Katolišk cerkven list«
Tečaj XII.	V Ljubljani 17. siisca 1859.	|j*t o.
po Božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostoljskiga Sedeža
kaeso^sRoi; v L j ubijam Itd.
Vsim ljubljenim vernim ljubljanske škofije zveličan je in blagoslov v Gospoda!
Naglo je tistih trideset dni pred božičem lanskiga leta preteklo, ki sim jih bil vernim ovčicarn svoje škofije v to odločil, de so se zamogli vdeležiti. kakor v svetim letu. popolnama odpustikov, ki so jih naš sveti Oče papež po celim keršanskim svetu razpisali. Z veliko tolažbo se moje serce vselej napolni in zlo me razveseli, kadar se spomnim, kar sim v tem svetim času sam v Ljubljani vidil in skusil, in kar se mi je iz vsih krajev moje obširne škofije sporo-čcvalo, namreč, de ste. ljubi moji! tako radi iu z veseljem službo Božjo obiskovali, tako pridno v cerkev hodili, zakramenta sv. pokore in sv. Ilešnjiga telesa pogosto prejemali, združeno molili, obilo vbogaime dajali, se ojstro postili in se v tem svetim času tudi sicer lepo in spodbudljivo obuašali.
Ko so pa sveti Oče preteklo leto vesoljno cerkev in vse verne, ki njih glas poslušajo, k splošni in zdruzeni molitvi klicali, niso imeli namena, svoje otroke le za nekoliko časa v molitvi združiti; ampak hotli so s tem svojim vabi-larn v cerkvi Božji zbuditi duha molitve, t. j. hotli so, de nikdar ne nehajmo, usmiljeniga Boga ponižno, goreče in stanovitno prositi, naj bi po svoji nebeški milosti pri vsih narodih cele zemlffe duha in ljubezin svoje vere obudil, o-hranil in pomnožil.
Razumeli in spoznali ste. ljubi moji! vabilni glas sv. Očeta, ki so vam zaklade nebeških darov, kteri so jim od Boga zročeni, odperli in vam popolnama odpustike kakor v svetim letu dovolili, de bi vašo pobožnost vneli in vas k vedni molitvi spodbudili. Skerbno ste ta sv. čas v to o-bračali. de ste se tih nebeških darov, ki so vam bili na ponudbo, vdeležili; ali ravno tako pridno ste tudi, ko so bili ti dnevi zveiičanja pretekli, potem molili o veselih božičnih praznikih, in sicer molili pri jaselcih, ki so vam kazale Sinu Božjiga v podobi deteta, poslušali in premišljevali ste mile glasove, ki so pobožnim pastirjem okoli Betle-hema, in po njih tudi nam oznanovali prihod našiga Zveličarja.
Potem ste, ljubi moji! modre iz jutrove dežele po poti njih vere spremljali, vidili ste. de so uašli, kogar so iskali in nar dražji darove, ki so jih imeli, svojimu in našimu Ciospodu in Zveličarju darovali.
In zdaj, ljubi moji! se zopet bližamo dnem, v kterih nas naša mati katoliška Cerkev kliče iz posvetniga šuma in zopet k resnobniinu premišljevanju vabi; bližamo se dnem, v kterih nam bo naša skerbna mati pred oči prinašala ter-pljenje našiga Zveličarja, ki nain je vrata v sveti raj zopet odperl ter uam bo drago ceno kazala, s ktero smo večniga pogubljenja odkupljeni. To so dnevi, v kterih nas dobra
mati opominja, premišljevati nar visi in nar svetejši skrivnost naše vere; dnevi, v kterih nas hoče zbrati okoli svetiga križa našiga Zveličarja. ki nam je zvclicaujc. peklu pa strah in groza.
Stirdesetdariski post je posebno v to odločen, de s Ninam človekovim gremo v Jeruzalem, de ga spremimo na tiolgato iu veliko skrivnost njegove britke smerti na kri/.i premišljujemo. Ako vprašamo, zakaj de sc je Jezus na križi daroval, si moremo odgovoriti, de se ie daroval le zavolj naših grehov; ako pomislimo, kdo de je On. ki se je za nas v smert dal. se nam le neskončna ljubezin in milost Sinu Božjiga nasproti zasvetli: ako premišljujemo, kako se je Jezus za nas daroval, vgledamo zgled take pokoršiue. ponižnosti, poterpežljivosti in zročenja v Božjo voljo, de moremo pred njega na kolena pasti ter ga moliti. Ako pa premišljujemo iz kteriga namena se je Jezus daroval. vidimo, de je le zavolj tega to storil, de nas je odrešil. de bi nas zveličal, dc bi nas posvetil. Kamor koii se tedaj vstopimo, de bi čudež vsih čudežev premišljevali, nam vse oznanuje sveti namen te prečudne daritve, vse nam nase reve kaže. vse nas zavolj naše ne pokoršiue sramoti, vse nas opominja, telesne in dušne moči in celo življenje Njemu posvetiti, ki nas je poprej ljubil in sam sebe za nas dal v smert in sicer v smert na križi (Fil. 2. K"), de sc le mi ne pogubimo. de se le mi zveličamo.
Be pa ta zbrani duh. k kterimu sv. postni čas kristjana tako močno vleče, scasama od nas ne zgine, molitve, ki more vsakimu kristjanu nar imenitniši opravilo biti. nikdar ne smemo opušati ali zanemarjati; zakaj molitev je kristjanu vedno potrebna. Z molitvijo in v molitvi mi na zemlji delamo. kar zveličani duhovi v nebesih. Kadar molimo. Boga gledamo ;n se z Njim pogovarjamo. Molitev duši življenje da; molitev je dušno življenje, torej duši perva potreba; molitev je pa tudi posebin pripomoček zoper vse časne zlege; torej vam hočem ravno pred sv. postnim časam od molitve kaj več govoriti.
Po pravici molitev p o v z dig o \ a n jc duše imenujemo; zakaj saj k Bogu nar višjimu bitju. (Gospodu nebes in zemlje, svoje misli pošiljamo, kadar molimo: proti Bogu je pač ves svet nič in gola revšina. in ravno od vsiga posvetniga pri pravi molitvi svoje misli odvračamo ter jih k Bogu obračamo. Molitev je tedaj nar viši povzdigovanje, nar žlahtnisi dušno opravilo; molitev jc pa dalje tudi pri-sercni pogovor otroka s svojim nebeškim Oče tam. O ljubi moji. kako sladko, kako zveličavno jc pač, z Bogam. z nebeškim Očetam govoriti! kako vesela jc že misel, dc smemo, de imamo celo zapoved, de naj v prijaznosti živimo z večnim kraljem, z neumerljivim in z nevidnim troe-dinim Bogam, kteri vedno in povsod na vsa c i ga zmed nas gleda, bodi si kakoršniga stanu koli in starosti. Ako ni tudi grešil ter se zoper Njega spuntal. sc še smeš. kakor evangeljska zgubljena ovca. dobrimu pastirju bližati, kteri se ne veseli smerti grešnikove. ampak velikoveč hoče in
zeli. de -e verne* iz svoje napačne poti in žlvis (Kceh. 33. II.).
Ljubi moji! prava molitev je: v vsih rečeh in opravilih večniga Boga. stvarnika in vladarja celiga sveta, spoznati. — Kdor v jedi. ki mu jo, bodi si kdor koli, pripravlja in da. na vsigamogočniga Boga misli, ki nobene jedi ne potrebuje; kdor se za vsaki dar, ki ga prejme, Bogu zahvaljuje in se z minljivo jedjo le za to krepča, de zamore neminljive dobre dela dopernašati. ta Boga spozna, ou je pri Bogu — moli.
kdor po vsih svojih potih in opravilih nar visi modrost Božjo m«di, ki v se nevidno vlada; ki grešnika z žalostnimi nasledki greha k spoznanju klice, nedolžniga človeka pa k voljilimu poierpljeiiju z nezaslužeiiim terpljenjem le k viši popolnosti vodi: — kd»r se z zaupljivo serčnostjo previdnosti Božji zroči in raji s pobožnimi terpi, kakor pa de bi -c s hudobneži veselil, ta Boga prav spozna, on je s svojim duham pri Njem. — on moli.
kdor -e k nebeškima Očetu in gospodu vsih stvari ozira, kadar ga ves svet. njegovi prijatli iu vse pozemelj-«-k« zapu-a: kdor se v vsakoršni sili iu potrebi le k vsiga-liiogon.imii l*o«p«du povzdiguje in pravi: rVsigamogocni! ie Ti me -e zanmres »»teti! Resi me torej moje nesreče, tode «♦• -e tudi mene ne ogne. ampak mi velikoveč žuga pozuhiti me. me vender o»| Tebe nebo ločila, torej rečem: s,. Tvoja volja!" — kdor tako misli in ravna, se v nai v«-»ih nesrečah Bogu zroči. — on moli.
komur vest »»cita. »le je s svojimi hudobnimi deli Nar--v. tej-iga raz/.alil. nar večimu dobrotniku nehvaležiu bil. in kd»»r «isram»»teu svoj greh spozna, se ga kesa iu milosl-! viga iu ljub« znjiviga Boga gnade spreobernjetija, pobolj-sanja iu odpu^eiija prosi s terdnim sklepam, odzdaj za na-pr»-j ni« *«•« ne gre-iti. nasproti pa vse storiti, kar Bog zapo\edu;e. tak človek se bliža v svojih zmotah in prezrt hali Bogu. kteriga je razzalil. ki za pa še zamore in hoče k piavimu »po/nanju in ua pot pohol|sanja in zveli-i ania pripeljati. -- on moli.	I konec nasl.)
(Ptoleiiiiea
l»rato\<šiiH- »»v. I irila ■ Metoda za |>octlinovaiijc odločenih -»tarovčreov al.j gerkov.
>vcta Cerkev krisiu-o\a je živo. krepko drevo, ki • «ako l«-io zeleni, cvetje poganja in sadja nebeskiga »laja. kdo prav ov«-rnih kristjanov premi<djevaje to veličastno iu mogočno drev»i. ne bo vesel lloza hvalil, de pod tem košatim dreve-am svete katoliške Cerkve prebiva! kdo bi pa udi im- /elel. ce le pravo katoliško serce ima, »le uaj bi -korai v-i naioili na zemlji pod t»'in blagoslov Ijeniin »Ircve--am edino pravi* zvclicaiiske Cerkve počivali, ki -t»»ji na )iepr»-mazl.iivi -kali -vetiga Petra, od samiga Jezusa vsa-i«-no. od svetiga Duha polivauo in oskeibljevauo!
>v»ie mater«- kat. Cerkve prezlahtne ro»l»ivite cvetlice pobo/.n*' dru/l»e in cerkvene bratovšine. ktere svoje veje _>o -viii poganjam, -e vsako leto pomnožijo in rode zveli-anskiga -adn za Božje kraljestvo. .Med temi rodovitnimi .-vctlicumi -i prav lepo sv tli in nepreiiehama množi naša -lavna bratovšina -v. Cirila in Metoda, ktera se je v naši -lov»-i»ski /.♦•ml|i pre»l <-t-*ltiiinit leti vpervič v sadila, in zdaj » to oiskih. čeških, moravškili in vogerskih škofijah raste, -c v-ako leto obilno niiio/.i. pa tudi ovesclivni sad rodi.
Itilo u- <lo lanske obletnice bratov iu sester sv. Cirila n M« »o»la samo \ bratov ske bukve I J.Mvnovič zapisanih. • • • i • sa t marca ) h.'»s do lela-nje obletnice se je na-rastlo diuzbaiiov in »Iruzban po raznih larah krajtiske, ko-loske in štajerske »lezele nad -Umi. \ graški realki se je pri»iru/ilo 252 učeneov. v skolii Line jc preteklo leto pristopilo I«»'.».» novih udov. in kakor nam prccastito bernsko skofijstvo piše. šteje oiulotna škofija 13.300 bratov in sester. I.epo število je tudi v l elji zapisanih, kjer je pri sv. Jožefu brutovski altar sv. Cirila in Metoda, na kterim se
vsako leto 9. sušca slovesno obhaja bratovsko godovno za vse brate iu sestre. Ako dostavimo lepo število družbanov, kterih imena še niso nam naznanjene, smo si lahko svesti, de okoli 30,000 bratov in sester združenih moli in prosi, naj bi ustuiljeui Bog odločenim bratam starovercam oči od-perl, de bi svoje zmote spoznali, ter bili pravoverni otroci ene Matere, naše svete katoliške Cerkve.
Kajti osnova naše pobožne bratovšine ni kakova prazna izmišljava, temveč vdava duha katoliškiga, nam živo priča slavno početje blagodušnih pastirjev in prečastitih škofov, ki si iskreno prizadevajo blizo iu dalječ ali to. ali pa enako braterno za poedinjenje razpomikov jutrove cerkve vtemeliti in pomnožiti. Prav z veseljem smo brali v lanskim dnevniku, v hvale vrednim Slovenskim Prijatlu. kteri v Celovcu izhaja, kako slovesno so v Ovčji vasi na Koroškim god sv. Cirila in Metoda lani obhajali, kako so starši s svojimi otroci k Božji mizi pristopili, kako je hčerka zraven matere klečala in za poedinjenje razkolnikov molila.
Kavno ta pobožna misel je vnela tudi visoko častite nemške škofe v Monastcru. II i 1 d c s h c i m u in Pailer-bortiu, ki so sklenili vse svoje sosednje škofe v enako bratov'šino povabiti, naj bi molili, milosiijo dajali in pa pisali za poedinjenje odkrušenih bratov starovereov. Prečastiti škof mouasterski. .loanes Juri. so v svojim lanskim postnim listu namenjeno bratovsino prav iskreno sv ojim vernim priporočili, de bi ■/.% razkolnikc molili, rekoč: rAko ravno v daljnih krajih od nas (razkoluiki) bivajo, vender so nam blizo blizo v sveti veri. v kteri se le v nekolikih zunanjih pomotah, ne toliko v notranjih bistevnih resnicah o»l nas ločijo; kajti tudi oni imajo sveto cerkev za edino pravo, nezmotljivo učitelico iu ohrajuico zapisane in nezapisane besede Božje: tudi oni imajo in časte ravno tistih sedem svetih zakramentov, kakor mi. Kakor hitro se bodo udje jutrove cerkve zopet na skalo svetiga Petra vstopili, in se njih škofje z apostolskim stolam sv. Petra sklenili, bodo lahko tudi njihovi masiiiki. če ravno v svojim jeziku in po svojih domačih obredih. služIm Božjo v naših cerkvah obhajali: pa tudi naši musiiiki v njihovih Božjih hišah po latinsko sveto maso služili, in verni bodo lahko in veljavno pri enim kakor pri drugim sveto mašo slišali. Dolžni smo za to odločeno cerkev iz keršanske ljubezni moliti, ki ravno tiste nauke, ravno tisto Božjo službo in cerkveno vravnavo nepreiiehama od nekdaj varuje, in očitno priča, »le imamo nauke naše svete vere. iu Božjo službo od aposteljnov, iu »le je laznjivo obrekovanje, od krivovereov izmišljeno, kakor hi bila naša sveta vera v srednjim stoletji keršanstva pokvarjena."
Naročili mi prečastiti škof svojim vernim, ne le vsaki dan posamezno, ampak tudi po vsaki službi Božji občinsko moliti, de hi se skoraj odkruseni starovcrci z numi poedi-nili. in naj posebno šolski učitcli svoje solcc v to bratovsino povabijo iu jih čedno podučijo, zakaj in kako se naj opravlja. Kavno ta prečastiti škof. Joun Juri. so nam 13. susca	pisali, kako jih veseli, »le naša bratovšina za
pociliiijcnic razkolnikov po naših krajih toliko spestio napreduje, ter se nadjajo. de hoče tudi v njihovih škofijah o-veseljivni cvet pognati, /ravno molitve in milošnje želijo tinli dnevnik ali časopis vsianoviti in učene može povabiti, naj vse prazne pomote in tlomišljcvane napake odločenim bratam pojasnujejo. na kojili se spotikajo, ter jim prijazno pot v našo sveto katoliško občestvo poravnajo.
Ko so nas bili obiskali častiti apostolski namestnik (provikar). Matevž Kirhucr. slavni nastopnik našiga raj-niga rojaka kuobleherja v srednji Afriki, so bili naše bratovšine silo veseli, rekoč, de ako Bog »la. odkrusene kristjane jutrove 'geiskej cerkve /, našo sveto rimsko Cerkvijo poediniti, se bo naša sveta vera toliko ložej in hitreje med neverne zamorce in neznaboge po jutrovih krajih razširjala Dali smo jim. kar so želeli, priporočivno pismo »lo apostol-skiga namestnika, škofa aleksandrijskiga, naj hi to našo
braterno tudi po jutrovih škofijah razširjali, ter se uadjajo apostolski mož, nam tudi med zamorci bratov iu sester pridobiti. Bog usliši njih in nas!
Veselo beremo, kako je iiiii ogo razkolnikov v jutrovih krajih se v kratkim povernilo v materno krilo svete katoliške Cerkve. Armenski škof Xikolavž, prav učen in moder mož v mesti Alepo na jutrovim, je neki svet praznik v kapucinarski cerkvi v pričo vsih vernikov svoj križ ua altar položil in oznanil, de je on, in z njim tudi 300 ro-dovin njegove čede v katoliško Cerkev prestopilo. V po-krajni Karfurt. v armenski deželi, se je več vasi v katoliško Cerkev povernilo. V ravno tistim kraji se je 200 rodbin za sveto katoliško Cerkev oglasilo, ki so prejele svojiga lastniga fajmoštra. Tudi v Kurdistanu, v mestu Bidlis-u, je 60 odločenih rodbin ravno tako storilo. Kaz-kolniški škof drinopoljski na Turškim je svojo misel naznanil, de se hoče poediniti s sveto kat. Cerkvijo, in veliko driuo-poljčanov ni čakalo svojiga odločeniga škofa, temuč se je radovoljno pokatoličilo, ter so si za veliko noč mašnika iz Carigrada naročili. Tudi po Vogerskim in Krdeljskim se neprenehama marsikdo v sveto katoliško Cerkev poverile.
Cujemo pa tudi milo tožiti. kaka žalostna se na Ru-sovskim katoličanain godi. Moškovitarska gospoda nima veči del nobene vere. nima Boga. in se le zato Moškovi-tarskiga razporstva na videz derži. de bi se z njim nase svete kat. Cerkve branila in jo sovražno preganjala. V sedemdesetih letih so Moškovitarji milijone pravovernih kristjanov grozovito v svojo odločeno cerkev prisilili, in kar jih ni voljno prestopilo, izdihujejo po sibirskih pušavah. Redke so katoliške škofije, pa še one večidel škofov nimajo, iu ovčice brez pastirjev omagujejo; pa tudi pastirjem, kar jih je. neusmiljena vlada klučavnico na usta deva. dc ne smejo potožiti, kadar sc katoličanain krivica godi. Moškoviti za-pčrajo katoliške samostane, ter jim prepovedujejo novineov jemati, de bojo redovniki obiicmagali; potrebnih seuicniš duhovniki nimajo, de bi se \ njih za svojo sveto službo vredno pripravili. Vsako leto staroverska gospoda nekoliko svojih katoliških poslov premoti ali pa posili, de se od naše svete Cerkve ločijo. Ce katoličan staroverko v zakon vzame. ali sc staroverec s katoličanko oženi, morajo vsi otroci takiga zmešaniga zakona po staroversko keršeni in izrejeui biti. Tako jih leto na leto jezerc zgubi pravo vero.
Nima naša sveta kat. Cerkev hujše in mogočnejše sovražnice od ločine inoškovitarske za del svete vere: pa tudi mogočnejše nima prijatclicc kakor združeno molitev mnogo tavžent pobožnih duš, ki vsaki dan prosijo, in vsako leto saj enkrat posebej v ta namen k Božji mizi pristopijo. de naj bi dobri Bog sovražnike svoje prave svete Cerkve ponižal, ter vse razpertje in razdertje med kristjani pokončal. Tudi odločeni starovčrci jutrove stranke vsaki dan pri službi Božji prosijo, rekoč: rMolimo h Gospodu za mir v s i m u svetu, za p o t c r j e n j e njegove s v. cerkve, in za p o e d i n j c n j c vsih k r i s t j a n o v.a Ko sc bo prava keršauska ljubezen po serčnih molitvah vnela, bo tudi merzle serca nabili nasprotnikov ogrela . ter oživila priserčne želje keršanske edinosti. Ljubo solnce prave Kristusove vere jim bo domišljene spotike razdenilo, ker jim branijo nam prijazno roko podati. ..Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.44 Molimo toraj pridno, bratje in sestre sv. Cirila in Metoda, pa tudi terdno zaupajmo. de bode skoraj en hlev i u en pastir. Slomšek.
Zatiran smerti fjospotta Mjorenea isartizarja
pišejo v. č. g. misijonar I1 irc naslednji list do v. č. g. Simona Vilfana, fajmoštra v Krajnski gori:
V nar bolj otožnim stanu in s prežaljenim sercam Vam moram nesrečno dogodbo naznaniti, de našiga ljubljenca, pobožniga Lorenca Lavtižarja ni več med živimi, šel je v boljši življenje, ker ga svet ni bil vredin. Sv. Štefana dan
sim ga na pokopališu v Crou Wing-u slovesno pokopal in benediktinski prednik ( prior • je bil z menoj. Bilje 3. grud. t. I. (1858) z inisijonskiga obiskovanja domu grede zmerz-nil. Zanesljivo se sveti med svetniki v nebesih; zakaj gotovo je daroval Bogu velik dar zatajevanja samiga sebe, de je za prečast. škofam Baragam za pol sveta deleč v Indijo popotval, svojo mater z vso zlahto. in toliko dobrih prijatlov v svoji dobri domovini zapustil, de bi si veči za-služeuja pridobil za nebesa.
V	Arbrecroche-u (Krivim drevesu) pri indijanih Ota-vanih. kjer sim jest nekdaj veliko let s pridani delal, jc skoz 3 leta storil veliko dobriga. in tam si je pridobil nar lepši hvale vredno spričevatije velike pobožnosti in množili zaslug \ čednostih. Bilo je pa tamkaj premajhno delo za njegovo apostoljsko gorečnost, s ktero je kopcrnel po indijanskih dušah, ker tamkaj ni bilo več divjih uevernikov za spreobračanje. Torej jc meni pisal in se mi je ponudil za misijonskiga pomočnika, dc bi z mano vred delal iu spreobračal divje Očipvane.
Z dovoljenjem njegoviga prečast. škofa sim v to ponudbo prav vesel privolil, sim ga prav serčno sprejel kakor posebin dar Božji, in delal sim z njim prav Ijuheznjivo iu bratovsko. Pobožni služabnik Božji je sioril s tem Bog« se veči dar zatajevanja samiga sebe kot pervikrat. ker j« za vselej zapustil dobre indijanske občine ofa\anskih kristjanov v Mišiganu. ki so ga ljubili kakor otroci svojima očeta, de bi po naj tezavniših misijonskih potili sel iskal zgubljenih ovčic divjih logarjev po severnih indijanskih okrajnali.
V	scrcu iu v duhu edinih misel, imu na in sercna s\a 1. vel. serpana pretečeno poletje med petjem indijanskih pesem v apostoljski uboznosti peš odrinila ml Crou Wing-a in se podala v gorenje dežele reke Misisipi. indija ne spreobračal. Po tridnevnim trudnim, pa veselim popo;vanji sva prišla /.tirava do l.ech Lake. Pijavskiga jezera. 4;asaskva-čincka. kjer je čez l.dOO nevernikov še čakalo na klic k sv. veri. Osiala sva osem dni pri lili indijanih. s\a pni zaporedama pridigovala in ozdravljala njih bolnike z mojimi homeopatiškimi zdravili. Kadi so na ji pos|Usali in veliko nama jih je roko podalo. tle hočejo sv. vero sprejeti Njih divjaški poglavarji so nama obetali pomagad. kur koli st bo dalo. ako bi hoda pri njih ostati in katoliški misijon v-stanoviti. Obljubila sva jim to za poznejši cas. Sla sva se skoz več indijanskih občin z ravno tistimi nasprotnimi pri-terdbami in obctaiijciu. iu 4 dni dalje popotovavsj *va prišla tlo poslednje never-ke občine moje duhov.ske okrajne, fo je, k Red l.ake. Rudcčiiii jezeru. Tukaj sva dobila hi deržin na pol indijanov. z meti kterih nekteri so bili od prečast. g Baraga ob Goreti jim jezer ji keršeni. ker pa niso imeli duhovna. so 20 let pozneje komaj kaj še vedili od k. isaiistva. Sest tednov sva jih učila iu jih v nekak red sv. vere spravila: tudi veliko div jih indijanov jih je uasledvalo. in tako sva napravila lepo keršaiisko občino ter vlogo postavila k liiisijonu po I ii i mu lepiga upanja. \aš ljubi l.orenc je precej dobro umel moje učilo in ravnilo z divjimi indijani. iu |C tako pohlevno. Ijubeznjivo in lepo indijansko pridigal, dc sini imel nad njim veliko dopadajenje. Vsih serca jc bil pridobil, in prav radi so ga indijani imeli.
Nato pride cas svetiga leta. ko me je dolžnost moje službe klicala v misijon belih, dc bi jih dobrote svetih odpustkov vdeležil.
Dal sim bil svojima pomočniku na voljo, če hoče ostati pri Rudečim jezerji, ali si drug misijon izvoliti za prezimo-vanje, ali pa z menoj iti v Crou \Ving in z menoj ostati. On pa. de bi več dobriga storil, si je bil pervo izbral. Visim mu hotel zopervati, dal sim mu pa vender dobrovoljni svet. dc naj v premerzlim zimskim času le v svoji misijonski liisi ostane in naj mladost uči, odrešenim pa dc naj le pridigujc, kadar se k jutranji ali večerni molitvi snidejo: vse zunanje pota pa naj se odlože na spomlad, de sc jest povernem.
Poslednjič sva se ginljivo pa tudi prav pomenljivo po-
«
»lovila . in podal .sim se jest v Cro\v \Viug in druge misi-joniša. Bil sim ravno v Belle Praerie pri francozih pri o-pravilih sv. leta, kar mi prinese neki sel žalostno naznanilo, de je moj ljubi pomočnik na Rudečim jezerji zmerznil. Precej sim dal njegovo telo prenesti v Crovv Wing, de bi se stanu primerno pokopalo. Njegova smert me je v uar glo-bokejši žalovanje potopila in prelil sim veliko solz; hladila je mojo britkost le samo misel, de njegova blaga duša gotovo med izvoljeno trumo aposteljnov pred Božjim tronam mIiio prosi za nas slabe misijonarje in za spreobernjenje divjih nevernikov. Neizvedljivi so sklepi Božji, moliti in hvaliti se »nora Njegova sveta volja. Veliko upanje sim si delal od njegove velike apostoljske gorečnosti za indijanski misijon. tode Gospod ga je našel zadosti zreliga in zaslu-žeuiga za veliko plačilo v nebesih, zakaj dobri pastir je dal po nar lep«ih delih ljubezni življenje za svoje ovčiee.
Bilo mu je naznanjeno, de unkraj zamerznjeniga jezera. kakih 12 angleških milj deleč, jc več divjakov bolnih. iu de silno žele ga viditi. Vzdigne se tedaj goreči misijonar v dan sv. Frančiška, in po zgledu tega velikiga mijonarskiga očaka popotva peš prav sam iu serčin med molitevjo in poštam k nevernikam v njih telesni in dušni blagor. 1'remoten z voljnim vremcnam lepiga jutra ranjki ui mislil, de bi bila kaka nevarnost za njegovo življenje; ko je pa nazaj šel. je jel na večer viharin sever briti, in pri njego\im steklenim mrazu je onemogel iu v Gospodu za-pal. Tako je >la njegova čista duša med molitevjo in terpljenjrm v nebeško veselje. Ne le v njegovim misijonu ob Rudccim j»/.erji so žalovali kristjanje iu neverniki več dni za svojim ljubim pastirjem, temuc tudi v t'ro\\ \Ving-u je njegov pok<>p napravil veliko žalovanje med kristjani, ki so se dobro pomnili njegovih lepih pridig pretcccniga poletja.
Meni je njegova nepričakovana zguba nepovraeljiva in mi dela nar *ilui-i žalost, desiravno je srečno umeri; vedno iui bo ostal \ /.iv im spominu. Na grob svojiga nepozabljiviga ljubljenca sim postavil bel križ. ki je sicer lesen, pa lepo i/.rezan. blagoslovljen in z mojimi solzami okropljen. dokler ne bom mogel napraviti njegovi časti primerniga nadgrob-iiiga kamna v vedni spomin svojimu misijonskimi! tovaršu.
\jego\a zapu-tina jc prav majhna, in ne vem če je zapustil kaj poslednje volje, ker mi še niso zročcne njegove r«*či in -piši od Rudcciga jezera. Berž ko te reči prejmem. bom \-e popisal in škofu poslal \ razločbo, ak i ne bo testamenta. Po postavi tukaj dobi za duhovnam. ki brez po-lcdnie voIit\e umerje. misijonska cerkev vso cerkveno iu misijonsko robo: osebne lastinc pa. ako so obilniši, gredo v derzauio denarnico, ako so pa majhne, se dajo ubogim ali /lahti.
Prizadeval "i bom. kar bo moč. za njegovo ljubo mater -toriti, ako ni ze v kaki sporočitvi v ta namen kaj do-loeeniga. >tro>ke za njegov 3mesccui živež in stanovanje -ini gospodarju plačal ter sim mu dal 3<i tolarjev; za pre-na-anie lele-a z lludeciga jezera v Crovv \Viug sim dal '2 tolarjev . tudi velike pokopališne stroške sim veči del na-e vzel. Me bi bil on kaj dolžan, mi dozdaj ni znano. Za njegovo mater bo.n -e pozneje poslal vestno naznanilo po obravnavi zavolj njegove male zapustine. in bom tudi nji iu Vam odgovoril na po«ledii|e pi-mo, kakor bo čas iu bolj*i prilika. Za zdaj naznanile vzaljcni materi moje duhovno pozdravljen je in blagoslov, s prijaznim opominani, de naj ne /alui»> nezmerno po svojim ljubim l.orcncu. ker «»n pra\ g<»to\o po volji Božji sveto umeri, iu torej za-iii'rr materi vec v nebesih pomagati, kakor pa ko bi bil na zeml|i Tolažilo in ea*t \ >i zlabti iu celi fari Krajiiski gori. de ima v nebesih tako zlahtuiga svojca močniga zagovarjala. Poslednjič pra\ priserčno pozdravim Vas, častitljivi gospod fajmošter. tudi ljubo mater ljubiga Lorenca in \*e nepozabljive Krajnogorce. se vsim priporočim v mo-lilev in bogoljubin spomin itd. Franc Pire s. r..
kat. misijonar.
Mz Amerike.
Naslednje prav mično in podučljivo pisanje v. č. g. misijonarja Franca Pirca smo prejeli od priljudniga g. Ferdinanda »S m i da in ga podamo svojim ljubim bravcam.
Visokopoštovani gospod, moj preljubeznjivi prijatel!
Tvoje ljubo pismo od 9. kim. 1858 sim prejel in sim se ga silno obveselil; zahvalim Te za dobre novice, ki jih tolikanj rad slišim iz svoje ljube domovine. Narpred vošim Tebi, Tvoji dragi deržini in vsim svojim ondotnim prijatlam srečno in veselo novo leto in nar boljši blagor Božji za čas in za večnost itd.
Vprašaš me prav imenitno reč: od kod izhaja, de ne le p o d-zemljice ampak tudi ljubo sadje, in celo še grozdje na Krajnskim večkrat bolezen dobiva in ni za jed? Zainogel bi Ti pač zastran tega pisati dolgo gospodarsko naznanilo, ko bi me v tako obilnih opravilih mojiga poklica za čas tako hudo ne lovilo. Vender pa hočem Tebi iu svojim ljubim rojakam zastran tega dati nektere opombe in skušnje iu tega. kar se zdaj godi; sprejmite moje misli in dobro-voljne svete, ki jih prevdarite po pameti.
Bog, dobrotljivi Oče, je bil svojim ljubim otrokam na Krajnsko pred kacimi 60 leti pripeljal po gospodarskih rodoljubih podzeinljic-c iz tuje dežele, in jih je s svojo stvar-nikovo roko razmnožil po razmeri rastejočiga ljudstva, de bi mu bile dober živež.
Goreči sadjorejci in gospodarljivi družniki krajnske kmetijske družbe so nato po sadnicah zaredili nešteto množico drevesic, ki so jih z vsakterimi plemeni iz ptujih ze-inelj pozlahtnili. Tako so povzdignili pridelk sadja. In slišim. de že nektere leta so od tod dobivali blagoslovljen sad, in prijetin živež se je s tem razmnožil za priproste in za imenitne mize.
Tudi vem iz pisem, de se je od nekaj let z dobrimi inodeželskimi tertnimi plemeni in modrim verdevanjem vinogradov pridelovanje vina /.boljšalo na Krajnskim, ter imajo nar obilniši tergatve in nar boljših vinskih plemen. Njega zmerno vživanje, de bi se zdravje ohranilo, ljubi Stvarnik gotovo vsim privosi.
Nehvaležni vživavci Božjih darov pa so jeli z njimi sovražno delati, so iz podzemljic, zdrave jedi, iu iz lepiga sadja žganje zgali. in tako dar Božji spakedrali v strupeno iu vpijanljivo pijačo, ktera uestev iluim ljudem dušo in telo skazi, veliko deržin v revšino spravi in ima silno žalostne nasledke za časnost in za večnost.
Zakaj žganje se ostrupi že takrat, ko se kuha, namreč od kupreniga kotla in zeleniga volka. Brezvestni žga-njarji in lakomni tocivci pa mu vode prilivajo in ga z naj ostrejšimi strupi mešajo, in to ostrupljcuje še zvikšajo, de je zdravju silno škodljivo. In s tem napravljajo toliko ne-štcvilno omamljenosti, pijanosti, revšine in uboštva, nesreče iti pogube med človcstvaui.
Sleparna umetalna roka zna tudi iz natorniga. dobriga m žlahtniga vina napravljati razne žganja in sladkarčine ( K\traliquere). ker jih z vodo. s strupam in druzimi braz-garijami meša. take strežnice nečistosti ( VenusnektareJ prodaja, ter z njimi poculke mami, in tako dar Božji v nesrečo obrača.
Razun lega se še po marsikterih krajih silo zeruja in podzemcljskiga ali korenskiga sada požiga v preklicano žganje.
Torej naj se nobeden uc čudi, ako dobra očetovska roka vsigamogočuiga vesoljniga Gospodarja svoje malopridne otroke pravično tepe, ker jim potrebni živež zmanjšuje, ali pa odvzame, de bi jih z revšino in pomanjkanjem k po-boljšauju iu zveličauju zavernila.
To tedaj je pravi vzrok černe bolezne ali ples-njevinc pri poilzeiuljicah. pri sadji in grozdji; od tod tudi toliko toče in škodljivih povodinj od nekoliko časa po Kv-ropi. s čimur nar lepši upanje dobrih pridelkov po vodi gre. To ti. moj ljubi stari prijatel. in vsi dobri kristjanje lahko spoznate. S tem sim na Tvoje pervo vprašanje odgovoril.
On pa prav dobro in pošteno ste odgovorili, Bog Vam plačaj, častitljivi Oče misijonar! Samo, de bi si Vaši rojaki, ki jih tako priserčno ljubite, ta prelepi nauk tudi k sercu vzeli! Vr.)
Na drugo vprašanje: „kako bi se bolezen od imenovanih sadežev odvernila, ter bi se sad otel,a zamorem kratko odgovoriti. Kakor je nova bolezen zaslužena šiba zavolj imenovaniga v nebo vpijočiga počenjanja, tako zamore tudi le sama ljubeznjiva očetovska roka Božja to kaziu odverniti. Vsa modrost nar bolj učenih kmetovavcov (ekonomov) bo zdatniga pomočka drugod zastonj iskala. Slavnimu odboru kmetijske družbe, ktere vredin družnik si Ti, in ki tolikanj skerbi za blagor domovine, torej povem svojo misel in tale svet: Naj nasvetva očetovski vladi ojstro postavo, ktera naj bi pregnala vse žganjarske kotle iz dežele, žgane pijače in umetne vina pa ukazala po ločbi t kemiško) preiskovati, dc bi se po zasluženji kaznovali njih hudobni delavci in aamopridni prodajavci, ako se spriča, dc so bile s strupam nabrozgane. Tako bi se treznost in verna zmernost zopet zavernila v stari zgubljeni kolovoz, de bi zares Bogii do-padlo, in kazin bi se spremenila v Božji obiln blagoslov.
Mislim, de taka postava hi se lahko dosegla pri bo-goljubniin, zmed vsih nar boljšim poglavarji na svetu, ki tolikanj rad pod roko seže naši sveti Cerkvi, kjer se za to ravna, de bi sc verni nameni dosegli v prid Njegovih narodov.
Dozdeva se mi pa, dc k temu tnojimu razodetimu sve-tvanju si bo marsikter mojih rojakov mislil ali pa merdajoč brundal: Stari Pire, češ, nepoklican spokorni pridigar, nam hoče velevati, kaj naj jemo iu pijemo. Tega nisim mislil; včui dc imate Vi boljši in umetniši spokorne pridigarje kot sim jest, ako jih hočete poslušati. Ker sim pa pooblasten ud hvale vredne kmetijske družbe, in mi je čast. njen do-pisovavni družnik vse svoje dni ostati, desiravno sim za pol sveta deleč od nje odločen, sini hotel le svojim starini prijatlam dobro misel navdati v gospodarskim oddelku, dc naj se dalje posvetvajo zavoljo tega. Svojo izrečeno menitev operam na znane vsakdanje prigodke, in na lastne gospodarske skušnje. Zakaj velikrat sini v očitnih spisih bral, in pravili so mi zanesljivi izselci, Krajnci, Nemci iu Francozi, de od kakih 20 let se je žganjarija iz severja in juga razširila po Avstrijanskim, Nemškim in Francoskim, dc iz imenovaniga podzemeljskiga in drcvesniga sada veliko žganja kuhati je bilo kar sploh v navadi. Bilo je mende po marsikterih krajih v i d i t i v vsaki hiši žganjski podkurjeni kotel, in tu pa tam so lazili od te strupene pijače o-mainljeni tavači, ali pa so brez zavednosti ležali ob cestah. To je gotovo dosti pomagalo k vertoglavim in ostudnim zmešnjavam osem iu štirdesetiga leta po Kvropi. in je bilo tudi naše ljubo Krajusko od njih nekoliko oprašeno.
Od nekaj časa pa so sc velike cvropejskc izselske trume razsule po lepih ainerikanskih planjavah, in neštevilni žganjarski kotli so sc kakor preklicane kobilice povsod nastavili. Velika množica dobickarskih žgavnic za močne pijače se je zalegla. I.epe pod/.emljicc in drugi pridelek so veči del posmodili v žganje ali v ameiikanski ..viski," ktero so s strupam iu drugimi /.brozgami mnogoterno zmešano v neštevilnih posodah na prodaj ponujali ino pili. Ta škodljiva spakedrija se je kmalo razširila čez nar lepši zvezne deržave, za njo pa tudi čerua podzemljična ali krompirjeva bolezen.
Kužna spakedrija z ostrupeiiimi žganimi pijačami je po Ameriki toliko moč dobila, de so se vse pametne gosposke dereči nakazi nasproti postavile, pa nič ni pomagalo. Pridna vlada je dala po doktorskim odboru iz Bufalc v 20 mestih prodajne žgane pijače po ločuiško preiskati. V njih ločbi so našli le prav malo žganja. vse drugo je bilo voda (itd.) s št i roj ni m strupam.... To je osleparjeno ljudstvo drago plačevalo in v svojo škodo pilo.
Lastniki železnic, parnih bark in ročnih tovarnic so imeli dogovor in niso sprejemali uobeniga žganjopivca v
službo, vse pa so odpravili, ki so ga bili vajeni. Več po-glavarstev je razglasilo ojstre postave zoper žganjarje. pa-livce in prodajavce. ali srebeži so kvakali od vsih strani kakor žabe iz gnojnice, češ, de je žaljena pitna prostost, in so ga še bolj lokali, dokler niso pocestnih lužah zvezd iskali. Brezvestni točivci so prodajali svoje strupene pijače skrivaj, večkrat v slepivni podobi v klobasah, melonah, velikih bučah, po cele voze jih po deželi pošiljajc v nesrečo ljudstva.
Se bolj kot pri belih je nevarno pri divjih Indijanih, ako dobijo to strupno kupo od belunov. Vsak dau se slišijo strašne morije po pijanih Indijanih. vse ccste kažejo njih grobe. Vašingtonska vlada, zvedivši tolike hudobije po opravnikih in misijonarjih, je bila poslala lansko leto v Cro\v \Ving ojstro postavo ob času indijanskiga plačevanja, de namreč vsak belec, ki bo dal Italijanu žgane pijače piti. bo 2 leti zapert iu 1,000 dolarjev globe plačal. Ripli-ska vojna de naj bi postavi veljavo dala. iu zganjske prodajate polovila. Vojaki pridejo, bili so pa od žganjarjev kmal tako napojeni. de so v nesvesti ležali po cestah, dokler ni»o bili priprosti Indijani oslcparjeni za svoje lepe rumenjake, po 20 dolarjev za eno sklcnico zganja: potem pridejo se pijani Indijani s svojimi sklenicami v rokah. vojake budit iz spanja in jim po bratovsko napijat. iu poslednjič jim šc puške pokradejo.
Tako se godi v Ameriki, tako hvaljeni samovladi, z deželnimi postavami in poglavarskimi razglasi. . . Tako mlado. močno anicrikarisko prebivavstvo po škodljivi spaki o-strupeniga žganja po poti prostosti gre hitro svoji gotovi pogubi naproti. I.c samo skerb pobožnih katoliških mašni-kov in gorečih misijonarjev z močjo sv. vere ohrani »e velik del katoliskiga prebivavstva v mejah zmernosti iu na poti zveličauja.
Te dogodbe iz sedanjiga časa sim zato tukaj povedal, de sleherni ložej zapopade hude prehude nasledke «pakc-diatiih iu oskrupeuih žganih pijač, in spozna, de bolezen sadeža je res zasluzena kazin Božja.
V	močnejši podporo te svoje menit ve hočem i/, miio/.ih meni znanih vzrokov povedati le en sam prigodek.
V	deržavi Mišigau jc polotok, nad 2tui milj dolg. med lluion-am in iezeram Mišigan-aui. Ob izhodnji strani od Makinak-a do Detroita (Dctroata) seje med Aincrikatice naselilo veliko Francozov. Nemcov in Ircov s svojimi z«ra-njarskimi kotli, iu so nar več podzcmljic v žganje poku-hali. Nato pa je prišla černa podzemljična (krompirjeva) bolezen. Ob zahodnji strani jezera Misigana so bili Indijani v S vseliših, ki so sadili prav veliko podzcinljic. so jih prav posebno veliko pridelovali, iu niso nikoli skazciiiga krompirja vidili. Od uuc strani so velikrat ladijc prijadrile po podzeuifjicc za seme in za jed. In seme se je tamkaj v černo bolezen zverglo. Odkod je ta razloček pri enakim obuchji in podobni zemlji ali persti ne delec narazen ' Mislim od tod. ker tamkaj jc žganjarski kotel podzcmljicc poeeruil (storil de so gojile), pri Indijanih pa je dal blagoslov Božji zdrav sad nar lepši dozoreli, ker oni nobeniga žganjarskiga kotla ne poznajo, in so vsi dobri katoličani ter so svojo obljubo treznosti veči del prav zvesto »polnovali.
Se več enačili skusinj in prigodkov bi zamogel povedati iz angleške Kanade in iz indijanskih dežel, ako bi mi ne primanjkovalo časa in prostora.
Prcjdcn dokončam svoje pismo, hočem radovedno vprašanje dati tudi Tebi. moj ljubi, stari, prav skušeni prijatel! namreč: Odkod izhaja strašna bolezen kolera, ki jc že po Kvropi in po Ameriki tako strašno kosila?
Ne de hi hotel segati pred Tvojo, morebiti boljši misel. bi Ti rad že naprej, če tudi nekoliko derzuo. svojo menitev razodel. Ona jc. zal nam! sestra poprej imenovane sadne p I e s n j e v i n e ali g n j i I i n e . i z r o d e k žganjskiga strupa. To svojo izrečeno menitev stavim na te le dokaze: 1. Ko sim bil obilnokrat pri b»lnih iu za
kolero umirajočih, sim vidil ravno (iste znamnja. kakor pri n»trupenih iz nczmerniga žganjopitja. Enaki nasledki kažejo na enake vzroke. Iz prav veliko znanih zgledov naj tukaj samo eniga povem. Predlansko jesen sim bil v šent-Pavlu pri svojim škofu in sim prenočil v stanici pri nemškim fajmoštru. g. Reller-ji; kar pokličejo fajmoštra k nekima nemškimu bolniku. ki ga je neki za kolero umirajočima strašno gnalo ua obe strani, in so ga silni kerči vili. Bilo je pa le koleri enako djanje ali nasledki žganiga strupa. Ves ljubi dan je namreč v žganjarii pil. in zvečer so ga pijaniga in nezaveduiga domu prinesli s tacimi znamnji, kakor je bilo rečeno. Nezmožin za kak zakrament je nesrečno umeri.
3. Sploh znano je, ko kolera v kakim kraji razsaja, de žganjopivce nar pred pobere, ker kolerina okužljivost že enak strup v telesu najde, in enako z enakim vred toliko moč zadobi. de zdravilo le malokrat premore k zdravju.
3. Nov tukaj znan kolerin prigodek mojo misel kar močno poierjuje. Okrog mesta Cincinata, v deržavi Ohio, je bilo pred kacima dvema letama truma nemških žganjskih pali\eov. ki so izžgane ostanke metali iz kotlov, in so jih okrog lazeče svinje požirale; vse pa so poginile z znamnji kolere. To je kar neprevidama zbudilo pravo svinjsko kolero, in čez .">0,000 (reci: petdeset tavžent) svinj je v kratkim poginilo. In ta bolezen se jc vkoreninila, de za njo po dolenji deržavi še zmiraj počepa svinj na tavžente. Brezvestni \merikauci so meso tako poginjenih svinj v sodce »idili ali pa sušili in na prodaj odpravljali, za čimur je vec ljudi z znamnji kolere umerlo. .lest sam poznam dta mlada brata, ki sta v moji francoski fari Belic Pracrie; jedla »ta v gostivnici gnjat take svinje, in precej sta imela kolero llavuo komej sta bila z zdravniško pomočjo smerti rešena
Izzgani žganj»ki odmečki v Cincinatu ki so bili po locbi ( k» inisko ) preiskani, so imeli v sebi ravno tiste pri-djanc »trupe, kakor žgane pijače v novnjorški deržavi. To je »pričal odbor i/. Butale. In ti izmečki so napravili svinj-sk<» kolero, in svinjska kolera je naredila človeško kelero. Od ti>d izhaja imenitni sklep, dc imate obe enak izvirek, namreč iz žgaujskiga stiupa. iu ste šiba Božja, kakor pl«»njcvii«a pri podzemljicab iu drugim sadu; in zamorete sc zoprt » »veta odpraviti z enakimi pomočki, kakor sim jih na»vetoval. — Naznani mi kmalo svojo misel zastran lega. Te pozdravim »ereno in Te previsoko poštovaje bivam Tvoj ves vdani brat v Kristusu
Franc Pire s. r.. apost. misijonar.
Uob r s!eno !
(Poslano )
..Danica" je ze letaš dvakrat dokazovala, de bi bilo pi.i\ piimerno in v duhovni prid vernim, ko bi sc po nir»tih u vaseh. ki imajo po več cerkva, zvonilo angelsko češenj«* po vsih cerkvah skupaj ob enim ali h krati in I«, kialko: razlagala je že tudi visoki pomen Marijuiga zvone uja. in opominjala pravoverne kristjane, de naj zvesto sln»ii)i> ua ta ccikveui klic k molitvi, iu vselej prav po-b«»zii'» iu premišljevat im molijo toliko pomembno angelsko če»«ni« Pa k.ij zdado taki keršauski oglasi! Kavno lam. od k «>«l a r i«* prišla ze ponovljena pritožba čez nesočasno in predolg«« Marijno zvonenje. »e potlej ko prej zvoni sko-r.ii pii v »ak t cerkvi ob drugim časi. in še potlej ko prej j«? vi«l.ti ravno tam med novošegnimi omikanci tudi Ksinov motili« .- ki se ne zmenijo za Sa cerkveni klic k molitvi, in nc sramujejo se. z opusaujem te lepe in prijazne keršatiskc šege in «l<ii/nosti posnemati nevereov iu lieznabogov. Kdo je tega kriv? — - —
Ali se smejo ( dc od vsih druzih novošegnih omikan-cov molčim) prederzniti šolarji, učenci nižjih in višjih šol, med Marijnim zvonenjein ostati s klobukam na glavi — o-
čitno pred občinstvam po mestnih tergih in ulicah? Ali nimajo odkaza, se s spoštovanjem keršanske šege tudi očitno skazati za pravoverne kristjane? — Pa kaj, ko se najdejo tudi taki v tem zapopadeni, ki so še posebej dolžni lep zgled dajati? — Pretekli predpustni teden sta šla dva šolska učenika na deželi skupej čez mestni terg ravno med z v o n e n j e m poldneva — oba s pokrito glavo. Se li sme molčati k takim izgledam? Kako bi li lak človek sebi zročeno mladino učil pobožnosti, iu jo navdihoval s pravim katoliškim duham, ki ga sam pogreša?
Pozeirae fMarii Devici.
Devica prečešena,
V	začetku posvečena. Marija, zdrava ti!
So serca zate vnete, Zakaj ljubezni svete Presladka Mati si!
0 Mati milostljiva.
V	naročji ti počiva Tvoj Jezus, mil zares:
Sladko v nas pogleduje. Vse serce zveseljuje Nam ta pogled z nebes.
(Iz nemšine.)
Naj dajo tvoje roke Pač kraj za nas otroke S preljubim Jezusam: Ali. mesto bi dobili. Naj čistili sere bi bili. Enaki s kristusam.
Pobožne k sebi kliče. Ko svoje otročiče.
Tvoj Sin po tebi vse; Kar on uci. slušajte. Kar kaže. spolnovajte To glas tvoj. Mati, je.
Svet nauk spolnovati Zeljni smo. Božja Mali.
Ah. mila bodi nam! Ko bode nam umreti, 0 daj nas Ti sprejeti. Peljati k Sinu tam.
Hicinger.
Koriga 9. Angela v ar ha
a
za žensko mladost smo dobili zdaj v kratkim v Ljubljani. Kolikor več sovražnikov, volkov v ovčjim oblačilu, ima ta spol. toliko bolj potrebin ji jc ta novi zvesti ,,varhu. kteri ženski mladosti razlaga lepe in ..silno potrebne nauke, kako naj sc prava dušna lepota in vrednost ohrani, ali zopet pridobi.** Spisal in Marii brez madeža spočeti daroval je le priserčne bukve duhoven pastir g. F. K. v Ljubljani, in se dobivajo pri več btikvarjih ali pa tudi pri stolnim kaplanu, v. č. g. Fr. Kosmač-u. Vsaka deklica, ki zna slovensko, naj bi tega angela varha pri sebi imela iu njegove nauke brala, ali brati poslušala, tle bi bolj spoznala, kaj če reči: čista devica biti. kako je treba ta neprecenljivi zaklad varovati, kako se vojskovati, kako Boga za gnado prositi itd. Opomnimo, dc na čelu tih bukvic jc razlagana tudi ^dekliška družba.44 kteri so še zlasti te bukvice namenjene. Ta družba je od mil. škofa poterjena. in po nji sc zamorejo v prid ženske mladosti tudi drugod enake osnovati. Bukvice z lepo podobo Marije Device brez madeža spočete so na 10 polali lično natisnjene in obsegajo do str. 100 nar lepši iu naj potrebniši nauke za keršanske deklice, dalje do 233. str. pa razne molitve in med njimi tudi sv. mašo. Le pridno iu urno tedaj sezite po ..Angela varha." keršanske deklice! Nikoli vam ne bo žal, za čas, ki ga bote v njegovo prebiranje obračale. ne za male solde (38 kr."), ki jih bote za njega dale. „A lige I varb" pa naj vas obvaruje modre, ponižne, čiste in poštene, ter naj vaH srečno pripelje enkrat v vedno zelene planjave k vašimu neomadežaniniu Jagnjctu. Jezusu Kristusu.
Ogletl pa Slovenskim in dopisi.
Iz Ljuliljaiic. Dc bi milostljivi Bog našo osiroteno škofijo skorej z vrednim pastirjem po Svoji volji razveselil, je prečastitljiva velika duh. namestnija zapovedala, de naj se ob nedeljah in praznikih dopoldne na prižtiici in popol-due pri litauijah naslednja molitev moli:
Molimo.
S ponižnim sercam te prosimo, o Bog! dodeli posvoji neskončni milosti in dobroti naši škofii taciga škofa, kteri
bo s tvojim sv. Duham napolnjen, z ljubeznijo in serčnostjo skerbel za svojo čedo, in ji z besedo in djanjem pot v večno živjenje kazal. Po Jezusu Kristusu itd. — Očenaš, češe-namarija.
Iz Krajna, 0. sušca. E. Letašnji dolgi prcdpust se je odkidal in že imamo danes pervi postni dan, pepelnično sredo. Bilo bi morebiti častitim bravcam ljubo, de bi jim pregled tukajšnjih predpustnic v roke podal. Z veseljem jim morcin ob kratkim naznaniti, de je bilo tukaj število veselic in enacih predpustnic ne samo v poslopji, k temu namenjenim, ampak tudi v gostivnicah v primeri k drugim mestam prav majhno. Poglejmo pa rajši na zadnje tri pred-pustne dni, nedeljo, ponedeljik, in torik iz posvetnih reči v cerkvene. Te tri dni smo imeli, kakor vsako leto, tukaj od p ust i ke. Ker še ni ..Danica*' od njih govorila, akoravno se že veliko let obhajajo, naj zdaj kaj spregovori in opomni, dc so se pretečene leta ravno tako opravljali.
Pričeli so se prav za prav v saboto f 5 t. m.) popoldan. in so terpeli do torka zvečer; vender pervi dan še ni prišlo veliko ljudi k spovedi, ker na kmetih ta dan še navadno delajo: večidel so ta popoldan mestni ljudje hodili k spovedi. Prihodnje jutra, v nedeljo, ponedeljik in torik, so bile že na vse zgodaj spovednicc obsute, iu kdor ni zvečer opravil, je hitel vest očistiti in serce pripraviti k vredni mu zavžitju presv. Rešnjiga telesa, ki je skozi vse tri dni zjutraj od perve maše do štirih zvečer vernim k češenju pred obličjem vernih stalo na tronu milosti. Zjutraj ob petih se je namesto pridige bral poslednji list prečastitiga ranjciga višjiga pastirja, in potem jc bila s\. maša z blagoslovama. Po tej maši so bile pred sv. Rešnjim tclcsam neprenehama dopoldne tihe maše, razun ob devetih, ko jc bilo zopet branje lista in peta sv. maša z blagoslovama. Ves čas, še clo čez noldne, so ljudje k Božji mizi hiteli. Od poldne do štirih je hodilo tudi veliko druzih ljudi presv. Rešuje telo počeševat. ali kakor pravijo. ..uro" molit; vsak namreč navadim po celo uro v cerkvi moli. Vsako uro pride drug duhoven v cerkev, in blizo pred altarjem na klopi kleči, ki jc pregernjena s pregriiijalam iz rumene svile. Kmalo po dvanajstih nudijo uro uccnci in učenke z g. vodjem, ki v sredi dveh strežnikov na klopi kleči. Kacih 5 učeneov na glas moli roženkranc in včasih potem tudi lavretanske litu-nije. iu drugi za njim molijo. .Med vsakim delam pojejo cerkvene pesmi, zlasti: Pridi molit, o kristjan itd. Drugi duhovni pa le tilio nudijo. Ob štirih sc je pričela pridiga, ki jo je imel č. g. J. Čebul; potem so bile litaiiije vsili svetnikov z blagoslovama. V ponedeljik zarauo so ljudje zopet močno k spovedi tišali. Perva maša se je o poli šestih začela. Tudi mnogo bližnjih (nekaj ljubljanskih) gg. duhovnov je v nedeljo popoldan in ponedeljik zjutraj sem prišlo, ki so tukaj maševali iu spovedovali. Ta dan je bila peta maša ob desetih z 2 blagoslovama brez pridige. .Mnogo ljudi je popoldan prihajalo uro molit. (Mi 1. jc bila zopet pridiga, ki jo je imel č. g. J. (.'ostiša, kaplan iz Smartna poleg Krajna. od pripravljanja k postu, \asledvalc so litaiiije vsili Svetnikov. Ravno tako je bilo zadnji dan. v torik, samo s tem ruzločkam, de je bilo /.lasti ta dan brezštevilno veliko ljudstva. Popoldne so imeli pridigo č. g. llafnar. fajmošter i/. Smclednika. Zapopadck je bil: Kako velika dobrota je za katoliške kristjane, de so oni udje presv ele matere katoliške Cerkve; kaj smo ji za njene nauke dolžni; in de ji to dolžnost skazujcnio, ako njene nauke verujemo in (udi v sercu ohranimo. Potem so bile z leviti litaiiije vsih svetnikov in zahvalna pesem.
Domači in ptuji duhovni so skorej neprenehama spovedovali, zgodej zjutraj do pozne noči. Neizmerno veliko ljudstva jc bilo te dni tukaj; koliko se jih je teli odpusti-kov vdeležilo. se lahko posname iz veliciga števila hostij, kterih je bilo v tih 3 dneh 1500 za sv. Obhajilo treba. Strašno velika gnječa ljudi jc bila v cerkvi zlasti pri pridigah, tako. de sim se čudil, gledaje iz cerkve gredoče
ljudi, de jih more toliko obseei, desiravno jc velika ; prcccj pa jih je moglo še zunaj stali.
Pač lepa in priserčna jc taka Božja služba, dc sc z njo nekaj peklu odterga v ravno tisti dobi. ko se drugot
godijo naj veči razujzdanosti. — Slišali smo dc sc jc letaš ravno tako pobožno pustno opravilo, kakor pri nas. tudi v Teržiči pervi krat obhajalo. Bili so tam med druziini gg. duhovni tudi v. č. g. korar J. Kriz. Pogačar pričujoči. Bog daj obiln dober sad vsim enakim bogoljubnim opravilam. — Pustnim norijam in ropotijam pa f...!
Z (■ o renski ga. (Bratovšina sv. Detinstva.) l.an«ko leto sini bral otrokam v šoli od bratovšine sv. De t i ust va in sim jo otrokam nekoliko razložil. Po šoli naglo priro-poče nekoliko kop otrok k meni ua dom, de naj jih v to bratovšiuo zapišem, ker tudi oni bi radi k sv. kerstu in od-reji pomogli unim nesrečnim neverskim otrokam. ki jih njih starši zaveržejo. Poprimein sc te priložnosti ter sim jih kmalo nektere verste skupaj spravil: imamo jih zdaj že okoli (» verst. — Ko v šoli konec vsaciga mcsca pobiram male darčke (od vsaciga 1 kr.) od zapisanih, mi v-aki mesec pripelje nekoliko novih družnikov. Prav veliko veselje otrokam dela to, ko sim jim obljubil lastno bratovsko ban-derce ali stavnico, ako sc bo moglo; prav dohrovoljiio k temu pomočke skladajo. \a eni strani sedanja hratovska podoba, na drugi pa milo dete Jezus, mislim. bo primerim. Otroci vsi gore v šoli, ako jim kaj od banderea v misel vzamem. Vidi sc pa tudi sad te bratovšine. posebno v cerkvi mi ti otroci mirniši in sc lepši obnašajo. Dobro bi bilo. ako bi se tudi od drugot kdo oglasil in nam v enačili rečeh svoje misli razodel.	/' «
lz katiiitjc goricc, II. mimu. J. C. Kar jc bilo dosihmal v Vašim listu rečeno od zvonila iu molitve k an-gcljskimu češenju. je bilo zaželeno, potrebno iu zadosti vterjeno. Naj pa še pristavim, ali bi ne bilo morebiti tudi dobro v misel vzeti zvonenja zjutraj oh T., ki je na več krajih v navadi. Začetek tega zvonenja je obljuba, ki s,» jo bili preti 300 leti ravno ob 7. zjutraj storili keršaitski duhovski in deželski poglavarji s svojimi podložnimi zavoljo prcniagauja iu pokončanja Turka, grozo vi t ni ga sovražnika keršanskiga imena. Ta obljuba je bila. de se bo v hvaležni spomin vsak dan zjutraj ob 7. pozvonilo, iu pa brez odstavka, naj bi vsak verin kristjan saj en očenas in eno češenamarijo obmolil. Namen te molitve je. de bi nas Bog milostljivo obvaroval sovražnikov svete vere in naših diis. Te reči vsako leto pri izpraševanji za velikonočno spoved ljudi opomnim. (Vemo duhovuijo, v kteri -c je ra\no te tlni imenovana lepa stara navada obnovila, ter se m zopet ob 7. zjutraj zvoniti začelo. Take navade ker-an^ki duh lepo poživljajo. Vr. I
Mtazt/fr /#/> is p r stt nnt /; i »## #rrftt.
V	llotting-u blizo liisbruka na Tirolskim j«- gospo-dieina Inlinger \ svoji oporoki II.ono gold. v ta namen zapustila, de naj se odreja ženske šolske mladosti v listini kraji zroči usmiljenim sestram. Namen se je dosegel, v li-slopadu 1 s"»s se je zaeela ta naprava.
V	Rottvvcilu na Virtembeiskim je pokazal 2'Metin mlinarsk sin. kam de človek utegne zaiti, ako se svoje terme derži in ne posluša matere s\. katoliške Cerkve. Ta revež je bral v sv. pismu besede: ..\ko te tvoja desnica pohujsa. odsekaj jo in verzi jo od sebe itd."; kar gre neko nedeljo v kuhinjo in si res desnico odseka. Dvajsetkrat je mogel z nevkretno levico mahniti, de je to grozot itno djanje dopolnil! Naj bi bil on pridno pridige kal. poslikal, iu ne toliko sv. pisma tuhtal, ki ga lic razume, bi bil pat- dobro vedil, de Jezus s temi besedami ni mislil ttdesue. ampak dulio\no roko ali hudo nagnjenje, ko je ta nauk oznauo\al. Bil jc okužen lini revež od krivovereov pietistov, ki vse po s\,ijiui sv. pismo tuhtajo in razlagajo.
V	U c i ss c n h o r u u ua Parskim seje cerkev poderla,
ko so duhovni pri 3 altarjih zjutraj ob 6. maševali. 13 ljudi je bilo precej meitvih. 20 poškodovanih. Duhovnam pri altarjih se ni nič /aliga zgodilo, iu tudi strcžuikam ne. ki so k duhovnam prihežali. Kor je ostal in mesto, kjer so altarji. sicer pa se je vsa cerkev popolnama vderla; tudi stolp ali turu se je nekoliko nagnil, in se bo mogel razdreti.
V kolinu je bila I. 1*52 napravljena družba Marijniga čistiga spočetja, ki pobožniga duhovna Nikol. Olivieri-a v njegovim bogoljubiiim djanji podpera in mu je do konca I. 1^58 pridobila čez 3.330 tolarjev. Olivicri je bil I. 1792 rojen v Gen vi. I.cta 1*3* je bil v Kairi odkupljcniga za-niurca k sebi vzel. ga je sam učil, potem pa v Kim v propagando dal. kjer se jc tako izverstno obnašal, de je dosegel doktorstvo v bogoslovji iu je bil kmal potem mašnik posvečen, ter se zdaj znajde med svojim ljudstvam v Gineji. kjer z velikim pridani oznanuje sv. evangeli. Ta perva srečna poskušnja je Olivieri-u serčnost dala k velikimu delu, kterimu >e s tolikim trudam in vspeham posvečuje že čez 20 let. iu je že čez GOO otrok iz sužnosti rešil. V 9. naznanilu njegoviga djanja so zaziiamujaiii sv. Oče z 21 kardinali. 122 škofov in velika versta naj višjih cesarskih, kraljevih. knežjih iu druzih dobrotnikov iz vsih dežel, ki čast. •četa Oli\ieri-a v njegovim lepim djanji podperajo.
Xa S les kim se zlasti od oseb visokih stanov pogosto lepe reci slišijo. Stric grofa llatzfclda. iz Slczije, kteri poslednji je v kratkim v Berlinu umeri, je zapustil vse svoje premoženje. 3l».50ti tolarjev, katoliški šoli iu kat. bolnišnici \ Berlinu. Zl. deželna grofnja Fiirstcnbcrg-ova. roj. Sla-beudorf. je darovala skorej 3o.ooo tol. za bolnišnico v Gladcu. ktero usmiljene sestre oskerbujejo. Kazun tega je imenovana gospa dala ti.ooo tol.. dc se je zamogla na enim njenih dobrav nova fara vstanoviti: in se vcrli tega 11.000 tol. za vstanovitev šolskih sester v Kuiizeudorfu. Blagor takim bla-gosercnim dobrotuikam.'
22. sveč. je angleški kraljevič v Kiuiu obiskal cerkev sv. Klemena, in tamkaj je bil pozdravljen od irskih domiiii-kanov. Ogledal je spomina vredne reči iu je sel tudi v podzemeljsko baziliko (cerkev), ki je bila še le pred kratkim iznajdetia. Tam je vidil lepe presne malarije (freske) iz pervih keršanskih stoletij. Zveličarja in Mater Božjo. Bolem je sel prednik v stanovanje g. prednika (priora}, se je prav dolgo z njim prijazno pogovarjal, in razveselil mnihc s svojim pohlevnim obnašanjem.
V K i mu je iiradnija sv. obredov II. pros. obsodila na 12 let v ječo neko sleparico iz Ko lilija. ki jc ljudi motila, de jc svetnica iu de dobiva mnoge razodenja in povelja iz nebes. — Sv. Oče so armciiskiiiiu patriarhu podarili križ. ki sc ceni na lOO.tMio kron. in imeniten kelili za cerkvi v Arahguir - u in kuarpous - u . v kterih sc je lansko leto veliko odloccncov povcrnilo v kat. Cerkev: v Arabguir-u samim njih loo deizin. Bruska kraljica jc neki imela žc enekrati pogovor s kardinalam Kcisach-am, in je bila unidan sprejeta tudi imI sv. Očeta. Zunanji listi govore, de bi se utegnila v kat. Cerkev poveriiili. ki jo je bila po svojim za-ročenji nesrečno zapustila. — Tudi se govori od mlade angleške gospe iz naj viksih stanov, de se misli v Kimu v kat. Cerkev pov črniti. Protestanška toleranci ja menile zavolj tega hudo po Kimu piha. ( III. a. Tir.) — Irski per-vostolnik dr. Cul I en. ki jc v Kimu. ho menile kardinal, iu ne pojde več na svoj sedež.
Iz Kima ve ..Volksfrd." po daljnopisu. de je ondi u-merl prednik nemškiga sprejmiša, Msgr. Alojzi Flir. udi-tore della S. Kota romana. Ilil je tirolcc. učen, moder in previden mož, za kteriga je silo škoda. K. I. I'.!
lloiii(V(:f dttliorne raje,
svet d živeti in z v e I i č a n o u m r e t i.
(Dalje.)
Jezik, jezik — ta je oginj. izvirek veliko grehov
(Jak. 3, 5.). Govoriti, kar se mora in spodobi, ni greli: biti pa žlobodrovec, imeti gnušenje in zamerzo nad samot-nostjo, le kratkočasov iskati, s komur koli si bodi in kadar koli si bodi, vse izblekati, kar človeku na jezik pride, — to je izvir veliko hudiga. Kolikrat mala iskrica velik gojzd zažge: kolikrat nespremišljena besedica celo hišo k jezi vname, celo vas razdraži. njih veliko pohujša, skrivnosti izblebeta, bližnjiga hujši kot z mečem šlene, ali mu dobro ime. tudi še zaslužek, kruh požre! To so zares iskre, pa ne od prijazniga solnca, ampak iz peklenskiga ognja. Kolike hude sodbe sklepa nepokojni jezik v družbah, pri hišnim ali poljskim delu, na potih, kjer sta dva ali trije skupaj, po gostivnah ali kerčmah, ko jame vino jezik gugati! O nesrečni, o nespreiiiišljeui jezik! oberni se sam nad se. švigaj sam po sebi na vse strani: le dalje se ne stegaj in bližnjiga pri miru pusti! Ko bi se imel pa tudi gori proti nebesam stegati, je bolje za te. de se posušiš iu do sod-njiga dne besede več ne blekneš.
Imeli so očetje pušavniki zbor v scitski pustini, de bi sodili brata, ki je bil dolžen težkiga prestopka. Brat Pijon pa, ki je bil tudi pričujoč, je ves čas molčal, ko so drugi govorili, čez brata modrovali, ga tožili in sodili Poslednjič vstane, napolni žakelj s peškam in si ga herbet operta, K temu vzame še malo peska v majhno plctenko ali kor-bico. in ga nese pred sabo. Bratje ga vprašajo, kaj de naj to pomeni, in odgovori jim ponižni mož: „Žakelj s peškam, ki ga nesem na herbtu, pomeni moje lastne grehe: ker jih je pa veliko, jih nosim na herbtu, de bi jih s svojimi očmi ne vidil in ne objokoval. Malo peska v ti ple-tenici pomeni grehe tega našiga brata; le-te imam prav zvesto pred svojimi očmi. iu zavolj njih se prederznem soditi in obsoditi svojiga brata. Se ve, pri tem spoznam, dc to ni prav; zlasti, ker bi mogel imeti veliko bolj svoje lastne grehe pred očmi. jih v mislih nositi, in odpušenja za nje prositi". Očetje zaslišijo te besede in z enim gla-sam sklenejo, rekoč: „To je zares pot zveličanja !u In odpustili so bratu njegove slabosti. — Premaguj se tedaj tudi ti, o človek, in bodi gospodar svojiga jezika!
Hiii darovi.
Za misijon gosp. I, avti žar j a: Iz Ipavskiga Šentvida 1 gl. (G. BI. BI. za g. Pirca 20 gl.') Za afrikanski misijon:
G. Ant. Klemen 1 gold. n. d.
Pogovori z gg. do/risovavci.
Naj gre rrespectus huiuanusu etc.: Bili smo Vam tisti spis kmal nazaj poslali in tudi vzroke razodeli; sc je moglo vse zgubiti, ako ga niste prejeli. — S tacimi rečmi, kakor je sedanja, si pravdo uakopljenio in sveta ne spreo-berneino; naša reč je le, učiti iu priljudno povedati, kaj ni prav: drugi naj sekajo in žgejo, ako jim je mar za njih in druzih dušo. — V. č. g. C.: Prav primerno! Gratias!
—	G. R.: S hvaležnostjo prejeli. — G. Fr. Z. v G.: Vaša ponudba nam je všeč, torej smo naročili, kakor ste želeli.
—	V v. čč. gg. v stari L., v Cirkl. in v Sentj. pol. Sv.: Bog poverili darove, zamurcam dobrotljivo poslane! —Zastran daljših spisov prosimo malo poterplj. zadevne gg.. se bodo že zverstili.
UuhovHhe zadeve•
V	ljubljanski škofii. G. Franc Lesjak. kate-het in začasni vodja v Ipavi. p.idc za kateheta in vodja glavne šole v Idrijo; — g. Luka Ilitij, duh. pom. v Cirklah, na mesto poprejšnjiga v Ipavo; — g. Ant. Kacin. duh. pom. v Smihelu pri Novim mestu, v Cirkle; — g. Franc Jereb, duh. pom. v šent-Vidu pri Ipavi, pride v Polhov gradeč.
V	lavantinski škofii. Gosp. Andrej Z ur man kaplan v Ločah je izvoljen fajmešter v Razbor.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznifc.