gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Iz občnega zbora c. k. krajnske kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje). Stan družbinega verta na Poljanah in podkov i jne in živinozdravilske učilnice i an sk eg a leta. Ker gosp. dr. Strupi-a ni bilo ob času občnega zbora doma, je«namesti njega dr. Blei-weis ob kratkem na znanje dal, kaj se je preteklo leto zgodilo na tem vertu in v ti učilnici. Kar rejo murb zadeva, je družtveni \ert še zmiraj priden oskerbovavec dežele s semenom in drevjem murbinim. Razun semena, ki ga gosp. dr. S trupi pridno doma prideluje, na vertu seje in po deželi raz- deluje, je bilo lani 1465 murb prodanih, 1010 pa brez ptačila darovanih. Sadnih drevés se'je prodalo 367. Veselo je opomniti, da po mnogoverstnih poljskih, travnih in gojzdnih semeni h čedalje bolj poprašujejo tudi knietje in ne le veliki posestniki, kar je gotovo znamnje, da umno kmetijstvo, ceravno po-ćasi, vendar čedalje bolj napreduje in da tudi med kmeti in posestniki manjših zemljiš se ne manjka modrih gospodarjev, ki zapopadajo svoj dobiček in spo-znavajo, da po starem ne more več vse biti. Družbini sadni vert je pa tudi šola sadjo- in mu r b o r e j e in reje svilnih červičev^ v kteri gosp. Andrej Fleišman vsled vikšega povelja od leta 1852 gosp. bogoslovcem 4. leta in pa pripravnikom za učiteljstvo ljudskih sol in kmelijskim učencem raz-laga djanski nauk v omenjenih razdelkih. Od leta do leta veselejše napreduje ta učilnica, v kteri se je dosihmal že izučilo 26 duhovnih gospodov (med temi 4 iz čast. reda frančiškanov), 12 učiteljev ljudskih sol, in 12 učencov kmetijske in živinozdravilske šole. Većina teh razširja sedaj že po deželi umno sadjorejo. Da pa v ti učilnici vsak, kdor je priden, ima obilo priložnost se popolnoma izučiti koristne sadjo- in mur-boreje, vsak lahko zapopade, ako mu povemo, da s po polním naukom po buk vah se veže djanski nauk; lani se je blizo 2000 divjakov pocepilo, čez 700 bolj odrašenih drevés presadilo, obila množica sad-nega drevja v tem vertu gosenc otrebila in sploh v vsem tako gleštaia, kakor předpisuje umna sadjoreja. Tudi sviioprejk se vsako leto toliko izreja, da učenci imajo priložnosti dovelj, se podučiti v strežbi te prekoristne živalice, ktera nam prede drago svilo (žido). Pac bi bilo želet?, da bi naši gospodarji po kmetih, ki si zamorejo zasaditi murbenega drevja in potem sviioprejk rediti, si na to vižo pripravili saj toliko svile v hišo in dnarja za-njo skupili, kolikor kupuje družina njih svilnega blaga v štacunah in iz hiše iznaša dnarja kramarjem, ker je sedaj že tako na svetu, da brez svilnega oblačila noče skor nihče biti. V tukajšno šolo za kovače in ži ví nozdraV-nike je hodifo lani 13 učencov. V vsem skupaj je tedaj iz te šole že na deželi po Krajnskem, Š ta-jarskem, 1st rij an skem in Ho rvaš kem {ker se v ti šoli vsi nauki v slovenskem jeziku razlagajo, zamorejo fantje in možje iz vsih dežel, kjer se sloven- ski govori, v to učilnico hoditi) 85 izučenih kovačev in pa živinozdravilskih pomočnikov. Šola je namreč razdeljena v 2 razdelka: je p o lie t na samo za izu-čenje podkovstva in dosego mojsterske pravice, in pa celoletna za izučenje v živinoreji, v pripomoći pri porodili, v ozdravljanji živinskih bolezen itd. Da so spet lani imeli učenci obilo priložnost se podučiti v podkovanji zdravih, napčnih in bolnih kopit, se vidi iz tega, da je bilo od učenika podkovstva gosp. Skale-ta ali vpričo njega od učencov, ki pa morajo preden v to šolo pridejo, že kovaški podmojstri ali kseli biti, 683 kónj z bolnimi in napčnimi kopiti, 714 pa z zdravími podkovanih; med temi je bilo 20 opornih kónj, ki se niso drugač podkovati dali, da so se mogli na steno privezati. Ker pa noben kovač ne more živeti samo od zaslužka pri podkovstvu, učencem tii tudi priložnosti ne manjka se uriti v mnogem drugem kova-škem delu; lani je bilo tukaj razun mnozega druzega na novo narejenih 16 zboljšanih Cugmajerjevih in 6 Švercovih plugov, 12 brabantskih bran, 2 osipavnika itd. V ži v in o z dra Nilski šoli razlagata vse v to ob-širno vednost segajoče nauke dr. Bleiweis in dr.Strupi. Da tudi v ozdravljanji bolne živine so imeli učenci dovelj priložnosti viditi, kako se ona ozdravlja, priča 398 bolnih kónj, goved? prešičev, koz inpsov, ki so bili ali doma v bolnišnici ali pa zunaj bolnišnice ozdravljani. Posebno v tistih dveh kužnih boieznih, ktere ste pri nas tako navadne in kterih žalibog! še tišti prav ne poznajo, ki bi jih imeli — namreč v spoznanji smerkovih in garjevih kónj — imajo učenci vedno dovelj priložnosti, se popolnoma podučiti. — Sklenemo ta popis s serčno željo, da očetje, ki imajo sinove, za kmetijo namenjene, naj bi jih zmiraj več pošiljali v to šolo, kjer se za kmetijstvo neizrečeno veliko potreb-nega in koristnega, če so pridni, v enem letu naucijo in jim potem stoterno povracajo stroške, ki so jih ober-nili na-nje v tem, da so jih přeživili eno leto v Ljubljani; saj jim, razun nekterih bukev, za podúkni treba nič plačevati. Da bi pac tudi soseske spravljale svoje kovače v to višjo šolo podkovstva, da bi jim ne delali škode pri podkovanji zdravih kopit, in da bi tudi znali podkovati napčne in bolne. (Konec sledi.) ' »<5!* r 1 Ozir po kmetijstvu unanjih dežel. Gnoj %a kurjavo na doljnem Ogerskem. V nekterih krajih Ogerskega nimajo celó nič derv za kurjavo; tam kurijo z gnojem. Ne pa, da bi komu priporočali, ob pomanjkanji derv si pomagati z gnojem, ker tudi na Ogerskem bi tega treba ne bilo, če bi bili že davnej začeli obširne planjave in pašnike obsevati z germovjem in drevjem! Ko so žito pose-jali, začnó v mnozih krajih doljnega Ogerskega posebno obertnijo — napravljajo namreč tako imenovane gnojne cegle (to z eg po madžarsko) iz gnoja go-veje živine, kterega od celega leta spravljajo na visoke kupe, da se popolnoma zrnasti. Na dvorišču, vertu ali sicer kje pri hiši skor vsacega kmeta bos vidil, * 170 kako pulijo bolj slamnate dele iz kupa; kadar je kup nad vodami in močvirji, ker je zrak že bolj ohlajeo in koj tako otrebljen, raztrosijo gnoj na raven kraj, in žen- soparjev sit, vode se pa še niso tako zlo ohladile, V tem ske UWVU.JV1.) ÍW.VU m^íyj cup ljv> DII,, »UUC OO pa dC IJIMU IđliU /a Hi UHIđUliCc V ICII1 z rokami na herbtu, tancajo tako dolgo po kupih, času je posebno na Angležkem rado megleno, ker toplo 5 da so prav terdo stlačeni 5 do pavce visoki ? po morje vso dezelo obdaj tem vzame gospodar poseben noz in podolgoma in po- zimi, kodar se voda Delajo se pa tadi meglice po cez zreže kup na do pavcov široke kose ? je to Voda in še celó led zmiraj soparje storjeno, dajo vse te kose kakor cegel susiti. Ti ? gnojni cegli so jim zraven tursicne in druge slame in pa terstja edina kurjava skozi celo leto. od sebe dajeta, kakor skušnje uče. Če je zlo mraz zrak koj soparjev sit, indrugi, ki se delajo, se morajo zgo štiti ter se megla iz vode vzdi^uje. je ce pride zrak ? ki je Tudi se megla naredi parjev sit in se zmeša z drugim 9 natoroznanstva 0 ki se je ob vodi ohladil. Megle se pa ne delajo samo nad vodami, ampak tadi v sredi suhih dežel, ce Od vremena. (Dalje.) Rosa in slana. Ako ostane poleti po sončnem zahodu jasno nebo in ako je zrakmiren, oddajajo stvari svojo toploto v zrak ter se ohlade. Sčasoma postanejo merzleje kakor je zrak nad njimi, ki vedno toploto naprej podaja. Merzle trupla ohlade zrak okoli sebe. Kader se pa zrak ob truplih tako ohladi, da ne more več vsih soparjev v se vlažen zrak pomeša z merzlejirn. Zdaj se vlažen zrak ohladi, gorkote mu poinanjkaje, da bi vse soparje v sebi zderžati mogel, toraj se jih nekaj zgostí. Po tem megle v zraku niso dražega kot megle, ki se po dolinah vlačijo. (Dalje sledi.) Starozgodovinski poraenki sebi obderžati, se jih nekaj zgostí, in po merzlih truplih posede; pravimo, da so rosne; trava je rosna. Primeri se pa, da so nektere stvari rosne, druge pane. Vse stvari ne oddajajo enako rade toplote od sebe, toraj se ne ohlade vse v tistem času, ter se po enih naredi rosa, po drugih pa ne. Trava in listje se posebno rado ohladi, ker rado gorkoto spuša in ker prosto v zraku visí, toraj ima več rose kot kamnje in tla. da bi stvari Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Da vor in Terste nj a k. (Dalje.) Mi smo spervega to postajo iskali v Hotemežu, pozneje smo se povzdignili za Letijo (zavoljo oblike Le-tija primeri ldria, Mudiaitd.) Ker smo vidili, da lata, lota lotos pomeni cvet h o ti 9 tedaj nase mnenje ni zavergli m se t Ako pa megla nebo prekriva, ne pripusti 9 tako hitro toploto v zrak dajale, toraj se manj ohladi je ponoći oblačno. Ako je pa noč jasna, 9 ce bilo brez vsega temelja. Vendar smo ga nočemo zavoljo njega prepirati, kakor tudi ne zavoljo Val vazorjevega, kteri od imena tega grada pravi, da je na i ohladiti, da rosa zmerzne 9 pravimo * se utesrne tako da je slana. Kmetje stalo po posestniku, kteri se je Hoch To maž zval Vendar gerb radečki mora nekakošen verozakonsk temeij prav dobro vedó, da v jeseni le tistikrat slana pride 5 ko je ponoći vse mirno in jasno nebo. Toraj slišiš na kme-tih, kadar ajda cvetč: „da bi le jasne noči ne bilo". Vzame pa slana tudi kostanj in turšico, če je ravno v cvetji. Slana * ___ .. ^ - » • imeti. V Valvazorji je malo drugač narisan, kakor jo današnji, ali kakoršne kostke ima indiški Bud ha na persih, takošne se v gerbu radečkem od Valvazoria izrisanem naj-dejo. Da Budha ni drugakar Višnu pod drugim ime je vse posmodila, pravijo, ker lepo zeleno perjice rujavo postane in velo kot da bi ga bil nad osmiem deržal. V ne- nom, je znano znali 9 in da so ga severno-slovenski rodovi po 9 pričuje obilo imen Budi mir, Budislav 5 dalje imena mest in sel Bud ej o vice, Budeč fkjer je pervo kterih krajih, sem slišal praviti, da o polnoči po dolinah nekdaj imenituo česko učelišče bilo), Budina, Budi- germade žgó, če vidijo, da bi jasna noč slanoprinesti uteg- siavci itd. Dozdeva se mi, da so Budata posebno ča ilila. * 7 " ----j" 7--- - j---------------i o ni u v ^ i iiu> 1/uůui/v« du mi, uu ou m u u a t a uuscuuu UH" S tem se slana odvracuje. Ako ravno kmet ne vé, etiij će hi, zakaj v njihovi zgodovini se najde naj več imen zakaj da pomaga, vendar ga je že zdavnej skusnja nau 9 čila vua, da ne pride slana, ako je noč megle na. Arnaua veneraonis, »nagavaui ceieoer, magnanimus namrec ne pusté, da bi se stvari na zemlji tako ohladile, (dušan), Agada immobilis, S ugađa celeriter festinans. Mesrle ktere so bile priimena Buda-ta. Tako se je Buda zval Arhada venerabilis Bhaga vani celeber magnanimus kakor kadar je jasno nebo. Kakor megle 9 tako pa tudi dim stvari varuje, da se ne ohladé preveč, in da rosa ne dama celer, viator, Ša st a mu ni vindex, castigator, judex, Ga u 9 zmerzuje vofÀicog 2 itd. in kteri narod slovanski ima več lastnih imen: Cestimir, Ctislav, Ctibor, Slavo ju i r, Megle po dolinah in po višavah. Ce lonca ne Neklaň (beseda neklán unbeweglich, unbeugsam je pokriješ, ko voda vrč, gredó soparji v zrak; če pa po- po štajarskem znana, tudi za Valvazorja je se bila na krovko gori deneš, se pa soparji zgosté in se pokrovke vadna, ker pravi, da klan pomeni v se Beug ung 3 S p i t i primejo. Ko jo odzdigneš, teče krop od nje. Pod pokrovko m'lTi Kazimir, Sudisláv, Veles itd., kakor ravno je bilo premalo prostora, toraj jih je stisk zgostil 9 ali pa i česki ? če je pokrovka merzla, zgubé nekaj toplote, ko se ob njo ir Božanstvo Veles so Cehi posebno častili in celó nji dergnejo in se v kapljicah po pokrovki pobesijo. Ko pa hovo ime Ceh pomeni to, kar Gaudama= Veles. soparji v zrak gredó, se utegnejo dalje časa zderžati 9 da 9 jih ne vidimo; če pa pridejo v druge kraje zrak že pred skoraj sit ali kjer je merzleje, se morajo zgo stiti, postanejo pa iz njih silo tanki vodni mehurčki 9 ki jih Na Štajarskem kraj Mure se velí ceh še današnji dan go- jjHMMHHBriHM WÉĚÉtĚĚfie fist ah iz Stanislav, Meh iz Mest i slav kjer jih je bil vedski pastir. Ime Čeh je okrajšano iz Ce ho s la v slav, kakor M ešči slav 9 Zdeh iz Zdeslav itd. Višnu-Kršna se je velel Keshava; tudi se najde brez stevila v zraku plava in megle delajo. Ko pozimi kravam škafe parijo, se pokadí iz lonca in škafa, da se v indiških bukvah pisano Kesa va in pomeni der nekaj casa se skaf ne vidi. To so sami zgosteniso- odkeshadie Locke 4). Ker dr. Schleicher 5) ne dá ve Lockige, par ji; postali so zatoraj, ker v merzlem zraku koj več toplote zgubé, kot je je njim treba, če se hočejo zderžati. se na to vižo soparji v zraku široko na okoli ohladé Ijati 9 da je iz kesha slovansko kosa die Locke, ker Ko i 9 se naredi megla. Meglice se pa tudi delajo koj nad vodo ko je voda po jezerih in rekah, po grapah in druzih mo-čvirnih krajih topleji kot zrak, ki je soparjev že precej sit. Ko sta pa voda in zrak enako topla, in ko je zrak suh, da siti jo sanskritski glasnik s h se vjema s slovanskim glasnikom k tedaj je lahko izpeljevati slovansko besedo keka xouij 9 2 V al vaz or „Topog. histor. Beschr. IX. str. 287 Amarasinha str. 8. 9 se soparji lahko po njem razširjajo, pa ga ne nase ne delà megla. V jeseni se delajo meglice posebno 3) Valvasor 1. c. str. 303. Fried. Ruckert „Gita Govinda^ Morgenland.« I. B. str. 130. 131. v „Zeitschrift fur Kunde des s Forraenlehre der kirchenslav. Spracheu str. 96. Spis. 171 tudi kek, od kodar slovenska: kecka, češki kučery, keštky. Glasnik k se umehčava v č, torej čeča přejde v s, Da pa bojo bravci sami lahko sodili, da v hvali teh c 55 beril" nismo besed tedaj česa (odkodar češelj, česati 5 das in iz češ a Cešslav njegovavno Ker je Višnu Kršna s priimenom keshava bil, vofiiœç, Apollo crinitus, govedski pastir ob kratkem razložili Haar, Lockenwerkzeug Čeh. to, kar AnoVktov podali kt preveč rekli, jim bomo, kar je moč p o p a d e k njuni in tudi za poskušnj< y d 1 o m k Zapopadek malega b Koj • v • se zacenja z va bi lom v solo, potem razklada korist sole, kako tako je izraz Ceh vpomenu pastir obstál pri štajarskih naj se v solo hodi, kako pred šolo in kako v šoli in Slovencih, in Ceh, Cehi, torej pomeni častitelje Višnu P soli vede kaj je šolska prip Kršna — Keshava-ta s priimenom Govinda. In sadaj nam je jasno, zakaj so Cehi posebno Vel esa častili. (Dalje sledi.) sostavku „kako se lepo bere", uči kaj razumljivo vajo navadnih ločníc z besedo in djansko; po lepih berilih o lastnostih božjih pride kn k lepoglasju v branj Slovensko slovstvo suje potem v berilih ", in besedni ta nauk očeta in mater" 55 kako se v cerkvi věsti 9 55 spoštuj 5 55 pridni otroci 55 otrokom desetere zapo J5 Malo berilo za pervošolce. Na Dunaji v zalogi c. k. bukvarnice za sole. 1852. ^ Veliko berilo in pogovorilo za vajo učencov drugega dom h kakemu gospodu ali kdo so naši stariši?" (tù je razložena žlahta po vedi", vsih kolenih), za tem sledí nauk: „kako se vpričo gospode obnašati" (lepi nauki, kako se obnašati, kadar pridemo na odreda. V Beču v prodavnici šolskih knjig. 1855. k nam pride) 5 dalj 55 kako Dvoj novih knj • V « imamo pred sabo y ki ju spisali se imamo obnašati vpričo ljudi svoje verste", „dobro jutro kaj je svitli škof in knez lavantinski gg. Si o m šek za mladost v pervih dveh ljudskih šolah. Prebirali smo ju od lista do veseljem ; prebravši ju bi pa radi rekli : za otroke", ,,dober večer za otroke" strah jejo", n kdo strah delà" itd 5 55 5 55 lahko noč" ' 55 » od terpinčenj žival u » 55 kako naj otroci škode vesele ptičice" in svarjenje, u 9 55 lista zmiraj z vecjim ere so nam bolj jih loviti in stárkám jajčic poberati. Po tem pride „pod kt zapopadek nju ali v V vsec in kaj nam je bolj dopadlo pisava y al kdo more med v • ali ti m ufc lep pisati u na versto, „vaja pravopisa in naglop cc tom razlockov delati Vse obsežek in pisava tako izverstno, da le resnico govorimo, ako in domaći HBMHHBHHI y da je (tu je razloženo letno številstvo); v sostavku „kaj bo iz solarjev uči knjižica ceno dnarja, mero in vago V sledećih berilih pride „skerb za časno iu večno buk poduk našega ljudst b oljih v CC. srećo , ni in jih ne m bit y kak so t »kerb za bližnjega". Potem sledí „kako se s koristjo bere?" V sostavku ..zdravo telo naj bolje blago" se razlaga n 55 55 ko b cc 55 m a 1 o" in po sloveči knjigi denča srečni pot Pisati za mlad visok , je vážen poklic S lo mš ek Blaže in Nežica v nedeljski Ci osnovano in „Mla- ko d uj e zdravj 5 kai :u y v sostavku „kako pošteno dobre volje pa tudi, kako naj se člověk vede, kadar je na obed biti kam povabljen y ktera je cvet vsacega naroda, je 5? • 9 Zlata mera v živežu in počitku cc uči, ko liko naj člověk jé in pije in spí. V 56. berílu je lepo po pisati pa njo tako, kakor pi pisanih desetero cevaršin za mlade ljudi, v 57 pa vioon * jv yuíívu j/uiyi i- pinan pa ujv tanu * naai/i jii" * r --- ~------ ----------- %>----7 ---j--- )) šejo Slomšek, je poseben dar božji. „Dajte malim k meni mero varhov ljubega zdravja". V sostavku „naj dražje i« _ i« «-Ua hi i;nU„n;;„A »00^0.0 i;afbo blago" so DODisani letni časi s orimerianiem človeške sta- ged priti bukv je glas, ki ljubeznj doni iz vsacega listka teh ktere ojaj otroke z vsemi s tvar m ki blago rosti. so popisani letni casi s primerjanjem cloveske sta 55 Troj smeh na poslednjo uro CC in 55 troji prijatli u člověka obdajajo, in po stvaréh otroško serce in oko obra čajo na St var nik šolo za le od kterega jih imamo y in življajo m/M m ^JJHHHHHHIHHHHHHHIHHsta dva lepa sostavka pred „slovenskimi pregovori", ki sklepajo malo berilo". — Koliko zlatih naukov v toliko prijetni, kratki 55 mož mlade delo i v 1 j e n j e. Tako pa za nježno mladino pisati zamore kteremu je dan poseben dar pisave za mladi um poklican, temuč izvoljen za tako ikdanj ega srečnega besedi I (Konec sledí.) kteri kteri dj ans kos poznava potrebe vs; ljenja in kteremu je sola juterna zarja Novičar iz austrijanskih krajev življenja, večnega pa tudi časnega. Vzemimo dru be lz Celja 26. maja. Pri tukajšni c. k. okrožni sodnii bila je 19. dan t. m. in sledeče stiri dní obširna glavna rila za ljudske šole v roke in primerjajmo jih s Slomšeko- obravnava. Sedelo je namreč na klopi zatožencov sedem hudobnežev, ki so laui 4. majnika na Štajarskem silno zlo- vima kakošen razloček! kakor noč ;n dan. Primerimo „kleine Erzahiunge a ali pa 55 male povesti « kolikšen napredek! činstvo dopernesli: pravi korenjaki so, plečnati in teršati y Koliko koristnega in potrebnoga na vsako stran bo tamnega strahovitega obraza. Osnova vec budodelstva in vedil otrok, ki bo podučen po tem „malem" in „velikem voditelj teh potepúhov je bil Gašpar V., po primku Ra berílu", namesto nekdanjih „malih povest", v kterih se je poci le bralo mično 5 , pa za kako 1 1 derzen člověk, ki je zavolj tatvinstva že prej 5 let ljenje skoraj nić naučilo ni. In kako v jeci sedel. Kar se je od mladih let in prejsnega ziv ubeznjivo teče domaća beseda v teh 55 beri lib", kako primerna je duhu otrok V predgo1 gospod pisatelj naj da „m a 1 e g 55 besede so iz ljenja teh hudobnežev zvedilo, ni nobeden izmed njih v šolo hodil, tudi doma se nič kaj pridnega niso učili, be rila" pravijo prečastiti temuč klatili so se po svetu, pijančevali, pa moogo hudobij uganjali, tako, da so bili v strah vsi ondašnji okolici. Taki mnogih krajev nabrane 9 bi bile vsim Slovencom znane, kakor jih je pra- eetvi sledila je tedaj primerna žetev. vica in naša dolžnost. Kdor jih ne razume, naj se jih » F za to v šolo hod Pač resnična beseda! Beríla niso pisane le za kakih 5 ali 10 sol v enem kotu dežele one skem Iz zatožbinega pisma smo povzeli sledeče: V Šiberniku, dve uri od terga Rogatca na Štajar 9 tedaj ne deleč od horvaške meje, bivala je Marija - .. . • • «-r« v • _ _ a * f so za različne kraje slovenskega naroda, toraj je tisto be- Čepova, vdova, posestnica majhne kmetije. Hiša njena stoji rilo edino pravo v pisavi, ki ne vprega jezika v tesnijarm samotna na nekem gorovji, dobro četert ure od bližnjega enega kraja. „Zato v šolo hodi" otrok pa tudi da naj se obá učita, ako ne znata jezika! Zato lepo učitelj pro 5 sela. Bile so v hiši ona, in njene 11 in 15 let stare hčeri 9 in pa dekla. Razglasilo se je bilo, da je ona ne davno 6 sijo gosp ne bodite leseni, ne pisatelj: „učeniki I ledeni" vi! dušni očetje drage mladine, polovnjakov vina prodala in da ima blizo 400 n. gotovine v hiši. Ta dnar je mikal potepuhe. Po polnoči od 3. do 4. ce ne znate! tem pa ni rečeno učite se pred sami, da je jezik v teh „berilih" maja lanskega leta se priplazi tihoma 6 korenjakov k hiši »-VU» J)« Ul »VVVUV, U U jo JC&1K V ICU „UCIIIJJ1 111 uj M iHUOacga ICia DO ^II^IUUI nu«mu V nu. vuj««." ' — — y kak poseben, ampak tišti lepi slovenski jezik je, ki ga naše terkali so na okna pa terjali, da naj se jim odprč. Ko se ljudstvo po vsih okrajnah radostno bere v veliki veliki mno- to ni zgodilo, razbili so siloma vrata ter priderli v hišo. žici prelepih bukev, ki so nam jih že spisali neutrudljivi Bili so oboroženi z gorjačami in palicami. Terjali so, da Slomšek; oblike pa so, kakor jih si. ministerstvo bogočastja naj se jim izročí tistih 400 gold., kteri so tukaj shranjeni, in nauka v dosežbo edinosti slovenske pisave veléva. če ne, bojo pomorili vse. V tem so vso izbo prevergli in 172 vzeli i kar jim je bilo vgodnega. Ker pa dnarja nikjer ne Odkar je Pelissier (izgovarjaj Pelisjé) prevzel višje najdejo, in ker prestrašena žena terdi, da ga nima, začnó poveljstvo francozke armade v Krima, se je vnel haji voj- njej io njeni družini z gotovo smertjo žugaje jo vnovič suvati, skini duh v armadah zaveznikov in toliko bolj je poslednje s poleni tolči itd.; grozno terpinčena pa gotovo smert pred dní spet padlo upanje na mirno spravo, ker se francozka ocrni si je bila žena vendar toliko zavedna, da ji srečna in angležka vlade sedaj nadjate Bog vé kakošne zmage v misel na pamet pride, da reče tolovajem, da ima res ne- Krimu. Po nekterih dopisih iz Krima se smé misliti, da kaj dnarjev, pa ne doma, ampak v nekem hramu, kjer je kmalo po binkostih se bo začela huda vojska ondi. Cela vinska preša, cetert ure od tod. Napotili so se tedaj štirje osnova vojske je zdaj prenarejcna; 80.000 vojakov za- tolovaji ž njo k omenjenemu hramu; eden jo zaroko drugi vezne armade ima nek predSebastopoijem ostati, vsih za obleko deržé, v tem ko sta dva druga okoli nje razsa- druzih 130.000 pa ima marširati v notrajne kraje Krima, jala pa klela grozovito. Pridsi do preše, premetali in pre- tabor Rusov na Cernaji reki napasti in prestreči zvezo ru- nicesa našli. Na to ženi sovske armade med Sevastopoljem in Simferopoljem in tako iskali so vse pa se ve, da niso serditi rekó, da grejo ž njo spet na dom in da ondi bojo pregnati vse Ruse iz Krima, ce jim namreč to nebo ravno njo in njene hčeri zaklali. Na poti nazaj pridejo memo hi- tako spodletelo kakor lani vzetje Sevastopolja. Pelissier sice v kteri je mežnar Šimen Kovačie z ženo svojo sta- sicer po razglasu wMoniteur-au (Monitora) že pravi 5 noval. Da bi saj življenje svojih otrok otela, začne mati je bil 23. in 24. dan t. m. srecen, ker je orožišče na glas kričati in pomoci klicati ; mežnarjeva žena se res ga Rusi med glavnim bastjonom in morjem napravili ki 5 da SO da oglasi. Na to tolovaji prestrašeni ženo na tla veržejo j s bi bili odtod napadali sovrazno armado, po hudi bitvi vzel y pěstmi, poleni in s sekiro po glavi tolčejo in jo poslednjič ki je noc in dan terpela in je na oběh stranéh veliko kerví pa poberejo kopita in se raz- bilo prelite. Malo upanja je tedaj, da bi francozka in an vso kervavo ležati kropé. pusté; oni V tem, ko se je to pri preši godilo, sta dva ro- gležka vlada poterdile poslednji predlog austrijanske nad hčerama in nad deklo. vlade, ker je přetekli cetertek angležki ministerPalmerston parja v hisi ostala, da cujeta Ko pa ura preteče, nju pajdašev pa nazaj ni bilo, sta se v spodnji zbornici rekel, da se dunajski zbor ne b o vnovič tudi ona zbala ter jo potegnila. Kmalo potem je nesretna začel, francozki minister Valevski pa v okolnem pismu na vdova spremljena po Simnu Kovaciću domu přilezla. Silovito mučenje in smertni strah sta blizo 2 uri terpela; hudo znani razglas Nesšelrodov odgovornost za daljno vojsko rusovski vladi připisoval. Iz Odese piše „Mil. Z.aže stoje bila ranjena, posebno po glavi, tako da revi zdaj mrena krat ponavljano novico, da ladije zavezne armade se načež očí raste. Vzeli so ji pa nekaj oblačila, vina, žganja, merjajo to mesto vzeti; toda baterije za brambo so nek strašne. — Armade v Krimu so še dosti zdrave, ne tako pa v Carigradu, kjer za kolero in legarom veliko vojakov merje; tudi v serajlu je kolera sultanu pobrala enega sina in pet žen Iz izhodnega morja segajo poslednje novice do 16. mil. od slanine, svinjine in druzih stvari. Akoravno tolovajev ni nobeden poznal, se je vendar kmalo zvedilo, kdo in odkod da so bili. Priklatili so se bili ____• 1 v iz Horvaškega na Stajarsko tisto noč, ko so popisano hu-dodelstvo dopernesli, potem jo pa zopet čez mejo pobrali. Kmalo so jih tudi zasačili, ter okrožni sodníi v Ceije izro-čili. Leto in dan je terpela preiskava, preden so se le niti hudodelstva razvile in vse zakotje laži in tajenja pregledalo in razkrilo. Obsojeni so bili: Poglavitni hudodelnik v ojstro ječo morebiti jo je kter Francoz tje zanese!. t. m. y sliši se, da otocec Nargen, 6 anglež. V « dní 9 dva druga hudobntža v težko v z e ravno nedolzna bila, le manjkalo je dostoj na vse zíve lezje na 18 in 16 let; ostalih zatoženeov so dva začasno še v záporu obderžali. Tožba zoper dva druga je pa ne-hala, ne da bi nih dokazov njune sokrivnosti, kar na enkrat začne eden obsojencov prostovoljno izpovedovati se in pa nove okoljšine dopernešenega hudodelstva razodevati, po kterih se je zvedilo, da ravno kar oproštena zatoženca sta tudi hudodelstva kriva in da razun teh sta se še dva druga vdeležila ome-njenega zločinstva. Pograbili so tedaj te pa une, in sod nijška preiskava se je iznova začela. J. Revala, bi utěsnil zbirališče angležkih in francozkih ladij biti, od kodar mislijo začeti d&ljno vojskovanje. — Od poljske meje se piše v „Allg. Zeit.u, da rusovska armada v zahod nih deželah Rusovskega in pa na Poljske m šteje 540.000 mož, in da po novem rekrutiranji se bo nabralo spet blizo 200.000 novincov; brambovcov je že 200.000 skupaj, pa so še slabo oborozeni. Tisto obetanje svobodnega poljskega kraljestva" v Parizu ni nek Poljcov celó nič ganilo; mislijo, da je prazno prilizovanje. — Tudi vradniki na Rusovskem bojo dobili vojaški odoram (uoifor- yy mam) enako, národno obleko. Starašinstvo (senat) v Tu ri nu je novo postavo zastran samostanov poterdilo z 53 glasovi zoper 42. Dr. Joh. Gottf. D i n g 1 e r y ki je leta 1820 osnoval dobroznani obertnijski in umetnijski časnik „polytechnisches Journal44 je 19. t. m. 79 let star umerl Tisto dekle, ki je v dunajsko Novičar iz raznih krajev v Avsboru (Augsburg), bolnišnico prišlo unidan pod imenom „zamaknjene", je bolu» za navadno žensko boîeznîjo, ki se zove „hysterija u V vasi Monok na Ogerskem Skerb za varnost pri vožnji na železnici mora gotoro da pravijo, da ima konjsko se občuduje têle tako spačeno, z grivami in s sprednjimi glavo veliko večja biti kak pri adoi vožnji. zato je mini- zobmí v obéh čeljustih. sterstvo v novem zaukazu velelo, da vsakdo, kdor hoče za kurjača ali strežaja pri kotlu na hlaponu služiti in se predp preakusnji pod V , y se mora popred z velj nimi spričba zkazati, da je t člověk in sicer ne o m a d e pušen. z žitom N te o b n a š e, Donavi pri G . kei- ce ne, ne bo k preskušnji pri je stalo 22. t. m 360 h ladij jim ni bilo naprej iti. prav srečni, posebno sv. Urb zavolj viharjev in silnega dezja Pri nas smo že ene dní z vremenom je obetal vinorejcem do-dišijo žalostné novice; v bro letino; iz Laškega pa se slie več krajih Veroneškega žuga spet tertna bolezen, svi-lodi hirajo za tako imenovano „terdobo^, že več krajev je toča pobila in vreme je sploh tako slabo, da ondašnji škof »o oklicali javne molitve za odvernjenje vremenskih nadlog. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Stan kursa na Dunaji 26. maja 1855. 5 °/0 79% fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 81 y, fl. Obligacije \ 4% „ 69% „ Windisgrac. „ „ 20 ff 29 %„ deržavnega ( 4 „ 62% „ I Waldštein. „ „ 20 „ 29 „ dolga j 3 „ 49% „I Keglevičeve „ „ 10„ 10 „ ' 2% „ 39% „ I Cesarski cekini......5 fl. 57 Oblig. 5% od leta 1851 B 95 „ I Napoleondor (20 frankov) lOfí.l Oblig, zemljiš. odkupa 5% 71 „ I Suverendor .......17 fl. 22 Zájem od leta 1834 ... 220 „I Ruski imperial.....10 fl. 14 „ „ 183,9 . . . 116% „ I Pruski Fridrihsdor . . . lOfl.36 „ z loterijo od leta 1854 I Andežki suverendor . . 12 fl. 26 „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 84'/, „I na 100 fl. 29 fl. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.