LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO •« a« vraiajo. Upne» «JilTO sprejema naieä**. tmerale tn reklnma^a Cena tnseratom pa Tora. Za Tečkrota« primerea popust »aklamacije so prosto, ¿doni ro&m poŠte« bada Ljubljana & lfljft Telefon interurkaa ».tSt 18. éteVilka« ffiARIBOH» dne 16 aprila ¡925 59. letnik. In vendar gre! Pa ustanovitvi naše države smo si stavili kot najvažnejšo,. najbolj nujno, torej vodilno našo politično nalogo: politično ii» gospodarsko pametno ureditev naše države, da se bo vsalk državljan res čutil kot državljan in ne kot podanik in da bodo na podlagi sporazumevanja med Srbi, Hrvati in Slovenci nastalo razmerje, kjer bo imel vsak svoj sorazmeren delež na odgovornosti in moči, na dolžnostih in pravicah. Šele takšno stanje namreč tvori pravo državljansko vtzgojo in zavest, ker rodi in trajno ohrani interes ljubezen do ustvarjenega: do države. Velik in težak je ta naš politični cilj in malo je bilo razumevanja zanj, še manj pa volje, da se uresniči. Kljub Semu niti za trenutek ne Slovenska ljudska stranka kakor celota in ne njeno vodstvo, posebno pa ne njen voditelj niso omahovali, da bi se oddaljili od pati, ki vodi k cilju »M pa bi celo zapustili svoj lepi vzor. f Dejanja govore. Navidez smo še približno tam, kjer smo bili v začetku, v resnici pa smo storili velik napredek, ki ga ob dnevnem boju ne vrnimo in ne čutimo tako jasno, kakor tedaj, če s paznim očesom premotrimo vso težko pot, ki je za nami. j Sn to je potrebno, kajti dejstva, dejanja, ki se ne dajo ne aajiia, ne izbrisati, govore jasno ter so nam v največje aadoščenje in vspedbudo. Stanje ob sprejetju ustave. Kako velik napredek imamo zaznamovati, nam najjasnejše predoči stanje, kakoršno je v naši politični javnosti danes in kakšno je bilo ob sprejetju ustave, torej leta 1920-21. Slovenci. Mi Slovenci smo bili politično razdvojeni, razkosani m raetepeni, kakor še nikdar poprej in nikdar pozneje. Na* «aiesto, da bi se vsi skupaj zavedali, da gre za fundament: m ureditev r.ove države in razmejitev pravic in dolžnosti, pa sano imeli volilne borbo po geslih, kakor da smo v dr-Savi, ki je že solidno vse to uredila pred stoletji! In tako «rto se ločili v borbi za stanovske in protistf.novske politične organizacije, za socijaliste druge internacijonale in Komuniste, za verske in protiverslke, za kapitaliste in proti-Sapitaliste in bogvedi kaj še vse! Temu primeren je bil tudi »uspeh« volitev in pomen ter veljavnost slovenskih zastopnikov. To pač ni kazalo na uspeh naše borbe niti doma, kaj šele drugod! In drugi'ati, ostanem po koncu. Ta no- | vica me je vsega zbegala. Ali ničesar nisi zapazil v mestu?« »Ne, gospod Gulden.« Šel sem v svojo sobo in legel v posteljo. Dolgo časa nisem mogel zatisniti očesa: mislil sem na nabor, na Katarino, na tisoče pod snegom pokopanih mož ter premišljeval, da bi bilo dobro, ako bi pobegnil v Švico. Proti trem sem slišal, da je šel gospod Gulden v posteljo. Nekaj minut pozneje sem zaspal, zaupajoč v milost božjo. IV. Ko sem drugo jutro proti sedmi uri stopil v sobo gospoda Gatdena, je on ležal še v postelji in je bil ves slaboten. »Jože«, je rekel, »nič kaj dobro se ne počutim, vse te grozne novice so me naredile bolnega Prav nič nisem spal.« »Ali vam naj skuham čaj?« sem vprašal. »Ne, dragi moj, ni treba. Samo ogenj malo podneti, čez kratko vstanem. A danes je pondeljek, in ta čas bi moral uravnavuti ure po mestu. Jaz ne morem tja, čisto nesrečnega bi me napravil pogled na toliko žalostnih ljudi, ki jih poznam že 30 let. Cuj, ,ože, vzemi ključe, ki vise za vrati, in pojdi ti — bolje bo tako. Poskusil bom, da se popravim, da malo zaspim . . . Dobro bi mi delo, ako bi mogel eno ali dve uri spati.« »Prav, gospod Gulden«, sem mu odgovril. »Takoj poj-dem.« Ko sem bol drv naložil v peč, sem vzel plašč in rokavice, zagrnil zagrinjala pri postelji gospoda Guldena ter odšel z svežnjem ključev v žepu. Res, da me je bolehnost j očeta Melhijora malo skrbela, a druga misel me je tolažila. Dejal sem sam pri sebi: »Na vrh zvonika pojdeš, in od tam ' boš videl hišo, kjer bivata Katarina in teta Marjeta.« V teh | mislih sem prišel k cerkovniku Brainsteinu, ki je na oglu , malega trga stanoval v stri, majavi baraki. Njegova sinova 1 sta bila tkalca; od jutra do večera je bilo v starem gnezdu : slišati repotanje statev in drdranje oolničkov. Babica — ! bila je tako stara, da njenih oči ni bilo več videti — je spa- ; la v starem naslonjaču, ki mu je na naslonilu čepela sraka. Kadar očetu Brainsteinu ni bilo treba zvoniti h krstu, pogrebu ali poroki, je za malimi, okroglimi stekli pri oknu čital svoj koledar. Poleg te barake pod streho stare tržnice je stala siromašna hišica, v kateri je krpal čevlje Konijam, malo naprej pa so stale stojnice mesarjev in prodajalk sadja. Šel sem torej k Brainsteinu. Ko me starec ugleda, vstane ter pravi: »Vi ste gospod Jože?« »Da, oče Brainstein. Prihajam namesto gospoda Guldena, ni prav zdrav.« »Dobro ... je pač vseeno.« Oblekel je staro, pleteno jopo ter si nadel volneno kapo, prej pa je spodil z nje mačko, ki je imela na njej jutranji počitek. Potem je vzel iz predale veliki (ključ od zvonika in šla sva ven. Jaz sem bil kljub mrazu prav vesel, da pridem zopet na sveži zrak, kajti vsa soba je bila polna dima, da je člo vek komaj dihal. Slednjič sva šla gori po cesti in oče Brainstein mi je rekel: »Ali ste že slišati o veliki nesreči na Ruskem, gospodi Jože?« »Da, gospod Brainstein. To je grozno!« »Seveda! je odgovoril. »A to bo cericvi pridobilo mnogo maš. Zdaj bo vsakdo dal brati maše za svoje otroke, in to tem bolj, ker so umrli v krivoverski deželi« »Seveda, seveda«, sem mu pritrdit. Šla sva čez trg. Pred občinsko hišo, nasproti glavni straži, je že stala gruča ljudi, kmetovalcev in meščanov, ki so čatali lepak. Potem sva šla po stopnicah gori in stopil» v cerkev, kjer je več nego 20 žensk, mladih in starih, kljub groznemu mrazu klečalo na kamenitih tleh. »Ali vidite . . . kaj sem vam pravil?« je rekel Brainstein. »Že prihajajo molit, in prepričan sem, da jih je polovico že pet ur tukaj.« Odprl je mala zvonikova vrata, skozi katera se pride do orgel. V temi sva pričela plezati kvišku. Prišedša do orgel, sva mehove pustila na levici in stopala kvišku v stolp k zvonovom» Prav ^¡dovoljen sem bil, da sem zopet ugledal sinje nebo in dihal sveži zrak, kajti duh po netopirjih, ki bivajo v teh ozkih, dolgih hodnikih, je človeku zapiral sapo. A kakšen grozen mraz je bil v tem prostoru, ki je bil odprt vsem vetrovom, rn kako bleščeča luč je prihajala k nama od snega v tem zimskem vremenu, v katerem se je lahko videlo 20 ur daleč! Tu doli se je kot na poli belega papirja črtal ves Pfalzburg s svojimi šestimi bastijami, tremi polmeseci, z dvema prednjima utrdbama, z vojašnicami, smodnišnicami, mostovi, vežbališči in nasipi, celo mestece z velikim paradnim trgom in ličnimi, lepo v eni vrsti zidanimi hišicami. Videlo se je v sredo dvorišč, in jaz, ki še nisem bil navajen takega pogleda, sem se držal sredi ploščadi, boječ se, da bi ne zletel proč, kakor se pripoveduje o ljudeh, ki znore na velikih višinah. Niti uri si nisem upal približati, ki je imela tudi na hrbtu kazalce naslikane. Ako bi me ne bil vzpodbudil Braistein, bi se bil še dalje mirno držal trama. On pa je rekel: Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAR. 16. apria 1923, p« tk> današnjega dne in upravičeno se vprašamo: ali je bilo mogoče pri razmerah, kakoršne so, doseči politično večje uspehe Slovenski ljudski stranki in njenemu vodlstvu, kakor jih je resnično dosegla!? Prijatelj, ki je nestrpen ali nezadovoljen, naj nam pove, kako naj bi dosegli več ob takšnih razmerah, takšnih ljudeh, kakor odločujejo v državi, in takšni moči, kakor jo imamo v državi mi! Treba pre sojati moči in treba upoštevati ljudi ter njih mišljenje, vegojo in hotenje! Sklepna beseda. Ne samo naš, temveč vsak pošten in pravičen boj za visokim ciljem je težak in dolgotrajen. To nam kaže zgodovina vseh demokratičnih držav. In ker je dejansko tako, se prav nič ne bojimo, ako bi se kak malodušnež ali ne-strpnež umaknil, saj vemo, da se umakne le začasno, ako je pošten in pride zopet k nam, ker sam po sebi mora priti. Tako se je že zgodilo v preteklosti. Hvala Bogu, nam se ni bati! V naših vrstah so možje pošteni in požrtvovalni možje trdnih živcev in trdne volje, vajeni in izučeni v svoji življenjsk ¡borbi. Tu so v poštenem delu osiveli častitljivi starci, tu v krepki moški stoječi hrasti, in tu pri nas delaželjna in prekipevajoča mladina. In naše ženstvu je ravno takšno. Vse to nam je zanesljivo jamstvo za stranko, za narod, za državo in za zmago pravice ter poštenja. Preko bridkosti in težav gremo naprej! Drobiž iz narodnega gospodarstva. i. KMETIJSKA DELA ZA MESEC APRIL. Na polju in travniku. Sadimo krompir in sejemo koruzo, peso, lan, konopljo, deteljo itd. Plejemo zimske setve. Med najbolj nadležne plevelne rastline, ki rastejo med žitom, spadajo: Koikalj, ljuljka, navadna grašica, stoklasa, modrica, divji oves, njivski mak, njivski osat, njivska preslica, njivska gorčica, konjski ščap in šopulja. Z brano obdelamo zimske setve, ako so se preveč obrastle, ali so pregoste. Zimsko pšenico kaže spomladi vselej previa-čiti z brano. Izkušnje namreč uče, da se prevlačena pšenica lepše razvija od neprevlačeme. V nekaterih krajih imajo navado, da ozimino spomladi obžanjejo ali po-pasejo. To obžanjevanje na mesto le tedaj, ako nam žito premočno in pregosto raste ter se je bati, da pozneje poleže. Setve obžanjemo zategadelj povsod na močno zagnojenih in rodovitnih njivah, ker bi sicer žito pred »oritvijo poleglo, kar se zlasti pri pšenici prav rado dogaja. Žito je obžeti o pravem času, ko še ni pognal klas v bilki. S prepoznim in preglobokim obžanjivanjem v srce bilke bi utegnili žitu več škodovati nego koristiti Če je žito redko, mu tudi moremo pomagati s tem, da ga povlečemo z brano. Z brano se rastlinice «kopajo ter ▼sled tega bolj obrastejo. Neobhodno potrebno je branam je na deteljiščih, osobito, če je zemlja trda in težka, deteljišče pa staro. V mesecu aprilu je že čas, da travnike pognojimo z umetnimi gnojili, ako smo hlevski gnoj in gnojnico porabili za druge kulture. Za en oral vzamemo 150 kg apnodušika ali ravno toliko čilskega solitra, 120 kg 40 odstotne kalijeve soli in 180 kg superfosfata. Anpoduši- Stiežno belo perilo je pomos vsake gospodinje, zato uporablja pri pranju samo Zlatorog-miol ka se ne sme mešati s superfosfatom, pač pa se lahko meša s kalijevo soljo pri takojšnji uporabi Ko začne trava zeleneti je z namakanjem travnikov prenehati. Na vrtu. Sadimo, oz. sejemo skoraj vso ostalo zelenjavo, ki je v naših razmerah in podnebju v navadi in katere nismo posejali prejšnji mesec. Opravilo vršimo po možnosti ob suhem vremenu, da lažje zatirano nadležni plevel. Z ozirom na površino dobivamo iz vrta sorazmerno največ koristi. Zato je treba temu posvetiti tudi največjo skrb. Dohodki iz vrta poplačajo naš trud naj-obilmejše, čeprav imamo v njem posla od rane pomladi do pozne jeseni. V gozdu. Mlade nasade je čuvati pred objedanjem od strani domačih živali. Ne plašimo ob večerih in v rani zori prelepo pevajočega kosa. Sejemo smrekovo, borovo in mecesnovo seme v senčnatem gozdnem prostoru blizu vode. Posejane prostore je pokriti z vejevjem, ki ostane na gredicah tako dolgo, dolder seme ne vskali. V kleti Zračimo vinske kleti ter odstranjujmo plesmivec raz sodov. Mešamo in čistimo vina, prodno nastopi toplo vreme. Sode držimo vedno do vrha polne, da se ne tvori birsa, M vino kvari in poslabšuje. Sodove vehe, kakor tudi pilke naj bodo lepo okrogle, da ne pripuščajo zraka do vina. Najbolje storimo, ako sodove vehe izvrtamo na vseh sodih enako, da moremo potem uporabljati v celi kleti pilke ene in iste velikosti Koncem meseca aprila pretočimo vino drugikrat. V Čebelnjaki!. Umen čebelar prevdari, ali hoče od svojih čebel mnogo medu ali mnogo mladih rojev. Ravnotako mora čebelar seveda tudi vedeti, v katerem letnem času je v njegovi okolici čebelna paša najizdatnejša. Če je pomladna paša dobra, teddj moramo gledati na to, da pre-zimimo panje mladih čebel, ki morejo izkoristiti zgodnjo pomladansko pašo. V takem slučaju je treba panje prehranjevati na umeten način tekom jeseni ali tekom zime. Če hočemo, da čebele nanosijo veliko medu, moramo rojenje preprečevati z odstranjevanjem trotovske zalege. Pri rojenju gre namreč obilo medu v zgubo, ker ga roječe čebele seboj vzamejo. Nasprotno pa moremo rojenje povzročiti, ako panju dodamo trotovske zalega In skrčimo medeni prostor. Kljub rojenju moremo dobit» obilo medu samo v kraj ih z vrlo dobro pašo skoai tefe lato. April nam vegetacijo prinaša, Narava proizvaja novo moč; Po lesovih slavček se oglaša, Nabira dekle rožice gredoč. Vekoslav Štampas. ! Ii. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. > Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič, čebelar v Ilirski Bistrici Samozaložba. Razveseljiv napredek našega čebelarstva v zadnjem j desetletju je pripisati zlasti dejstvu, da so pričeli čebelarji opuščati vedno bolj in bolj razne manjvredne in nepraktične panjeve sisteme in se oprijemati Žnideršičevega panja. Kakor nas je osrečil g. Žnideršič pred leti, ko nam je podal svoj panj, ni naše veselje nič manjše danes, ko sprejema* mo izpod njegovega veščega peresa knjigo, s katero bode zamašena velika vrzel v našem čebelarskem slovstvu. V kratki in jedrnati oblild, ogibajoč se dolgoveznega! | teoretičnega razmotrivanja, nas seznanja g. pisatelj z vsemi I tajnami iz svoje bogate in dolgoletne prakse. Samo čist«* , klervo zmo je to, preizkušeno v ognju nad tridesetletne g» | vstrajnega, trudapolnega, toda plodonosnega dela. Snov je i razdeljena prav pregledno v 12 poglavij. Za Gerstnigovo j teorijo, ki tvori osnovo novodobnega čebelarstva, sledi na-| tančen opis A.—Ž. (Žnideršičevega) panja in vseh njego-; vih najnovejših izboljšav. Poglavje o orodju obsega le najh : potrebnejše, v kolikor zanima čebelarja-praktika. S poseb-no skrbjo in temeljitostjo so obdelana poglavja o oprav-""ljanju raznih del v A.—Ž. panju, vzgoji matic, trčanju. Si-, ščenju, shranjevanju in prodaji medu. Prezarvimivo je no-• dalje poglavje o prevažanju čebel v paše. Tukaj je podano I vse, kar je potrebno znati sodobnemu čebelarju, ki hoče doseči v svojem obratu čim največji čisti donos. Pa tudi ; ostala poglavja o čebelnjaku, preseljevanju čebel iz kranjt | čev na premakljivo satje, pridobivanju medu iz kranjičev, pridobivanju medu v satju itd, pričajo o veliki ljubezni ki jo je naklonil g. pisec svojemu zares mojstersfcemu delu. Jezik je lep in čist, oprema knjige razkošna in bogata. 2© itak poljudno vsebino ponazoruje nad 100 krasnih, večinoma izvirnih podob. 0 ceni se mora reči, da pač ni t nebenem razmerju z opremo in obsežnostjo knjige. V inozemstvu bi veljal enak proizvod najmanj še enkrat toliko^ Brez dvoma bo pričujoča knjiga za nepregledno dobo prava in zvesta vodnica našim čebelarjem in bo pripomogla v Na Belo nedeljo, dne 19 aprila f. I. imajo «ise krajevne orjamzacije SLS občne zbore I Krajevni odbori SLS, skrbite, da se občni zbori točno po naših navodilih izvrše! Tajništvo Slov. ljudske sitranke v Maribora. »Zdaj pojdiva pogledat, gospod Jože. Koliko je zdaj »ra?« izvlekel sem veliko uro gospoda Guide na, ki je kazala tudi sekunde, ter videl, da je šla ura v zvoniku dokaj prepočasi. Brainstem mi je pomagal naviti uteži in naravnati kazalce. »Po zimi ura vedno zaostaja«, je rekel, »ker je pač železna.« . Ko sem si bil ogledal in zapomnil vse te stvari, sem pričel opazovati okolico: barake pri hrastičih, Bukov vrh, in nazadnje sem ravno nasproti zapazil Vier-Winden in hišo tete Marjete. Iz dimnika se je pravkar kadilo in dim se je kot višnjev trah dvigal proti nebu. Predstavljal sem si kuhinjo: mislil sem si Katarino v coklah in volnenem krilu, kako pri ognjišču vrti kolovrat in misli name Bil sem tako ginjen, da nisem več čutil mraza in sem v enomer strmel v dimnik. Oče Brainstem, kateremu se niti zdelo ni, kaj opazujem, je rekel: i»Kaj ne, gospod Jože . . . kljub snegu so zdaj vsa pota polna ljudi Velika novica se je že raznesla, zdaj pa prihajajo vsi, da kaj natančnejega zvedo o svoji nesreči« Videl sem, da ima prav: vse ceste, vsa pota so bila polna ljudi, ki so hiteli proti mestu. Ko sem se ozrl dol na trg, sem videl vedno bolj naraščajočo množioo pred glavno stražo, pred županstvom in pošto. Culo se je šumenje kot glasno mrmranje glasov. Še enkrat sem se ozrl na Katarinino bivališče, potem pa sem slednjič hočeš nočeš moral doL Pričela sva po temnih, zavitih stopnicah stopati kot v vodnjak. Ko sva prišla do orgel, sva videla s kora, da je močno narasla tudi že množica v cerkvi: vse matere, sestre in babice, bogate in revne, so v veliki tišini med klopmi ležale na kolenih. Molile so m padle . . . molile, da bi jih morda vendarle še enkrat videle I Odkraja tega nisem prav razumel, naenkrat pa mi je prišlo na misel, da bi tudi Katarina, ako bi bil lansko leto šel k vojakom, sedaj klečala tam doli, molila in me od Boga zahtevala nazaj. To me je zbodlo v srce, mraz me je »tresel po vsem telesu. »Idival Idiva-« sem rekel Brainstečmi. »To je grotzno.« »Kaj?« je vprašal oru »Vojna.« Stopala sva dol po stopnicah pod velikimi cerkvenimi vrati. Jaz sem šel čez trg k mestnemu načelniku Menjeju, Brainstein pa je krenil proti svojemu stanovanju^ Na oglu mestne hiše sem videl prizor, katerega se bom spominjal vse svoje žive dni. Tam je bil namreč nalepljen veliki razglas. Več nego 500 oseb, meščani in kmetovalci, moški in ženske, so strmeli vanj, stisnjeni drug k drugemu, z iztegnjenimi vratovi kot v nekaj groznega Citati ga niso mogli, le včasih je zaklical kdo po nemško ali francosko: »Vsi vendar ne morejo biti mrtvi! — Nekaj jih bode vendar prišlo nazaj!« Drugi so vzklikali: »Saj se ničesar ne vidi! — Saj ni mogoče zraven!« Uboga, stara žena> ki je stala zadaj, je dvigala roke proti nebu in vpila: »Krištof . . . ubogi moj Krištof!« Nekateri ki jim te besede niso ugajale, so klicali: »Pomirite vendar starko!« Vsakdo je mislil samo nase. Zadaj so še vedno nova krdela vrela skozi nemška vrata. Slednjič je Harmantjč, mestni seržan (narednik), stopil iz stražnice ter z listom, ki je bil čisto podoben onemu na steni stopil vrh stopnic. Nekaj vojakov je šlo z njim. Zdaj je vse vrelo na tisto stran, a vojaki so spredaj stoječe potiskali nazaj. Oče Harmantjč je pričel Citati tisti razglas, katerega so imenovali »devetindvajseto okrožnico« in v kateri je poročal cesar, da je med umikanjem vsako noč poginilo na tisoče konj. — O ljudeh ni rekel nič! Mestni narednik je čital počasi, nikdo ni črhnil besedice, celo starka, ki niti ni umela francoski, je vlekla na uho kot drugi Lahko bi bilo slišati letečo muho. Ko pa je prišel do besed: — »Naše konjeništvo je izgubilo toliko konj, da smo morali častnike, ki so jih še imeli, združiti, da smo mogli sestaviti iz njih štr stotnije po 150 mož. Generali so pri tem opravljali posle stotnikov, polokovniki po«le nadporočnikov.« — Ko je prečital to mesto, ki je bedo velike armade slikalo bolj nego vse drugo, se je razleglo od vseh strani vpitje in ječanje. Dve ali tri ženske 90 omedlele . . . odpeljali so jih pod pazduho. Seveda je razglas dostavljal: »Zdravje Njegovega veli» čanstva ni nikdar bilo boljše«, in to je bila velika tolažb^ a žalibog to ni moglo poklicati nazaj v življenje tistih 300 tisoč pod snegom pokopanih ljudi. Zato so se ljudje razšli zelo žalostni in potrti. Drugi pa, ki še niso slišali ničesar* so vreli skupaj v krdelih. Vsako uro je Harmantjč stopil ven in prečital razglas. To je trajalo do večera Prizor se je ponavljal venomer. Jaz sem šel proč . . . najrajši bi bil videl, da bi nič ne bil slišal o tem Šel sem gor h krajnemu načelniku. Ko sem stopil » salon, je sedel za mizo pri zajtrku. Bil je že star, a vedno *e krepak mož z rdečim obrazom in zdravim želodcem. »Ah, ti sil« je rekel. »Gospoda Guldena torej danes ne bo?« »Ne, gospod načelnik. Bolan je, zaradi slabih poročil« »Dobro . . . dobro . . . umejem«, je odgovoril in Izpraznil čašo. »Res, slabe novice.« In ko sem jaz snemal stekleni zvonec s stoječe ure, je pristavil: »Reci gospodu Guldenu, da si bomo dobili zadoščenje ... Za vraga, saj ni mogoče, da bi bili vedno mi prvi! Že 15 let se brez ohzira lasamo z njimi, zato je prav, da enkrat dobe malo odškodovanje . . . Sicer pa . . . čast jo nedotaknjena! Premagani nismo! Da ni bilo snega in mra-za, bi jo bili Skupili revčki kozaki . . . Samo po trpi mol Vrste bodo kmalu zopet izpopolnjene, potem pa gorjč!« Jaz sem navijal uro. Ker se je zelo zanimal za urarstvo, je vstal in me gledal pri delu. Potem me je dobre volj» uščipnil v uho. Ko sem hotel oditi, je rekel, med tem ko si je zapenjal debeli plašč, katerega si je bil odpel med jedjo. »Reci očetu Guldenu, naj le mirno spi spomladi se prične nov ples. Ti Kalmiki ne bodo imeli zime vedno na svoji strani — to mu povej!« »Gotovo, gospod načelnik!« sem mu odgovoril in zaprl vrata. Njegova robata postava In veseli Obraz sta me nekoliko potolažila. A v vseh hišah, katere sem obiskal pozneje ni bilo slišati drugega kot jadikovanje. ,. (Dalje prihodnjič^ ; Vb. aprila 1996. »slovenski gospodar«. Sira« 3, matni »seri k tem naglejäemu raavoju in napredku našega oebaiarstm Prof, Josip Pr i ok ffl. VINARSTVO. Vinarstvo. Po prvem delu knjige »Vinarstvo in kle-faxstvm Frana Zweifler ja priredil direktor Andrej Žmavc, ravnatelj drž. vinarske in sadjarske šole v Ma-ifboru. 8* VIII in 208 strani. 128 podob. Natisnila in za-Jožila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. Cena v plat-ao vezani knjigi brez poštnine 66 D, s poštnino 68 D. V naši precej oskodni kmetijski književnosti malone nobena stroka m tako slabo zastopana ko vinarstvo. Ta aedostatek zelo čutijo naši vinarji, še bolj se pa uveljavlja kot huda ovira pri pouku v naših kmetijskih šolah. Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc prevedel z dovoljenjem založništva I. del Zweiflerjeve knjige (»Weinbau und Weinbehandlung«, založil Paul Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti. Prvotno besedilo je Žmavc mestoma pojasnil, tu in tam stvarno izpopolnil in popravil. Uporabljal je last na izkustva najboljših vinarskih strokovnjakov, črpajoč iz najnovejše strokovne literature, da bi delo bolje ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi še pogrešal ali kar se mu je adelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa je v knjigi za dobro polovico več kot v izvirniku. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi terminologiji, ki je pri nas ne le v vinarstvu, marveč tudi V nekaterih drugih gospodarskih strokah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, avesti nekaj izrazov za pojme, ki jim ni mogel iztekniti slovenskega imena aLi katerih staro ime se mu ni zdelo primerno. V knjigi so temeljito obravnavana tale: glavna poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzemnih in nadzemnih delov trsa (organografija). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte (ampelografija). Način razmožitve vinske trte. Kako si .uredimo in zasadimo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, ki jih povzočata nepovoljno vreme in neprikladna aemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob hišnih stenah in zidovih. Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogradov.' Iz vinarske geografije in statistike. Strokovno vrednost knjige povečuje končno »Stvarno kazalo«, ki je posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi aaložništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je (knjigo bogato opremilo. Tako zadošča knjiga vsestranskim potrebam in zahtevam, ki jo moremo vsem zani-mancem le naj topleje priporočati. Stvarno strokovno -«¡ceno lega prvovrstnega strokovnega dela priobčimo o priliki Politični ogled £ Država shs. Pašič je speljal politiko v popolno mrtvilo, vsa prej tako važno označena in naglašena vprašanja so potisnjena v ozadje ter bodo čakala na rešitev najmanj do sestanka narodne skupščine. (M tega cmcanja in čakanja trpi vsa država. Skoro polovica vladnih mest je nezasedena, druga polovica ministrov se pa tudi malo briga za svoje resorne zadeve. Vso pozonost posvečajo razvoju krize in čakajo na Pašičeve odločitve, da ne bi ¡zamudili ugodnega in pravega trenutka in- odleteli iz vlade. To je tembolj nevarno, ker se ponujajo novi ministrski kandidati, ki delajo v vseh družbah in gostilniških prostorih reklamo za se, poveličujejo svoje zmožnosti, delajo obljube, da se poslušalcem sline cedijo. Kandidatov je toliko, kot jih dosedaj še ni bilo. Smatrajo, da je bila vladna sprememba odložena z namenom, da pomirijo kandidate in zmanjšajo njih število. Pašič se je sedaj odpeljal na oddih, in sicer tajno, ker noče sprejemov in ker misli, da se to najbolj ujema z njegovo zagonetno politiko. V pogajanju med radikali in Radičevci je tudi zastoj. Gotovo je, da skušajo radikali Radičevce na vsak način odtrgati xi opozicijonalnega bloka narodnega sporazuma. Pavle Radič je sicer izjavil, da stranka brez bloka ne bo storila nobenih korakov, a bolj sigurni kot Radičevci so gotovo poslanci-pristaši Hrvatske zajedni-oe, zato pa radikali po svojih listih Pavla Radiča često pohvalijo, dr. Trumbiča pa nabadajo. Stjepan Radič je izjavil nekemu splitskemu novinarju, ki ga je obiskal v ječi, da se popolnoma strinja z zadnjimi dogodki v parlamentu. Blok narodnega sporazuma pripravlja obtožnico proti samostojno-demokratskemu ministru dr. Lukini-ču radi znane zadeve Thurn-Taxis. Obtožnica z zahtevo sodnijskega postopanja bo gotova do sestanka skupščine dne 28. t. m. Iz Vel. Bečkereka poročajo, da je poslanec nemške stranke dr. Viljem Neuner vložil na sodišče tožbo proti tistim, ki so med volitvami ovirali nemške volilce pri izvrševanju volilne pravice. Tožba je podprta z mnogimi podatki, ki dokazujejo volilno nasilje. E. ako tožbo bo vložil tudi v Kikindi. Pogajanja med Grčijo in našo državo za sklenitev zveze se bodo pričela 20. aprila v Beogradu. Grški delegati so Kakla-snanos, grški poslanik v Londonu; načelnik odseka za pogajanja v rumanjem ministrstvu in en vojn» ataše. Začetkom maja se pa prično seje delegacije v Tcmcš-Waru za dana v-ska vprašanja. Mala antanta se sestane S. maja v Bukareštu. Razpravljalo se bo pred vsem o pristopu Poljske, vprašanje priznanja Rusije se bo po vseh izgledih zopet odložila HINDENBURG - DRŽAVNO PREDSEDNIŠKI KANDIDAT V NEMČIJI. Nemški monarhisti in nacijonalisti so postavili za svojega skupnega državno-predsedniškega kandidata 75 letnega vojskovodjo Hmdeiiburga. S kandidaturo Hindenburgovo se obširno bavijo vsi nemški listi — »Gennania«, glasilo katoliškega centnuria, piše, da bo Hindenburgova kandidatura izzvala nepričakovano oster boj med desničarji in pristaši weimarske ustave, kar bo nemškemu gospodarstvu silno škodovalo. Soci-jalistični »Vorwürts« smatra Hindenburgovo kandidaturo kot zadnji obupen poskus nazadnjaških strank, da pridejo do vladne moče. če bo Hindenburg dosegal uspeh, je državni udar na pol dovršen, če pa mu spodleti, bodo republikanske stranke korakale preko ruševin padle trtlnjave. »Socialdemokratischer Pressedienst« pa pravi: »Hindenburgova kandidatura pomeni v vnanje-političnem oziru poraz, v notranjepolitičnem pa dobo najtežjih političnih potresov. Njegova kandidatura je znale monarhije in vojne Ln ves svet jo bo kot tako smatral. Vsak za Hindenburga oddan glas bo štel svet kot za monarhijo Ln za revanšno vojno oddan glas. V notranjepolitičnem oziru se bo bil boj med monarhijo in republiko, če bo Hindenburg izvoljen, moramo z meščansko vojno računati že v najbližji bodočnosti.« Republikanske stranke, ki so zadnjič dobile skupaj dobrih 13 milijonov glasov, imajo skupnega kandidata dr. Marxa ter bodo 26. t. m. pri ponovnih volitvah po vsem pričakovanju zmagale proti monarhistom, ki so zadnjič oddali 11 milijonov glasov. ODSTOP FRANCOSKE VLADE. Herriotova vlada je koncem preteklega tedna podala ostavko, ker senat ni odobril njene finančne politike, ki je stavila na dnevni red predvsem zvišanje davkov na veleposest in veleindustrijo. Herriot je po nezaupnici senata takoj podal ostavko, če tudi je imel za seboj večino parlamenta, in sestava 'nove vlade je poverjena znanemu državniku Briandu, ki pripada tudi bloku, ki je bil doslej na vladi Briand najbrž ne bo imel uspeha in kriza bo vodila najbrž do novih volitev. VODITELJ ITALIJANSKIH KATOLIČANOV O FAŠIZMU. Don Sturzo je v Parizu predaval o italijanskem fašizmu. Med drugim se je dotaknil vprašanja o odnoša-jih med fašizmom in sv. stolico. Ugotovil je, da Cerkev ne podpira Mussolinijeve vlade, kakor ni podpirala nobene vlade; sploh pa Cerkev ne bi mogla podpirati nauka, ki je evangeliju popolnoma nasproten. Nekateri katoličani, ki so pristaši konservativne vlade, morejo pač podpirati fašizem; toda to delajo pred vsem osebno, drugič je pa res, da privilegija revolucije niso nikoli priznali Kar se tiče ljudske stranke, je don Sturzo pripomnil, da tvorijo Cerkev le pravi katoličan^ ne pa tisti ki so zabredli. priredihre. Ustanovni občni zbor škofijske zveze društva »Krščanska šola« v Mariboru se vrši v četrtek, dne 30. aprila t L ob 11. viri dopoldne v Mariboru, Gledališka ulica 2, pri vhodu prva vrata na desno. Dnevni red: 1. Poročilo začasnega škofijskega voditelja. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. — , Maks Vraber, začasni škofijski voditelj Sv. Jakob v Slov. gor. Naše izobraževalno društvo priredi dne 26. aprila t. 1. pri g. Matiju Peklar prelepo igro ! »Stari in mladi« ter šaljivi nastop »Spela in guvernanta« j Začetek ob treh popoldne. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, so s tem sosedi in domačini prav lepo povabljeni! Sv. Rupert v Slov. gor. Tukajšnji orliški krožek prosi, da bi objavili v »Gospodarju« sledeče: Orliški krožek pri Sv. Rupertu v Slov. gor. priredi na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih stare šole gledališko predstavo »Roka božja.« Prijatelji, priditel Sv. Anton v Slov. gor. ¡Katoliško bralno društvo ima na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah svoj občni zbor. Ob enem priredi igro »Roka božja.« V slučaju slabega vremena se prireditev ne vrši, ampak se preloži. Nikar ne zamudi lepe priložnosti! Loterija v Ptuju. V Ptuju se v kratkem vrši velika efektna loterija v korist novih orgelj v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla. Dobitkov je 250 in so res krasni. Prvi in glavni dobitek je lepi plemenski konj; drugi: šivalni stroj »Singer«; tretji: kolo (bicikl); četrti: cela kravja koža ustrojena za podplate; peti: polov-njak vina (3 hI); šesti: namizni servis za šest oseb; sedmi: bala belega platna; osmi: prašič; deveti: kuhinjska garnitura; deseti: blago za moško obleko; 11. blago za žensko obleko; 12. žepna ura; 13. vreča moke; 14. klaftra drv; 15. vsi zvezki Jurčičevih spisov (vezani); 16. servis za vino; 17. servis za pivo; 18. boks-čevlji itd. itd., vse do 250 dobitkov. Vsak bralec »Gospodarja« naj si preskrbi nekaj srečk, s tem lahko dobi kak lep dobitek in ob enem pomaga dobri stvari. Vsak naj pove tudi svojim sosedom to veselo novico, tako potem skupaj naročite več srečk Vsaka srečka stane samo 5 din. Naročite jih na naslov: Župni urad sv. Peter in Pavel, Ptuj. Bralno društvo v Podvincih. V nedeljo, dtve 5. aprila, je Bralno društvo iz Podvinec igralo pri nas v Ptuju v Narodnem domu dr. Krekovo igro »Turški križ.« Na igralcih se je zapazilo, da prvič nastopajo na odru, toda bilo je dosti dobre volje in požrtvovalnosti Zlasti Turki in njihov | paša ter Jusufove sestra Uršula in štrigalica so se popolnoma uživeli v svoje vloge. Gledalci so vsi z zanimanjem zasledovali igro. Društvo je s tem storilo, zopet en korak naprej in pokazalo, kaj zamoreta dobra volja in požrtvovA-nost Pohvalno pa je, da so igiali v korist novih župnijski» orgelj, ki jih nameravamo letos slovesno blagosloviti Le večkrat naj nam društva napravijo take prireditve. Svetinje pri Ormožu. Minil je tisti zaspani zimski £»8 in vrnila se je zopet lepa vigred, v kateri se vse veseli in raduje. Tudi naše Katoliško slovensko prosvetno društvo bo začela prirejati igre in to takoj v nedeljo, dne 19. t. nv bo nudilo cenjenemu občinstvu zanimivo predstavo »Na dan sodbe.« Igra se bo vršila pri g. Franc Čeberju, trgovca v Ivanjkovcih, in je nje začetek ob treh popoldne. Med odmori bo svirala svetinjska godba. Pridite v obilnem številu! — Odbor. Sv. Trojica v Halozah. Tiho nedeljo, dne 29. marca t L, je Orel razprostrl svoje peruti tudi čez naše prijazne haloške griče. Z velikim navdušenjem je pozdravila ta dan tudi nadebudna trojiška mladina za njo še sicer novo, a v svojih načelih večno lepo orlovsko organizacijo. To veselje naše mladine je pa porok, da bo naš Orel vedno pro-steje in mogočneje širil svoje peroti proti božjemu solnem neskončni resnici Trcjiški odsek obljublja trdno, da hoče s svojo požrtvovalnostjo vsikdar delati čast orlovski misli in kliče ob svojem rojstvu vsem bratskim odsekom v pozdrav prav iskreni: Bog živi! Pevski koncert priredi v nedeljo, dne 19. t. m., ob treh popoldne, pevski zbor Prosvetnega društva v Rajhenburgu v novi kaplaniji istotam. Spored obsega 15 točk mešanega in moškega zbora Ljubitelji naše pesmi uljudno vabljeni Ljudski oder v Celju. Dne 19. aprila 1925 vprizori Ljudski oder, odsek Katoliškega prosvetnega društva v Celju, narodni igrokaz »Divji lovec« ob štirih popoldne v dvorani Narodnega doma v Celju. Predprodaja vstopnic v trgovini Goričar Ln Leskošek in eno uro pred predstavo pri blagajni v Narodnem domu. K prav obilni udeležbi vabi — odbor. Tedenske novice. Iz dr. Pivkovega protiljudskega delovanja. Že takoj pri prvih nastopih v Beogradu je policajdemokratski poslanec dr. Pivko dokazal, da so mu težnje in krize slovenskega ljudstva — deveta briga. Ko j po prihodu v Beograd se je bahal po časopisju^ kaj vse da je stoiil za sadilce tobaka na Slovenskem Štajerskem. Kako in kaj je dosegel dr. Pivko za sadilce tobaka, o tem poročamo na drugem mestu. Slovenskim sadilcem tobaka je prinesel dr. Pivko iz Beograda prepoved sajenja tobaka, pač pa je v skupščini ova» jal slovensko ljudstvo in slovensko duhovščino, od katere je užil v svojem dijaškem življenju veliko dobroto. Poleg blatenja slovenskega naroda in duhovščine se je g. Pivko v skupščini proslavil s tem, da je z velikim navdušenjem glasoval za novo obdavčenje vseh slovenskih slojev. Kako pristno policajdemokratski stanovski tovariš je Žerjavov dr. Pivko, je lepo dokazal s tem, da je izposloval pri prosvetnem ministru Pribičeviču premestitev ptujskega gimnazijskega profesorja Mlakarja v Prokuplje v južno Srbijo. V Ptuju pri učencih in po celi ptujski okolici znani in priljubljeni profesor Mlakar je dobil odlok, da mora takoj v Srbijo na veliki teden. Mlakar je družinski oče, v Ptuju stalno nameščen in je zakrivil samo to, da ni Pribičevič-Žerjavov hlapec, ampak že od nekdaj navdušen in delaven pristaš SLS. Mlakarjevo premestitev iz Ptuja so zahtevali ptujski policajdemokratje in dr. Pivko, ki goji do Mlakarja jezo radi tega, ker je bil Mlakar pri zadnjih volitvah od vlade določen za volilnega komisarja v dr. Pivkovem rojstnem kraju, kjer so dr. Pivkovi rojaki oddali v policajdemo kratsko Skrinjico samo 14 krogljic, a pričakoval jih je 40. — Tako zgleda v kratkih obrisih dosedanje protiljudsko Pivkovo poslansko delovanje. Ta Pivko\ a protiljudska politika je dobro znana našim zavednim kmetom po Ptujskem polju in je iz njih ust Žerjavovec Pivko na velikonočni pon-deljek slišal obsodbo, kakor jo zasluži samo on. Koj po vrnitvi iz Beograda je raz bobri al dr. Pivko po »Jutru« in »Taboru«, kako bo zboroval javno na velikonočni ponde-ljefk v krajih krog Ptuja. Pivkovi velikonočni shodi v ptujskem okraju so bili osmešenje ne samo njega, ampak cele Zerjavove stranke. V št. Vidu pri Ptuju in v Stojncih še zborovati ni mogel. Ogorčenost ljudstva nad protiljudsko politiko dr. Pivka je bila nepopisna. Tudi v domači vasi dr. Pivka niso marali poslušati in se je moral zateči v bratovo hišo, kjer se je skrbno zaprL Povsod je naše zavedno slovensko ljudstvo tiščalo pod nos Pivku njegovo brezvestno glasovanje za nove davke in njegovo sramotno blatenja slovenskega naroda in duhovščine v Beogradu. Na shoda po ptujskem okraju so spremljali dr. Pivka liberalni učitelji Sokoli in ptujska orjuna in so se morali pred ljudsko ne-voljo in ogorčenostjo poskriti, kakor ščurki pred lučjo. Velikonočni pondeljek leta 1925 bo ostal dr. Pivku kot po-slancu-novincu v trajnem spominu. Dr. Pivko je imel ravno na shodih v ptujskem okraju priliko, da je lahko iz ust pri-prostega ljudstva slišal sodbo o njegovi dosedanji politiki» ovaduštvuy glasovanju za novo davčno obremenitev Slovenije, sramotenju slovenskega naroda in njegove duhovščine v beograjski skupščini Poslanec dr, Ljudevit Pivko, sloviti Sokol in orjunaš, je v finančnem odboru in v narodni skupščini glasoval za zvišanje invalidskega davka, za uvedbo novega vojaškega davka (komora), za nov davek delavcem, dninarjem, hlapcem in deklam, za zvišanje kazni obrtnikom, za zvišanje cene ribarskih kart Na nobenem shodu si dr. Pivko ne upa govoriti o novih davkih. Ko so naši poslanci govorili v parlamentu proti novim davkom in dokazovali, da slovensko ljudstvo niti starih, še manj pa novih strašnih bremen ne zmaga, se je dr. Pivko koralno —. smejal. To se pravi norčevati se iz bednega ljudstva! Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR«. 16. aprila 1925. Kako mnenje ima dr. Pivko o slovenskem davčnem de asrju? Dne 10. aprila se je vršil v Ptuju zbor zaupnikov ¿rase stranke. Shodu je predsedoval naš znani, zavedni in dejavni župan iz Novevasi g. Veršič. Na zborovanju sta po ročala poslanca Vesenjak in Žebot Pri poročilu obeh gg. poslancev je nanesel govor tudi na dr. Pivkovo. parlamentarno delovanje. Poslanca sta zaupnikom povedala, kako je ravno rojak iz Ptujskega polja dr. Pivko najbolj navdušeno glasoval za novo in ogromno davčno obremenitev Slovenije. Kako ostro obsodbo so naši možje pri tem po-TOČilu naoih poslancev izrekli o dr. Pivku, si lahko misli vsakdo, ki pozna neznosne težnje naših davkoplačevalcev. •Na vprašanje zaupnikov, kam romajo ogromne svote našega slovenskega davčnega denarja, je odgovoril poslanec Vesenjak to-le: Mi poslanci Jugoslovanskega kluba smo zahtevali, da ostane slovenski davčni denar za domače potrebe doma, a je ravno dr. Pivko izjavil v narodni skupščini: »Jaz nisem tako ozkega obzorja, da bi videl samo Slovenijo in njene potrebe, kakor klerikalci; jaz imam široko obzorje za celo državo.« Ravnokar pribita protiljudska dr. Pivkova izjava pač ne rabi posebne razlage! To so lepi republikanci! Bivši financar ŠvSkatršič agi-tira še sedaj po Slovenskih goricah za Radičevo »republi-Jransko « stranko. Ta mož, ki je oblazil že vse stranke, pa povsod pozabi povedati, da je sedanji vodja Radičevcev Pavle Radič v parlamentu pred celo zbornico v znanem govoru izjavil, da se njegova stranka odpoveduje republiki. Jasno je rekel, da Radičeva stranka priznava kralja in kraljevsko hišo in da sploh niso pravi republikanci. Radič je tudi izjavil, da Hrvati priznavajo narodno edinstvo, to se pravi: da so Hrvati s Srbi enoinisto. , iVse se je čudilo, ko je Pavle Radič govoril, daRadičev-.Gipriznavajo vojaštvom da bi oni, če bi prišli do vlade, zahtevali, da vojaška dolžnost preneha , ^ele s smrtjo, ' Letošnji novomašniki v naši škofiji Lavantinski škof dr. Karlin bo dne 28. junija t. 1. posvetil te-le mariborske bogoslovce v mašnike: Adamič Adolf iz Blok na Kranjskem, Boštele Anton od Sv. Miklavža nad Laškim, Canjkar i ■Stanislav od Sv. Tomaža pri Ormožu, Časi Franc od Sv. ■Frančiška v Savinjski dolini, Drv-cdel Alojz iz Črne v Me- j žiški doliniv Horvat Štefan iz Cirkovc, Klasinc Franc iz , Ckkovc, Meško Jožef od Sv. Tomaža pri Ormožu, Orel' Janez iz Mozirja, Peitler Alojz od Sv. Lovrenca na Pohorju, Stakne Andrej iz Braskvč, Žalar Alojz od Sv. Križa pri ¡Ljutomeru in Žolnir Jožef rz Makol. — Od ravnokar našte-* tih novomašnikov zahteva vojaška oblast od Žalarja, Stakneta, Bošteleta in Canjkarja, da morajo še v tem poletju k vojakom in v tem slučaju ne bodo posvečeni dne 28. jjamija t. 1. Velika slovesnost v Št. IIju v Slov. gor. V nedeljo, ■dne 26. aprila ob 9. uri predpoidne bo prevzvišeni škof dr. Andrej Karlin pri nas posvetil novi veliki zvon. — Vlila ga je tvrdka Buhl v Mariboru ter tehta 2030 kg. Posvečen je farnemu patronu sv. Iliju, katerega podobo «osi; zvon ima napis: »Sv. Ilju, svojemu farnemu patronu, rešitelju naše župnije iz nevarnosti svetovne voj-»ske, darovali hvaležni župljani.« Zvon stane 130.000 D — 520.000 kron. Pripeljali so ga iz Maribora v soboto štiri konji do Baumanove kapele v Strihovcu, kjer se to vršil ob 2. uri popoldne slovesen sprejem. Igra soboto in nedeljo «mladinska godba iz Maribora. Vabimo sosede od blizu in daleč. Otvoritev vkvotoča v št. Ilju v Slov. gor. V Št. Ilju je otvoril g. Mirko Bauman na svojem domu na Zmrzlem na lareninski cesti, 20 minut od šentiljskega kolodvora, vino-*oč. ^ Izjava. Podpisano uredništvo izjavlja, da dopisa pod naslovom »Slivniške novice« v 16. številki »Gospodarja« ni pisal g. J:sip Kolman, posestnik in župan v Slivnici, imenovani sploh ni p;sal v letu 1925 ničesar v naš list, zato so obdolžitve nekega gospoda v Slivnici popolnoma neosnovane. — Uredništvo »Slovenskega Gospodarja« šala s smrtnim izidom. Od Sv. Martina pri Vurbergu smo prejeli: Na Veliko noč so se sešli v Dupleku fantje m dekleta in so zbijali šale. Prišlo je seveda v šali do medsebojnega ruvanja fantov z dekleti. Med tem porivanjem je ; padla ena od deklet tako nesrečno na tla, da si je pri padcu . zlomila tilnik in obležala pri priči mrtva. Požar na velikonočni pondeljek. Od Sv. Martina pri Vurbergu poročajo: Na velikonočni pondeljek proti večeru ; se je pojavil na poslopju posestnika Matevža Greifa v Zg. Dupleku požar. Požar sta hvala Bogu hitro zapazili požarna bramba iz Maribora in iz Pobrežja pri Mariboru. Uspešnemu gašenju cfceh požarnih bramb se je posrečilo, da se je ogenj omejil samo na gospodarsko poslopje posestnika Greifa. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, rešiti je bilo mogoče samo še živino in nekaj gospoderskega orodja. Ravno na velikonočni pondeljek proti večeru je pihal močen veter in je bila zelo velika nevarnost, da bi se bil požar od Greifa razširil na sosedna poslopja in hhko uničil celo vas. Nova naša gostilna v Ptuju. V Ptuju ie kupil znano gostilno »Pri zamorcu« od g. Dostala naš odličen somišljenik in bivši poslanec g. Miha Brenčič, veleposestnik iz Spuh-Tje. G. Brenčič bo skrbel za dobro vino in solidno postrežbo in ker je dal prostore renovirati ter razpolaga z obširnimi ■lokali, bo gostilna zelo priporočljiva za sestanke raznih naših društev, tem bolj, ker so baš naši somišljeniki v Ptuju pogrešali slične prostore. Gostilno g. Brenčiča radi tega najtoplejše priporočamo! SAVINJČANI, POZOR! Iz Žalca nam poročajo: Kakor se sliši, se namerava prirediti večji protestni shod v Žalcu proti novim davkom, pred vsem proti visoki dohodnini. Dasiravno je najmanj dvomljivo, da bi pod obstoječim PP režimom tudi največji protestni shod kaj pomagal, bi bila vendar do tukaj stvar v redu, da da ljudstvo duška svoji kritiki nad davčnim vijakom, ki grozi sčasoma upropastiti naše gospodarstvo. Ne moremo pa razumeti, da nameravajo, kakor se čuje, povabiti na protestni shod samega dr. Žerjava in njegovega zvestega pobočnika g. dr. Pivka. Ta dva gospoda sta vendar v narodni skupščini slepo šla z vladno večino v boj za dvanajstine in glasovala za vsa težka bremena, predvidena v proračunu, torej tudi za dohodnino. Pristaši SLS, ne nasedajte takim limanicam naših političnih nasprotnikov, da bi si ti na takozvanih skupnih protestnih shodih prali svojo težko vest, vas pa porabljali pri tem za štafažo. Pustite jim blamažo, da sami skli-čejo protestne shode proti davkom, če si upajo, ko so jih sami povzročili in zanje glasovali. Dr. Žerjav in dr. Pivko se bojita sodbe ljudstva, zato bi jima ravno PTav prišli ¿kupni shodi, da bi proti njima naperjena ost potem zadela vse stranke. Pristaši SLS, udeležite se naših sestankov, ki se bodo vršili povsod še ta mesec — samostojnim demokratom itd. pa pustite njih težko vest, da so po edinih dveh svojih poslancih dr. Žerjavu in dr. Pivku soglašali z vsemi davčnimi bremeni. Delovanje gasilnega društva v Trnovijah pri Celju. Gasilno društvo v zgoraj imenovani veliki občini je proslavilo letos 1(5. marca komaj obletnico svojega obstanka, pa že beleži odličen napredek ter kaže, da se bo še zanaprej živahno razvijalo po znanem gasilskem geslu: »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč.« Lanskega leta je društvo dobilo tudi novo brizgalno, katera je bila slovesno blagoslovljena. Že tekom letošnjega poletja pa si nameravajo požrtvovalni gasilci zgraditi svoj dom, da bodo pod lastno streho/Navdušenje za ta načrt je med vsemi domačini splošno in od vseh strani dobiva znatne podpore bodisi v denarju ali pa v blagu. Vsa čast v tem oziru požrtvovalnim vaščanom in pridnemu odboru, ki se je lotil načrta za to važno delo z vso vnemo. Podpirajo ga fantje in možje-gasilci s pridnim vežbaniem in vzorno disciplino, pa tudi žene in dekleta ne zaostajajo za njimi, kadar je treba priskočiti na pomoč društvenim veselicam, bodisi z venci ali pa z raznimi razveseljivimi stvarmi za želodec in grlo. Tako napreduje društvo s skupnim naporom vseh vaščanov vedno lepše in dal Bog, da bi ta sloga in požrtvovalnost ostala še za naprej. Smrt vzornega mladeniča. Dne 6. t. m. je bil v Lučah pokopan mladi Anton Plaznik, sin znanega rodoljuba veleposestnika in župana g. Jakoba Pleznika, po domače Ri-harskega iz Podvolovjeka pri Lučah. Nemila pljučnica je prestrigla nit življenja rajnemu v najlepši miadeniški dobi. Umrli Anton se je rodil dne 4. 1. 1907; že kot otrok je bil priljubljen kot marljiv in ponižen, kot mladenič bi pa lahko služil za vzgled vsem svojim sovrstnikom. Kako so ga ljudje vsled njegovega blagega značaja spoštovali, je pokazal sijajen pogreb. Ko so mu domači pevci zapeli na grobu tužno žalostinko, so vse navzoče oblile solze. Naj počiva blagi mladenič v miru in svetila mu večna luč. Matuzalem v Beogradu. Nedavno so poročali ameri-kanski listi kot nekaj izvanrednega, da živi v Los Angelosu človek, ki je dosegel starost 136 let. Celi svet je bil prepričan, da je ta Amerikanec rvajstarejst človek na svetu. Sedaj se je pa izkazalo, da ta amerikanski Matucalem ne ; nosi starostnega rekorda, ampak neki Zoro aga Vitlis, ki je dospel te dni v Beograd na potovanju v Italijo, kamor ga je pozvalo neko italijansko zdravniško društvo. Ta mož je star celih 151 let in je pri polnem zdravju. Zadnjič se je oženil, ko je bil star 101 leto. Rojen je leta 1774 v Kurdi-stanu, a nastavljen je v Carigradu, kjer opravlja službo šefa nosačev. Ta Matuzalem je že bil poprej enkrat v Beogradu in sicer leta 1801, ko se je boril kot turški vojak. Eden, ki je šele sedaj zvedel, da je končala svetovna vojna V Petrovaradin se je vrnil te dni iz sibirskega letnega ujetništva Rudolf Vukovič. Celi čas, odkar je prišel v ujetništvo, je bival v nekem zakotnem delu Sibirije, kjer še danes ne vejo, da je končala svetovna vojna. Vukovič je zvedel šele na povratku iz ujetništva v Jugoslavijo, da je zamenjal svetovno klanje mir. Po izjavi Vukoviča je še po Sibiriji velrko vojnih ujetnikov, ki še danes ne vedo, da je že končana svetovna vojna. Oživeli mrtvec. V Bardicili v Hercegovini se je dogodil te dni čudovit slučaj? da je bolnik, katerega so vst .smatrali za mrtvega, ter ga že položili na mrtvaški oder, zopet oživel. Neki kmet iz te vasi boluje na epilepsiji, ki ga mnogokrat napada. Po napadu zapade vsakokrat v nekak letargičen sen, ki traja par ur. Po zadnjem napadu pa je zapadel v tako trdno spanje, da se ni zbudil več dni. Nazadnje so se pojavile na telesu modre pege, in ker je postalo popolnoma mrzlo, so ga smatrali za mrtvega. Položili so ga na mrtvaški oder in sosedje so se zbrali zvečer v sobi, da čuvajo "mrtveca. Nenadoma so opazili, da se namišljeni pogojnik giblje in njihov grozovit strah se je še povečal, ko se je dvignil iz rakve ter ves začuden stopil z mrtvaškega odra. Da se ni prebudil, bi ga bili naslednje jutro živega pokopali. Ognjenik uničil mesto z 10 tisoč prebivalci. V amerikanski državi Mehiki je mesto Sombrerete. V bližini tega mesta so že davno ugasli ognjeniki. Dne 13. aprila so začeli ti ognjeniki nenadoma bruhati. Mesto s 10.000 prebivalci je popolnoma uničeno. Strašni potresi in grmenje je spremljalo delovanje ognjenikov. Ognjeniki so bruhaii neizmerne množine goreče lave in kamenja. Na mesto je padala kakor dež žareča žerjavica. V mestu so se odigrali grozepolni prizori. Hiše je objel ogenj in v nekaj urah je bilo mesto kup razvalin. Nobena hiša ni ostala cela. Na stotine ljudi je bilo pokopanih pod razvalinami. One, ki so bežali iz mesta, je kva zajela in zažgala. Mnogi, katerih obleke so se vnele od žerjavice, so v bolečinah letali okoli kakor goreče baklje, dokler se niso zrušili. Ko je izbruh prenehal, so izvršili prebivalci iz sosednih mest velike tatvine, vsled česar so oblasti preglasile prek i sod. Točno število mrtvih še ni znana Računa se, da se je od 10.000 perbivalcev rešilo smrti koanaj par stotin. Sombrerete je glavno »nesfco istoimenskega okrožja v mehikanski državi Zacatecas. Nekoč je bilo znano po svojih srebrnih rudnikih. ^Iladina ekskurendne šole v Ravnah nad Šoštanjem je nabrala za neodrešene bratce in sestrice preko mej* lope pirhe v znesku 365 D ozir. 1460 K. Posebno se je odlikoval učenec Praznik Franc iz Velunje, ki je sam nabral svoto IGO D. Posnemanja vredno. Na delo torejl Dar Dijaški večerji v Mariboru. V Slivnici so pri KoV manovih pri blago slo vi jen ju velikonočnih jedil žene in dekleta darovala za Dijaško večerjo v Mariboru 70 din. — Bog plačaj! Posnemanja vredno! Velikonočne pozdrave so še nam poslali ti-le fantje-vojaki: Slovenski fantje-vojaki iz Valjeva v Srbiji pošiljaja pozdrave in želijo vesele velikonočne praznike vsem Orlom in Orlicam, fantom in dekletom, sorodnikom in znancem ter čitateljem »Gospodarja«: Ivan Gorišek, Alojzij Shamen, Anton Steble, Franc Gorišek, Ivan Kramaršek, Avgust Ropan, vsi iz Vojnika; Henrik Hofbauer, Ivan So-din, Senič Blaž, Gregor Peci, vsi iz Frankolovega pri Voj-niku; Avgust Pregrad od Sv. Petra pod Sv. gorami; Jakob Planinšek iz Petrove; Martin Jekl, Jakob ¡Polih, Štefan Pilih, Maks Kramar, Franc Mimik, Stanko Stropnik, Miroslav Gajšek iz Trnovelj pri Vojniku; Matko Gračner od Sv. Jurija ob južni žel. — Slovenski fantje od 8. artilerijskega pit-ka želijo vsem čitateljem in čitateljicam »Gospodarja« vesele in zdrave velikonočne praznike. Pozdrav iz Podgorice v Črnigori: redov Ivan Kuharic iz Loperšic pri Ormožu, Jakob Čatorič iz Ilovec pri Sv. Miklavžu, Jakob Vogrir.ec iz Moškanjc pri Marjeti, Jožef Vrbančič iz Presike pri Lju-| tomeru, Mirko Hasl iz Ptuja, Franc Kleidarič iz Pistik pri Zavnraču, Miha Kelc iz Brezovec, Anton Hanžel od Male Nedelje pri Ljutomeru, Alojz Erjavec iz Borejec v Prek-murju, Anton Ritlcp iz Črnca pri Radgoni, Janez Ivanič a Radenskega vrha pri Ljutomeru, Kari Golob iz Oplotnice, Matevž Črešnar iz Oplotnice, Alojz Gorica iz Prihove, M. Zajšek iz H eodše pri Ptuju. — Vesele velikonočne praznike Vam želijo slovenski vojaki iz Valjeva, 2. baterija, 2. divizija, 1. artilerijski puk: Jakob Mastnjak, Viktor Flo-rijan in Josep Šentjurc, vsi iz Št. Jurja ob južni žel.; Ivan Raspotnik, Anton Godec in Pepi Ocvirk, Št. Pavel pri Preboldu; Franc Bučar, Sv. Peter v Savinjski dolini; Peter Pt>-conja, Presika, Ptuj; Leopold Jošovc, Braslovče; Alojz Jelen, Zgornja Ponikva; Albin Urbanja, Litija; Males Tratnik, Leve pri Celju; kaplar Kari škrlec, Ptuj; kaplar Anton Pauko, Ptuj; kaplar Ivan Antloga, Zgornja Ložnica pri Žalou. — Slovenski fantje 20. pešpuka v Zaje čar ju v Stari Srbiji voščimo vsem dekletom, prijateljem in znancem v krasni Sloveniji vesele velikonočne praznike in obilo piru-hov: Božidar Kumer, Alojz Bricman, Slovenjgradec; Franc Jordan iz Velikih Lašč; Jože Mauser iz Straže pri Novem mestu. Obenem Vam poročamo, da smo že dobili nove pitomce, kateri že prav pridno vežbajo, a mi stari vojaki se nadamo odpusta že koncem meseca maja. Vreme imamo prav krasno. Dne 7. 4. imamo veliko pukovsko slavo, katere se bodo udeležili prav mnogo sosednih Jugoslovanov. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenj. naročila ključavničarstva-Avg-ust M a r t i n č i č, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat na zadnji strani! Dopisi Stojnci. (Pivkov shod.) Na velikonočni pondeljek nas je prišel zopet posetit v Stojnce italijanski Pivka Shod se je vršil pri gostilničarju Turku, in ga je vodil politično strankarski hujskač Alojz Vajda. Shod je mislil biti zaupen, a vseeno so ljudje precej zvedeli, kje in kedaj da pride demokratski Pivko. Začetek bi naj bi) ob treh, potem ob šestih, a prišel je Pivko okoli pete ure. Točne ure se ni držal, ker se je bal za svojo kožo. Vsi Stojnčani so ga vsekako nestrpno pričakovali, da mu marsikatero bridko zabrusijo pod nos. Kot prvi govornik j,e nastopil kapetan Pivko. Naši dobri Stojnčani so ga tako zavračali, da je siromaka polival kar smrtni pot. Bil je celi večer bled kot smrt, akoravno je vsakih 5 minut vlil v sebe čašico vina in si hotel s tem nekoliko pomirili svoje razburjene živce in odebeliti svoj posluh. Ubogi Pivko se je mučil celo uro, a ni vsled mnogih opazk izustil niti enega stavka! Slišal se je odi le časa do časa, opazilo se je le toliko, da govori, ker so se premikale čeljusti in se je gibal debeli jezik v Pivkov ih ustih. Za njim se oglasi k besedi dr. Šalamun, a tudi on je moral hitro utihniti. Kot zadnji nastopi republikanec Stoklas iz Leskovca pri Ptuju, a tudi ti siromak ni mogel dolgo sape držati in je moral prenehatL Človek bi rekel, da ima Pivko več zaslombe pri naših Stojnčanili. a bi se varal, kajti, ako bi povsod naši fantje in možje tako nastopali proti delavcu za Jugoslavije v Italiji, se mu ne bi nikoli več ljubilo priti med slovenske volilce, Ormož. Na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila t. 1., se je vršil v Katoliškem domu sestanek zaupnikov našega ormoškega okraja. Naš vrli poslanec g. Bedjanič je nam izčrpno opisal politični položaj, njegove posebnosti, kakor je nastop Radičevcev, in delovanje naših političnih nasprot nikov. Njihova nakana, da bi se razveljavili naši štajersld mandati, ali vsaj da bi pridobili zase naš 11. mandat, se je izjalovila, zastonj je bilo njihovo delo. Vsi uvidevajo, celo Pašič, da je revizija ustave potrebna Ln ker Pribičevič in Žerjav ne predstavljata nobenega naroda, bo tudi preko njih prišlo do takega preokreta. Zato zna priti do novih volitev in sicer ne za državni, ampak le za ustavotvorni zbor. Gospod poslanec je nas tudi opozoril na to, da znamo imeti letos tudi volitve za oblastno skupščino. Kaj so nekdaj bili deželni zbori, bodo zdaj oblastne skupščine. Posebno pa je nas interesiralo poročilo g. poslanca o dvanajstinah Kam pridemo, ako bo šlo tako naprej? S tem je g. poslanec 16. aprila 1025. Stran 5. končal svoje poročilo. Nato se je razvila jako zanimiva debata. Omeniti je treba posebno prošnjo g. župana Martina Ivanuše na g. poslanca, da poskrbi s pomočjo, enakomisle-čih, da se kmet podpre, da posreduje, da se na nekak način poskrbi, da se cene zravnajo, da kmet, ki vse drago plača, tudi več zato dobi, kar proda. Naj vlada kmetu in njegovim zavodom da na daljši čas, kar daje bankam in bogatim posameznikom, sicer na kratek čas, vendar si pa omenjeni že znajo pomagati. Ko je g. poslanec vse pojasnil, se je sestanek zaključil. Gospodu poslancu se je izrekla zaupnica, ker je ravno kmet in kot kmet tudi ostane, ker ga ni sran , če tudi gnoj vozi, sram pa naj je »Jutrovce«, ki tako od kmeta pišejo in mislijo. Za časa volitev je tudi kmet dober, da le z njimi voli, po volitvah pa je nekaj drugega, kaj ne?! Le gospodje tako naprej! Vas dobro poznamo! Kmalu boste doigraii! Kaj bi neki bilo, če bi pri vas naložen denar dvigali in trgcvce, ki z vami v en rog trobijo, bojkotirali?! Bomo že videli! — Eden za vse. Sv. Bolfenk pri Središču. Zadnji »Kmetijski list« je prinesel iz našega prijaznega kraja kar dva dopisa. Prvi pravi, da so se samostojneži v naši fari razdelili na dva tabora ter izvolili za občini Kog in Jastrebci nov odbor, drugi pa obljublja, da bo »zasebnik« Nerad še nadalje kvasil svojo modrost. Novoizvoljeni odbor je res imenitno sestavljen Predsednik je krčmar Bolfenk Gregorinčič, ki je zdaj pokazal pravo barvo, nek .^zasebnik (kaj je to?) je poverjenik, »kolporter« (kaj je to?) pa se piše Vogrinčev Štefek. Kos Matija, ki ljubi zajčjo pečenko, pa je odbornik. V širšem odboru 'sedi tudi Lašič Franc iz Lačavesi, kot pravi »Kmetijski list.« Najbrž ga hočejo samostojneži kandidirati za prihodnjega župana občine Vitan. Potem se bo ateku, ¡ki piska bolj na demokratsko-kapitalistični- meh, — slabo godilo! Sv. Krištof pri Laškem. Da je naša občina dobila ge-renta, je zasluga laških demokratov, ki strastno s vražijo kmečko organizacijo v naši občini, ker je ona povzročila, da so se naši zajčki podražili od 600 kron na 48.160 K. Posebno sovražijo demokrati bivšega župana, pa tudi zaradi blamaže Golob-Kokalj. Ta dva sta se kot bivša odbornika hlinila kot vsa goreča in požrtvovalna za zastonj-delo v korist občine. Bivši župan jima je sprva verjel ter jima poveril delo na cesti Sevce—Trnovo. Toda vsa tako hvalisana požrtvovalnost se jima je hitro spremenila v nesramno izrabljanje občinske blagajne za agitacijske namene demokratske stranke. Voznike svoje pristaše sta plačevala dnevno po. 1400 K. Tudi dninarji so bili večinoma demokratsko organizirani ter so nekateri prav komodno kadili cigarete, namesto da bi pridno delali. Svojo požrtvovalnost je Golob pokazal tudi pri računu za stare deske. Sploh je vsa akcija -zašla v čudno visoke svote, zato jima je župan delo odvzel in sklical sejo, na katero pa Golob m Kckalj nista upala prriti, da bi pojasnila svoje račune. Zato jima je odbor izrekel nezaupnico. Od tega časa naprej so demokrati grozili z revizorjem in gerentom. Seveda pod Davi-{kvi-č-Korošče-vo vlado taka nasilja od zgoraj demokratom niso bila na razpolago. Sedanja politika pa, g. revizor jo je ob sklepu revizije' zbranim občinskim odbornikom karakteristično označil z besedo »vlačuga« — je ustregla demokratom ter odstavila župana. Sv. Krištof pri Laškem. Naša občina je glede razsežno-cti ena največjih v Sloveniji, saj sega od postaje Hrastnik do Tremerja blizu Celja. Mnogi ljudje v hribih in iz oddaljenih okolic celo od njih izvoljenega župana niso, osebno poznali, koliko bolj je splošno nepoznan od vlade občini nastavljen gerent Le po enem ga pa vsi poznamo: bil je član one slaboznane volilne komisije v laški občinski hiši, ki je pri volitvah v ustavotvorno skupščino več stotinam volilcev iz naše občine hinavsko-zavratno onemogočila volilno pravico. To pove vse, zakaj je nastavljen in kaj hočejo zopet tisti gospodje iz laškega trga, ki so ga dali nastaviti za gerenta v naši občini. Gospodarstvo. RAZLOČEK V CENAH. Robert Košar. Ako trezno presojamo sedajno stanje kmetskega stanu» moramo o>dkrito izjaviti: Naš kmetski voziček teče po vedno slabejših cestah. Pred vojno so bile cene naših kmetijskih pridelkov še precej v soglasju s cenami onih industrijskih predmetov, katere rabimo in moramo kupovati za vsakdanje življenje. Za 1 kg pšenice (14—16 v) smo dobili n. pr. 7—8 škatelj šibic, za 3 kg predpasnik, za 10—12 kg že srajca, za 50 kg navadno obleko; meter platna je stal 2 kg; 1 kg mila 3 kg pšenice; za 1 liter vina (40—50 v) smo dobili: 20—25 škatelj šibic ali predpasnik, za 4—5 litrov že srajco,, za 25 litrov cajga-sto obleko. Saj se je dobila pred vojno že boljše izdelana štofnata obleka za 24—30 kron. Liter vina si lahko zamenjal za kg mila. Za eno jajce smo kupili 2—3 škatlje šibic, za predpasnik smo dali vrednost 3—10 jajc. Za tele, da vzamem tudi primer iz žinoreje, se je pred vojno plačevalo 16—20 kron. Za ta denar je dobil kmet 1000 škafelj šibic ali 12 srajc ali dve cajgasti obleki ali eno štofnato. Dobil je 50 kg mila ali 60 m platna. Naši kmetski delavci so dobivali pred vojno po 40—50 v na dan. V treh dneh si je zaslužil gete, v enem dnevu predpasnik, v 20—25 dneh obleko. Vkljub temu ravnovesju cen pa vendar ne moremo reči, da bi kmet in kmetski delavec spala na rožicah, ampak 'krepko in trdo sta se morala boriti za vsakdanji kruh. Pri tem ju je podpirala živa zavest kmetske skupnosti, samo pomoči in ustvarjajočega dela v lastno korist. Rajfajzeno.ve hranilnice in posojilnice so rastle kakor gobe po dežju, ustavila se je naša kmetska zveza in ledina na zadružnem polju se je začela orati s polno paro. To idealno započeto delo je prekinila svetovna vojna. Med vojno se je materijalni položaj našega kmeta stalno boljšal, kajti zaprtje mej centralnih držav je povzdignilo naše kmetske proizvode do monopolne vrednosti, kakor nekoč v Angliji, ko je Napoleon proglasil kontinentalni zapor. Cene življenjskim potrebščinam so se podvojile, potrojile in denar je začel pritekati v žepe feudalne gospode, dočim si je v se-dajni svetovni vojni opomogel naš kmetski stan. Kdor je bil količkaj skrben in varčen in je imel količkaj sreče, se je med vojno in v prvih povojnih letih rešil starih dolgov in si je morda še prihranil kak krajcar. Seveda so ¡udi cene , industrijelnih izdelkov začele rasti, toda glede obleke in perila smo se imeli stare rezerve in vsak nov nalarp se je dal pokriti z izkupičkom prodanih pridelkov. Med vojno, smo bolj trpeli na pomanjkanju indirstrijskih predmetov. Po vojni, oziroma šele zadnji dve leti se začenja naša trnjeva pot, kajti cene našim kmetskim proizvodom so silno padle, dočim so se cene industrijskih predmetov zvišale, ali vsaj . ostale na isti višini. Zato pravi denes kmet: Kar imam za prodati, nima cene, kar pa moram kupiti, je tako drago, da ; ne morem plačati. Za 1 kg pšenice dobi danes 4 škatlje ši-i bic, za predpasnik mora dati 6 kg, za srajco 20 kg, za na-j vadno cajgasto obleko 100—120 kg, za štofnato pa celo : 300—350 kg pšenice. Za eno jajce ne dobi niti škatlje ši- ■ bic in za 1 kg mila mora dati 25 jajc, dočim je plačal pred ! vojno samo 10 jajc. Pred vojno smo dali za zavojček tobaka približno eno jajce. Za cajgasto obleko mora dati naš kmet skoraj dve teleti, za štofnato obleko pa kravo. Naši 1 delavci in viničarji so tudi nezadovoljni; kmet pa obupuje, | ker ne vidi nobenega uspeha svojega dela in leze vkljub naporom v dolgove. Medvojne prihranke je že davno porabil, kajti majhen popravek v hiši ali v hlevu ga stane danes na tisoče dinarjev. Zemlja in hlev pa ne dasta več, kakor pred vojno. Položaj je od dneva do dneva bolj obupen, kajti tudi zvišani davki, velike takse in pristojbine ne odgovarjajo več sedanjim kmetskim dohodkom. Za obdelovanje zemlje neobhodno potrebno kmetijsko orodje, kakor: plugi, brane, motike, sekire iid. je doseglo, za sedaj-ne razmere že bajne cene. Dekagram tega železa stane povprečno 1 krono, tako da stane n. pr. 1 kg tehtajoča mo~ tika lOO kron. Za eno motiko mora torej kmetski delavec delati 3—4 dni, kmet pa mora zanjo dati 3—4 litre vina, ali pa 30—35 jajc. Pred vojno je stala najtežja motika pri-j bližno eno krono. Za novi plug in brano gre krava iz hleva, ! za novi voz pa gre konj. V nesoglasju prodajnih in naku-| povalnih cen ter visokim dohodkom ne odgovarjajočim i direktnim in indirektnim dajatvam državi leži torej vzrok ■ sedajnega propadanja kmetskega stanu. Žalibog, da vidi i velika večina nekmetskega naroda v kmetu še vedno one-' ga medvojnega »kapitalista«, ki se je zarisal v njihovih očeh tedaj, ko so trume meščanov hodile pod kmetsko streho prosit in kupovat deželnih pridelkov. Kmet niti v teh časih, ko mu je blaga za prodajo primanjkovalo, ni bil »kapitalist« Godilo se mu je nekaj bolje, danes pa gre nje-| gova gospodarska pot zopet navzdol in naše hranilnice bi i lahko zapele žalostne pesmi o propadanju kmetskega sta-i nu. Kupci ne iščejo več kmeta; kmet se mora potruditi, da i najde kupca za svoje proizvode. Razlika v cenah bi se dala premostiti na ta način, da se cene kmetskim proizvodom | dvignejo v ravnovesje s cenami industrijskih potrebščin, ali pa da padejo industrijske cene na nivo cen kmetijskih • proizvodov. To pa se ne bo zgodilo, ampak nasprotno opa-| zujemo od tedna do tedna večji razloček Samo v trdno j sklenjenih zadružnih organizacijah leži naša rešitev. Samo i te so zmožne deloma premostiti veliki prepad, ki zija med | cenami naših pridelkov in cenami industrije. Storiti bomo morali vse, da povzdignemo tudi produkcijo in oplemenimo pridelke našega gospodarstva. O tem prihodnjič. Premovanje plemenskih bikov v sre.ru Maribor levi br. Pri licencovanju plemenskih bikov dne 6., 7. in 8. aprila t. 1. so se pripoznale nagrade sledečim biikorejcem: L Dr-i žavne nagrade: 1. Tvvickel Pij, veleposestnik v Krčevini, • 500 din.; 2. Brus Matevž, posestnik v Plintovcu, 500 din.; j 3. Iglar Josip, posestnik v Boču. 400 din.; Majer Henrik, posestnik v Št. llju v Slov. gor., 350 din.; 5. Fanedl Franc, [ posestnik v Št Juriju ob Pesnici, 200 din; 6. Čep Franc, ; posestnik v Koprivniku, 200 din.; 7. Twickel Pij, velepcs. j v Krčevini, 200 din.; 8. Rošker Anton, posestnik v Zgor. j Hlap ju, 200 din.; 9. Supanič Leopold, posestnik v Jelen-rah; 10. Upraviteljstvo knezoškosovega posestva v Leiters bergu 200 din.; 11. Upraviteljstvo »Racerdvor« v Krčevini 200 din. II. Okrajne nagrade: 1. Majer Henrik, pos. v , Št. Ilju, 150 din.; 2. Čerče Mirko, posestnik v Št. Juriju ob Pesnici, 150 din.; 3. Gamze Ivan, posestnik v Plaču, 150 din.; 4. Paskolo Julijana, posestnica v Slatinskem dolu, 150 din.; 5. Katalinič Damijan, posestnik v Štrihovcu, 100 din.; 6. Ehrlich Franc, posestnik v Št. Ilju, 100 din; 7. Jančič Franc, posestnik v Gačniku, 100 din.; 8. Bezjak Ivan, posestnik v Spodnjem Dupleku, 100 din. Nagrade se naj dvignejo takoj, najkasneje pa v osmih dneh, pri okrajnem zastopu v Mariboru, Koroška cesta 26. Živinski sejem v Mariboru dne 14. aprila 1925. Dogon 26 konj, 4 biki, 146 volov, 314 krav, 18 telet, skupaj 508 komadov .Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 9.50—10 din., pJdebeli 9—9.50 din., plemenski 7— 8.50 din., biki za klanje 9 din., klavne krave debele 8.30 —9 din., plemenske krave 5—7.50 din., krave za klobase 3—5 din., molzne in breje krave 6—7.50 din., mlada živina 7.75—8.75 din., teleta 14.50 din. — Mesne cene: vdovsko I 20 din., II 17.50 din., meso brkov, krav in telic 16 din., telečje meso I 20—22.50 din., II 17.50 din, svinjsko meso sveže 15—30 din — Prodanih je bilo skupno 144 komadov I Tobaka se v Sloveniji leta 1925 ne sme saditi. Pred več leti se je poslancem Slovenske ljudske stranke posrečilo izposlovati pri moncpolski upravi v Beogradu, do se sme tudi v Sloveniji saditi tobak. Sedanja vlada, v kateri sedi kot minister tudi krušni oče dr. Pivka, znani dr. Greg« Žerjav, pa je prepovedala nadaljno sadenje tobaka v Sloveniji. Kar so torej naši poslanci s težavo dosegli, sedaj Pivkovi zavezniki prepovedujejo. Sadilei tobaka, zahvalite se dr. Pivku in dr. Žerjavu za ta »uspeh« Trpežna živa meja iz drena. Zaradi pomanjkanja denarja za napravo lesenih in žičnih plotov, si ljudje pomagajo z najrazličnejšimi živimi mejami, izmed katerih se. je dosedaj še najbolj obnesla živa meja iz drena, ker dobro prenese sušo, obrezovanje in prepletanje. Postane zelo močna, vzame pa malo prostora, če se lepo obrezuje. Na razna vprašanja od več strani hočem tu-. kaj navesti način, kako se naj-ložje vzgoji živa meja iz drena. Ker drenove košice prvo leto ne kalijo, je naj-1 boljše meseca maja poiskati drenove sadike pod starimi ! dreni. Se jih lahko spozna, ker komaj sklite, še imajo luščine koščic na prvih peresih. Nabere se jiji najlažje, če se z eno roko s kakim klinom sadiko iz zemlje vzdig-j ne, z drugo roko pa se sadika izpuli. Devati jih je sproti i v kako posodo z vodo, da ne ovenejo. Posaditi jih je ta-| koj na že poprej zato pripravljeno gredo in zaliti 3—4 5 krat, da se primejo. Zastran saditve na gredo je še ome-5 niti, da je treba saditi 5—10 cm narazen. Če se sadijo | samo 5 cm narazen, se morajo že drugo jesen presaditi j na stalno mesto. Če pa posadimo sadike v razdalji S 10 cm, jih lahko na gredi pustimo 3—4 leta, da zraste-| jo čez 1 meter visoke. V tem slučaju lahko takoj na-| pravimo iz njih plot. V ta namen je postaviti na rae-j stu, kjer hočemo imeti plot, sohe v razdalji 5 m, na katere je t m nad zemljo nategniti žico; v zemljo pa izkopati 20 cm globoko grabo, v katero se posadijo sadike v razdalji 8 cm. Te sadike se k zgoraj nategnjeni žici z drobnejšo žico privežejo, vršički nad žito prirežejo, veje pa zapletejo med stebla sadik. Končno je še spodaj na sohe potegniti 3 žice 10 cm jedno nad drugo. Sedaj je počakati 2 leti. da zopet zrastejo vršički in veje, kar je še zopet vse zaplesti med stebla sadik. S tem je v glavnem vzgoja žive meje končana. Treba; jo je le še vsako leto obrezati, da zavzame manj prostora. Pripomnim tudi, če se katera sadika v živi meji posuši, se lahko na prazno mesto pogroba veja iz sosedne sadike in praznota je izpolnjena. Pozabil sem še omeniti, da je treba sadike prve leto na gredi skrbno pleti, ker ne prenesejo sence. — J. H. M. Iz lesnega nga. V primeri s stanjem pred mesecem seje poslovanje z izvoznim blagom zelo popravilo. Izvoz v Italijo je zopet velik. Zanimajo se Italijani pred vsem za tesano blago manjših dimenzij, hrastove hlode in sploh za mehki les. Pričakuje se, da bo izvoz v Italijo še poraste*, ker bo naša glavna konkurentinja Avstrija pričela dobavljati les Nemčiji, katera ga potrebuje za vojno odškodnino. Tudi v Francijo se je naš lesni izvoz poboljšal. Kupuje Francija pri nas največ trdi les. Živahnejše povprašujejo tudi domači kupci, ki iščejo stavbeni les. Cene v Slavoniji: hrastovi hlodi 900—2000, hrastovi hlodi za furnirje 3000 —4000 din., hrastovi buli 3000—3500 din., francoske dolžine (1000 komadov) 16.000—22.000 din, bukovi hlodi 350—400 din., javorjevi hlodi 700—900 din., ia-senovi hlodi 700—1000 din., brestovi hlodi 500—650 din., brzojavni drogi hrastovi 70—140 din., jek>vi 50—80 din, drva bukova 2200—3600 din. vagon, mešan 2600 —3000 din., oglje vagon 9000—10.000 din. ŽITNI TRG. Na našem žitnem trgu je položaj približno tak, kakor pred prazniki. V trgovini z domačim* žiti vlada precejšnje mrtvilo, dasiravno so cene pri nekaterih vrstah nazadovale. Mnogo živahnejša je trgovina z amerikansko pšenico in moko. Amerikanci ponujajo svojo pšenico že po 4.10 din. za kg franko Postojna in skoro vsi mlini v Sloveniji so se pričeli oskrbovati z njo. Mestoma kupujejo amerikansko pšenico že mlini v Slavoniji in Banatu. Dasiravno 90 pri nas zaloge domače pšenice že izčrpane, bodo vendar vsled j amerikanske konkurence nekateri trgovci pretrpeli občutne t izgube. Ker se pa cene na ameriški žitnih borzah zopet po-5 previjajo, upajo, da ameriška konkurenca ne bode dolgo ; trajala in zato svojih zalog še ne prodajajo. Koruza, ki je (v preteklem tednu padla na ceno 160 din. za 100 kg, se je zopet dvignila. Danes se plačuje franko vagon (postav-| Ijena na postajo in natovorjena na vagon) po 170 din. za ! 100 kg. Zadnje-čase izvažamo precej koruze v Belgijo in , sicer gre izvoz po Donavi do Črnega morja in od tam po vodi do Antveopena v Belgiji. Precej koruze se je v Banatu prodalo tudi v Nemčijo, iz Srema pa za Avstrijo in Grčijo. Oves kupuje zadnji čas inozemstvo; izvaža se v Avstrijo in na Ogrsko. Izvoz ovsa pa menda ne bo dalje trajal, ker so ga pričeli Amerikanci uvažati po nižjih cenah, kakor so naše. Na novosadski žitni borzi so se spremenile od našega zadnjega poročila samo cene koruzi, ki se prodaja po 170 —175 din. pri takojšnji dobavi; za maj in junij prodana koruza je po 195 din. Na ljubljanski blagovni borzi so se trgovali poljski pridelki sledeče: amerikanska pšenica 4.50 —4.75 din., koruza franko Ljubljana 217 din, krompir 125 —140 din. za lOO kg, fižol 310 din. Vrednost denarja. Ameriški Pozor, gostilničarji! \ inograd delujejo, dolgost 180 cm 183 D, i | HA ?|jrt!f| fi t|C£ j s pridelkom 18 hI, viničarija, 185 ^ 190 ctn 193 D in i L^UJUIU U UJCl« travnik, njive, nekdaj vse vi nograd, se proda za 150.000 K. Naslov v upravništvu. 355 2—1 Več enovprežnih vozičkov, novih in malo rabljenih ter vsakovrstne vprege nove in malo ""'ene ima stalno na po-inko Korenjak, sedlar in Trnovska godba, dobro izvežbana se katere si cesijam guuuo, KHitor iuui k .„„„.„¡1, v plu;u -qd Dravska drugim cerkvenim obredom. v Ftu]u' bp'4™a ter tudi vsem drugim prire- uuca '___ _ ^hirV^H« Vsi posestniki okrog Maribo- ffioher, Ternovlje 40 pri Celju rftj ^ Račja> Pragerskega ________ _ in Sv. Lovrenca na Dravskem Prav lepo kmečko posestvo v P01!"' kateri imajo Ci posestvo v prijazni vasi Libeliče, dobro širina tudi. A frikmatrace tridelne 550 D, klotodeje 260 D, flanelkoee 125—160 D, slam-njače (Strohsack) 60 D, namizni prt 72 D, brisače 18 D, srajce 48 D, gate 40 D, cajgaste hlače 94 D, impregnirane konjske plahte s kumetšpico par 940 D, impregnirane vozne plahte vseh velikosti 1 m 80 D, vrvi za zvonove, kleti, spla ve, perilo in štrange 1 kg 56 D usnjate črne ali rujave suknje (Lederrocke k 1000 D, klju-čavničaske obleke od 160—220 D, damske bluze 70—96 D, S mirna imit. tepih 160X250 cm 500 D, predpasnike, kravate, MARIBOR, Koroška eesta 16, Dober domači JaboICnlfc ima na prodaj ED, SUPPANZ Pristava. 380 S—1 polju, kateri imajo gozdove, .j«—., .„o. borove ali smrekove, lahko ^^ ^ ________j uro od Dravograda"je ugodno prodajo svoj les za rudokope, nogavice^glavne robce in dru-«a prodaj. Zelo prostorna hi-' sigurnemu plačniku ter traj- manufakt. blago, tudi raz- r---------------- ------ nemu odjemalcu, takojšnja do pošiija na vse strani države. Kmetje,3' k"ateri° imate Se ALOJZ GNIUŠEK, trgovina borove gozde na Dravskem MARIBOR, GLAVNI TRG 6. polju in ako hočete hitro priti ------ do denarja, ponudite takšen les Dragotinu Korošec, Reči-■ - • • 429 5-1 ša in razsežno renov. gospodarsko poslopje. Povsod električna razsvetljava. Gospodarski stroji na pogon z vod-oo močjo na lastni zemlji, mogoč aomači mlin; vodovod dobre kleti, veliko dvorišče; . . 36 oralov zemlje, od te ca 10 ca ob I akl-oralov njiv, dobri travniki za rejo do i5 glav živine, gozda za potrebo, sadja v dobri letini za 30 polovnjakov mošta. •Posestvo je blizu občine, šole in cerkve. Podrobna pojasnila daje resnim kupcem Ivo Močnik, nadučitelj v Libeli-čah, ali pa posestnik sam pd. Lorber v Libeličah. 436 2—1 lnserirajfe! xxxsxxxvs.x Vse vrste pristna vina se kupi najbolje in najceneje pri vinski posredovalnici Ivan Klemsche, Maribor, Aleksandrova cesta 12-11. Posredovanje proti najnižji proviziji. 432 3—1 Samo 30 O D franko na dom! T» garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja « proti predplačilu ali povzetju. Prodam zaradi starosti mlin na tri pare s transmisijo, novo stiskalnico za olje, zraven tri orale njive in travnika. — Naslov v upravništvu. 442 2—1 Lepo posestvo, arondirano, približno 6 km od Maribora mod Sv. Marjeto na Pesnici in Jarenino, 36 oralov rodovitnih njiv, travnikov, goric in mali gozd, na glavni cesti, obstoječe iz gospodarskih poslopij: 1 hiša za gospodarja, 1 hiša za oskrbniku, klet in pre-Sa, velik hlev z kolarnico in gumno in tri viničarska poslopja, in z vSem živim in mrtvim inventarjem,'se proda za 540.000 D. Cenjene ponudbe na A. Reismau, Maribor, Vo-jašniška ulica 6. 453 3—1 Posestvo na prodaj v Vrbjah pri 2alcu, hiša z električno razsvetljavo, zelo pripravno za rokodelce. Cena 55.000 D. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila dije Janko Sagrcei-jster, Žalec. 446 2—1 Prodam poeortro. obsegajo-Ce 18 oralov zemlje v Brdin- Iah št. 18, pošta Kotlje ▼ Mo-iiški dolin'. 395 3-1 Hrastov okrogli le« kupuj« proti takojšnjemu plačilu Matija Obran, Loška ulica št. 15. | -85 5-1 i Cepljene trte več vrst prodaja i Martin Horvat, Gabernik, p. ' J jršinci. 447 2—t Uležan polnomasten sir, pol- emendolec finega okusa v hlebih 20—40 kg razpošilja po zmerni ceni Mlekarska zadru-' ga v Izlakah pri Zagorju ob ' j Savi. 399 3—1 j ' Steyer-, Puch- in Stjriakolesa vse vrste šivalnih in poljedelskih strojev, bencin motore prodaja Ploder, Cmurek. 424 ._____3-1 Jabolka — krompir — hmelj na vagone, vsako množino ku-ii Rudolf Pevec, Mozirje — 'ovenija, Jugoslavija. 367 4-1 i Harmonika, trivrstiia, dvojno uglašena, v dobrem stanju se po ceni proda. Vpraša se pri g. M. Skaza, Krčevina pri Ptuju. 470 Pozor! Ravno došlo blago no ve cene. Platno barhenti drnk hlačevina, svileni robci, suk-no Ud. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49 Kovirtsha industrija IMZ.J^H.B9Ml.Maribw,SJti (HlUlMalni) I»»»«.« '—t* t»»»• Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ca 2X, 1% in IX litra in spodnja vrsta po ca 1, IX, 1*. 1K litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno, lnserat priložiti. Ako ne ugaja, s« vzame radevolje nazaj. TOVARNA ZA STOLE R. LiRZER EEE MARIBOR = 36 Cvefjična ulica 36 Stoli m g (»stilne, vrte, tudi za prekujKvanje. P«prav» k oskrbi jo. Ha obpokel Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t d. kakor moške in ieoske obleke po meri is lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti ugodnem« odplačevanja le pri tvrdki DAVORIN 10HAN IN DRUGOVf ____družb* z t z. Mtuibor,Vojainlika aL 2, pls^rnaSregoriifieva nI. I S t O in noštnine prosto se pošlje takoj krasni JiI^k cenik z več tisoč slikami. — PiSite ne fjlfiWk mudoma ponj v M 1M **r¥0 g®refljsk® raipožiljalao I/- I Ivan Savnik s \ Kranj—Slovenija. Vzorci raznega blaga za obeske se pašljeji na ogled. BIBIIIIHBIIIIIIIIIIHIIIIIIBI» Hiha Brenčič veleposesti^ik v Spuhlji, naznanjam, da sem od g .Dostala kupil gostilno „Pri zamorcu" v Ptuju blizu sejmišča. Tcčim najboljša vina po zmerni ceni. Kuhinjo vodi moja soproga sama. Gostilno sem vabljivo uredit ter imam m družbe in sestanke vedno lepe lokale na to» polago. 469^ Priporočam se za obilen cbisk. / Miha BronSč. ZAHVALA. Vsem, ki so se dne 13. aprila 1925 pogreba moje ljubljene žene, gospe Marije Papež roi. Vodušek, posestnice v Spodnjih Hočah, udeležili, se najprisrčnejše zahvaljujem. V prvi vrsti vlč. g. nadžupniku in dekanu ter čč. gg. kaplanoma, pevcem in vsem, ki so od blizu in daleč s svojo navzočnostjo rajno počastili. Vsem Bog plati! Spodnje Hoče, 14. aprila 1925. Lovrenc Papež, žalujoči soprog. ZAHVALA. Vsem, ki so se udeležili pogreba nam predragega soproga, tasta, svaka in strica Maksa Glaser v Selnici ob Dravi, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vlč. g. župniku, vsem gg. županom, sorodnikom, g. poslancu Žebotu, ki se je v tako slabem vremenu potrudil na pogreb v Selnico in darovalcem vencev ti r pevcem za ganljivo slovo ob preranem grobu. Naj Vam vsem Bog plati! Selnica—Maribor, 8. aprila 1925. 465 Obitelj Glaser—Dobljekar. r —- m aprila 1995. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 7. ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECRI v Celju štev. 24, katera razpošilja trpežno sukn< m D tO*—, močen ševjot m D 70—, fini k« m gara m D 90—. Iiustrovani cenik i črez 1000 alikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, katsgarna in razne manutaktur-ne robe pa samo za 8 d >i na ogled. Kdcr pride z vlakom o-sebno kupovat, dobi nakupa primemo povrnitev vožnje, Naročila Črez D 500 — poštn. prosto. Trgovci engros cene. Priporoča se TIskarna sv. Cirila t Mariucm, Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, cm veliki po 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm p-> 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v znili velikostih p 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi krizi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostni in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru. g 31 $ a m m ® 18 m iti m s s ES si mnogo denarja kdor kupuje manufakturo pri Francu Kolferitsch v I»«i*h in njegovi podružnici pri S«. Ani v Slovenskih gorioah» 9ov*raa sa izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Perh.av©c <5c "VaJjair «A RIB O R Meljska cesta 3 MARIBOR priporoča predvsem svojo veliko zalogo: stivovke, rama, konjaka, likerjev in najizbornejšega Vermonth-vina, od majslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše «redstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescen-tom in slabotnim priporočenega, vse najboljše kvalitete. -9—1 Zahtevajte cenike! 328 VELETRGOVINA KAROLHABER MAR BOR, ALEKSANDROVA CESTA 39 dobavi vsako množino modre galice 98/999/#1 rafijo, deteljno seme, semenski oves. Železnina pri »Železnem možu.« Vincenc Kuhar Aleksandrova cesta 1 MARIBOR Aleksandrova cesta 1 priporoča dobroznane „Vulkan kose" garancija za vsak komad. Najnižje cene za traverze, cement, železo v palicah, plo-ščevine, okove za stavbe in kuhinjsko posodo. Zaloga vseh vrst orodja. v VI VI IV v IVI1 k4\ kV kA kV k ¿I S KRftFIKSKE - TOPLICE ii mini ii m m ■m 11— i «umi p !■ ai —mi mr— "—iiiiiiimii h— pri Zagrebu zdrav io: protin, revmatizem, išias, ženske bolezni itd.— Stalna vojaška godba, električna razsvetljava kino, lastna radi jpostaja ter druge zabave. Izven glavne sezone znatni popusti na cenah. Pojas-i ■ nila daje brezplačno kopališčna uprava KRAPINSKE - TOPLICE Samo 250 D stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste ¿90 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepib barvah samo v P vi gorenjski razpolilialnici 8vm SAVNI». KR8NJ 400 Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma-nufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in cenik! Dobro boste hodili! i Stuttnerjevih čevljih! Čevelj tvrdke Suttner je uenado-«ie»tljlve trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pfl tem poceni! Skrb» no izdelan iz a* branega dobrega usnja! Ime SuttoM je garancija za dobroto in solidnoefl Tudi polučevlje m sandale, enako tudi bogato izbira srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogato ih»* strirani cenik, X k«1cr«m najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje topne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice la krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na RflZ80ilLJfllNIC9 H. SUTTNEU V LJUBLJANI št. 992, Slovenija. Pri tej priliki se lahko se lahko naroče 1'eller-Jeva Elsa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, fcoraksovo, katranovo in milo za jiritje. A Va gospod ? mar nečete končno skrbeti da ne postanete plešasti? In kot nežen soprog in oče nekaj storiti za pravilno nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA LASE preizkušeno sredstvo za nego las katero odstrani prhlaj in zabrani prerano izpadanje in osive-lost las, stori lase voljne in lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizure. ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 45 dinarjev. Naročil* nasloviti na: SOGEN FELLEH, lekarna, v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska. ELSA-SPIRIT ZA LASE krepi lašišče. ELSA-KATRANOVO-MILO je izvrstno za pranje las. ELSA-MILO ZA BRITJE nudi pri britju največjo ugodnost. ELSA-VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser II ! taMe In nalvarseie naiožlie svol daaar pri Okraini posojilnici sr Ijutomgru, d obrestuje kranilne vloge navada« po 8 •/„ večje ¡a vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tet izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi. •- v < ¿tflcffjg»-' rnr : Najboljše klobuke: domače izdelave vseh vrst za moške in otrobe dobite zaradi visoke valute s 20% popustom pri tvrdki ANTON AUEO, k ocučer tfetrinjska ul 5 I^AHISOR Veirialska uf.5 ■ ■■■B^KaHIIKHB cement" flPHOla. traverze in vse vrste železnine po najnižji ceni se dobi na drobno in debelo pri tvrdki Ivan Xor«žija trgovina z žeieznino ; Maribor : Aleksan dro va cesta 42 Meljska cesta 1. IS» Denar naložite naiboljie in naivarn&JSe pri SpodnleStajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z, v Mariboru, Stolna ul.ca št 6. ki obrestuje hranilne vloge po s% -10% oziroma po dogovoru. B m s- ■ s Aii sem že obnovil naročnino? Naloiitc dinar le &el Uudskl posoillnici v €*lji§ ---reglstrovanl zad usl z neomejeno zavezo. - Cankar jeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in «se najvišje obrestuje. - Kentni in invalidni davek plačuje posojilnica. ¿tran 8. »SLOVENSKI toOSFODAA« 16. aprila 1925. aBBBflsaauBBaBBSBaaBflBB^aaaaBBB si prihranite, ako kupile manufakturno blago v Celju „Pf i solim^r Stolno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, ■ogavioe, pa vola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, Iferisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute. Ne opustite se prepričati! Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik g Ustan. lela 1879. 0 Telefon št. 553. Glavni trg 9 CaU« Slavni trs I Postrežba ločna! Mera obilna! Ključavničarstvo LJUBLJANA, Rimska cest» 14 — prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji — priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ler ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škar-jasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi! i a a a s s ■ a r¿¡] 3®aa®®a®®®i»]Baa®®®®@s®®®®®®®®®s®B®ssE®®a[ Original Sackove plug© "Vi ima na zalogi po zelo ugodni ceni kakor tudi vse ostalo orodje za poljedelce, kovače, mizarje, sodaije i. L d, i dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete veletrgovina z železnlno Cene niste Pinfer&Lenard p°tsrežba ioh& Ja^»^« la solidna. MARIBOR« _______________ ! V boj za srečo !! Ifo&Ifft pasastvo z hišama 2« Din> 10 C-— dobi lastnik naše srečke, katero bo zadel žreb. Cela s^fika Din. 100«—«, Catrtliiska ara£ka D 25« Daseiiaaka sifaftka D IO*-4» Pri četrti nskih srečkah igrajo Štiri, pri desetinskih deset oseb na eno Številko. Zadere žreb 4a-trtinsko ali d.isetiasko srečko, vrši se med Štirimi oziroma desetimi posestniki dobitka ponovno žrebanje, ako se isti t teku 14 dn! med sabo s dobitkom ne spravijo. Izžrebanih številk 3.000. Dan žrebanja le nar.aani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane. Srečke razpošilja >Prostovoljno gf silno društvo« v Strnišču pri Ptuju, proti naprej vpošiljatvi zneska za srečko ter Din. y— za priporočeno pošiljatev. — Iščejo se povsod prodajulci srečk Naložite denar le pri :: Ormoški posojilnici v Ormožu :: registrovani zadrugi z neomejeno zavezo Zgornje predmestje 10, v lastni hiši (poprej „Geršakovi"), kjer je najboljše in najvarnejše naložen in se najvišje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. VIVSlflRIIIVlinBRlIRBIHIIBEBBBIHIHIIRBIIIRElBBfl f^mm*"" ■ ■ m ' *v.- < ■ a 0 Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino STOEUfER-RECORD Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. ¡Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni papir vedno v zalogi iV/.'ÍW.V 1 V.' i V V I.V V VV i V! V '.^t'.Si'.'" V V'.'" V "V '.'I'.vr.iryd V «V »/JkMkV'k j ki .i kikj kVH ki ki ki K kikiJk / ki ki ki ki ki ki"- • ■ 1 - - - mmmmm Vi k i k i k i k i ki'ii k i k. i Zadružna gospodarska banka d. d Podružnica t Mart boru« V lastili, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. IPootolfiščemi prodafatoe državne ra«r* loterlia« i K i K i K fiSfSÜSSi S?i K «s* v iif.' i•viO ¡v r.* '.rw »v r.t VITEK ki I k'i J ki ki J »i' ki ki' ki ¡ k!1 ki! k*i • ki i ki ki ki ki1 k Vri v; v v v v i" ¡ v v v r i v »' Prva žebljarska in železoobrtna1 zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga. Kropa (Slovenija). Telefon iuterurban: Podnart rTWSrsf Brzojavke: Zadruga 'Tropa, Vat našo atpoko «padnjočl železni Izdelki po vzovoih la rabah nejeeneji Iluatjpovttnl ceniki polagol — | Ppodaju a« samo ne debelo trgovcem. ¡10 Tisk Tiákarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik; Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Slov, Gospodarja«.