Osnutek Na podlagi 3. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74 je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji zbora združenega dela dne.........in na ..........seji zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela Odlok o sprejetju zazidalnega naerta za območje ŠS 218/3 - Vodice ¦¦'¦¦¦ i. člen - ' -~ Sprejme se zazidalni načrt za območje ŠS 218/3 — Vodice, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v aprilu 1977, št. projekta 1928/75. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planira-nju vključno s predračunom komunalne ureditve in pravilnikom za izvajanje. <,-,,•. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih, skupščine mesta Ljubljane in skupščine občine Ljubljana-Šiška, pri-stojnih za urbanizem, pri geodetski upravi Ljubljana, Ljublianskem urbanističnem zavodu ter Geodetski upravi Ljubljana. ,. v^-. - 4. elen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. Obrazložitev: Osnovna prostorska dokumentacija za območje Vo-dic je Urbanistični program ljubljanskih občin (1AJZ, šifra proj. 750/48, Ur. list SRS 28/29 1972), kateri nala-ga obveznost izdelave zazidalnega načrta za območje, ki ga zajema zazidalni otok ŠS 218 Vodice. Območje zazidalnega otoka ŠS 218, ki obsega 9,44 ha površin, je deloma že pozidano. Ambientalno in arhi-tekturno kvaliteto vaškega naselja so v veliki meri uničile novozgrajene individualne hiše z neenotnimi arhitektonskimi karakteristikami (višine objektov, na-klon, barva kritin). Bližina predvidenega centra (urbanistični program) in šole, načrtovanega vrtca ter postajališč primestne-ga avtobusnega prometa dajejo zazidalnemu otoku SS 218 veliko vrednost. Pogoji bivanja v Vodicah sicer ne bodo imeli zna-čilnosti vasi, vaškega miru in svežega zraka, bodo pa nedvomno mnogo boljši kot v večjih ali srednjih slo-venskih mestih. Naselje leži v bližini civilnega letališča Brnik. Hrup letal znižuje kvalitete tega območja. Zaradi boljše izo-lacije pred hrupom mora biti ureditvi bivalnega oko-lja, oblikovanju ter konstrukcijam objektov posvečena velika pozornost (velikosti, zamiki, materiali), naselje pa močno zazelenjeno. Da bi ugotovili jakost in traja-nje hrupa v času, ko bo letališče delovalo s polno zinogljivostjo, je Aeroinženiring Aerodrom Ljubljana — Pula izdelal diagram hrupa, iz katerega je mogoče razbrati, da je v zazidalnem otoku vrednost hrupa pod 30 NEF-ov (kar je še zadovoljivo za stanovanjsko nase-Ije). Komunalna opremljenost naselja je slaba. Le večje število stanovanjskih objektov omogoča financiranje in izgradnjo komunalnih naprav. Stanovanjski objekti Za zemljišče, ki je še nepozidano, je bil na osnovi ankete, ki jo je izvedel Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška med gospodarskimi organizacijami na območju Vodic in lastniki zemljišč zazidalnega otoka SS 218/3, sprejet predlog, da se v za-zidalnem načrtu upošteva naslednje tipe stanovanjskih objektov. — bločna zazidava (pritličje in dve nadstropji) ¦ ' • — verižne hiše (pritličje in nadstropje) — vrstna hiša (pritličje in nadstropje) — individualna hiša (pritličje in nadstropje) Bločna zazidava formira osrednji prostor, ki je obe- nem igrišče za otroke in dovozna pot za urgentna vo-zila. Priloga JT 23 Verižne hiše so nanizane ob zaključenih enosmernih ulicah z orientacijo jugovzhod in jugozahod. Projekti za hiše so že izdelani. Osna razdalja hiš je 12,71 m. Ob hiši, ki je dvostanovanjska, je garaža. Vrstne hiše so situirane v severovzhodnem delu, na-nizane v dveh skupinah. Osna razdalja med hišami je 6,00 m. Garaža je ob vsaki hiši. Individualne hiše niso sprojektirane. V arhitektur-nih elementih se morajo prilagajati vrstnim hišam (na-klon strešin in kritina, material in barva). Locirane so predvsem kot dopolnilo nenačrtno po-stavljenim individualnim hišam. Skupno število načrtovanih stanovanj je 214 s ca. 800 do 900 stanovalci. Na večjih parcelacijah individualnih hiš je načr-tovana gradnja pritličnih obrtnih delavnic, ki se mo-r&jo arhitektonsko skladati s stanovanjskim objektom. Vsebina obrtne delavnice ne sme biti taka, da privla-či motorni promet. Po sredini soseske, v smeri proti centru Vodic po-teka osrednja pešpot, iz katere so dostopne skupine vrstnih hiš, blokov in samostojni objekti. Dovozi do stanovanjskih zgredb so s perifernih cest, tako, da se peščev promet in motorna vozila nikjer ne srečujejo. Osem enot stanovanjskega bloka oklepa srednji pro-stor, namenjen življenju na prostem. Vrstne hiše so razporejene v manjših skupinah. In-dividualne zgradbe zapolnjujejo prostore, ki so nasta-Ii ob neorganizirano grajenih zasebnih hišah. Višji objekti (bloki s pritličjem in dvema nadstrop-jema) so situirani blizu centra scseske na nižjem de-Iu zemljišča. V silhueti vasi načrtovani objekti ne iz-stopajo. Cerkev je še vedno poanta celotnega naselja. Osrednja pešpot je glavna peščeva koimmikacija. Poudarjena je z visokim listnim drevoredom (senca poleti, pozimi sončno). Na delu zazidalnega ctcka, ki je že pozidan ali pa parcela predstavlja vrzel med obstoječimi objekti, je možno graditi stanovanjske objekte ali gospodarska poslopja na osnovi lokacijske dokumentacije. Točnejši pogoji gradnje sc definirani v pravilniku zazidalnega načrta. Na tem območju je ca. 225 stanovalcev. Promet Motorni in peščev promet sta jasno oddeljena. Glav-na peš pot poteka po sredini zazidalnega otoka in vodi v center Vodic, v osnovno šolo ali vrtec. Motorni pro-met poteka po obodnih cestah. Stanovanjske ceste so enosmerne. Garaže in parkirna mesta v stanovanjskem območju z individualno zazidavo ni mogoče koncentrirati na robu naselja. Prednosti drobne zazidave vidijo ljudje tu-di v tem, da imajo garažo v hiši in parking v neposredni bližini. Grupiranje parkirnih mest v večji oddaljenosti od hiše bi povzročil anarhično parkiranje v bližini vho-dov v hišo. Zato menimo, da je najbolj ustrezna rešitev v razmeščanju manjših parkirnih prostorov znotraj za-ključenih skupnih objektov. Zazelenitev območja Vodice leže na robu območja, kjer je zaradi jakosti in pogostosti hrupa potniških letal še ustrezno (in do-voljeno) zidati stanovanjske zgradbe. Z intenzivno za-zelenitvijo, z načrtovanjem čim manjših utrjenih tal-nih površin in z ustrezno razdrobljenostjo stavbnih čle-nov je mogoče motilni hrup v znatni meri ublažiti. Iz-brano drevje mora b:'i gosto, listno in po možnosti zimzeleno. V principu je v večini slučajev predvideno drevje v gručah, le ob pešpoteh in na parkirnih prostorih predvidevamo enovrstni drevored. Igrišča Otroška igrišča so v zazidalnem otoku predvidena v osrednji zeleni površini v obeh skrajnih zelenicah. Program vsakega igrišča je: — peskovnik — plezala — gugalnice — klopi in mize Med skupinami blokov je manjše igrišče in poči-vališče s — peskovnikom — klopmi in mizami — kolesarsko potjo, ki je obenem tudi dovozna pot za urgentna vozila. Igrišča za večje otroke (košarka, odbojka, nogomet) so v sklopu osnovne šole in predvidenega društva Par-tizan. Podaljški stanovanj Osnovna šola je v neposredni bližini zazidalnega ctoka, otroški vrtec pa predvidevamo na zemljišču med cerkvijo in zazidalnim območjem. Center Vodic se oblikuje skladno z urbanističnim programom v središču vasi. Zaklanjanje prebivalstva Za 792 predvidenih novih stanovalcev predvideva-mo izgradnjo dveh zaklonišč, vsako s kapaciteto ca. 200 ljudi. Prvo zaklonišče je predvideno v stanovanjskem ob-jektu M 5 v kletni etaži. Na drugi strani naselja ob vi'stnih hišah pa predvidevamo izgradnjo drugega za-klonišča v kletni etaži v zelenici. Ogrevanje Centralno kotlarno načrtujemo v kletni etaži sta-novanjskega bloka M 5. Ta položaj je zelo ugoden tudi za razvod toplovodnega omrežja v skupine verižnih hiš.