Štev. 25. ' PeStnina platana v gotovini. V Ljubljani, torek, 31. fatiuarja 1922. ■— Leto II. Ilr«4«titv( in tBritnlštn * KS* pitane*' j(ic< štev 6 — Telefon ■reflnlitvt Ste* 50 — telefon «= opraunlštv« itn 321 =sr Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 240 — *a pol leta K 120 — v upravi stane mesečno k is*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40 NOV CENI PO POSTI: za če tri leta K 60-—• ta en mesec K 20'— «8S» Pogum in Meilniist. Ljudska stranka je bila vedno pogumna- Kdo se ne spominja z veseljem časov, ko smo glede vsake stvari takoj zavzeli načelno stališče, pa naj je bila še tako kočljiva? Popolnoma nov položaj po preobratu Pa je povzročil neko desorientiranost. Pri-sposobljajoč nespremenljiva načela stran-ev novim razmeram, se je večkrat samo [>acelo ali bistveno oslabljalo ali pa napak tolmačilo, navadno pa zamolčalo. V zade-vah javnega interfesa pa je molk kajpada ^Se kaj drugega nego čednost. Danes se bolj in bolj jasni. Mi smo zo-P®t orientirani vsaj v glavnih in bistvenih Potezah. Mi vemo, da imamo načela, kojih ®ljavnost nikdar ne mine. Vemo, da ima-?? sv°j nazor o državi, pa naj bo ta država V fj v.drugačna. Za nas je država člen oruzini krščanskih narodov, ne sama se-, najviŠji namen, ampak v službi krščan-8a čoveštva. Isto je z narodnostjo. Vsi narodi smo i eSa očeta sinovi. Narodno čustvo je ka-r vsako drugo upravičeno v svojem višji111 koralnem namenu, ono nam pomaga Rezati vrhovni smoter celega človeštva, 1 8afflonamen, ampak le orodje. Izven te-S® splošnega človečanskega namena je ego-ki narode medseboj razdvaja in uni-krščansko kulturo. To je jasno pove-a* že pokojni naš Mahnič. , Tretjič: vsaka krščanska ljudska-stran-^a je za vse: za vse narode na svetu in za £se narodnosti v eni in isti državi. Krivica, se godi zamorcu, zadeva krščansko ljud-j&o stranko na enak način kakor krivica, ^ se godi belokožcu. Vsaka krščanska ‘fadska stranka je vsenarodna, to je občečloveška. Prav zato pa je tudi narodna v ?83Plemenitejšem pomenu besede. Ona ka-Narodu najsigumejši pot k svoji izpopol-ki- * ^ resničnemu časnemu in večnemu la8ostanju. ni j ^trtič: Za krščansko ljudsko stranko Ovoje načel, eno za lastni narod, navrtalo načelo pa za drugi narod; eno na-za zasebno življenje, nasprotno načelo ? javno življenje; krščansko načelo za fužinsko življenje, pogansko pa za gosposko in socialno. Vse merimo in moramo eriti z enega samega, nedeljivega, večnemu hotnega in nespremenljivega vidita šcanske pravice: Slovenca in Nemca, ^Uzino in akcijsko družbo, notranjo in zu-“^Uo politiko. En cilj je pred nami: družinska skup-Ost vseh krščanskih narodov, kojih med-odnosi bodo sloneli na istih na-, lln ljubezni, prijateljstva, soodgovornosti - samopožrtvovalnosti, na katerih sionj ^žinsko življenje. In naj strasti še tako esne, naj so predsodki še tako močni, ple-®i}sko in razredno sovraštvo še tako raz- ?yi.ano — k temu cilju morajo biti ki naperjeni brez kompromisov, Paše 8 strahopetnim molkom. naši ko-najmanj je poslanec Sušnik pokazal na ko rano na našem državnem telesu, cast 8tr>U P°Runni, ki pristaja krščanski ljudski ankil Vsak, kdor trpi krivico, naj ima jOjega zaščitnika v krščanski ljudski stran-lo*H *)0 Svoiem bistvu za vse, za ce- . državo, za vse narodnosti v njej, za v?e t^ovne^ stanove, kajti njena načela so ob-‘Oveška, svetovna, vseobsegajoča, fcave^tf* naS z0^6^ VSe S^0^0^0 prešine ta ^ *akQ*tocia,R@«?a ©dsora Bolgrad, 20. januarja. Danes predpol-^ ? 8e je na seji zakonodajnega odbora Vofej pretresala uredba glede oddajanja sil v eksploatacijo po predlogu mi-I*o .v® za poljedelstvo in vode. Poslanec m Povič je smatral, da zakonodajni odbor J Pristojen, da sklepa o teh koncesijah, 86 skliceval na dotične člene ustave, jj.j^nodajni odbor je z glasovanjem skle-j » da v tem vprašanju ni pristojen. Kot ^ točka dnevnega reda je bila na vrsti Un. .a razprava glede zakona o centralni Minister dr. Markovič je predlagal, gl ,Se določi posebna sekcija, ki naj pre-Po l *a za*{:on *n potem poroča odboru, sianec Dulibic je naglašal ,da je več mi- Znia iev’ ki bi so lallk(» ukinila in s tem s nr Proraeun- Poslanec Angjelic se nini • l0g°m ministra dr- Markoviča ni stri-J^m.zahteval, da naj se to vprašanje tJo-«vj finančnemu odboru. Poslanec Ljuba ^vanovic je navajal, da mora priti do so- glasja med zakonom o centralni upravi in dosedanjimi uredbami. Po glasovanju je bil sprejet zakonski predlog v načelu. Po- drobna razprava se bo začela, ko bo minister izpremenil posamezne člane tega predloga. ina&e lljiMtio gospoti&rsioo. iz fSmanšnsga odbora. Belgrad, 30. jan. Danes je imela sejo prva sekcija finančnega odbora. Razpravljali so najprej o izdatkih vrhovne državne uprave; ker pa niso imeli točnih podatkov, so potem vzeli v pretres notranje posojilo. Ugotovilo se je, da se je plačalo za investicijsko posojilo 338 milijonov dinarjev. Potrošenih je 82 milijonov, ostanek plačanega kapitala (to je nad eno milijardo kron) pa leži pri bančnem sindikatu s 3% obresti. Odbor smatra, da je to protizakonito in da se mora denar položiti v Narodno banko. Nastalo je vprašanje, ali se morajo plačati obresti za ostanek 162 milijonov dinarjev, katere mora plačati bančni sindikat kot preostanek do 500 milijonov. O tem ni prišlo do sklepa. Sekcija se zepet sestane 6. februarja, obenem pa se bodo iz pokrajin pozvali delegati finančnega ministrstva, da pridejo z referenti v Eelgrad, da bodo skupno s finančnim odborom pretresali proračun o dotičnih pokrajinah. Nato je muslimanski poslanec Filipovič zahteval, da se finančno ministrstvo reorganizira, češ da je za naše razmere predrrgo, in da naj se sprejme organizacija, kakor jo imajo v Češkoslovrški, kjer imajo samo tri generalne direkcije, ne pa Francoska, v katero smo se zagledali, tako da imamo 12 generalnih direkcij. O tem vprašanju bodo razpravljali na prihodnji seji. Druga sekcija finančnega odbora je vzela v pretres proračun državne tiskarne. Pri tem pretresu se je ugotovilo, da je proračunski načrt netočen, ker po priznanju uprave državne tiskarne same, niso od nje zahtevali podatkov za sestavo proračuna. Zato je v proračunu izkazan deficit blizu 6 milijonov Din, dočim se je sekcija na licu mesta, namreč pri tiskarni uverila, da to nikakor ne odgovarja istini in da bi tiskarna po vsej priliki lahko pokrivala svoje stroške, ako bo ostala urejena kakor doslej. Bpsl £g!ezfti£aijeu as oso launosf. Na javnem zborovanju v Zagrebu, dne j 20. januarja 1922, najodločneje protestirajo zastopniki koaliranih železničarskih organizacij cele države, ker merodajni še niso ugodili upravičenim zahtevam želez ničarjev. Zborovalci ugotovijo, da so bile zalite' ve predložene že pred koncem meseca no veinbra 1921, a v tem času je izbruhnila vladna kriza, ki je njih rešitev odgodila do sestave nove vlade. Zastopniki koaliranih železničarskih organizacij so začasa vladne krize obvestili ustmeno in pismeno vse merodajne od ministrstva saobračaja do ministrskega predsednika, kakor tudi vse parlamentarne klube! Na vseh teh mestih so bile dane zastopnikom koaliranih železničarjev najlepše obljube: Da se bo njihovim zahtevam, ki so jih priznali kot opravičene, ugodilo takoj ko bo vladna kriza rešena. Naposled je bila kriza rešena. Ali od pričakovanih obljub ni bilo ničesar! Železničarji so pozabljeni, kakor so bili pozabljeni vedno v zadnjih treh letih. Obljube so se dajale samo v času krize, takrat ko se je mislilo, da bo prišel drugi, ki naj bi jih izpolnil; a ko so ti drugi ostali ravno isti, kateri so daii tudi obljube, se je prešlo preko položaja železničarjev kakor preko stvari, ki ni potrebno obračati pažnje niti toliko; kakor eni naj-brezpomembnejših. V svojem nedavnem ekspezeju je minister saobračaja s številkami razlo/il bedo našega prometa. Ali pri tej bedi prometa ni našel niti besedice tudi za bedo železniškega osobja, ko je ono, za kar vsak rr_oder poslodavcc skrbi, da ima zadovoljno osobje, ker le v tem slučaju se mora pričakovati intenzivno delo; a za to se minister saobračaja ni brigal. Njemu je vse važnejše kakor osobje. To svoje staiišče je v zakonodajnem odboru izrazil z dvema izjavama: 1. Da so mu zahteve železničarjev neznane. 2. Da se z železničarji noče pogajati. K stvari kar se prvega tiče: g. minister saobračaja je bil obveščen o zahtevah osobja, ker ga je de-putacija železničarjev predhodno obvestila in ji je on obljubil, da se bo zavzel za zahteve železničarjev tako v zakonodavnem odboru kakor v ministrskem svetu boječ se edino nasprotovanja finančnega ministra. A kar se tiče drugega: Jasno je, da je minister saobračaja železniško osobje prevalil. Njegovo izjavo, da se noče pogajati z železničarji, razumen človek ne mere spraviti v sklad s členom 33 Ustave v katerem je nameščencem in delavcem zagotovljena pravica organizacije, da dosežejo boljše materielne pogoje za življenje, čemu »li-bejalna« ustava ako je konservativni ministri nečejo priznati? Minister se neče pogajati; sam ne da nič; zakon o zaščiti države prepoveduje gospodarsko borbo, a mirovnih razsodišč za spore med delojemalcem in delodajalcem ni; na koga naj se torej železničarji obrnejo? Ono, česar ekspoze ministra saobračaja ne omenja ,smo dolžni povedati: Da je železniško osobje danes v položaju, ki je v vseli oziriii kastratotalen. Ako bi šta-tistik in fiziolog ta položaj hotel izraziti v številkah, bi bile te strašnejše, nego one v ministrovem ekspozeju. Plača kvalificiranega delavca v železniški delavnici znaša mesečno 2500 kron; nekvalificiranega na progi mesečno 1500 kron; uradnika z maturo in desetletij službe 3000 kron. Primerjajoč te plače s plačami privatnih podjetij, je osobje z istimi kvalifikacijami na zeleznici za 20 % do 30 %, a gotove kategorije tudi za 100 % na slabšem, kakor v privatnih podjetjih. Nasproti temu stanju je bilo predvojno razmerje plač nasprotno; še pred več kot letom dni j je primerjava plac in draginje proti predvojnemu stanju pokazala sledeče: Draginja je narastla za 3114 '%, a piača povprečno za 1571 %• Znano je, kako je od pred letom dni na-rastia draginja in potem, kako je to nesorazmerje še strašnejše. In ko se minister saobračaja pritožuje nad neproduktivnostjo delavnic je potrebno, da se ozre tudi na izstradanost delavcev v njih, tako tudi v pisarnah itd. in se informira, koliko izmed najsposobnejših je še ostalo pri železnici pri taki skrbi za njihovo materielno nagraditev? Minister saobračaja smatra, da je zakon o zaščiti urzave univerzalno sredstvo, katero mere sluziti v ekonomiji in tudi v politiki. Ali, dasi računajo železničarji z onim, kakor minister sam, oni vsekakor ne verujejo Iv univerzalnost tega zakona, kajti: Ako zakon zahteva, da zelezniško osobje g*adu pogine, ali da čaka na milost svojega ministra, bodo najsposobnejši na železnici prisiljeni, da si poiščejo posla izven železniške službe. A tudi ono, ki ostane, ostane s skrbjo, da ne pogine gladu, kar bo pfav gotovo vplivalo na intenzivnost de*a na železnicah. Ali je zakon o zaščiti države v stanu, da podaljša življenje od 30 na 60 let onim, ki tega po svoji lizični konstituciji ne morejo vzdržati? Ako da, potem je politika ministra saobračaja pri prometu umestna. Mi izjavljamo: Osobje neče niti štraj-ka, niti pasivne resistence. Ali osobje jo j danos iiziino obnemoglo, kar bodo mogli j ugotoviti tuui zdravniki. I Dočim minister saobračaja grozi z zakonom o zaščiti države, pozablja, da je njegovo ministrstvo pogazilo toliko zako-nitih naredb, ki so bile v prilog železničarjev in so bile v veljavi še pred vojno (na primer pravica do službene obleke, odvzeta stanarina, krivičen prevod na dinarske plače, kršene pravice do voznih ugodnosti itd.). Pripomniti se mora tudi takoj, da je isto pogazilo obvezo, ki je bila dana delavcem s pogodbo »privremeni pravilnik« od 2. junija, številka 18.345, iz leta 1920, kfer je rečeno, da se bo pred koncem avghsta 1920 pristupilo novorn od-menvanju dodetaka na skupoču, sa obzirom na vladajuče prilike. Dasi je bilo na to svojo obvezo opo zorjeno od železničarskih organizacij, j« ministrstvo saobračaja bilo neprestan« gluho, da jo izvrši in mesto povišanja plai je uvedlo sistem nezaslišanih preganjan: in globlenj osobja, da jih s tem nasiti. I® sedaj, ko po dveh letih zavlačevanj železničarji ponovno zahtevajo, kar jim je ne-obhodno potrebno za življenje, je minister saobračaja tako ljubezniv, da jih opozori na zakon o zaščiti države! Minister saobračaja se je pritoževal tudi na pomanjkanje strokovnega osobja na železnicah. Ni pa omenil, da je bilo od železnice predlansko leto, ko so bili železničarji pognani v štrajk, odpuščenih okoli 3000 strokovno izvežbanih moči, ki jih še do danes niso mogli nadomestiti. Večina teh odpuščenih je že našla druge službe, a one, ki je še niso, ministrstvo še danes mrcvari, mesto, da jih sprejme zopet v službo in tako nadomesti potrebo po sposobnih: In ko imamo po ministrovem ekspozeju pred očmi žalostno stanje našega prometa, tedaj je dvakrat nejasna politika ministra saobračaja proti železničarjem, ker se vidi, da leži problem ozdravljenja prometa v prvi vrsti v delavnicah. / naše mnenje je: ako bodo mogle uspevati z delavci in materijalom privatne tovarne vagonov in lokomotiv v Brodu in Subotici, da bi toliko bolj mogle uspevati državne železniške delavnice, ki že obstojajo, razen, ako je tendenca v tem, da ne uspevajo! Imajoč pred očmi vse postopanje ministrstva saobračaja proti železniškemu osobju, zbrani železničarji iznašajo pred celo javnost protest, ker nezanimanje ministrstva saobračaja za železničarje znači popolno nesposobnost, da se v prometni politiki uberejo nova pota. Poleg investiranja potrebnih vsot v uničeni promet, je najhitreje in najuspešneje ozdravljenje prometa iskati v medsebojnem sodelovanju med železničarji in ministrom saobračaja, kot dvema faktorjema na skupnem polju. (To postopanje ni upropastilo prometa v najkulturnojšili deželah sveta — ravno nasprotno — pa ga tudi pri nas ne 6o. Apelujoči na celo javnost, železničarji prosijo, da razumeva njihov težak položaj in se tako prepriča, kje so oni, ki so dovedli promet v to žalostno stanje. fipr&uiiacžja'tj Udari* boru. (Iz Maribora.) Radi slabe oskrbe mestnega prebivalstva z mesom je v zadnji seji občinskega sveta A. Krepek (SLS) in totf. stavil na g. župana sledečo interpelacijo: Zadnja dva meseca je mestno prebivalstvo v Mariboru kar najslabše oskrbljeno z mesom. Mesarji so delali, dokler so bile cene še nizke, pasivno resistenco. Tu-dj sedaj ni boljše, ko so se cene povišale ■ad 50 odstotkov. Premožni mesarji so postali največji izvzničarji, preplačujejo živino tako, da majhni mesarji ne morejo konkurirati in si nabaviti živine za mestno prebivalstvo. Tako uničuje nekaj bogata-šev-mesarjev docela mesarsko obrt v mestu, mestjanom pa tudi za drag denar ne nudijo mesa, ker ga še dražje prodajajo v inozemstvo. Prišlo je v mestu radi pomanjkanja mesa in radi ostudnega, sebičnega, pohlepnega postopanja par mesarjev-bogatašev do skrajne nezadovoljnosti ljudstva, ki se utegne znositi nad temi pijavkami in krvosesi ljudstva. Tem večje ogorčenje vlada med ljudstvom, ker to dobro ve, da večji mesarji koljejo v klavnici velike množine živine, svoje mesnice pa imajo zaprte za mestno prebivalstvo. Ker bode vsled neznosnih razmer oskrba z mesom vedno slabša in bodo me-sarji-izvozničarji vedno bolj izkoriščali te slabe gmotne razmere v svoj dobiček, se stavi na gospoda župana vprašanje: 1. Ali so mu neznane te nevzdržljive razmere glede aprovizacije mesta z mesom. • 2. Če so mu zane, zakaj že zdavno ni ničesar ukrenil, da bi se razmere zboljšale. 3. Ali je voljan delati na to, da se me-sarji-izvozničarji prisilijo, da skrbijo v prvi vrsti za zadostno množino mesa, kolikor ga potrebuje mestno prebivalstvo. Če tega ne štorij.'* » jim pJ,mw5 za obrt **M , p «* j«*»; »(/ie C3»iu*i Klavnica. r»i ». ^ • • MS * O a k? v-j-j j\y > * |, Kiii-,o- 5* 7}«jc-’I, iuJ?v Mariboru razni izvora^arj*. .siSHo pretiva!sl\ o k — obupu. Se|s t&rsfine siupifi* ES. Ee!gr~d, 30. jan. Današnjo sejo je utvo~il preds. Rihar ob 16. uri in ugotovil kvorum, katerega iu zadn/i seji ni. bilo. — Po vrnitvi mandata ‘od•■•••ra za upravno razdelitev države nar. skupščini, je prišla na vrsto inis"pc!.v.ija posl Divca glede delovanja komisij di2. posestev v Belju in Topcideru, na kar je bil sprejet predlog dr. Ribava, da imata obe kombiji končati svo/e delo do 10. svečsna. — Min. Pribičevič je odgovarjal n« interpelacijo zeniljcraJnika Stajica glede ramcičenja učiteljic, ki so dovršile g-sp, š:-’e na češkem in Slovenskem Minister o>’/ovar/a, da je dokončalo 20 učiteljic lol* na Čeikcra, 8 pa v Sloveniji— vse na lastne *i:oškc. Od teh je 5 namcšženia na drž. era pa na i^s, j-osp. Soli; 7 je zac&sno na-m-tirnih v mm. za prosveto, i v tr.in. za veie, 5 /e nameščenih na osnovnih Šolah, ena je iz zdravstvenih ozirov upokojena. — Nate je zbornica glasovala o poročilu odbora za pregledovanje trg pnjjodb. Pri glasovanju za trg. pogodbo med .Avstrijo in Jugoslavijo je bilo oddanih .120 g asov za, 35 prcii. — Pri podrobnem 'glasovanji so bili spicjcsti vsi členi z dodatki odbora. Trg. dogovor V Avstrijo se podaljša do 30. junija t, !., min. za trgovino pa ima pravico, odpovedati dogovor na tri mesece. Pri celotnem glasovanju je bilo oddanih 122 glasov za, 35 proti. — Odbor za upravno razdelitev države vrača svoj mandat nar. skupščini. — V ustavi, določen rok prekratek! — Blagoslov vladnih kriz in »mnogo praznikov«! Bei^rad, 30. jan. Na današnji seji narodne skupščine je vrnil odbor za upravno razdelitev države nar. skupščini z motivacijo: 1. ker je njegova naloga preobsežna in je ne more končati v določenem roku, ki je stako kralek<-(*), 2. poleg tega jc bila vladna kriza(!), in 3. mnogo praznikovf!) — Predsednik Ribar sporoča, da bo odstopil to poročilo zakonodajnemu odboru s prošnjo, naj ga čimprej reši. — Ta korak odbora za upravno razdelitev države jc napravil na vse politične kroge zelo globok vtis. Vladna večina je na ta način dokazala nezmožnost centralistično-matematične ustave, ki zanika vse kulturne, gospodarske, politične in socialne posebnosti posameznih pokrajin, priznala je ogromno škodo, Id j'o je napravila državi kriza, v kateri je šlo samo za korita, motivacija z izgovorom na »miftgo praznikov« pa naravnost z bengalično lučjo razsvetljuje dejstvo, kako otročje igra/o pri nas z državnimi kartami. Opozicijo je ta dogodek bistveno podkrepil, vrše se še neoficielni razgovori za nastop v zakonodajnem odboru, kadar pride poročilo odbora za upravno razdelitev države na dnevni red, kar deluje na večinske zastopnike depri-mirano, ker bodo imeli resnično težavno stališče braniti centralistični režim, ko sami priznavajo rfj'egovo nezmožnost in škodljivost. Na drugi strani pa govore, da pomenja ta dogodek umik radikalov za Sa- Brafsna tajnost. 13 Povest iz irske zgodovino. PrcvcI M. R. (Dalje.) Na poti skozi vas se je oglasi! pri materi Bell, ker je upal najti svojo mater tam, in Meggv mu je povedala, da je šla njegova mati na prijavo. Niti za trenutek ni pomišljal, ampak šel za njo, kar je naj\ hitreje mogel. Ko je Hugon Peadock opazil župnika, je postal njegov obraz bel kakor apno in moral se je prijeti za stol. Moža sta se za hip merila, nato je položil duhovnik roko materi na ramo in rekel s tresočim glasom: »Mati K: Mati Ana ni slišala, kdaj je vctopil njen sin, zato sc jo naglo obrnila in ko ga jo spoznala, jo zaklicala bolestno: »Ah, to jo dobro, da si prišel, Jem! Poznaš tega tukaj? Oglej si ga natančno! Ali nima roke krvave?« ;>Mama, mama, kaj govoriš?« ji je re-sel župnik prestrašen. Da, ta je tisti, ki je ubil tvojega brata! Ta je morilec mojega Dunstana.c Kako morešfkoga podolžiti, matik ji je odvrnil župnik. >Ne sodite in ne boste sojeni, pravi sv. ptemo.« . v.On je to storil!« ' ' : S čim moreš dokazati?« '✓Dokazati? Jaz naj dokažem, kar je jasno! Prvo noč po pogrebu ga je nrila Meggv na Dunstanovem grobu, ali ni to dovolj jasno dokazano?« To no dokazuje ničesar, mama.« a Ničesar ne dokajže? O Bog, o Bog, tudi Ti govoriš drugače, Ti, brat umorjenega!« Težko in zamolklo so ji prišle te be- moupravne oko približevanje k Sloven cem in Hrvatom *a da je vladna koalici omajana. — Vsekakor stojimo pred važni mi notranje-političnimi dogodki. DANAŠNJA PREDB0RZA. Zagreb, 31. jan. (Izv.) Na današnji predborzi noti rajo: Budimpešta 4550, Berlin 153—154, Italija 13-60, London 1302— 1303, New York 302, Pariz 25-15—25-20, PraNew York Herald« poroča, da se nahaja med ranjenci tudi senator Smith. — Tuberkuloza v Pragi. Skoraj tretjina smrti praškega prebivalstva se lahko prišteva tuberkulozi. Izmed 600-000 prebivalcev Velike Prage jih umre 14.000 ter od teh skoraj 5000 za jetiko. V Londonu, Liverpoolu in v nemških mestih umre od *! ____________________________ »Počasi!« je zaklical kočijažu, ki je ravnokar zamaanil z bičem. »Razumem,« je odgovori! in stopil na kozla. / Oskrbnik je sta! pred vrati. Pogledal je po deklah in hlapcih, ki se jih je nabralo okoli, šel proti kočiji in potuhnjeno rekel: »Prav žal mi je, gospod župnik, da se je materi ravno pri meni zgodila ta nesreča. Upajmo, da se ji kmalu zboljša!« Odgovora ni dobil; župnik se je počasi odpeljal. Dekle so staknile glave skupaj in šepetale. Hugo Peadock je to videl. »Nič ne pomeni,« je rekel nevoljno, »mati je samo omedlela. V letih je že in trpljenje zadnjih dni ji je vzelo moči.« Delal se je kolikor mogoče sočutnega, hoteč napraviti pri družini dober vtis. Opazil je pa dobro, kako so dekle zmajevale z glavami; kajti, kaj je mater gnalo k oskrbniku, tega gotovo ni odkrito povedal. To ga je razjezilo in začel je vpiti: »Kaj pa še stojite, opice! Glejte, da začnete delati, lenobe!« Služinčad se ja polagoma razkropila in oskrbnik je izginil v sobo. Z dolgimi koraki je šel parkrat semtertja. Naenkrat je obstal. »Prokleto!« je siknil. »Baba je ravno na npvi poti. Hotel bi, da kmalu pogine.« Zopet jo začel korakati. »Pa ta župnik zna molčati,« je mrmral. »Vendar je le dobro, da sem se mu spovedal. S tem 6em mu dal nagobčnik! To si si prav dobro izmislil, Hugo Peadock! In ,Meggy, lepa Tl ggy mora biti moja, mora, in noben vrag ji ne pomore!« »Ljudstvo ni tudi ničesar opazilo,« je nadaljeval v svojem govoru sam s seboi. 14.000 prebivalcev k večjemu 1500 os»’bzS tuberkulozo. — V zaporu obesil se je Josip Zupafl iz Hudega, ki ga je oblast zasledovala, Je bil osumljen roparskega umora. ZupaB se je obesil v občinskem zaporu v Sv. Rti* pretu pri Celovcu. — Prepoved potujočih komedijantom »Česky Dennrkc piše: Oefckosk>\«?ka repu* blika je napravila konec življenju, ki je bilo tipično ilaAe kraja in katero ni bilo v čs»t trm. ^ tujini. Ministrstvo za notranje ra« j* reč izdalo naredbo, da še k<*cnirn!t Zdaj ne bo več dolgo i- 'a!o, k« bo po d* želi popolnoma utihni ioberi komedijo1*' tov, katere je Smetana uvekovečil v rf10" dani nevesti«. / £]ubl]anski dogodki# lj »O novem redu v Evropi.« Prosveta frančiškanske župnije priredi danes v H* rek ob 8. uri zvečer predavanje v dvoraW na porti frančiškanvk ' r-amosiana. Predaval bo g. prof. dr. :'.;ni3r o siove* redu v Evropi. K obl. . ud^cZhi uljutln® vabi odbor in p: osi obenem, da vsi točo® ob napovedani uri priucio k predavanju. lj Knjigovodski iefaj Prosvete franci* šlcanske župnije se danes no- bo vršil. Voditelj. lj Nogo si je zlomil danes prof. Švajger. Prepeljali so ga v bolnišnico. lj Smrt vsled padca. Frančiška Kranja služkinja, je tako nesrečno padla, da si J® prebila črepinjo na glavi. Vsled poškodb je kmalu po padcu umrla. lj Vreme. Včeraj popoldne je na^®“ pilo zopet bolj vlažno vreme. Zvečer je nevarno hoditi po ulicah, ki so postal0 opolzke. Danes dopoldne je začelo močn« snežiti. , JCaša društva. d Skupni izr. obč. zbor »Danice« »Zarje« se vrši 31. t m. ob 8. uri zveČef v prostorih Akademskega doma. Dnevni red; Slovesen sprejem novih članov. Po Z®* ključitvi oficielnega dela obč. zbora sledi prijateljski večer — Gospodje starešia® . vljudno vabljeni! (K) . Kdor napovedi svojih dohodkom predpisanega roka t. j. 31. januarja ni ^ žil, naj si takoj naroči knjigo pokojnega *** nančnega svetnika Valentina Žunapod^3' slovom »Dohodnina ' in naj na podlagi te knjige sestavi pravilno napoved, ter vp®! števa vse dovoljene odbitke. — Vsakdo, je imel leta 1912 vsaj 1800 K dohodkov* naj vloži napoved, predno mu davčna oblast dohodnine uradno ne odmeri. Kdor 1° zamudi, izgubi pravico do priziva in utegu0 zapasti nepopisnim težkim posledica®* Žun: »Dohodnina« velja s poštnino vred 4 Din 50 par in se dobi v Jugoslovans^1 knjigarni v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Krem***' liska Jugoslovanska tiskarna v Ljub!;ani> »in sedaj sem se tudi tako imenitno & rezal, da ne more nihče nič sumiti. To_ j® vendar Peadockov kočijaž, bodo rekli v vasi; vendar je ta Hugo dober človek Pusto se je zasmejal. Vse to se ^ pa vendar ni zdelo popolnoma v red& kajti kmalu nato se je vsedel in se za' mislil zopet v črne naklepe. Čez nek®! časa se je vzdignil, vzel iz omare velik® steklenico whiskeyja in si nalil kozarec-Prazniti je začel kozarec za kozarce®; samo, da bi pregnal te nadležne misli, & so ga tako morile, in pil je, dokler mu r|s ni o vse prešle in takrat je bil pijan, & se je zvrnil in zaspal. 6. Bilo je tri dni pozneje. Hugo Peadock je sedel v vaški žg£' njarni. Na glavi črn, kožuhovinast klobuk« v zobeh kratko pipo, je slonel ob ndz^ kjer sta stali dve steklenici whiskeya* Njemu nasproti je sedel hlapec iz »DoleO* skega dvorca«, človek motnih oči in buldoga lica. Oskrbnik ga je srečal prej* hišo, ko je peljal s polja šoto, in ga Prl' silil, da jo šel z njim na žganje. Posebn® prositi in siliti se Macrin seveda ni do»* kajti preveč je ljubil žgano pijačo. »Materi ni torej nič boljše, Macrin-* je vprašal oskrbnik. »Ne, gospod, ima vročino,« je odgovoril hlapec. »Tako. tako, res m! je prav žal! On* je drugačM dobra ženska, kajne, pa tudi dobra gospodinja !< Hlapec je zmignil z rameni. ^ . »Dobra, da, kakor se vzame; vendflf pa no moremo trditi, da nam gro pri njej predobro.« Hugo Peadock se is »mola!