve! Glavno r-netopstvo »a Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska uk 26. (Vhod skozi vežo.) po najnižjih ccnsh. Opozarjamo na nakup zlasti vse konsumne in nabavne zadruge in javne nameščence. Slednje se opozarja, da si morejo nabuviti oblačilne in obuvalne potrebščine na obroke parno še do konca decembra 1.1. Blago solidno! s= Cene ugodne! ima tvrdka THE REX C©.. Ljubljana ©role 1 Drole S Tovarna » špirit >. drože delniška družba v R a ž i e m — priporoma svole IscieS&e. ŠclciiliKrfioiB ul. 7/1. tu 10, Tel. 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta 3. Tel. 532. Samo na debelo! =========== Samo na debelo! K\e kupim dober In fin Gramofon, piošee, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofon*? DagajsKa cssla it. 20 PGžr.Miteva bI.9 priporoča Pfteumatiko uto in kolesa ter vsake obutev Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in podheP'h avtomatov vrste gumifeviti predrle Ljubljana — Sodna ulica St. 5 (poleg dež. sodišča.) MehaTiifna delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. električno napelfavo, ohranja kožo elektrotehnični materljal O za obrtno in Telefon It 47©, Istotam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse polubšune ra Mvilje, krojače in Tevljarje. KAJO DELIČ naznanilo. ^ Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svolo letošnjo zimsko produkcijo svoiih različnih suknjenih izdelkov ljubljarsk m tvrdkam I. C. M*yer, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbanc, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. Tovarna suknja BRATA MORO, Vitrinie. Jioiiliuretioiie retie I se dobi po naj nižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F.L|ubliana Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane Vitrinjske tovarne vso letošnjo prcdukciio njenih čisto volnenih izdelkov, kskor lednov, sevijetov, Double-ov v iz-vanredno bogati izberi. Cene so proti minuli sezijji za več kot polovico nižje. 1. €* M&y&r9 Franc Feliks Urbanc Mestni trg štev. 25 |I. Lastni a uto za prevažanje, Konknreneue cene! Tisk »UttUljtk« tiskarne« j UubUftoi. Stran 4. NAPREJ.