List 15. Tečaj LÏV. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po {K>Sti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 k Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 10. aprila 1896. kak avskultant, ki slučajno od doma Politiški oddelek. še ni slovenščine Slovenšcina pri porotnih sodbah. Gorici, Rovinju in Trstu se vrše največ popolnoma pozabil. Priseženi taki tolmači niso, kolikor je nam znano, zatorej si lahko mislimo, kako malomarno opravljajo tak posel. Sedanji pravosodni minister gotovo ni mož, kate- čisto remu bi se moglo očitati da Slovencem preveč na italijanske porotne sodbe, naj tudi zatoženec ne razume klonjen, a vendar je on sam spoznal, da se pri obrav- besedice italijanske. Slovenski poslanci so se zaradi tega navah s tolmači ne doseza • namen porotnih sodeb in že pritoževali na Dunaju, ali nič ne pomaga. V Gorici obetal je, da bode odpomogel takim nedostatkom, kolikor se je že bilo odpomoglo temu nedostatku jeden pot, ali je mogoče v mejah sedanjega zakona o porotnih sodbah. drugi pot so se pa zopet vzeli samo Italijani za porot iiike. Dalje rekel i da ne more iti. Mi v ministrové besede Tudi v Istri je vlada že nekaj poskušala uvesti nimamo zaupanja. Bil je sam predsednik graškemu nad slovanské porote, in bila naročila, da rotnike jemljo le ljudje, ki so poleg italijanščine se na) za po- tudi sodišču, ali ni ničesa storil, da bi se odpravili taki ne-dostatki v okolišu tega nadsodišča. Misliti si pač ne mo- slovanščine zmožni. Italijani so se pritožili m najvišje remo, da bi minister ne vedel, kakšne so razmere pri sodišče je razveljavilo že sestavljene sezname porotnikov. porotnem sodišču v Celovcu. Zdi se nam, da mu manka Doživeli smo, kar se je često godilo pod Pražakom, da dobre volje, odpraviti podobne nedostatke. so sodišča ravnala proti vladnim odredbam, češ, da te odredbe niso zakonite. Pa ne na Primorskem Celovcu. temveč tudi kljiv. pri celjskem sodišču se dogajajo stvari, ki se ne vjemajo Sedanji zakon o porotnih sodbah je nekaj poman- z namencm porotnih sodeb. Te dni sta bila pred porot-To je naravno, kajti izdal se je še pod čisto libe- niki dva moža obtožena zaradi umora. Zagovarjal ju je ralno vlado, ko so nemški liberalci bili na vrhuncu svoje slovenski odvetnik dr. Dečko. Govoril je slovenski, ker slave. Sicer pa tudi mnogi poslanci na to mislili kako se bode zakon pristranski rabil. niso » sta bila zatoženca Slovenca. Jeden porotnikov se pa oglasi, da naj bi mu vsaj slovenski govor na nemški raz- Kwm Trstu je nedavno bila obsojena na smrt neka tolmačil, ker on nove slovenščine ne razume. Zagovornik in obravnava je bila čisto italijanska, izpovedbe mu ni ustregel in zaradi tega je bil velik hrup po liberalnih listih. Slovenka, prič je italijanskim porotnikom prevajal poseben tolmač. Če se mu je posrečilo pogoditi pravi smisel izpovedeb, ne vemo, toliko je pa gotovo, da pri takem prevajanju po- slovenski razumel, in je le hotel nekako demonstrovati Tukaj smo mi prepričani, da je dotični porotnik rotniki ne morejo dobiti istega vtisa, kakor bi ga, ko bi proti pismeni slovenščini. Če pa ni bil zmožen, ni imel sami priče razumeli. Na podoben način, kakor v Trstu potrebnih sposobnostij za porotnika pri obravnavi, v kateri vrše se porotne sodbe tudi v Celovcu. Tudi tukaj obi bilo poklicanih več slovenskih prič. Izgovarjanje z čajno porotniki ne razumejo slovenski, naj tudi Slo- novo slovenščino je prazno. Kdor pismeno jezika ne zna » venec na zatožni klopi. Vsa razprava je nemška î kak v katerem se vrši obravnava, ni zmožen za porotnika. sodnji pisač pa prevaja slovenske izpovedbe zatožencev Kako bi se smejali v Gradcu, ko bi kak porotnik vstal, jn prič. Omeniti pa moramo, da običajno ni tolmač kdo naj mu zagovornik raztolmači, kaj je govoril, ker on pismene nemščine ne razume. Hitro bi spoznali, da tako bil sam mogel dokazati i da se kdaj slovenščine učil malo inteligenten mož ni za porotnika. Lahko pa rečemo j na kaki srednji šoli, temveč kak navaden pisar ali pa da se pismena nemščina dosti bolje loči od gorenješta 142 jerskih dijalektov, kakor pa pismena slovenščina od štajerskega narečja. Naši nasprotniki bi s tem, da nočejo znati slovenščine samo radi preprečili slovensko urado-vanje, ker po posamičnih narečjih se pač uradovati ne more. Dolžnost pravosodnega ministra je vse potrebno ukreniti, da se ne bodo jemali za porotnike možje, ki nimajo potrebnega jezikovnega znanja. Povsod se bode našlo dovolj za porotnike sposobnih mož, ki bodo tudi dotične jezike znali. Če pa v mejah sedanjega zakona ni mogoče odpra-viti nedostatka, naj pa druzega predloži državnemu zboru, vsaj sedanji zakon vendar ni bil sklenen za večne čase. Tu gre za koristi rednega pravosodja. Stvar je važna, če se pomisli, da gre pri porotnih obravnavah večkrat ne le za osebno prostost, temveč tudi za življenje. Politični pregled, Celovški župan se je odpovedal deželnemu poslanstvu in županstvu. Posch je liberalec, v Celovcu pa je nemško-narodna stranka tako mogočna postala, da Posch sam spozna, da je najbolje zanj, da se kar umakne. Pri državnozborski volitvi so mu volilci že itak izrekli nezaupanje s tem, da so volili Dobernigga, ki je bil njegov protikandidat. Okrožno sodišče se namerava osnovati v Mariboru. Y okoliš okrožnega sodišča se bodo uvrstili tudi nekateri čisto nemški okraji. Mi Slovenci se tega ne moremo veseliti, kajti, Če bode dosti Nemcev v okolišu, se bode slovenščina le přezírala. Posebno glede porotnih sodišč bode to neugodno. Večkrat se bode pripetilo, da bode Slovenec přišel pred porotnike, ki ne bodo vešČi slovenskega jezika. Po našem mnenju bi bilo pametneje, da se sodiški okoliši razdele po narodnosti. Mladočehi niso nič kaj v prijetnem položaju. Od jedne strani jih napadajo radikalci, od druge pa StaroSehi. Tirali so preveč brezozimi boj proti Staročehom in postavljali so se preveč na skrajno stališče. Sedaj bi jo pa radi zasukali, a lahko ne gre. Vspehi mladočeške politike so še jako majhni. Odnošaji mej njimi so nejasni. Badeni dosedaj ni jim na ljubo druzega storil, kakor da je odstranil grofa Thuna. Pa še o tem se ne ve, če je Badeni ustregel Mlado-čehom ali so pa Mladočehi Badeniju. Ministerski predsednik je namreč dobro videi, da Thun ne bode maral plesati, kakor mu bode on godel in je naravno, da se ga je sam želel znebiti. Za druge zahteve Mladočehov se Badeni do sedaj ni nič změnil. Državna kvota. — Madjari se grozno jeze, da zahteva Avstrija povišanje doneeka Ogerske k skupnim državnim stroškom. Avstrijska kvotna deputacija je izračunila, da bi morali Ogri plačati 42 %, namesto 30 °/0, katere so dosedaj plačevali. Ogerski vladni listi člane avstrijske kvotne deputacije primerjajo s konjskimi mešetarji na sejmišču. Grotovo je že sedaj, da se letos pogodba ne dožene in se bode morala % začasno podaljšati. Pa tudi drugo leto ni gotovo, da bi se doseglo sporazumljenje. Ogri so trdovratni, posebno ker so va-jeni,. da je jim dosedaj Avstrija vselej odjenjala. Sedaj se pa nadejamo, da se motijo, kajti narediti se mora konec temu, da bi Avstrija tako rekoč Ogersko vzdrževala. Ogerska tisočletnica. — K slovesnosti tisočletnice ogerske države so povabili tudi avstrijske državne poslance in člane gospodske zbornice. Kakor se pa govori ne pojde v Budimpešto noben slovanski poslanec, pa tudi noben proti- semitsk, niti nemškonaroden. Samo nemški liberalci in pa kak konservativni poslanec se utegne zgubiti v Budimpešto. 1 — Po Budimpešti se je te dni razširila govorica, da pojde v Budimpešto tudi dr. Lueger in bode ondu na nekem shodu tudi govoril. Ogerski židje bili so že v največjem strahu. Bali so se že, da zanese protisemitizem v Budimpešto. V veliko veselje budimpeštanskih Židov pa dr. Lueger ni nikdar mislil iti k tisočletnici v Budimpešto. Italijani v Afriki. — Položaj Italijanov v Afriki je nespremenjen. Greneral Baldissera pridno oraganiznje svojo vojsko, istatako kralj abesinski Menelik. Italjanski vojski po-mankuje živeža in vode. Baldissera se pogaja z Meneiikom, ki zahteva po 1000 frankov za vjete italijanske vojake in po 10.000 frankov za vjete častnike. Vseh vjetih vojakov je 2000 mej temi 50 Častnikov. Odškodnina bi torej znašala dva in pol milijona frankov. Poroča se, da je Menelik svojo prejšnjo zahtevo, ko je zahteval 12 milijonov vojne odškodnine umaknil, kar pa ni verojetno. Sploh vsa poročila iz Afrike niso nič kaj zanesljiva. — Biratieri, general, ki je izgubil bitko pri Adui, stoji pred vojaškim sodiščem v Masavi, vendar se mu najbrže ne zgodi ničesar hudega. Vatikan in Rusija. — Bo li Vatikan zastopan pri kronanju ruskega cesar a, še ni določeno. Vatikan je napram Rusiji izrazil zahtevo, da bi se morala zastopniku papeževemu dati ob tej priliki prednost pred vsemi drugimi tujimi odpo-slanci. Y Vatikanu so mnenja, da bi bila Rusija s to zahtevo zadovoljna, če bi papeža zastopal kak kardinal. Papež bo o tem konečno odločil, ko dospe odgovor od ruske vlade na gori omenjeno zahtevo. Bolgarija. — Sedaj, ko se je izvršilo sporazumljenje Bolgarije z Rusijo, prišla so na površje razna vprašanja, katera so přej v ozadje potisnjena popolnoma mirovala. Bolgarsko narodno cerkev, ki se je v namen, da bi v narodnem oziru mogla bolj delo vati za Bolgarijo, ločila od grške cerkve, ho-čejo zopet s to spojiti. Carigrajski patrijarh si s pomočjo Rusije veliko prizadeva za to Potem bi bil bolgarski eksarh podrejen carigrajskemu patrijarhu, a ohranil bi vendar neko večjo samostojnost. Da pa carigrajski patrijarh delà na to, je povod naj bolj to, ker bi rad slovansko liturgijo izpodrinil posebno iz Makedonije. To bi se potem tudi v resnici zgodilo. Da pa v to ne bodo Bolgari radi přivolili je umevno. Oni dobro vedo, kaj zmore storiti za narod narodna cerkev in kako se brez te potujčeaje pospešuje. Saj so vendar Bolgari prav istega vzroka si ustanovili narodno cerkev in se ločili od grške, ker so hoteli tudi s pomočjo cerkveno delati za narod. Politični nameni so takrat Bolgare vodili in politični nameni vodijo tudi sedaj one, ki hrepene po zopetni združitvi bolgarske cerkve z grško. Francija. — Hud boj mej posameznimi strankami se bije v francoski poslanski zbornici in senatu (po naše gosposki zbornici). Na vladnem krmilu so sedaj radikalci z minister-skim predsednikom Bourgois na čelu. Zmerni republikanci in konservativci so skušali že v poslanski zbornici ovreči to radikalno vlado, a ni šlo. Y senatu se jim je posrećilo, da je bila vsprejeta resolucija, s katero se izreka nezaupanje vladi ; toda vlada se je izjavila, da ne demisijonira vsled te nezaup-nice. Ministerskému predsedniku se je posrećilo pridobiti popolnoma za se republičanskega predsednika. Ta boj se gre pa v prvi vrsti za co, ker so pred durmi občinske volitve, ki so jako važnega političnega pomena. Katera stranka bo začasa volitev na krmilu, ta bo prodrla. Ker občinski odbori volijo člane senata, se bo z občinskimi volitvami odločilo tudi politično mnenje senata. Ima pa li radikalna stranka enkrat senat za se, potem bo lahko svojevoljno gospodarila. Tega se pa boje zmerni republičani in konservativci. 143 so napraviti 6 predorov, ............illliiBB1, na vsak BERK! Obrtnija. tranjih dežel z morjem. Oglejmo ry 1 - • Al 1 nt v i w • v tolikrát navedene težave Železnica Skofja Loka-Divaca. barje je (Govo r poslanca A. Koblarja v seji poslanske vozijo zbornice dné 17. marcija t. 1. časi. Največja Visoka zbornica! Upati je, da se v krátkém že ki reši že več desetletij razpravljano, najvitalnejše inte- česar bi rese vseh zapadnih kronovin naše monarhije zadeva- Postojini joče železniško vprašanje glede od južne železnice pošta čez neodvisne zveze notranjih dežel naše države z našim Pontabelj prvim pristanom, s Trstom. čaju vojne tem velevažnem trenotku je odvisno od nas, Proga gospoda, in zlasti od modrosti železniškega ministra, dino primerno, da-li se vprašanje reši na blagor ali na škodo naše okrajša ljubljene Avstrije, bodo-li bodoče generacije nas hva- trden in lile ali vzdihuje obžalovale naš sklep. nevarnostim, Če navedem v svojih izvajanjih za projekt, ka- bohinjske železnice terega hočem posebno priporočati, nekaj argumentov, poročilu kateri so bili v tej zbornici že povdarjani, storim to Sv. Lucija iz dveh razlogov: Nečem, da bi se ti argumenti po- most; na drugi progi zabili, na drugi strani pa naj bodo dokaz, da so ti (katerih argumenti tako močni, da v dolgih letih niso izgu- Pa skupaj bili nič svoje veljave. Troški Če pogledamo na velikanski razvoj Reke in vi- šali 32 milij°nov> za dimo, kako se temu, deželi Kranjski in naši državni ekspozéju 1895 za polovici na ne povsem reelen način odvzetemu in * anektiranemu městu pomaga z vsemi, ogerski vladi samo 16 na razpolago stoječimi sredstvi, zlasti z nizkimi že- lezniškimi tarifi, da postane prvo pristansko mesto *n ob Adriji, potem se moramo pač čuditi, da skrbi drugo Pro8° avstrijska vlada tako malo za prvo obmorsko trgo- vinsko mesto, za Trst, in za prvi pristan naše mor- Ju^ne železnice narice, za Pulj. popolnitev omrežja državnih železnic so se, r r J ' proga kakor znano, sprožili trije poglavitni projekti, předla- . , , , . sajoči progo Divača-Škofja-Loka-Celovec, progo Go- , .v , , • o £ •r. 1 • n - D ^ 1 D V 1 • hlSe' obrtnosti nca-Bohmi Celovec in progo Gorica-Predel-Beliak in . , . , „ i, r & J progi, kjer dalje čez Ture. industrijalni Če preiščemo te tri projekte v tistih štirih ozirih, jjjer so katere je pri zgradbi vsake železnice upoštevati, torej L0ka gledé 1.) troškov oziroma težkot terena; 2.) dolgosti; sei§ka 3.) strategičnih interesov in 4.) industrijalnih in trgovinskih interesov, pridemo do sklepa, da je prvo- imenovana proga tem zahtevam najbolj primerna. dolini pa je ve i o Odkar je izgotovljena proga državnih železnic Trst- dolini, Hrpelje-Divača je za progo Divača-Škofja Loka ustvar- znan^ jen trden temelj. SenožeC krpilo Trst veže zdaj samo jedna železnica z notra-njimi kronovinami naše države, namreč južna že- In konečno, leznica. Ta proga ni kratka, kar delà škodo preko- skozi Vipavsko morski trgovini, katera se je vsled tega odvrnila od Vipavske Trsta k pristanom ob Severnem morju. To delà zlasti veliko avstrijski industriji veliko škodo. Potrebna je torej bi železnica način, da se zgradi najkrajša zveza no- si južno železnico. tej zbornici že obstoje še vedno. Ljubljansko prav tako mehko, kakor pred leti in vlaki čezenj le z največjimi težavami in jako po- nevarnost je borovniški most, zlasti se v slučaju vojne lahko poškodoval, vsled bil promet za dolgo čaša onemogočen. zopet veliki zameti in časih se mora Senožeče z vozom transportirati ali pa čez peljati ; kaj to pomeni, če se pošta v slu-vozi čez tujo deželo, uvidi vsakdo. Divača-Škofjaloka, katero smatram za je- se z zvezo Divače s Škotjoloko ne samo 43 kilometrov, nego bi tekla tudi čez varen svet in bi ne bila izpostavljena tištim Glede kakor proga južne železnice. . so velike težave s terenom. Po inženirja Seemillerja bi bilo na progi Gorica 2 vijadukta in 1 Sv. Lucija-Bohinj jeden bi bil 5400 metrov dolg, 1070 predore, metrov), 2 vijadukta in druga 7 va mostov za 98 kilometrov dolgo bohinjsko progo bi zna- li li ili - ^ . I ' • "Tjfa ^^ 1 ^ progo Divača-Skofjaloka pa po finančnega ministra z dne 24. oktobra dolgost 88 kilometrov ravno polovico, namreč milijonov. Nadaljevanje čez Karavanke, nam-Ljubelj oziroma Kokersko dolino ali skozi Medvedjo dolino, so tako za jedno kakor za preračunjeni na 20 milijonov gld. Bo-železnica, na progi Gorica-Trst še vedno od odvisna, bi tekla skozi zapuščene, kraje, kjer ni niti trgovine niti obrtnosti: sem sam po teh krajih; od Bohinja čez visoka gorovja in od Podbrda dalje teče po dolini tja do Sv. Lucije. Tu so le samotne in trgovini ni niti sledu, dočim so na bi tekla železnica Divača Skofja Loka ve- trg Tržič; od tod se pride v Kranj, vsak teden veliki semnji, dalje je Skofja kjer se stikata veliki dolini, poljanska m selški dolini je rudokop železniški, v poljanski živinoreje, kakor tudi v selški železnica bi dalje tekla blizu Idrije, kjer je erarični rudokop, končno mimo Razdrtega, itd., torej po samih industrijalnih in plodnih če se krene z jednega teh krajev dolino, se ima vse, kar si žele Gori-doline ni smeti podcenjati; tam je sadjereje in vinoreje. Tudi v vojaškem oziru jako koristila, ker bi ne tekla para- 144 lelno z laško mejo, nego bi direktno peljala v so-sedno državo. • Agitacija za železnico čez Tare in zoper direktno progo Trst-Praga opravičuje skoro domnevanje, da Od Pulja, od vojnega pristanišča Pulja, na kateri se je iz strategičnih razlogov prav posebno ozi-rati, je sedaj preko Beljaka 357 kilometrov, skoz Bohinj bi bilo 367, po predelski progi bi bilo 328 kilometrov 322 kilometrov. Ze te številke dokazujejo, da bi bila železnica Divača-Škofja Loka zlasti za Pulj najprimernejša. Sosebno v slučaju vojne je neodvisnost od južne železnice naj- večjega pomena, neodvisna bi pa bila le proga Di- po progi Divača-Škofja Loka da vača-Skofja Loka. : í s • T ;- ; - > Kar se tiče stroškov za to progo v primeri s stroški za progo čez Ture, zdi se mi posebno važno poudarjati, da bi veljala proga Divača-Škofjaloka-Ce-lovec samo 16 -f- 20 milijonov, dočim bi od poslanca Stalitza danes tako hvaljena proga veljala čez Predel 27 milijonov in čez Ture 29 milijonov. Bohinjska železnica bi takisto kakor predelska tekla od Sv. Lucije tik do laške meje in sicer paralelno s to. Dovoljujem si samo omeniti, da je Nj. Veličanstvo razglasilo predelsko železnico kot naizved- o iz strategičnih ozirov. To je neprerekovano : da se niti z bohinjsko niti s predelsko železnico ne da popolniti južno omrežje državnih železnic in da bi promet mej Gorico Trstom oziroma Gorico-Nabrežino-Divačo za Istro bil tudi nadalje še odvisen od privilegované južne železnice. Splošnim interesom avstrijske trgovine in obrt-nosti in c. kr. državnih železnic ne morejo koristiti niti take razmere, niti vzdržanje peagepogođbe na progi južne železnice Ljubljana-Divača. Zoper zgradbo državne železnice iz Gorice đo in Trsta bi protestovala južna železnica, katera ima od 1. januvarja 1881.1. zopet popolno prelacijsko pravico. Kar se dostaje Goriške, bi se mogla zadovoljiti s stransko progo od loške železnice skozi vipavsko dolino do Gorice. Takisto bi za Bohinj popolnoma zadostovala lokalna železnica od Bistrice do Lesec. Pred vsem — in to je kardinalna točka želja moje ožje domovine Kranjske in vseh kronovin ob črti od Istre do Ćeške — naj bi se čim prej zgradila samo-stojna proga Divača-Škofjaloka, v povzdigo prometa mej Trstom in ozadjem, zlasti Češko, v povzdigo prometa na državnih železnicah in v varstvo strategičnih interesov. Še nekoliko besed o železnici čez Ture. Priča- , posl. Stalitz posebno pre-pričevalne dokaze, a priznati moram, gospoda moja, da me njegovi dokazi niso kar nič razvneli za železnico čez Ture, tem manj, ker sem se prepričal, daje naglašal samo Trst in Nemčijo, zlasti Hamburg, jaz pa zastopam v prvi vrsti avstrijske interese. Govoril koval sem, da navede je tudi o Svici in povedal, da se tam oglašajo zoper železnico čez Ture (Ugovor.) ker se boje, da bi jim ta škodila. * ' : - hočejo nekaterniki rajši zagovarjati interese nemške države nego interese našega ljudstva (Posl. dr. Stein-wender: To je insipidno sumničenje.) To ni sumni- čenje. Reklo se je že, da bi bil potem promet mej Trstom in Nemčijo večji nego je sedaj in da bi potem Trst razcvetel, ker bi bile potem mej Nemčijo in tem mestom ožje trgovinske zveze. Toda, kaj briga nas Nemčija? Nemčija naj skrbi zase! Doslej še nisem čul, da bi Nemčija hotela kaj prispevati za železnico čez Ture. (Posl. Stalitz : To se ni trdilo! Posl. Svoboda: tujim denarjem ne maramo železnice!) Seveda ne, svojega denarja pa tudi ne damo v zavarovanje tujih interesov. (Klici: Tako je! — Ugovor) Reklo se je, da bi bil potem promet mej Nemčijo in Trstom transiten. No, gospoda, morda bi potem res zaslužili nekaj krajcarjev ali nekaj gol-dinarjev, ali to bi bita malenkost v primeri z izgubo, katera bi nam nastala vsled škode, storjene naši industriji in naši trgovini. Naj-li ostanemo Avstrijanci vedno samo tlačani ali ni treba, da pazimo zlasti na nas in na povzdigo naše industrije in trgovine in ne samo na povzdigo Nemčije? Vse je zastonj, povsod se kaže, da bi imela Nemčija velik dobiček, najvaž-nejše avstrijske kronovine pa škodo. Zaradi železnice skozi St. Gotard in čez Brenner bi se železnica čez Ture tudi ne izplačala tako, kakor mislijo tisti gospodje, ki se zanjo tako razunemajo. Mi naj imamo torej samo stroške, a jako majhen dobiček. Z ozirom na trgovino in na obrtnost, ki cveteta zlasti na Češkem jako lepo, in katerima je napraviti pot do morja, je neobhodno potrebno, da gradimo železnico, interesom. katera bo koristila posebno avstrijskim Nevarnost, katera preti po železnici čez Ture zlasti notranjim našim kronovinam, so naslednje korporacije že uvidele in se vsled tega izrekle zoper gradnjo rečene železnice, namreč deželni zbori na Dunaju, v Celovcu in v Ljubljani — zlasti poslednji je letos zopet vsprejel resolucijo, v kateri se posebno poudarja gradnja proge Divača-Skofja Loka — in trgovinske zbornice v Ljubnu, v Pragi, v Celovcu, v Gradcu, v Lineu, na Dunaju, v Ljubljani in v Hebu. vrh tega pa še mnogo občinskih zastopov. . Mislim, gospoda, da sem avstrijske interese za-dostno zastopal. Zastopal jih bom vedno in zategadelj si dovoljujem predlagati naslednjo resolucijo: . kr. vlada se pozivlje, naj še tekom letos* njega leta predloži zbornici predlogo glede zgradbe južne državne železnice popolnjujoče proge Divača-Škofja Loka-Celovec in v zvezi s to predlogo glede zgradbe proge skozi Vipavsko dolno do Gorice (Dobro! Dobro!) 145 Obrtnijske raznoterosti. Stopljen les. Francoskemu kemiku E. Bizonartu se je umika visokemu gozdu, ob potih in robovih se grmovje več ne trpi. baje posrečilo na neki mehaničen način les razstopiti. To je če pomislimo, da se železnice, brzojavi, napeljave velike važnosti za znanost in industrijo. Razstopljenemu lesu električne razsvetljave in druge take naprave, ki motijo bode mogoče dati poljudno obliko. Baš sedaj se misli na to, da iz njega vlivali tiskarske črke. mirno življenje ptičev, vedno bolj množe ? se pač mo Prvi strojevodja Angliji umri nedavno prvi že ramo čuditi j da imamo še toliko ptičev. Seveda za lezniški strojevodja Josip Bells v 84. letu. Bells je vodil prvo slavno Stephensonovo lokomotivo „ The Roket " radi ptičev ne bodemo popustili intenzivnega poljedelstva ali gozdarstva, ki nam mnogo več donaša, kakor je do- Velikanski top. V državni livarni v Peterburgu so ne- našalo obdelovanje zemlje po stari navadi, tudi grajenja železnic in drugih podobnih naprav zaradi ptičev ne bodo namenjen za črnomorsko brodovje. V Sebastopolj so ga pe- nikjer opustili. Treba je, da na drugi način ptičem pre- davno vlili top, tehta 8300 pudov ali 3470 centov. Ta top ljali s posebnim vlakom, je převozil 17 kilom etrov v jedni uri. Ker bi navadni vozovi ne bili mogli nositi take teže, so se z gradili posebni vozovi iz jekla in tako zvezali, da topova teža se razdelila na več voz. skrbimo za nadomestilo, kar se jim je vzelo s predruga čenjem kulturnih razmer. To tudi ni tako težko i kakor si morda kdo mi slil. Nikakor ni potreba ) da zemlja zaradi tega mo «i Kmetijstvo. rn UXj UÍ w w w uj m ui M T+j w UÍ ta w Ui n* i iW •w r* v* Koristni ptiči. Posebno razne ptice pevke so jako koristne za kmetijstvo, zato pa poljedelec umno ravna, ako jih varuje in skuša privabiti na svoje posestvo. Žal, da se po neka-terih krajih baš ptiči love in preganjajo. Koliko pokon- rala povrniti se v prejšnje stanje. Ptice se nikakor ne drže posebno trdno starih navad, navadijo se hitro novim življenjskim razmeram. Treba je samo, da vsaj nekoliko stvari uravnamo po potrebah ptičev, da Jim omogočimo življenje. Pri vsem, kar storimo zunaj v prosti prirodi » mi čajo lastovk Italijani ? kadar potujejo preko Italije v Afriko ali se vračajo od tod. Priporcčalo se je i da naj se bi ptičev Stvar sklenil mejnarodni zakon v varstvo koristnih ) a storilo se do dandanes še ni nič v tem oziru. ni potreba, da bi se vselej s starim kar pomedlo. slimo na ptice in povsod glejmo, kako da jim preskr-bimo priložnost za gnezditev. Zasajajmo gozdiče, kakeršni so ugodni za gnezdenje ptičev, obešajmo na drevesa škat- v katerih bodo ptice gnezdile in varujmo ptice pred njih sovražniki. Pri prenovljenju poljedelskih in gozdarskih razmer Več- težavna. Treba vladami in razni parlamenti bi bilo pogajanj mej raznimi morali sklepati. Dolgo bi Jako kate- remu bi nasprotovala večina italijanskega prebivalstva. trajalo, predno bi se doseglo kako sporazumljenje. dvomljivo je, da bi Italija přivolila v tak zakon, krat se lahko v tem oziru malo popusti. Marsikateri živi meji, marsikateremu starému drevesu, marsikateremu grmi čevj u ali z grmovjem obrobljenemu potoku se lahko prizanese. Večkrat se staro jedino zaradi tega kar od- Veliko vprašanje je pa j kako se ta zakon izvajal, ko se tudi uvel. Nekatere države bi se zanj nič ne zme-nile. Ostal bi zlasti v južnoevropskih deželah na papirju, ko strani, da se le malo ložje zemlja obdeluje. S tem se pa na drugi strani več izgubi, kakor se na jedni strani pridobi. Tudi pri gozdarstvu se lahko mnogo stori za ptiče, ne da bi se dohodki gozdov dosti pomanjšali. Seveda veliko izlišnih dreves se ne more puščati, a nekatera da se še v naši državi zakoni v varstvo stara za gnezdenje ptičev posebno pripravna drevesa dotične države vedele, da jih s kakim posebnim pritiskom nikdo ne bode silil k spolnovanju. Vsaj nas skušnja uči, koristnih ptičev kaj površno izvajajo v nekaterih občinah. Treba je torej gledati, da na drugi način varujemo ptice in skrbimo za njih pomnoženje. Posebno odvisno od tega, da se število koristnih ptičev množi ali manjša, kakor imajo priložnost za gnezditev. Baš v tem oziru so se razmere v sedanjem stoletju mnogo na slabše obrnile. , s ko- trnjem in ločjem prerastena močvirja in bajerji se lahko pustila. Njih lesna vrednost že tako ne more priti v poštev, ker se po zemlje izgubi, se pa na drugi strani obilno povrne, ker se ohranijo koristni ptiči in netopirji. Ravno v tem oziru se mnogokrat silno greši. Kak posebno moder gozdar da posekati vse staro drevje da potem gozd več donaša. Tiči, ki gnezdijo v votlih drevesih, potem nimajo kje gnezditi, in posledica temu j reninami prerasli nad vodo viseći bregovi ob potokih, večji in manjši živi ploti, stara otla drevesa, gozdiči na polju zginjajo in ptiči vsled tega nimajo kje gnezditi. Ko se vrednost zemlje vekša in prebivalstvo množi, se cela je, da se pomnože gosenice po sosednem polju in vrtih, ker jih ptiči ne preganjajo. Pa tudi v gozdu se škodljivi mrčesi množe. Nadalje se lahko mnogo stori za ptiče, ako se močvirja in jezera posuše in z grmovjem obrasli kraji v visokih gozdih ob potih in mejah poskrbi za nasade se preminjajo v njive. grmičevja. To se da z malimi stroški doseči, za to je po- Intenzivneje kmetijstvo m gozdarstvo ni nič kaj sebno ugoden gaber, beli trn in dren, Ta drevesa naj se ugodno za ptiče. Vsa odlišná in zlasti otla drevesa, kjer vsakih deset let jedenkrát posekajo. Tako dobimo gost o so gnezdili razni duplarji, se kar odpravijo, z gostim grmovje » se da v hrastovih gozdih za zmiraj i v bu grmovjem prerasli srednji visoki gozd se vedno bolj bovih pa dolgo ohraniti. Tudi pod jesenovjem vspeva taka 146 Sit j^lř: ^ří i'it rf^ íít řlfL rÉtrtti^l/^^itíÝ^^^ rt^ Hř; rft. ^ rft rif: ^t^tí^rlri ^t/ÍTíJ^ ^f^iítáfeííi ^fel Poučni in zabavni del. : Wà r a grmičevje. Tako grmovje pa ni le ugodno za ptiče, temveč je tudi ugodno za lovce. Ptiči tudi gnezdijo v gozdih v skladovnicah napravljenih drv v kupih hoste. Kjer razmere dopuščajo, naj se drva ne odpravljajo iz gozdov, kodér gnezdijo ptiči in s tem se tudi mnogo gnezd ohrani. Ravno tako kakor gozdar, pa tudi poljedelec in Profesor Glaser letos nadaljuje zgodovino sloven- vrtnar lahko mnogo storita za varstvo ptičev. Marsikako skega slovstva in sicer letošnji zvezek opisuje slovstveno staro drevo na vrtu in polju, marsikako drevje, marsikak zgodovino od začetka velikega francoskega punta do leta Knjige „Slovenske Matice (Dalje.) grm lahko brez škode ostane. 1848. Pisatelj je knjigo razdelil v dva oddelka. Prvi ob Skušnja uči, da ptiči posebno radi gnezdijo v gozdih, sega slovstveno zgodovino od 1790. do 1815. in drugi v katerih leži staro listje. Menda ptiči dajo prednost pa od 1815. do 1848. leta. Razdelitev se torej opira na takim krajem zaradi tega, ker se poprej čuje v listju, običajno zgodovinsko razdelitev. Će je opraviceno tudi ako se bliža kaka nevarnost. Na mesto žičnih plotov naj se napravijo živi pla- Vsaj še nekateri učeni možje nekako dvomijo, da slovstveno zgodovino tako deliti, ne bodemo preiskovali. bila tovi ) da v njih gnezdijo ptiči. Taki plotovi naj se obre sedaj običajna razdelitev zgodovine znanstveno uteme zujejo jeseni in v zgodnji pomladi, nikakor ne po letu, ljena. Omenimo naj samo Rusa Danilevskega. da se ptiči pri valjenju ne vznemirujejo Pisatelj nam v vsakem delu podaje celotno sliko Dobro pa tudi, če se na primernih krajih za slovstvenega delovanja dotične dobe in ob kratkem živ sadi nalašč grmičevje v varstvo ptičev. Za tako grmičevje ljenje dotičnih pisateljev. Reči moramo, da je knjiga najboljši beli trn, česmimovje, gaber, bezeg, brinje, jako natančna. Pisatelj navaja najraznovrstneje podrob« so rože, mej katere se zasadi kot jesen in hrast. Grmi- nosti. Vidi se, da je pisatelj jako skrbno zbiral gradivo divje čevje postane jako gosto in gnezda so v takém trnju zato Ta doba slovenskega slovstva ni posebno zanimiva knjiga bolj pusta. Pisana pa tudi ni posebno za i zlasti varna pred hudobnimi ljudmi. To grmovlje se čez nekaj let poseka pa ne prav pri tleh ; posamični grmi se nimivo. Pozna se, da jo je pisal učen jezikoslovec. pa kar puste. Potem namreč se gostejše israste. (Konec sledi.) Zgodovino literature in znanosti pisatelji običajno obravnavajo na dva načina. Nekateri pokladajo glavno Kmetijske raznoterosti. Gnojenje vrtov. Vrt potřebuje se več gnoja nego važnost na življenje pisateljev in učenjakov. Popisujejo vsako podrobnost iz njih življenja, vmes upleto v večkrat kako mično zgodovinski ne baš utrjeno zanimivo dogod-bico. Ta način se ne more strogo znanstven imenovati, polje, ker večkrat vzamemo z njega pridelke. Za zelenjadne a ima to prednost, da je opis živahen, da ga čitatelj z vrte je posebno dober že malo strohel goveji gnoj, katerega veseljem čita, če tudi ni poseben prijatelj dotične stroke. tem se vzbuja v širših krogih veselje do slovstva in ni zlepa dosti. Skušnje pa vendar kažejo, da se rast še posebno pospeši, ako se pridene še nekaj umetnega gnoja, po- sebno superfosfata. Tudi straniščni gnoj je dober za vrte, a so znanosti. Drugi se pa zopet drže bolj stvari same in vendar sam rabiti ne sme. Tak gnoj naj se pomeša z lesnim pepelom. se gnoj jeseni vozi na vrt, naj se ne pusti na so jim pisatelji nekako bolj postranska stvar. Ta način je bolj znanstven, in iz njega bolje spoznamo napredek kupih, temveč naj se razstrosi. Na ta način dosežemo, da slovstva ali znanstva, ideje, ki so je vodile. Tako opiso- deževnica in snežnica raztopljive dele gnoja odneseta v zemljo, vanje navadno bolj suhoparno postane, posebno če pisatelj kar ie posebno dobro. Gnojnica je dobra za take rastline, ki ni jzredno gpreten ^ zanimiyem popisovanju. Gsp. Glaser je posebno dobro. Gnojnica je dobra za take rastline, zahtevajo sveži gnoj in hitro rasto, kakor salata. naj se po vrtih poliva gnojnico ob deževnem ali hladném vremenu, pot, a reči moramo, da se hodil nekako bolj sredno bolj držal poslednjega načina popisovanja. Semtertja kajti drugače se požgo korenine. Dober vrtni gnoj so saje posebno za apneno in kremenčevo zemljo. Tudi se lahko po- je knjiga vsled tega bolj podobna biblijografiji. mešajo z apnom in prstjo. Ptice pevke v Afriki. Te dni so iz Londona od peljali 120 tisoč ptić pevk v kapsko kolonijo v južno Afriko Ondi jih bodo spustili, da bodo preganjale škodljive mrčese. Sicer je pisatelj bil jako objektiven, kar je posebno potrebno pri nas, ko se vsaka beseda rada zaobrača in a porablja za kake napade. Vsled tega pa knjiga malo bolj Dveh kokošij ne pusti valiti druga blizu druge Več dolgočasna postaja. Nekaj subjektivnosti, lastne sodbe i krat zamenjata gnezdi. Na jednem gnezdu sta obe, na drugem tako knjigo naredi zanimivo. Vsa pisateljeva sodba se pa nobena. Ravsate se mej seboj tudi za jed. Večkrat raztr- omejuje najbolj na jezikoslovje. Posebno je obdelan Pre gata gnezdi in pobijeta jajca. Kakšen med naj se spravi. Če se mora med dolgo spraviti, morda dalje kakor jedno leto, se vzame med iz sa-tovja, ki je bilo popolnoma pokrito. Med iz nepopolnoma za-kritega satovja se tako dolgo ne drži. dober vremenski prerok. Kadar skače po dre- širen bolj po šolski. Pisatelj navaja vsebino pesmij njegovih in govori o njih obliki. Nikakor pa ni pojasntl vpliva tujih pesnikov zlasti Petrarke in Byrona na Pre-šerna. Premalo se tudi omenja Prešernova kulturna važ- Pav nost za slovenstvo, ideje » so ga vodile. Dozdeva se vesnih vrhovih in po vrtnem zidu, bode dež, kadar se pa nam » da se pisatelj nekako nalašč vsem izogibal i da skriva mej vejami dreves, bode pa lepo vreme. ni dal povoda za napade od te ali one strani. Vsaj je 147 znano, da baš glede Prešerna se nazori nikakor ne vie Regulacijski načrt za mesto ljubljansko. C. kr. majo. Prepričani smo pa, da pisatelj pri novejšem slov- deželna vlada je sporočila mestnemu magistrata ljubljanskemu, stvu ne bode mogel hoditi tako neutralna pota. Rad ali nerad se bode mogel odločiti na to ali na ono stran. Ker se z 1848. še da ne more odobriti regulacijskega načrta, kakor se ji je předložil. S tem se deželna vlada nikakor ni postavila na stališče, da je treba pospešiti zopetno zgradbo porušene Ljubljane. Pre- začenja živahnejši razvoj hvaležna bo Ljubljana deželni vladi, da sedaj vsaj pospeši slovenskega slovstva, je naravno, da bode zgodovina po- Najvišje potrjenje novega stavbinskega reda za Ljubljano, da slednjih desetletij mnogo obsežnejša nego je bila prejšnja. stavbarstvo pride v Ljubljani vendar že v pravi tek Za zgradbo vodovoda za Semic in Crnomelj raz-pisnje deželni odbor kranjski ponudbeno obravnavo. Stroški so proračunjeni na 85 931 gld. 42 kr. Ponudbe je vložiti do Vsaj se sedaj v jednem desetletju več stori, kot se poprej večkrat v stoletju. Kakor se obeta, izidejo še trije v zvezki. Zeleti je pač, da se delo kmalu dokonča, kajti sedaj nimamo nobene slovenske slovstvene zgodovine, o kateri bi mogli reci, da zadošča zahtevam času. Klein mayerjeva je pomankljiva, če tudi ni tako slaba, kakor se ob svojem času oštro kritikovala maja t . pri deželnem odboru kranjskem. Umivanje nog. Izmej 12 starčkov, katerim je ljubljanski knezoškof umi val na veliki cetrtek noge, je bil naj-stareji star 83 let, najmlaji 62 let. Skupna starost vseh 12 znaša 864 let. Černuško cerkev, zgrajeno še leta 1880., je Poučni in zabavni drobiž. Zakaj se pije? Profesor Bunge v Bazlu piše, da je najvec to krivo popivanju, da ljudje radi drug drugega po- snemajo. Prvi kozarec piva ravno tako ne diši, kakor prv smodka ne časom se pa Člověk pitj Potem se pa najde vedno povod za pitje kaj Pij privadi če se ljudj* snidejo ali razidejo, lačni pije, da glad potolaži, siti, da vzbuj slast do jedi. Če je mrzlo, ljudje pijejo, da se pogrejejo, če je vroče, da se shlade če so zaspani, da morejo čuti spati ne morejo, pa zato, da zaspe Pij če pa če so veseli če so žalostni. Pij pa Pij če koga krstijo, pa tudi, če kog da bedo in žalost pozabij da dolgi čas tudi, pokoplj« ^reženo : §* € Novice. Es» g» lanski potres tako porušil, da so jo jeli minoli torek podirati. Novo gimnazijsko poslopje v Kranju. Mestni občinski svet kranjski je že razpisal delà za novo gimnazijsko poslopje v Kranju. Stavbeni stroški so proračunjeni na 110.700 goldinarjev in je natecaj za prevzem te stavbě razpisan do 18. aprila t. 1. Nacrte je izdelal stavbeni mojster Viljem Treo v Ljubljani. Stavbeni prostor je veljal občino nad 15 000 gld. in leži na lepem kraju ob gorejski državni cesti naspioti Fran Josipovemu drevoredu. Poslopje bo dvonadstropno. S pri- četkom šolskega leta 1897/98. se ima nova zgradba izročiti svojemu namenu. Volitveni oklici so politični akti. Na prošnjo generalne prokurature najvišje sodišče odločilo, da so tudi oklici A de občinskih volitev politični akti in lokalna za- deva, vsled česar se smejo taki oklici le s privoljenjem cenzure plakatirati in sploh izdati. Pravosodno ministerstvo je v tem mislu informovalo državna pravdništva Umri je dne t. m v Ljublj gospod M?kso Krenner, ravnatelj kranjske stavbinske družbe, svetnik trgovske Deželni zbor kranjski se ne skliče, kakor je bilo in obrtniške zbornice itd. v 57. letu svoje starosti prvotno določeno, po Veliki noči, temveč k izvanrednemu zasedanju. v se julija meseca Vplačevanje davka po poštnih hranilnicah. Obravnave, ki so se vršile glede vplaČevanja davka po poštnih Glasbene Matice Glasbena Matica« v Ljubljani. Tretji koncert hranilnicah so dokončane in s tem novim načinom vplačevanj pri katerem se bo izvajal isti program se prične morebiti že s majem. Provizorično se poskusi kot pri prvem koncertu na Dunaju in bodo pevke nastopile v s tem vplačevanjem naj prve na Dunaju in Nižjeavstrijskem narodni nosi, bo v torek dne 14 aprila v Sokolovi dvorani Pevsko društvo Glas snuj ej o v Sodražici n Narodnega doma". Ker je zanimanje za ta koncert toliko da Popravek zadnjem listu priobčena vest o raz- da ne morejo vsi dobiti prostorov, kateri žele istemu prisustvo- delitvi občine Lipljene v dve samostalni občini se vati aprila t odbor sklenil ponoviti ta koncert v četrtek dne v 16 toma objavila. Cesar je potrdil pomo d deželnega zbora kranj Oglasila za sedeže sprejema g. Šešarek v Šelen- skega sklenjeni zakon o razdružitvi župnije Vipava v dve sa- burgovih ulicah Zaobljubljene procesije na velikonočno nedelj mostalni županiji Vrhpolje in Vipav Ustřelil se je dne t. m 331etni sin posestnika popoludne, da nas Bog obvaruje šibe potresa, udeležilo se je Levca iz Dola. Mrtvo truplo s přestřeleno glavo in revol na tisoče ljudstva iz mesta in okolice Se v poldru uri verjem v roki našli so na vojaškem vežbališčji poleg M so se posamezne župnije v procesiji zvrstile in došle kape v Polju lici na Friškovcu poleg Šentpeterske cerkve. Prostorni travniki poleg kapelice so bili kar polni. Ni pretirano, če štejemo je bilo čez 20.000 udeležencev. Procesijo Ponesrečil dne marca t posestnik Jožef da Lazar iz Kladja pri Radečah pri Zidanemmostu. Vračajoč se vodil knezo- s semnja domov pádel v Savo in utonil. Našli so ga še škof sam Tudi po deželi so imeli potresne procesije. Volilni shod skličuje izvrševalni odbor narodne na velikonoční pondeljek v Savi blizu Vrhovega V mestno hranilnico ljubljansko stranke na nedelj o dne 12 t. m. ob V.11 uri dopoludne v meseca marca t 528 strank 136 482 gld. 97 kr vložilo vzdig- Sokolovo dvorano v Narodnem domu. Na shodu se imajo po- nilo pa 489 strank 177.742 gld. 35 kr prvem četrtletj staviti kandidatje za dopolnilne mestne volitve 20 aprila t se priěno se je dovolilo 122 prosilcem za 93.000 goldinarjev posojil na zemljišča. Potres in to precej močan čutili so na velikonočno nedeljo proti 11. uri zvečer po Goriškem posebno na Tolmin-skem. — Y noči od 28. na 29. marca je bilo čutiti potres v vzhodni Istri, posebno na Voloskem in v Opatiji. Deželni dvorec v Ljubljani prično podirati še jeseni. Glede nove zgradbe deželnega dvorca je deželni odbor razpisal dve nagradi 1000 in 600 gld. za najboljša načrta Pariška zamaknenka. Ves Pariz sedaj govori o nekem čudnem dekletu, ki hoče tekmovati z Devico Orleansko ali pa Bernardko lurško. Ta deklica trdi, da prihaja k njej nadangelj Ga-brijel in jej razodeva preteklost in příhodnost, kar potem - 148 pripoveduje ljudem. Posebno to vzbuja začudenje, kako pripoveduje deklica, da se je prvikrat sešla z nadangeljem Gabrijelem. Cousnom, tako je ime sedaj 22letni devojki, je hčer pariškega odvetnika, kateri si je pri odvetništvu zaslužil lepih novcev, potem se pa odtegnil v zasebno življenje. Vzgojena je v nekem penzijonatu, potem se pa vrnila k svojim starišem. Nekega dne je, bilo je dne 5. avg. 1894. 1., jo je nakrat prijela nekaka božjast in od tega časa prorokuje, trdeč, da k njej prihaja nad-angel Gabrijel. On pravi, da je tedaj bila zamaknena. Francosko časopisje se obširno bavi s to zamaknenko. Posebno jeden urednikov oportunističnega lista „Temps" jo je obširno opisal. Bil je pri njej. Opisuje jo, da je jako mična in ljubeznjiva. Srednje postave je, polnih prsij, gostih, dolgih temnorujavih las, belih zob in sveže barve po obrazu. Posebno oči so jako žive. Velike so, modre, malo na zeleno cikajoče, pokrivajo jih dolge ve-jice in nad njimi so jako lepe črne obrvi. Jako priprosta a vendar resno je gospica pripovedovala uredniku, kako je bila prvič zamaknena. Dne 5. avgusta ravno po zajutrku je nakrat nekako omedlela in več ur ni prišla popolnoma k zavesti. Ves čas imela oči zaprte in govoriti ni mogla. Ko se je zopet zavedla, samo ni prav vedela, kaj se je zgodilo ž njo. Stariši so poslali po zdravnika. Ko pa je zdravnik se izrekel, da ni nobene nevarnosti za njeno zdravje, se za ves dogodek ni nikdo brigal. Ravno čez jedno leto, dne 5. aprila 1895. 1. ravno ob isti uri se je zopet zamaknila. Sedaj je zamaknenje trajalo tri dni. Še le dne 8. avgusta je přišel nadangelj Gabrijel in jej razložil svoje poslanstvo. S tega časa, rekla je gospodična, govori nadangelj Gabrijel skozi nje usta temu, kateri ga vprašuje. Kadar se jej duh približa, zapro se jej oči, in ona zgubi zavest. Nadangelj odgovarja na vsa vprašanja. Vse osebe, katere govore ž njim, le tika. Ko se pogovor preneha, se oči njene odpro in ona se zave. Ne ve pa ničesa o tem, kar se je poprej godilo. Na telesno zdravje njeno to nič ne vpliva. Ona ima slast do jedi, dobro spi. Če tudi je verski vzgojena, a vendar ni nagnena k nobenim pretiranostim, in zatorej razumeti ne more, kaj se godi. Včasih je po zamaknenju malo utrujena, posebno, če nadangelj noče odgovoriti na nekatera zaničljiva vprašanja. Ko je vse to razložila devojka „Tempsovemu" uredniku, je rekla, da se jej že nadangelj přibližuje, da bode z urednikom govoril. Njene oči so se zaprle. Skozi zaprte vejice se je videi samo bel pasek, oči so se jej torej nekako zasukale. Nakrat je deklica začela govoriti o urednikovem značaju, njegovi službi in njegovi příhodnosti. Glede preteklosti in sedanjosti so se vse podrobnosti tako vjemale, da je urednik kar strměl. Urednik je na to vprašal angelja, če zaradi Egipta ne pride do evropske vojne. Angelj je skozi devojkina usta odgovoril, da bode nekaj tacega. Francija se mora kaznovati, zadela jo bode grozna nesreča. Tudi Anglija bode hudo prizadeta, desetina njenega prebivalstva bode propala, njen ponos se bode razbil, njeno bogastvo uničilo. Nekaj časa je bila gospodična še zamaknena, a potem se je pa zavedla. Presenećeni gost se je mogel posloviti od nje. Ljudje sedaj v velikem številu dero v hišo za-maknenke. Ona daje odgovore na razna vprašanja. Denarja ne vzame od nikogar. Pravi, da je njena naloga brez plačila širiti nadangeljev glas. Seveda ne manjka ljudij, ki vse zmatrajo za dobro prirejeno sleparijo, ki mora imeti kak gotov namen. Mej dvomljive spada tudi nadškof pariški, ki v posebnem pismu opominja duhovščino, da naj bode previdna in se ne da zapeljati. To nadškofovo pismo je pa seveda zanimanje za zamaknenko prej povekšalo, nego pomanjšalo. Nekaj časa se bodo Parižani gotovo še bavili s to stvarjo, a potem bode pa kak drug dogodek obrnil pozornost nase in zamaknenka bode pozabíjena. — Draga zmotnjava. Nedavno je bila na Francoskem neka pravda zaradi umora, ki je stala 60.000 frankov. Umor se je pripetil v Argentiniji. Da se pa stvar temeljito dožene, poklicali so več prič iz Amerike in je vsled tega pravda toliko stala. Iiasacijsko sodišče je pa zavrglo obsodbo, ker jeien porotnikov še ni bil 30 let star. 60 000 frankov se je po ne-potrebnem zapravilo, ker so se porotniki premalomarno zbirali. — Zaradi jedne kopejke je v Kerzonu v Rusiji kmet Čerepenko pomoril neko židovsko rodbino in sicer Josipa Baltjanska, njegovo ženo in njegovo 85letno mater. — Mrtvoud pri procesiji. V Přibramu je prvega mestnega svetnika in bivšega župana Josipa Klaudo pri velikonoční procesiji zadel mrtvoud. — Strašen požar je v Manilli na Filipinskih otokih uničil 4000 his in je 30 000 ljudij brez strehe. K sreČi se ni noben Člověk ponesrečil. — Bucko v plučih. Desetletna hčerka nekega rudarja v Klostermansfeldu na Nemškem je požrla bucko (iglo.) S pomočjo Rotgenovih žarkov so zdravniki določili, da je bucka v plučih. Zdravniki so to z operacijo odstranili. Ker je pa operacija bila težavna, se ne ve, če bode dekle okrevalo. — Spraviti je dal neki Franc Strobsak v Gradcu v neki gostilni nekemu možu, o katerem je mi slil, da spada k gostilniškem osobju culico, v kateri je bila njegova obleka, za toliko časa, da pojde k procesiji. Ko se je povmil ni našel tistega moža v gostilni. Izprevidel je, da je dal culico nekemu sleparju, ki jo je seveda ž njo popihal. — Zgorela. Na velikonočno nedeljo so se 751etni grofinji Rozaliji Alberti de Poje na Dunaju vnele v sobi pre-proge in pogorela je njena obleka in hišna oprava. Na klicanje so prihiteli drugi ljudje in ogenj pogasili. Groíinja se je pa bila tako opekla da je umrla. Grofinja je vedno le sama živela. Ljudij ni marala pri sebi. Neka stara postrežnica je prihajala ob gotovih časih k njej, a prenočiti pri njej ni nikdar smela. — Samomora v Gradcu. Te dni se je obesil zaradi obilnih dolgov v Gradcu 521etni Josip Moser — 281etni og-ničar Janez Hofer se je pa ustřelil z revolverjem. — Plesišče pogorelo. V noči od 6. na 7. t. m. je v Bruselju pogorelo neko plesišče. Gospodar, njegova žena m tri je otroci so zgoreli. — Žid — tat. Na Dunaju so te dni přijeli Kalnana Friedmana iz Budimpešte, ki je ravno hotel iz nekega voza ukrasti zimsko suknjo. Fijakar ga je přijel in izročil policiji. Pokazalo se je, da je tat na Dunaju v poslednjih tednih iz-vršil več tatvin. Mej drugim je ukradel vrednostnih papirjev sa 300 gld. Poslednji čas na Dunaj pogosto prihajajo z Oger- skega razni žepni tatovi in sleparji, ki so vsi madjarske narodnosti in židovske vere. „Reichspost" svetuje, da bi vse na Dunaju zaprte ogerske sleparje fotografovali in to zbirko foto-grafij poslali na razstavo v Budimpešto. — 160.000 pobeglih vojaških novincev. Ogerski ■deželnobr^mbeni minister je povedal, da je na Ogerskem kacih 160 000 mladeničev, ki so se odtegnili vojaškemu naboru in jih ni moč dobiti. Slednje leto se na Ogerskem kacih 34.000 mladeničev odtegne vojaški službi in skoro nobenega ne morejo dobiti. Seveda mnogo teh ni več na Ogerskem, temveč so si poiskali drugo domovino ono stran oceana, v Ameriki, kamor ne seže več moč ogerskega deželnobrambenega ministra. y Sneg na Štajerskem. Dne 7. t. m. je v nekaterih krajih na gorenjem Štajerskem silno zamedlo. Železnice je ustavilo Pogumna ženska. V visoki starosti je umrla v Be-netkah Magdalena Pirniani rojena Bettancini. Leta 1848 se je bila udeležila vstaje v Benetkah in 1849. pod Graribaldijem branila Rim. Njene prsi so krasile tri hrabrostne svetinje, — Požar v gledališču. V Courtraiju v Belgiji je lia veliknočno nedeljo pogorelo gledališče. Velika sreča je, da se ni noben člověk ponesrečil. Kajti bilo je v gledališču 2500 ljudij, ko je začelo goreti. — Na svojo ljubico je streljal v Berolinu neki pet-najstletni deček. Poškodoval jej je tako jedno oko, da je nanj oslepela. Mislil je, da je ljubica, ki je jedno leto starša od njega, mu nez vesta. — Opekla se s petrolejem. Te dni je na Dunaju 421etna Železniškega sprevodnika soproga Roza Lindner vlila v peč petrolej, da bi rajše gorelo. Pri tem jej je steklenica se razletela. Obleka se jej je vnela in ona se je jako ne- varno opekla. — Velikonočni darovi. Na Angleškem je navada, da na Veliki četrtek kraljica obdaruje toliko starčev in stark, kolikor je stara. Letos je bilo obdarovanih 77 starčev in 77 stark, ker ima kraljica 77 let. Vsak starec je dobil 2 funta in 5 šilingov, vsaka starka 1 funt in 15 šilingov, to je 27 oziroma 21 gld. — Umor in samomor. Zasebni uradnik na Dunaju Rudolf Hollner je te dne ustřelil svojo pet mesečno hčerko, potem pa še sam sebe. Povod samomoru je žalost vsled smrti svoje mlade soproge. — Zasačeni morilci. Pred mesecem se našli v Hamp-stead, L. I. v Ameriki umorjenega in oropanega 701etnega moža z imenom Stefan Powell. Policija se je dolgo časa trudila, da je prišla na sled lopovom in to so zamorci. Jeden zasađenih lopovov je přiznal, da je bil deležen umora. Moža so pobili s kamenom, katerega so imeli v nogo vici zavitega in ga oropali. Na mestu umora so našli nogovico in po tej prišli 11a sled lopovom, a tudi ne daleč zgubljena pipa je nudila priliko priti jim na sled. Zaprti zamorec Wayne je vze přiznal in rekel, da mu je tovariš Mayhew dal le 2 dolarja od oropanega denarja. Prebivalci kraja so razpisali 6000 dolarjev nagrade za prijetje lopovov. Ljudstvo je tako razburjeno, da hoče zamorske roparje linčali, a zato stražijo oborožene straže. — Zopet požigalec zaprt. Karl Krone, 53 let stari barantač s posestvi, v Novem Jorku je přijet in zatožen poliranja. Mož je imel trgovino s storjeno obleko v Park Row in isto zapalil meseca junija minolega leta ter dobil 40.000 dolarjev zavarovalnine. — Sleparija pri igri na Ogerskem jako cvete, posebno v narodni kazini. Nedavno so brata trgovskega ministra Daniela bili zasledili pri slepariji, te dni pa državnega poslanca in odvetnika v Szegedinu Babo. Ta je moral takoj iz kazine izstopiti. Ustřelil se pa ni, kakor se tudi Daniel ni. Dosedaj je bila navada pri ogerskih kavalirjih, da se je sam ustřelil, kogar so zalotili, da je pri igri sleparil. Sedaj se bode pa menda ta navada opustila, ker bi sicer mnogi politični vodje bili v nevarnosti, da se jim bode treba jedenkrát usmrtiti. Posebno zanimivo je to, da je kazina, že pred tremi meseci bila naročila iz Pariza izvedenega tajnega policijsta, ki bi nadzoroval igre v kazini. Ker je pa pariška policija zahtevala za to uslugo veliko svoto, so se pogajanja razbila. — Osem mož ustřelil. Dne 19, marca okolu 12. ure izstopil je iz vlaka na postaji pri Brochville, v Ameriki slaboumen mož. Ustřelil je osem mož. Dva Moore in Boyd sta bila takoj mrtva, policijski načelnik Rose ;e smrtno ranjen. Slaboumneža, katerega ime je La Pointe, zadel je jeden stre! skozi hřbet in se nahaja v ječi. Z velikim trudom so ga ukrotili. Ostali ranjenci so policist Tinsly, indijanec Dave Rough, dva brata Stage in KUburn. Slabumni La Pointe je lovec in že dolgo trpi na tej bolezni. — Mučenje vojakov. Kakor časopisi poročajo je v Celovcu neki huzarski stražmojster tako udaril po glavi z bičem nekega prostaka, da se je nezavesten zgrudil in so ga morali odnesti v bolnico. — Sneg. V začetku tega meseca je po srednji Nem-čiji močno medio. Na Harzu je pal jako debel sneg. — Goljufije pri novačenjih. V Krakovu je državno pravdništvo odredilo preiskavo zaradi velicih sleparij pri vojaških novačenjih. Tri osebe so že zaprli. — Dunajski požarni brambovci bili so začeli štrajk, pa so kmalu sprevideli, da nič ne opravijo in so se udali, ne da bi bili kaj dosegli. Vlada je bila dala mestu pijonerje na razpolaganje. — Ely v Minesoti. — Zanimivi so statiščini po-datki tega še ne dolgo obstoječega mesta. Prebivalcev šteje Ely okoli 4.000. V minolem letu 1895. se je rodilo 116 otrok, med temi 51 deklic in 65 dečkov. Po narodnosti se razdele v: 38 Fincev, 29 Slovencev, 11 Angležev, 13 Žvedov, 7 Amerikancev, 5 cadanskih Francozov, 3 Italijani, 3 Nemci, 2 Irca, in 1 Poljak. — Umrlo je lani v Ely 31 oseb, med temi so se štirje ponesrečili in to v rudnikih Chandler in Pioneer. Dne 8. maja je Anton Tomazin, star 30 let, v rov padel; 17. maja je bil Peter Koren nevarno ranjen pri razstreljevanju : 18. junija je pal Janezu Bojcu kamen na glavo s toliko močjo, da se je nadnjim čez pol přelomil; 1. oktobra je padel v rov Franc Sternad, star 51 let; 9. decembra ponesrečil se je 211etni Pavel Mukavec ko se je vračal iz Pioneerovega rudnika preko vrhu. Ostalih 27 oseb umrlo je za raznimi bolezni. Tedaj izmed 4.000 prebivalcev zahtevala je smrtna kosa 31 človeških žrtev; jasno je lahko iz teh številk vsakemu, da kraj je dokaj zdrav. — Država Ohio izdala je zakon, po katerem se bode v bodoče obhaj al po vsej državi rojstni dan pokoj nega predsednika Abrahama Lincoln-a kot politični praznik. — Sloveči nadškof Peter Richard Kenrick v St. Louisu v Ameriki, najstarši škof, je dne 4. marca t. 1. ne-nadoma umrl, 90 let star. Rojen je bil 1. 1806. v Dublinu na Irskem. V Ameriko je přišel 1. 1833., deloval je prvih 8 let kot misijonar, profesor in generalni vikar v vladikovini v Fhiladelphiji. L. 1841. postal je škof v St. Louisu, 6 let pozneje postal je nadvladika St. Louiški. Skozi celih 50 let pastiroval je tako uzgledno, da je zaslovelo njegovo ime daleč na okoli. Dne 30. novembra 1891. je pokojni nadvladika slovesno praznoval zlati jubilej škofovanja. Sedaj já Lev XIII. naj starši škof. 150 Shramba za smodnik razletela. Rosslandu v Ameriki se je razletela shramba za smodnik Cener Store Hine, v njej ie bilo nekaj sto funtov dinamita. Več delavcev pokopanih pod razvalinami. Josip Dolana so mrtvega po-tfgnili iz razvalin, Mike Shanaban je umri med potjo, ko so ga nesli v bolnico. Več je teško in lahko poškodovanih. obče inislijo, da je več delavcev pokopanih pod razvalinami. Nesreča se je dogodila, ker so ljudje dinamit v vroči vodi odtajali. . • • , Kakor pridobljeno, tako zgubljeno. Abraham Loterijske srećke. V Brnu dne aprila t. 1.: 2, 47, 67, 34, 27 Na Dunaji dne 4. aprila t. V Gradci dne 4. aprila t. 78, 90, 30, 49, 67 , 2, 63, 77, 37 "White iz Bostona je bil siromak in se mu posreČilo z 44 Tržne cene. V Ljubljani dne 28. marca 1896. Pšenica gld. rž gld. 7*40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. kr. kr, ajda gld. 7*40 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5*40 kr leča gld. 10 centi pridobiti za 900.000 dolarjev najnovejših državnih ob-věznic. Naviti White je zasluži 1 in zgubil 30.000, dolarjev Russell Sage pa lep dobiček napravil. Ko je bilo razpisano (Vse cene veljajo za 100 kgr.) novo posojilo je ponudil tudi White, da sprejme bonde za 900.000, a imel ni ne centa za tako špekulicijo, ko je bil obvesten, da je njegova ponudba sprejeta, kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11* šel Hancok National banki in povedal svojo srečo, ta mu je ponudila preskrbeti denár, ako jej obljubi 15 000 dolarjev dobička in 1Ji odstotka. Dogovorjeno storjeno. Prvi obrok 200.000 dolarjev v zlatu je banka plačala in dobila njen del obveznic. Med tem da je naviti Ghite pripovedoval svojo srečno špekulacijo Vissit l pnporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani kr. bankirju C. B. Cuthbert & Comp. v Bostonu, ta mu je sve-toval, da naj se v Novem Jorku pelje in dogovori z Sage Russell, gledé bondov. Russell se je zelo čudil, da Hancock banka toliko dobička zahteva od njega in on tega ne bi storil, White je preklical pogodbo in se pogodil z Russellnom in naredil 30.000 dolarjev, stari umazantc pa ie študiral, kako Whiteju še to svoto odvzel. In čujte, White je vprašal Rus-sellna kako bi zamogel svoj denár dobro naložiti, a mož mu je svetoval, da naj kupi Missouri Pacific akcije, White je to ubogal in spas ga je veljal 20.000 dolarjev, ostali denar se je pa tudi na tak način znebil. White nima nič, kakor preje ne, pač pa tožbo na vratu od Hancok banke. Pobegnil je nevesti z denarjem. Več let je marljivo služila Němka Lina Weissner v Novem Jorku in si prihranila 420 dolarjev, ko je imela toliko svotico hotela se oženiti. Po listih za jeden cent je študirala in iskala po ženinu in našla, da se neki Fric Schalerlein želi oženiti, pismi sta se seznanila in sešla, sklenila da gresta v stanovanje pastorja, da ju poroci. Med potjo je hotel Fric denar, vsaj kot nje bodoči mož ima zato pravo, lahkoverna ali za- ljubljena Lina mu ga izroči. Fric šel nato v gostilno, ker ga je hudo klalo po trebuhu, Lina ga je pa eakala in ča-kala, a zastonj. Fric jo je popihal pri drugih vratili s pri-hranjenimi denarji. Lina se je prijokala domu in priČela misliti, kako bi lopova dobila. Čez nekaj Časa čita zopet ženito-vansko ponudbo od nje nezvestnega Frica, naprosila je tovar-ščico in mu pisala ter ga povabila na snidenje. Rečeno stor-jenc, Fric je přišel, a prišla tudi Lina s policajem, kateri ga přijel in odvel v zapor. Pred sodnikom Fric rekel, da ne more Line vzeti, ker beda ga je silila k slepariji. oženjen in ima dvoje otrok, Vzgleden policijski nadzornik. Prizivno sodišče je potrdilo obsodbo novojorškega policijskega nadzornika William Laughlina na 21 2 let če. Ta vzgleden mož je bil obsojen zaradi podkupljivosti v službi. Zahteval je da se pravda pred porotniki vršila v kakem drugem okrajů države, ker Ona ««vojů 25 kr. (50 rmtr) mbtn» SO» MÉ.^ITUPTT.I I ika. nb zrvii Kathreiner* Mafz-Kaffee-faiiriUo G? ÏS. •A Ifl prim ed je kot bob o zd k Dobi se povsod, pol kile za kr. Svarilo! Zara