Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vie ipise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
...... dvakrat. . 12 „
„ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Gospodarski otroci in njih hudobije.
Z ozirom na poročilo „Slovenca" o občnem zboru „Vdovskega učiteljskega društva" (št. 89), ki ga je napisal eden izmed Slomškarjev, ker „Slo-
venčevega" poročevalce ni bilo na občnem zboru.
Našega potrpljenja je konec! Dosedaj smo pardonirali vsaj posameznike in smo prikrivali marsikaj nepoštenega na strani posamezuih Slomškarjev. Toda kdor presodi dejanja, lahko vidi, da se je treba v življenju boriti tudi z zahrbtnimi lopovi, z rokovnjaško tolpo, ki pljuje resnici v obraz, ki oskrunja poštenost in ki s svojo prepotentnostjo onečašča {najsvetejša pravila javne morale! Ne razumemo, kako moreta, recimo, Slapšak in Karel Javoršek dihati v okuženem zraku!
Poznamo moralne propalice in perfidne izdajice lastnega stanu, oskrunjevalce našega poštenega imena! Niti najmanjšega pardona več! Dosledno v ysaki stvari bomo čistili to gnilobo z našega telesa; odkrili jih bomo do nagote, da jih bo sram lastnega golega telesa!
Govorimo naravnost do njih ;
Kakor hočete sedaj oskruniti naše pošteno, dobro ime, tako ste si ga oskrunili že vsi samemu sebi!
Tam v sredini ste imeli apostola svojih idej, prevzvišenega Janka Nepomuka Jegliča! — Srečen, kdor more poslušati glas liberalnega skopljenca!
Denunciacija lastnih kolegov vpričo c. kr. okrajnega nadzornika z anarhisti; denunciacija lastnega kolege na ljubljanskem magistratu s podlim namenom odjesti mu kruh, uničiti mu eksistenco. Denunciacija, denunciacija, kako ti je ime?
Denuncianti so skopali grob Slavku Ce-pudru!
In vreden njegove bližine je sedel tam Frančišek Kuhar.
Anonimna ovadba zoper lastnega nad-učitelja, torej še podlejša denuncijacija; še bomo govorili, gospoda! Ni še konec dni po-
štenja, in dan obračuna vam prinese več nego samo trganje po glavi, ker raztrgani bodete vi, raztrgana bo vaša čast — in prokletstvo, ki ste ga sejali sami med nas — bo rodilo sad nad vami!
Na levo mu je kumoval upehani inšpektor Karel Simon!
Tam na Dolenjskem so sadovi inšpektorata, in če je delal pošteno on, ni delal pošteno župnik; če pa je delal pošteno župnik, ni delal pošteno on. In škoda, da ni bilo še Smrdela poleg, da bi bila čedna družba popolnejša. Ko bi prišel kdo z marko nepošteno kupljenih tiskovin pod vratom, s korekturo tatinsko pridobljenih in ponatisnjenih tiskovin na hrbtu, bi lahko podal roko onemu, ki nosi na čelu pečat krščanske škodoželjnosti, pečat one zapovedi, ki pravi; „Ne želi — po krivem — svojega bližnjega blaga!"
In dični deželni poslanec Jernej Ravnikar je delal simetrijo Kuharju.
Judež Iškarjot si je poiskal sam vrv, da se je obesil. In Ravnikar se je upal ziniti celo na. občnem zboru „Vdovskega učiteljskega društva" besede: „Vsak delavec je vreden svojega plačila."
To je prepotenca hinavstva, in sam se je udaril takoj po zobeh, ko je rekel, da on ni v deželnem zboru zastopnik in ne poslanec učiteljstva, temveč poslanec ljudstva, da zatorej tudi ni njegova dolžnost, da bi delal za učiteljstvo!
Zatajil je svoj stan. Pljunil je na nas, zatorej nima več mesta v naši sredi, in prokletstvo. ki ga je storil nadvsem učiteljskim stanom, bodo pomnili še pozni naši rodovi. Ne želimo, da bi ga pomnil njegov rod!
Judež Iškarjot si je poiskal sam vrv, da se je obesil!
In naša sta Iškarjota dva, in njih ime živi le od Iškarjotov!
Divide et impera: Dr. Krekov „pons asi-norum" zidajo, toda do kosti gnili so njega stebri iu ne vemo, če bo „most oslov" držal osle, ki v bojni črti korakajo do vrst naprednega učiteljstva — da bi jih uničili; mi dvomimo, in prej pade „most oslov", preden propade armada naprednega učiteljstva.
In tam na desnem krilu je zaključil vrsto Jože Cepuder!
Hm! Samogoltnost je imela tu svojo fri-volno igro. Hodil je okrog svojih kolegov, da jih pregovori, naj mu zvišajo nagrade za posle, ki jih opravlja pri „Vdovskem društvu"! On je tiral vedno boljinbolj znesek upravnih stroškov, in sedaj je nastopil gromovnik zoper nagrade, ker jih ne dobiva več sam, ampak jih prejema drugi, kakor Oepuder sam pravi: krvavo zaslužene!
Ni li hotel nekoč zavesti kolego na nepravilna pota z nekimi procenti! In na občnem zboru se je hvalil, češ, vsi odborniki so za potresa zboleli, sam sem opravljal blagajno, nihče ni vedel za knjižice in denar, in vendar se nisem denarja dotaknil. In nekaj je potem še govoril o zaslugah!
Poznamo med čebelami zvrst, ki ji pravimo trot. Pripovedujejo pa, da se ta žival najrajša drži v onih panjih, kjer je več medu. In časih, ko hoče ta žival svojega pobratima od medu izpodriniti, ga piči, da bi ga usmrtila, a s tem usmrti — sebe.
In sedaj prihaja nad nas veliki nekr-ščanski gladiator z brušenimi noži, brisač na-
prednega učiteljstva iz matrik, veliki natolce-valec in še večji gospodarski otrok in ignorant, ki ne pojmi obresti, če so že vpisane pri glavnici, ki pravi, da 10 ni 7 -f 3, ampak trdi, da šele, če je 7 in 3, lahko vemo, da je to 10, ki ne zna čitati bilanc in ki vkljub neovrglji-vim dokazom laže in trdi svojo laž še naprej, on naj nam veruje, da so bili njegovi dokazi podlo natolcevanje in obrekovanje, ki ni doseglo svojega namena.
Le 3 so se upali glasovati za Ravnikarjev predlog, da naj se račun ne odobri, in le 6 (niti polovica) se jih je strinjalo s Štrukljevimi konfuznimi izvajanji.
Ivan Štrukelj, to je oni človek, ki smo ga mi morali nekoč braniti, da ga ni pretepla — moralno — tolpa klerikalnih kmetov. K nam se je zatekel in naj bo prepričan, da se ima le nam zahvaliti, da sedaj lahko še kot Slomškar nastopa proti nam!
S tem je pa že izrečena obsodba nad voditelji Slomškarije pri tem občnem zboru.
Falzificiranje bilance.
In ta čedna družba, polna prečednih dejanj, se nam upa očitati, da smo falslficl-rali bilance, da smo takorekoč kradli denar In nepošteno postopali! Ta banda zanikrna!
V svesti smo si, da nismo omadeževali svojega dobrega imena in da nismo oskrunili svojega poštenja, če povemo javno, da se vas sramujemo, ker vaše početje ni početje — vredno imena učitelja, ampak imena pocestnih barab !
Glejmo dokaze za to!
LISTEK.
Blagemu tovarišu Slavku Cepudru.
Slutnja o pomladi je plavala po vrtovih, logih in gajih in izvabljala nežno popje v brstje, želenje in cvetje.
Učitelj Slavko je sedel ob oknu in zamišljeno zrl na daljne gore, kakor bi želel biti daleč tam na jugu.
Pa saj tja je hrepenelo njegovo srce . . .
Temne oči so se zaiskrile v globokem sv'itu in na licih sta se pordečili za rahel ton roži, ki ju je vanje dahnila — bolezen.
Z velo roko si je podprl glavo in vzdihnil.
Misli in želje pa so blodile daleč tam za gorami, pod palmami in lavorjem, daleč tam pod vročim solncem, ki v svoji neizčrpni dobroti oživlja bolno telo, vrača moči in tolaži °b zatonu, da zopet pride, da se vrne, ko Ugasne zadnja zvezda na nebu . . .
V hrepenenju se je razradostila njegova Hlada duša, v srcu pa so zarajale najslajše
melodije, ki morajo na dan v krasan spev, ki bo oril iz junaških prsi in odmeval širom mile domovine.
Njegovo hrepenenje je bilo visoko v zvezdah, v smotrih, ki jih je snovala in nizala mlada, nadepolna duša.
V	tem koprnenju se je čutil krepkega, da bi brez truda izvedel vse načrte, da se izpopolni in doseže vrhunec svojega stremljenja, da pokaže svoje delo, doseženo po vztrajnosti mučnega duha in volje.
Solnčni prameni so se vsipali v sobo in obsevali bledo lice, ki sta na njem rdeli dve roži . . .
Rahla omotica — izvor bolezni — ga je objeb, oko je izgubljeno zaplesalo po sobi in se ustavilo na belih tipkah ...
Nehote je razprl roki, in prsti so se zganili.. .
V	bolnem telesu železna volja in ne-odoljivo hrepenenje po solnčnem jugu, kjer bi se mu ojačile pojemajoče moči in poživelo hirajoče telo . . .
„Solnce bo gorkeje, toplo bo in pojdem na jug. Pojdem v zdravilišče."
Zaskelelo me je v srcu, ko sem čitala
besede, izčrpane iz mlade, nadepolne duše in oko se je orosilo .. .
Zadnja nada, solnce, jug ...
Slika za sliko se je vrstila pred mojo dušo.
Sijaj, razkošje, bogastvo, razsip, udobnost, veselje, sreča, zadovoljnost, zdravje — paradiž na zemlji. . .
In v tem paradižu pogovori o zdraviliščih, za kratek čas, za dobro voljo, iz navade, ker spada to k — noblesi.
Kam?
Kjer se zbira elitni svet!
Kdaj?
Kadar drago!
Dukati se svetijo kakor zvezde na nebu in prosta jim je pot na vse strani neba v vseh letnih časih . . .
Ej, in kolikim milijonom je zvenenje in blesk dukatov bajka iz tisoč in ene noči, in kolikim bolnim samo beseda zdravilišče blagodejni balzam, ki za hip uteši bol, svetla zvezda upanja, ki užge medlo oko . . . oaza, ki podaljša nit življenja ...
Grozno je umirati... a daleč tam za sinjimi gorami je neizmerno dobrotljivo solnce, ki oživlja bolno telo in vrača moči. ,.
Pa dukati se svetijo kakor zvezde na nebu in prosta jim je pot...
Grozno je umirati ob prvih korakih v življenje, ko je jedva storjena prva stopinja na krepko začrtano pot: naprej vsekdar, nazaj nikdar!
Vrnile so se lastovice z juga, in slavcev spev tja v sveži gaj hiti, v otožni melodiji v dalji se razblinja, nad grobom tvojim — plaka, zaihti.. .
Mara Tavčarjeva.
V marcu.
Nagnil se je svetli dan. Zapadno nebo je zažarelo v ognjenem svitu, kot bi ta valovita zemlja kje za obzorjem vzplamtela v silnem ognju. A kmalu je nebesni svod zamenjal pestrost spektralnih barv z meglenostjo neutralnih: umiral je dan, in tiho je prihajal somrak. Tam dol na vztoku proti Hrvaški v nepreglednih šumah je njegov dom in od tam njegov pohod na Savsko ravan.
Stal sem na cesti, kjer prehajajo plodne njive in vlažni travniki po nizkem jelševju in
L
Režija uprave.
„Slovenec" piše: „Tov. Štrukelj in dru-govi so jim dokazali brezvestno postopanje odbora na podlagi predloženega računskega zaključka, ki izkazuju 355 E primanjkljaja, a upravna režija stane 564 K, ki bi se pa praviloma morala vršiti brezplačno."
To so lopovi!
Vse točke, ki so se že na občnem zboru zavrnile kot neopravičeno očitanje, sedaj namenoma razširjajo še po časopisju v ravnoisti obliki. Tako delajo samo lumpje brez ozira na priimek!
Prvič bodi konštatirano, da se je pričelo podeljevati nagrade upravnikom tedaj, ko je prevzel posle blagajnika Jože Cepuder. Isti Cepuder je letal [okrog odbornikov, n a j mu vendar nagrado zvišajo, in bila mu je ta vedno premajhna, celo ko je neko leto dobil 400 K upravnine. če Slom-škarji pravijo, da je upravnina krivična, naj pripišejo to krivico bivšemu blagajniku J. Ce-pudru, sedanjemu Slomškarju. Sedanja režija je manjša od prejšnjih let.
Drugič moramo konštatirati, da je v upravnini všteta selitev blagajne 48 K, račun položnic 10 K in dolg in sodni stroški S t a -n o n i k a , ki ni ravno čedno ravnal proti društvu, o čemer bo vedel J. Cepuder več povedati. Njegov dolg je znašal skupno 62 K, ki jih je pa društvo zopet prejelo, kar je novi blagajnik tov. Furlan tudi na občnem zboru pojasnil.
In ti [lopovi trosijo sedaj vedoma laž v svet!
Ce povemo, da je Stanonik, ki je Slom-škar, potem še ta dolg tajil in da se ga je šele sodnijsko prisililo do pripoznanja, potem lahko vsa učiteljstvo izprevidi — s kakimi ljudmi imamo opraviti!
Vloga „Glavne posojilnice".
„Slovenec" piše: „Bilanca je že nepravilna, ker so med aktiva vzeli pasivno vlogo „Glavne posojilnice". Ljubljanske dekle so še pravočasno dvignile svoje] vloge, le odbor „Vdovskega društva" je toliko brezbrižen bil, da bi bil pravočasno storil svojo dolžnost. Prav sigurno je, da pri tej vlogi izgubi „Vdovsko društvo" najmanj 600 K."
Ti lopovi namenoma trosijo laž med svet, ker blagajnik sam je na občnem zboru pojasnil sledeče:
Bilanca je bila sklenjena 31. decembra, kakor je delal tudi Cepuder, torej tedaj ko še ni bila „Glavna" v konkurzu in se zatorej tudi te vloge ne more šteti med pasiva.
Drugič bodi povedano, da je bil tedaj še Jos. Cepuder blagajnik in je on nesel tudi to vlogo v „Glavno pesojilnico" na povabilo, da jo posojinica obrestuje po 5% in da je potem voljna dati tudi kak prispevek „Vdovskemu društvu". Torej je bilo očitanje, kakor bi bil sedanji blagajnik in odbor kriv, da je pri „Glavni" s to vlogo tako, podlo natolcevanje.
Odbor in blagajnik je storil vestno svojo dolžnost, ker je ta takoj šel v „Glavno", ko je slišal prve glasove o polomu, a mu te vloge niso hoteli izplačati, ker večjih vlog niso več izplačevali nikomur. Napravil je takoj v „Glavni"
hrastovju v ponosne Dobravske šume. Čutil sem njih dih, dih življenja; saj jih še niso zapisali brezvestni tujci smrti, kot tiste tam gor v moji domovini, ki sem jih ljubil in jih še ljubim brezmejno. Srce mi je utripalo v kopr-nenju po nečem, in duša je pričakovala mikov, ki bi provzročili trenutni dvig hladne dvo-cevke. Lahen pritisk, in plamen bi švignil v daljo ter objel temno senco, ki bi priplavala sem od Save. Plašno bi zbežale pasoče se srne z nezoranih njiv v lesove. Srce bi se umirilo, strast bi bila utešena.
O, duša, ali nisi zrla ljutih borb med Soln-cem in Nočjo, ne širne planjave v somraku, ne mlade Vesne v prvih zvončkih in troben-ticah, v nežnih travnih bilkah in v napetih popkih jelševja?
O, duša, je li si zakrknila sama v sebe, da nisi slišala pritajenega šepeta Savskih valov, ki so ga prinašali prvi dihi mladoletja? Ali nisi slišala zadnjih odmevov večernih zvonov, ki so ti vsekdar prešinili z bolestno sentimentalnostjo? Nisi slišala zvonkega smeha mladih, življenjapoloih deklet in njih pesmi nagajivke, ki je veljala ljubljenim fantom?
„Kaj, kaj vprašaš me zdaj!
Raj, raj piti mi daj!"
odpoved, knjižico pa vložil v „Mestno ljubljansko hranilnico", d a se knjižica že sedaj obrestuje in da izposluje „Mestna hranilnica" zopetco dobite v denarja — o čemer ni nobenega dvoma.
Da bi pa modri Štrukelj povedal pred nekaj leti, da bo nastal polom v „Glavni", bi ne vložili knjižice tja! Osli pa niso vse-gavedni.
Ostudno natolcevanje in obrekovanje pa je, da se laži, ki se jih je pojasnilo še na občnem zboru — trosi namenoma dalje.
Pripominjamo pa še, da isti „Slovenec", ki tu prerokuje nam izgubo pri „Glavni", trdi na drugem mestu, da ni mogoče pri „Glavni" od vlog izgubiti niti vinarja!
Nalaganje denarja.
„Slovenec" piše: „Dalje se je odboru po vsej pravici predbacivalo, da ni delal v smislu društvenih pravil, ker je dvignil denar iz „Kmetske hranilnice" in ga nalagal v „Hranilnico učiteljskega konvikta", o kateri se pač ne more trditi, da bi bila tako varna, kakor „Kmetska posojilnica"."
To je podlo natolcevanje in gotovo bi ne bila tako varna, če bi bili taki „poštenjaki" v njej kakor so naši voditelji Slomškarije. Sicer bo pa to že dokazal izkaz naraščanja društvenega imetja, o katerem bomo itak še govorili.
Naj pa še pripomnimo, da je prvi predlog za take ukrepe ¿izšel od Slomškarja — pokojnega Primožiča.
Sebe tolčejo po zobeh! Na svojega mrliča pljujejo gladne hijene !J
Deleži „Učiteljske tiskarne".
„Slovenec" piše; „Dokazalo se jim je, da denar vdov in sirot zlorabljajo celo v strankarske namene, ker so vtaknili v „Učiteljsko tiskarno" 21.000 K. In to so deleži, ki poro-kujejo še najmanj z enkratno vsoto. Tedaj je v nevarnosti najmanj 42 tisoč kron."
Banditje, falsifikatorji številk!
Povedalo se je na občnem zboru, da znašajo deleži le 20.000 K in da je 1000 K obresti, ki se dvignejo in porabijo za popla-čevanje vdovam, in vi še vedno trosite namenoma laž v svet! Podleži, niste li slišali od blagajnika, da „Učiteljska tiskarna" redno plačuje obresti od deležev, da so vse obresti označene v blagajniški knjigi, a še vedno trosite satansko laž v svet.
Ne veste li, da je bil rajnki vaš Primožič tisti, torej Slomškar, ki je predlagal na občnem zboru, naj se vzame za 20.000 K deležev pri „Učiteljski tiskarni"?
In sedaj tolčete sebe po zobeh! Na svojega mrliča pljujejo gladne hijene!
Hranilni knjižici št. 22. in 31.
„Slovenec" piše: „Dalje se jim je povedalo, da je ; bilo že leta 1904. vloženih na knjižico št. 22 202 K, ki so do konca leta 1905. narasle na 210 K 71 v, a je potem ta knjižica v naslednjem letu popolnoma izginila iz bilance."
In nisi slišala niti simfonije življenja, pesmi o večnomladi ljubezni, ki je vrela iz stotero ptičjih grl in katera te je vselej omamila ter te navdala s čuvstvom, na katerega si se vselej spomnila v težkih urah dvoma, meneč, da je to že samo vredno življenja?
O, duša, a!i si prenehala celo misliti, ker nisi prišla do zaključka, da je iz solnca in ljubezni vzklilo vse to in tudi — ti?J
A moja duša ni bila dovzetna za vse to. Ona ni razmišljala in čuvstvovala o tem, marveč je že z nervoznostjo pričakovala, da bi uničila to, kar sta ustvarila solnce in ljubezen. Zahotelo se ji je po krvi!
Kar je pridrvelo tik nad vrhovi mladega jelševja v divjem rajanju dvoje temnih kontur; telo mi je zdrhtelo, bliskovito je bila puška ob licu, in strel je planil v pozni 'somrak. Dva votla padca — dva kljunača, in duša mi je bila mirna, in prost je bil polet njenih sil.
Obrnil sem korak proti domu v mehko marčevo noč, ne meneč se za to, da sem ubil s kruto roko dvoje življenj, veselečih se ljubezni v tihem, pomladnem večeru. Lovec!
C.
Torej — kradli smo!
Gospoda, tedaj je bil še vaš pristaš — Slomškar Cepuder! — blagajnik in za njegovega blagajniškega poslovanja je izginila ta knjižica iz bilance, kako je izginila — to vam je pojasnil on sam na občnem zboru.
Sedaj ga imate med sabo, p r i m i t e ga, nas pa pustite pri miru, ker nismo imeli s to knjižico nikakega 'opravka.
Pridržimo si pa pravico, da izpregovo-rimo še o podrobnostih, kako je postopal vaš blagajnik z „Bližabetno ustanovo".
„Slovenec" piše: „Dalje se je konštati-ralo, da je zadružna knjižica št. 31, že par let enake vrednosti: leta 1909. — 210 K, leta 1910. istotako 210 K."
Simulirate li prirojeno bebstvo ? Ali se ni pojasnilo, da je ta zadružna (deležna knjižica posojilnice, od katere se o b r e-s t i porabijo, ker iz česa naj se pa plačujejo podpore vdovam — če ne iz obresti?! In to niso hranilne, temveč deležne obresti!
Zloba se vam vidi iz vsake besede, saj je vaš blagajnik postopal tako!
Inventar.
„Slovenec" piše: „Tudi inventar je že par let enako vreden, dasi bi morali vendar praviloma odračunati najmanj deset odstotkov."
Železna blagajna, ki je bila svoj čas vredna 200 K, se je sedaj že spravila na 150 K. Ce bi odračunavali redno 10%, bi nazadnje ne imela blagajna sploh nikake vrednosti.
Do tega pa ni mogoče spraviti take blagajne, da ne bi bila ničesar vredna, rčetudi bi vsi Slomškarji butali s svojimi kamenitimi glavami ob njo noč in dan, ker vsaj železo bi obdržalo svojo vrednost, če se ne bi pri tem navzelo slomškarske duhovitosti in bi potem ne dobilo še večje vrednosti?
„Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta".
„Slovenec" piše: „Konštatiralo se je dalje, da je v „Hranilnici učiteljskega konvikta" vloženih 77.000 K in da bi bila ta hranilnica že zdavnaj kaput; kajti vse druge vloge znašajo komaj 25.000 K. Vzdržuje se ta zavod tedaj samo s pomočjo denarja ubogih vdov in sirot."
Slomškarski banditje, falsifikatorji številk, tatovi poštenega dela in imena !
Pisec teh infamnih laži še pogledal ni letnega računa „Hranilnice in posojilnice", ker sklepom tega ima hranilnica 188.727 K 67 h skupnih hranilnih vlog; vloge „Vdovskega društva" znašajo 77.301 K 32 h ; torej je drugih vlog za I I 1.426 K 35 h, reci: sto-enajst tisoč 35 h in ne 25.000 K, kakor podli natolcevalec piše v „Slovencu"! Ce je to Štrukelj pisal, bomo odslej laž krstili z njegovim imenom!
Koliko je garancijske varnosti za hranilne vloge, pa razvidimo iz zadnjega računskega zaključka hranilnice, ki ga niso v stanu zavreči še tako podli Slomškarji, ker je absolutno neovrgljiv.
Naj le pogledajo podle duše Slomškarji v računski zaključek, v poročilo načelstva, o zadružnem poslovanju, odstavek 11., pa bodo takoj uvideli, kako podlo so natolcevali, kako satansko so lagali, ko so zbujali dvom, da ni garancijske varnosti pri posojilnici. Podli lažnivci in ponarejevalci številk!
Najboljše poročilo glede varnosti hranilnih vlog je pa to, da je razmerje lastnega imetja proti tujem 1:5, torej najugodneje, kar se sploh da doseči in se upa naša posojilnica v tem oziru konkurirati z vsako drugo.
Pa naj se upa še kdo natolcevati glede varnosti vlog, vam posvetimo tako, da bodete strmeli! Pri svinjah govorimo o umazanih rilcih!
Najpodlejše je to, da se po krivici napada najpoštenejše ljudi, ljudi, ki v posojilnici delajo najskrbneje z denarjem, ki se dan za dnem trudijo, ki uložen denar z večjo previdnostjo obračajo — nego lasten denar. Trudijo se, da povzdignejo kredit, čast in ugled zavoda in sedaj pride podli človek in oskrunja pošteno ime njih, ki jim ne sega on niti do kolen.
Ni ga človeka, ki bi se njim upal dokazati niti za las nepoštene misli, kaj še dejanja !
Hujše dejanje od bogoskrunstva s tem započenjajo in to na podlagi proklamirane svoje krščanske vesti. Falotje! Najpodlejše „krščanske" duše ste!
Nezaupnica.
„Slovenec" piše: Na vse te nepravilnosti so se silne nerodno in nejasno zvijali, a razsodnih niso prepričali, zato se jim je od strani članov „Slomškove zveze" izrekla nezaupnica in stavil se je predlog, da se račun ne odobri, kar pa so seveda liberalni backi storili, ki še globoko tiče v sponah liberalnega terorizma."
Iz kakšnih vzrokov se je predlagala nezaupnica in s kakšnimi banditi se je imelo napredno slovensko učiteljstvo v številu 40 proti 13 dne 18. aprila t. 1. boriti — to smo namenoma postavili pred forum vsega slovenskega učiteljstva, da to izprevidi, kakšni so naši „krščanski" učitelji kot orodje v rokah klerikalne stranke in „Slovenca"!
Politika.
„Slovenec" piše: „Ko jim je tov. Štrukelj brusil v brk, da so „Vdovsko društvo", ki bi moralo biti popolnoma izven stranke, zapeljali v političen vrtinec, da podpirajo z denarjem vdov in sirot najslabšo stranko in najpodlejša slovenska lista, je zahrumelo med prizadetimi, katerim pa so se člani „Slomškove zveze" pomilovalno smejali."
Konštatujemo le eno, da je dal tov. Čer-nagoj v zapisnik, kar je notiral tudi zastopnik politične oblasti, da je Štrukelj bil prvi, ki je zanesel politiko v društvo in noben član „Slomškove zveze" se ni upal temu oporekati.
Učiteljska grobnica.
„Slovenec" piše: „Gangl se je vsajal nekaj radi učiteljskih plač, nakar pa se mu je zabrusilo, da je grobnica učiteljskih interesov v Frančiškanski ulici št. 8."
Grobnica je za one, ki uganjajo taka fa-lotstva kakor naši „Slomškarji". Seveda, če bi bilo napredno učiteljstvo tako gospodarilo kakor razni Slomškarji — o njih bomo še govorili!
—	bi bila to grobnica, toda naše delo je pošteno, zato je pa to grobnica učiteljske Slomškarije. Nasprotno je pa tu ravno vstajenje in zmaga naprednega učiteljstva nad našimi stanovskimi propalicami in izdajicami.
Dan našega vstajenja, dan naše zmage nam bo prisijal od tu! To si zapomnite, in če se zaklinjate vsi zoper nas, nas ne bodete nikdar premagali, ampak sebe ob teh navalih
—	ubili!
Gangl ni o plačah zinil niti besede. Pac pa je rekel, da Štrukelj natolcuje in obrekuje. Štrukelj je te očitke molče spravil v žep.
Le poštenemu delu napoči dan zmage!
Leviti Jos. Cepudra.
„Slovenec" piše: „Ko je vihar polegel, J brali so jim levite tovariši Cepuder, Ravnikar, Slapšak, ki jim je dokazoval nevarne zveze s Celjsko zadružno zvezo, kar so liberalne buče prav nekako poparjeno poslušale. Že so se kolovodje bali, da se bodo nekateri njih pristaši zbudili, zato so hitro napeli svoje jezičke Jelene, Crnagoj, Kecelj — in kimavci so jim kimali."
Najprej naj pojasnimo prav mirno, če bi morali izpremeniti pravila, kakor se je nasve-tovalo, bi morali s tem plačevati fogromno davka, ki ga sedaj ne. Kdor torej želi dobro društvu, ne bo nikdar zahteval izpremembo pravil. Režijski stroški bi s tem davkom tako narastli, da bi društvo gotovo dospelo do krize in bi se morala znatno zvišati članarina.
Kar se pa tiče levitov Ravnikarja in Cepudra, naj nam posebno Cepuder verjame, -da je šel z maslom na solnce in ne bomo sedaj pardonirali ničesar!
Volitve in zmaga!
„Slovenec" piše: „Po dveinpolurnem zborovanju so se pričele volitve. Prešli pa so na to točko le z nasiljem, ker so nam preprečili nadaljno debatiranje, kar se je seveda zgodilo prvič in zadnjič. Volitve so pokazale, da so liberalci zmožni počasi uničiti plemenito društvo. O, zaslepljenci! Bog Vam pomagaj!"
Povemo, da se je zgodilo podlo natolcevanje prvič in zadnjič in verujte nam, da bomo prihodnjič človeka, ki bo tako podlo natolceval kakor je sedaj Štrukelj, dobesedno vrgli takoj ven iz dvorane, ker

gnovi v različnih jedeh in pijačah, oziroma kroženje krvi in alkohola po človeškem telesu.
Predsednik predlaga, da se [naprosi deželni odbor, da založi obe nazorili, kar se sprejme soglasno.
Po obedu v „Brezalkoholni gjo-stilni" se je nadaljevalo zborovanje in je tu najprej poročal tov. J. Grad o temi: „Abstinenca izven šole".
Dobro premišljen referat je bil sprejet s ploskanjem.
Pomenljiv stavek v njegovem sestavku je: „Odpustnike vpišimo v izobraževalna društva ter tudi tukaj nanje vplivajmo s poukom in lastnim zgledom !"
Končno je zborovalce prav temeljito seznanil tov. J. Slapšak o slovenski „Proti-alkoholni literaturi" v svojem kaj preglednem poročilu.
Potem so bili izvoljeni okrajni zastopniki, ki naj agitirajo iu delujejo za abstinenco med tovariši.
Odbor je sledeči: predsednik Julij Slapšak, nadučitelj v Vodicah na Gorenjskem; tajnica Angela Troštova, učiteljica ravnotam. Odborniki: Štrukelj, Horvat, Grad, J. Novak in Terezija Kovačičeva.
Končal se je shod ob 4. uri popoldne v splošno zadovoljnost vseh navzočnikov.
Vsi smo bili prav dobre volje vzlic temu, da nismo izpili kapljice opojnih pijač.
Zato le v krog abstinentov ali treznikov in na delo za sveto protialkoholno stvar, kdor je dobre volje!
Vaš stari abstinent.
Urnik kontovelske šole v poletnem tečaju 1.1829.
(Donesek k zgodovini ljudske šole v tržaški okolici.)
Poroča Ferdo Plemič.
Prijateljska roka tovariša Frana Marte-lanca, voditelja ljudske šole v Proseku, mi je izročila v pogled menda najstarejši akt, ki ga hrani omenjena šola v svojem arhivu. Slovenski naslov tega nemško-slovenskega akta je: „Restalenje teh Ur poleitnim Cur si 1829."
Slovensko besedilo je seveda pisano v bohoričici; z nemškim itak nočem nadlegovati bralca. Ta čestitljiva listina je gotovo zanimiva, ker nam ilustruje takratne ljudskošolske razmere v naši tržaški okolici.
Podpisana sta pod ta urnik bržkone tedanji kontoveljski župnik (podpis nečitljiv) in Tomaso Fischer, „capellano". Urnik pa je spi-
sala, in to jako čedno, tretja roka, bržkone učitelja-mežnarja, ki je v onih časih poučeval na tej farni trivialki in ki bržkone ni bil domačin, sodeč po posameznih izrazih in načinu pisave.
Glede šole, ki ji je veljal ta urnik, imam pripomniti, da je tržaška občina ustanovila ljudsko šolo za Prosek-Kontovel jedva i. 1854., kar pa seveda nikakor ne izključuje, da ne bi že dolgo let poprej životarila kakšna farna tri-vialka v Kontovelju. Vsaj v Opčinah (dekanijski sedež) je obstojala taka šola že v letu 1798., tri druge okoliške šole (v Katinari, Bar-kovljah in Bazovici so bile ustanovljene za francoske okupacije, škedenjska šola pa i. 1827. Glede 'uradnega jezika je razvidno iz sledeče listine, da je bila nemščina [gospodujoči jezik v onih časih, bržkone tudi glavni predmet kontoveljske trivialke, ona nemščina, ki je danes skoro brez [vsakega sledu izginila iz tržaških šol. V poznejši dobi (razvidno iz aktov barkov-ljanske ljudske šole) so se listine, osobilo zapiski o javnih izkušnjah, sestavljale ponekod edinole v slovenskem jeziku. To sicer v času, ko je imela še vedno duhovščina nadzorstvo ljudskih šol v svojih rokah. Od poznejših časov naprej pa je notranji uradni jezik naših okoliških šol italijanski. Tudi krajevne konference (vsaj v predmestju) se vodijo v italijanskem jeziku.
Na peticijo učit. osobja neke predmestne šole (Rojan) v minolem šol. letu (1909—10.), naj bi se ločile lokalne konference italijanskega in slovenskega oddelks iste šole ter naj bi se učiteljstvu poslednjega pripustilo slov. razpravni jezik, je občinska šolska oblast odgovorila, kolikor sem pač poučen), da pa se ne zabranjuje učitelju slov. oddelka razpravljati o pedagoškem vprašanju v slov. jeziku ako italijanskega ni dovolj zmožen. Zapiskniki pa naj se pišejo kakor dosedaj v ital. jeziku.
Toliko le mimogrede o uradnem jeziku naših okoliških ljudskih šol. Podrobnejše podatke si prihranim mogoče za poznejšo priliko.
Pripomnim še, da nemščina — nekoč glavni predmet — životari le še na rojanski slovenski ljudski šoli kakor neobvezni predmet. Po gotovih glasovih soditi, pa jo menda nameravajo zopet uvesti (poleg ital. jezika!) kakor obvezni predmet na vseh naših ljudskih šolah v okolici. Koliko je resničnega na tem glasu, ne bi znal ravno povedati. Na vsak način zahteva stvar resnega preudarka.
Ne preostaja mi drugega nego podati sedaj obljubljeno „Restalenje teh Ur poletnim Cursi 1829."
Dnewe	I. Class	Predpoldne			Popoldne		
		od 9 do 10	od 10 do 11 od 11 do 12		od 1 do 2	od 2 do 3	od 3 do 4
Pondelik	Sdoleni restalenje.	Katehet	Brat	S glave vzhit	Bustabe spo-snat. Buhsta-birat	Regelze zhes taista	Poj et
	Sgorni restalenje.		Kateehismus	tajištu	Brat	do.	Musko
Tork	Sd. B.	—	Pisat in tu popraulat		Potihu Brat	v Nemshki Sprahi se mujat	—
	Sg. R.	Katehet	Brat	sprashanje is branga	lepu Pisanje		—
Sreda	Sd. R.	Katehismus repetirat	—	v Sprahi se mujat	Buchstabe sposnat, buh-stabirat	Dolshnosti tih Podlosch-riili	Pojet
	Sg. R.	—	Sprahounik		Brat		Musko
Zhetertik	Sd. R.	Katehet	Katehismus brat	S glave Raitat	—	—	—
	Sg. R.	—	S glave se vuzhit	S ziframi raitat	—	— ■	—
Petek	Sd. R.	—	Pisat	Popraulat	Pisat	Buchstabirat	—
	Sg. R.	Katehet	Buchsta-bint	Sprahounik meihen	Dictando	Pisano popraulat	—
S&botha	Sd. R.	—	Brat	S glave raitenge	Buhstabirat	Ministranz	Pojet
	Sd. R.	Evangelium	Branje is Evangelia	Ziframi raitat	Brat	do.	Musko
Nedela	Nedelske Shularije	Pridiga	Sveta Mas h a	—	Brat	Pisat	Rai tat
Iz tega je razvidno:
1.	Trivialka je bila enorazreduica z dvema oddelkoma in nedeljsko šolo.
2.	Šolmašter in učenci so bili dobro upreženi; „mujali" so se v spodnjem oddelku 27 ted. ur, v zgornjem 28 ted. ur, v nedeljski šoli 5 ur.
3.	Glavni predmeti so bili pač verouk in nemščina. Glasbi je bilo določenih 6 tedenskih ur.
4.	„Sakrosankten" dan je bil četrtek popoldne.
In mogoče se razvidi še drugega marsikaj, kar zasledujemo tudi na raznih trivialkah istih časov.
Dakako je bila kontoveljska šola — kakor tudi druge v oni dobi — pod duhovskim nadzorstvom. Zanimiv je predmet: „Dolshnosti tich Podloshnih", reminiscenca uredbe francoskih ljudskih šol, embrijo današnjega zgodovinskega pouka.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
„Jubilejska samopomoč". Dne 20. sušca 1911 je umrl član Pavle Šile. Ge. vdovi sem izplačal postavni delež. Vsem članom sem razposlal položnice, ali odzvala se je dosedaj komaj polovica. Prosim, da se takoj vplačajo v s i z a s t a n k i, da bo zopet red « knjigah. Članov je sedaj 235, pa bi jih bilo lahko 400.	Predsednik.
Iz zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za le-tožnjo glavno skupščino sta dalje izvolili:
II.	Ljubljansko učiteljsko društvo: 3. Iv. Dimnik, 4. Jakob Furlan, 5. Fran Marolt, 6. Vendelin Sadar, učitelji v Ljubljani.
III.	Tolminsko učiteljsko društvo: 7. Josip Rakovšek, nadučitelj — Sv. Lucija; 8. Fr. Ločniškar, učitelj — Logje-Robidišče pri Bre-ginju; 9. Albin Miklavič, učitelj — Kobarid; 10. Ivan Matelič, učitelj — Sužid pri Kobaridu; 11. Ivan Grželj, učitelj — Volče pri Tolminu; 12. Justina Silič, učiteljica — Drež-nica pri Kobaridu; 13. Marica Perin, učiteljica — Grahovo ob Bači.
Prosimo še druga Zavezina diustva, da nam nemudoma prijavijo delegate in vrnejo „Društvene izkaze".
Referate za glavno skupščino so dalje prijavili:
1.	Delo kot vzgojno sredstvo, šole delavnice in Mannheimski sistem. Poročevalec gosp. Henrik Schreiner, c. kr. učit. ravnatelj v Mariboru.
2.	Slovansko šolstvo v Trstu. Poročevalec Ferdo pl. Kleinmajer.
3.	Nekaj misli o reformi učiteljske organizacije. Poročevalec Fran Marinček.
Za vodstvo „Zaveze": L. Jelene.
Kranjsko.
Občni zbor „Narodne šole" se je vršil v torek, dne 18. aprila 1911 v „Narodnem domu" ob 9. uri dopoldne.
Mesto obolelega predsednika tov. Anton Razingerja je otvoril zborovanje njega namestnik tov. Jakob Dimnik.
Sprejme se tajnikovo in blagajnikovo poročilo z nekaterimi opazkami od strani tov. Josipa Cepudra.
Na predlog tovariša Ivana Schmeideka se izvoli stari odbor, ki se je konstituiral tako-le: Anton Razinger kot predsednik, Jakob Dimnik njega namestnikom, Fran Gale tajnikom, Alojzij Kecelj blagajnikom. Ostali tovariši in sicer Jakob Furlan, Gregorin Josip, Likar Janko, Režek Jurij in Trost Frane Ks. odbornikom. Kot pregledniki računov pa tovariši Janez Leveč, Vendelin Sadar in Luka Jelene.
Predsednik se zahvali navzočim tovarišem za obilno udeležbo ter zaključi zborovanje.
Učiteljsko društvo za okraj Novo mesto je zborovalo v nedeljo, dne 2. aprila, v Novem mestu. Na zborovanju je predaval preiskovalni sodnik g. Kuder o § 420. kaz. zakona. Taka predavanja so jako važna, zakaj so slučaji, v katerih si učitelj ne more pred-očiti, kako daleč sme učenca v izrednih slučajih kaznovati. Predavanje je vsem dobrodošlo, zato bodi tem potom gosp. preiskovalnemu sodniku, odkritosrčnemu prijatelju uči-teljstva, izrečena najiskrenejša hvala za njegov trud 1
Predaval je še tovariš Zagorc iz Bele Cerkve: „Mladina in alkohol". Tudi ta referat je bil skrbno sestavljen.
Delegatom za glavno zborovanje Zaveze se izvolijo tov. Marok in gdč. Bantanova in Vercetova.
Postojnsko okrajno učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor na Razdrtem v četrtek, 4. maja t. 1., ob pol 3. pop. z običajnim dnevnim redom. Poleg tega predava vodja gluhonemnice v Ljubljani tov. Grm o temi: „Kako je ravnati z nagluhimi in kako odpravljati izgovoine napake".
Tovariš ravnatelj Brinar nam razkaže
s k i op t ikon ter obenem poroča: „O njega uporabi pri pouku".
Tovariš Vinko Zaletel nam končno prečita utemeljene teze o temi: „Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine".
Dragi tovariši in cenjene tovarišice ! Odbor se je potrudil, nuditi Vam čim največ aktualnega; zato vabi in opravičeno pričakuje, da se tega našega strogo učiteljskega zborovanja udeležite polnoštevilno.
Torej na veselo snidenje !
Odbor.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani je imelo svoj občni zbor za upravno leto 1910. dne 18. aprila t. 1. v „Narodnem domu".
Predsednik Juraj Režek otvori ob 10. uri zborovanje s presrčnim pozdravom ter kon-statuje sklepčnost. Spominja se tudi umrlih članov in pozove navzočnike, da se dvignejo s sedežev v znak sožalja in počeščenja njihovega spomina, kar se tudi zgodi. Poživlja Člane, da jim bodi skrb in blagor za društvo vedno pri srcu.
Ko imenuje overovateljem zapisnika Fr. Ornagoja in Vendelina Sadarja, predstavi oblastvenega zastopnika, policijskega komisarja Fr. Šviglja, pozove tajnika, da poroča o društvenem poslovanju.
Iz tajnikovega poročila povzamemo, daje k društvu pristopilo 5 udov, 3 so izstopili, 3 pa umrli. Koncem leta je imelo društvo 110 udov in je podpiralo 35 vdov in 34 sirot. Vsled naraščanja vdov iu sirot se društvo zelo obremenjuje. Končno prosi zborovalce, naj bi tudi v prihodnje požrtvovalno podpirali društvo najblažjega namena.
Blagajnik Jakob Furlan poroča o računskem sklepu, proračunu in bilanci.
O tej točki se je razvila obsežna debata, v kateri so se kritikovali razni postavki računa in so se zahtevala pojasnila. Debate so se udeležili Jos. Cepuder, Julij Slapšak, Jernej Ravnikar in Ivan Štrukelj; slednji je zašel celo na politično polje z izjavo, da so z denarjem vdov in sirot podpira najslabša politična stranka in najslabši list v deželi. Predsednik strogo opozarja govornika, da naše društvo ni politično ter da bo vsakemu vzel besedo, ki bi se drznil prekoračiti delokrog pravil. Na izvajanja, da denar ni varno naložen, omenja predsednik, da se je nalagal po sklepih občnih zborov.
L. Jeleoc in Jakob Dimnik sta pojasnila gmotno stanje „Učiteljske tiskarne"; slednji je izjavil kot načelnik nadzorstva, da presegajo aktiva za 75.000 K pasiva.
Tajnik Kecelj odgovarja Štrukelju rekoč: Denar mora biti glasom pravil ne samo varno, ampak tudi dobro naložen. Od 1. 1898. do 1904. se je društveno premoženje sukalo med 110.000—113.000 K; v 1. 1905. pa se je dvignilo vsled prenosa v zavode z večjo obrestno mero na 115.000 K, v 1. 1907. pa vsled dedščine po pok. Jos. Travnu (nad 8000 kron) na 126.000; danes pa znaša društvena imovina nad 127.000 K. Glede varnosti pri stanovskem denarnem zavodu pa izjavlja, da se sme vzeti le toliko hranilnih vlog, kolikor znašajo podpisani deleži. Ker poleg te varnosti zavod prav dobi o funkcijonira, je izguba izključena. Najbolj dvomljiva vloga 1696 K 60 h v Glavni hranilnici tudi ne bo izgubljena, kar je pojasnil ob roki „Zadruge" št. 4. t. 1.
Ko je Fr. Črnagoj podal nekatera pojasnila glede nagrad in poudaril, da se je društveno premoženje faktično dvignilo, izjavlja poročevalec Jakob Furlan: Številkam, katere je bral Štrukelj, ne more ugovarjati, ker ono, kar so drugi sestavili in občni zbori že preje odobrili, ne more biti preporna točka današnjega zborovanja. Vloga pri Glavni hranilnici je pravilno izkazana, ker 31. decembra 1910. ta zavod še ni bil v konkurzu. Odločno tudi izjavlja, da je račun popolnoma pravilen. Prosi pa:'a) Vsak ud naj pošilja udnino po položnici in naj zanjo pridene 10 h.
b)	Pridobivajo naj se novi člani.
c)	Udje, ki imajo priliko občevati s po društvu podpiranimi vdovami, naj jih pouče, da so vse govorice o gmotnem propadanju društva neresnične; tem načinom naj se rešijo mučnih skrbi, katere so jim povzročili brezvestni obrekovalci.
Julija Slapšaka predlogi: a) odpovedo naj se deleži „Učiteljski tiskarni"; b) hranilna vloga v „Kmetski posojilnici" naj se dvigne in drugod varno naloži; c) denar iz „Hran. in pos. Učit. konvikta" naj se dvigne le v tem slučaju, ako bi ne marala pristopiti „Zadružni Zvezi" v Ljubljani; so se vsi odklonili. Zanje je bilo 13, proti pa 40 glasov.
Računski sklep se odobri z veliko večino.
Imenom pregledovalcev računa izjavlja Fr. Gale, da so račune natančno pregledali in jih našli v vzornem redu. Poročevalec predlaga, da se da odboru in blagajniku absolu-torij, kar se je z veliko večino sprejelo.
Izvoljeni so bili: Predsednikom Juraj Režek, blagajnikom Jakob Furlan, odbornikom: Fran črnagoj, Jakob Dimnik, Josip Gregorin, Luka Jelene, Alojzij Kecelj, Anton Likozar in Janko Žirovnik; pregledovalcem računov pa: Fran Gale, Fran Marolt in Vendelin Sadar.
on ne spada v družbo poštenja - I kov. Isto se zna zgoditi Ravnikarju, čeprav je poslanec, saj je sam izjavil, da mu ni mari učiteljskih interesov! To ad notam! Nasilneži naj ne govore o nasilju!
Kar se pa tiče uprave društva, pa preidimo do številk, in sicer je bilo leta:
1905.	22 vdov 4230 K in 17 sirot 778 K
1906.	22 „ 4525 . „ 15 „ 794 „
1907.	22 „ 4480 „ „ 12 „ 630 .
1908.	29 „ 4783 „ „ 13 „ 740 „
1909.	32 „ 5704 „ „ 30 „ 1456 „
1910.	35 „ 6103 „ „ 34 „ 2060 „ Kdor torej pregleda gorenjo tabelo, mora
uvideti, da je v teh letih število vdov naraslo od 22 na 35, torej za 13 več, in število sirot od 17 na 34, torej za 17 več. Tako močno so se torej morale pomnožiti podpore, in naj bi bil ta ali oni odbor, nastati je morala kriza zaradi naraščanja vsote, ki se je morala izplačati.
Banditje so torej oni, ki trdijo, da je krizo provzročil odbor!
Da pa odbor skrbi za povždigo društva in naraščanje imetja, nam dokazujejo sledeče številke:
Leta 1904. je bilo imetja 113 643 60 K „ 1905. „ „ „ 115.715 63 „ „ 1906. „ „ „ 116.215-63 „ „ 1907. . „ „ 126.488 98 „ n 1908. „ „ „ 127.814-20 „ „ 1909. „ „ „ 127.767-78 „ „ 1910. „ „ „ 127.412-10 n Ce bi torej odbor ne skrbel, da se je osnovni kapital tako plodonosno nalagal in množil, bi bila danes neizogibna prav huda kriza. Le odboru gre torej v tem oziru priznanje, da se je vkljub visokim podporam množil osnovni kapital.
Da pa je v letu 1909. nekoliko padlo, je krivo to, da je naraslo število podpiranih vdov in sirot, kar nam izkazuje gorenja tabela. Zatorej je bilo potreba pokriti primanjkljaj 46 K 42 h in istotako za leto 1910. — 355 K 68 h.
Naj se pa izognemo vsakemu namiga-vanju k nepoštenemu navajanju, zato povemo tudi, da je leta 1907. pripisano tudi Travnovo volilo, da se ne bode reklo, da se lastimo tuje zasluge.
Naše delo je odkrito in pošteno, zato se tudi javnosti ne bojimo !
Ponavljamo: če bi se odbor tako vestno ne trudil, da je tako znatno zvišal osnovni kapital, da ga je kar najvišje nalagal, bi nastopila danes huda kriza.
Prepričani smo pa, da smo izšli iz boja podlega natolcevanja polni zmage, nabolj pa v moralnem oziru, ker neomadeževano je naše pošteno ime, neoskrunjeno je naše pošteno in vestno delo.
Osramočeni so pa skrunilci poštenosti pred vsem slovenskim uči teljstvom; osramočene so propalice našega stanu, oni Slomškarji, ki so nam očitali nepošteno poslovanje in fasifi-kacijo bilance!
Sedaj pa naši leviti!
Slomškarji so oni, ki sami zvišujejo nagrade! Slomškarji so oni, ki tajijo dolg pred scdnijo, dokler se jim ta ne dokaže. Slomškarji so oni, ki ne vpisujejo popolnih vsot v blagajniške knjige in jih vplačajo in vpišejo šele potem, ko se jih tirja in prisili v to. Slomškarji so oni, ki posojujejo denar brez vednosti odbora, torej postopajo nepošteno! Slomškarji so oni, ki prejmejo dvojno pristopnino, a ne vrnejo enega dela prej, nego se jih v to prisili, ki se jim ne smilijo vdove in ne sirote, katere hočejo takorekoč oguljufati! Slomškarji so oni, ki sumljivo vodijo račune in opravljajo blagajniško knjigo. Slomškarji so oni, ki proti sklepom odbora samovoljno prepisujejo hranilne knjižice, da potem „izginjajo iz bilanc".
Še več bomo povedali, če nas bodete gnali v to!
Pripravljeni smo pa vse vsak čas dokazati!
Nepoštenjaki ste!
Koljite se med seboj!
Koljite se med seboj, mi se ne bomo več klali z vami, ampak bomo stopali preko vas in vaše besede ne bodo onečaščale naših vrst — niti vaši zgledi ne bodo oskru-njali naše časti!
Kadar bo dovolj p r e p o -tence, vas po mečemo ven tudi iz gospodarskih organizacij!
„Slovenec" in resnica.
„Slavno uredništvo „Slovenca" v Ljubljani. Sklicuje na tiskovni zakon prosim, da priobčite v „Slovencu" glede na njegovo notico „Kdo podpira „Jutro"?", ki je stala med „Ljubljanskimi novicami" v št. 85, dne 13. aprila t. 1., sledeči popravek: Ni res, da je upravni svet „Učiteljske tiskarne" kdaj izjavil, da fondi „Konvikta" in „Vdovskega zaklada" nesejo tiskarni „ne vemo že kolike obresti". Res pa je, da je upravni svet „Učiteljske tiskarne izjavil, da se denar „Konvikta" in „Vdovskega društva" v „Učiteljski tiskarni" obrestuje po 5 odstotkov, torej bolje nego v kaki drugi hranilnici. — Za upravni svet „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, dne 14. aprila 1911. — L. Jelene, predsednik. — Koliko je ta najnovejši produkt gospoda Luke vreden, se razvidi iz današnjega poročila o občnem zboru „Vdovskega društva", katerega naj vsak natančno prebere in bo videl, da se „Vdovsko društvo", kojega denar je naložen v „Učiteljski tiskarni", tako obrestuje, da izkazuje bilanca deficit in so mnogi učitelji na včerajšnem občnem zboru izrekli odboru tega društva nezaupanje! Denar učiteljskih vdov in sirot je izgubljen, požrlo ga je „Jutro" in Luka Jelene naj popravlja, kolikor hoče. Popravki Luka Jelenca niso vredni ene fige." —
To poročilo je bilo v „Slovencu" isti dan, kakor infamni falsifikat o občnem zboru „Vdovskega društva". Iz tega se da sklepati, da „Slovenčevi" uredniki še ne vedo koliko masla imajo naši Slomškarji na glavi in kako verodostojna so njih poročila. Slomškar Cepuder bo vedel povedati, da je tiskarna vedno redno plačevala obresti. Da jih pa plačuje š'e sedaj, je najboljši dokaz to, da Slomškarji sami že navajajo 1000 K obresti poleg 20.000 K deležnih vlog. Da bi tiskarna provzročila krizo v „Vdovskem društvu", je podla laž in to laž vsakdo lahko jasno razvidi iz številk v našem današnjem uvodnem poročilu — postavka „Volitve in zmaga!"
Nuna in kanarček.
Prešeren je pel: „Le celico naj'no zapri va, prostosti sveta ne želiva!" — Škof Jeglič pa poje: „Le celice svoje odprite, za S. L. Š. v boj pohitite!" — In res so se dne 23. t. m. udeležile Uršulinke v Ljubljani občinskih volitev, da pomagajo s svojimi glasovi do zmage stranki, ki kandidira tudi dva katoliška moža, ki ju državno pravdništvo preganja zaradi — sleparij! Tako so umazani politiški valovi udarili ob zapah kloštrske porte in brizgnili blatne pene v svetost samostanskega življenja! Kaj so s tem klerikalci dosegli, naj premišljajo sami! Mi hočemo povedati nekaj drugega: V Ljubljani govore, da je ležal na smrtni postelji oče-učitelj, ki mu je bila hči Uršulinka. Umirajoči oče je želel še enkrat videti svojega otroka. Toda tej je obljuba branila stopiti iz samostana k smrtni postelji očetovi. Sedaj pa ni nobeni nuni branila nobena sveta obljuba na volišče! Ljudje se sedaj izprašujejo: Kaj je več, ali IV. božja zapoved ali politika? — Škof Jeglič je gotovo prepričan, da je tako postopanje veri samo v korist! —
Ker smo ravno pri kloštru, se spominjamo te-le dogodbice: V škofjeloškem ženskem samostanu je živela pobožna nuna, ki je bila teta nekega sedanjega klerikalnega odličnjaka. Ta tedanji ateist je nekoč svojo teto obiskal, in ta ga je pozdravila z lepim krščanskim pozdravom: „Gelobt sei Jesus Ohristus!" — „Ach, was, gelobt sei Jesus Christus!" odvrne nečak, „haben Sie nichts, um meinen Magen zu starken?" — In pobožna teta nuna, kakor je bila dobrega srca, gre in prinese svojemu vernemu nečaku stekleničico dobre pijače — bržkone je bil kak „Klostergeist". In sedanji klerikalni odličnjak prime steklenico s plemenito, želodec okrepčujočo vsebino, jo dvigne visoko v zrak in vzklikne: „Jetzt aber — gelobt sei Jesus Ohristus!"
Koliko je resnice na tej značilni dogod-bici, o tem bi morda vedel kaj več povedati — dr. Ivan Šušteršič!
Politika in šola.
Stokrat smo že rekli, da mora politika od in iz šole stran. Tudi klerikalci čivkajo tako, kadar jim to kaže. Na velikonočni po-
nedeljek popoldne pa so v š o 1 i na Rudniku pod Ljubljano priredili volilni shod, kakor ga je začetkom oktobra priredil dr. Lampe v šoli v Beli cerkvi pri Novem mestu. Tako-le si mislijo: Ce smemo politiko uganjati v cerkvi, zakaj bi je ne smeli v šoli? Ampak samo mil — Na Budniku je tudi Slomškar Vode delal tako vodo, da bo v najkrajšem času poplavila vse naprednjake! Hej, da se kak napreden učitelj spozabi tako daleč! Lampe bi zanj lastnoročno iztesal vislice, dobrepoljski Štrukelj pa bi mu s svojimi zn\-nimi noži rezal jermene iz kože. Najbrže bi ga Nepomuški Jeglič za nameček še malo podenunciral pri gospodu nadzorniku, Bavni-kar bi pa ne potrdil bilance njegovega življenja. Tako bi prišel kar naravnost iz šole na vislice, z vislic pod nož, izpod noža pa mimo denuncijanta in nepotrjenih računov naravnost hudiču pod lačni zob!
Na vsak način pa je dobro, da si zapomnimo v šoli politikujočega Vodeta, ki je hotel na občnem zboru „Vdovskega društva" celo glasovati, čeprav še član ni! Že je bila roka v zraku, ampak — pravično oko ga gleda, beseda zagrmi — roka izgine . . . Preveč obzirni smo! Zakaj pa „Slovenec" tega ne pove?
Občinske volitve v Ljubljani.
V novi občinski svet v Ljubljani sta izvoljena od napredne stranke tovariša Jakob Dimnik in Anton L i k o z a r. — Klerikalci niso spravili v občinski svet nobenega Slomškarja. Najbrže jih je sram in se boje, da ne bi „značajni" Jeglič provociral kakega škandala. Ako bi imeli v občinskem svetu tudi denunciantski odsek, bi bil lahko Nepomuški njegov predsednik in stalni referent. Dokler pa takega odseka ni, je res najbolj pametno, kar so mogli storiti, da so klerikalci pustili Jegliča na cedilu. [Brez skrbi ga lahko prepuste nam. Mi ga bomo že tako obdelali, da se bo smilil — samemu sebi. Za danes priporočamo klerikalcem, naj pošiljajo svojega hlapca delat pokoro na Oepudrov grob ! Ampak prej zazeleni na tem grobu suha palica, nego bo očiščena Jegličeva vest! Ta ga bo zgrizla do večnosti, ako ima kaj vere vanjo!
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
Odborova seja.
Predsedništvo sklicuje na dan 7. maja 1911 dopoldne odborovo sejo v Celje. Obravnavati bo marsikatere aktualne stanovske zadeve. Precizirati pa hočemo tudi stališče slovenskega štajerskega učite 1 j s t v a napram državnozbor-skim volitvam.
Tozadevne predloge, nasvete in želje je poslati predsedniku in se bo o njih v seji razpravljalo. izrazite svoja mnenja, ki se bodo upoštevala pa možnosti. Posamezna učiteljska društva naj ne zavzemajo glede omenjenih volitev svojih stališč, ker se ne smejo po pravilih pečati s politiškimi zadevami, pač pa sme to „Zveza". Glej pravila § II. — 3!
Počitniški tečaj.
Dobili smo že od večih tovarišev in to-varišic vprašanja, če se vrši letos „Počitniški tečaj v Mariboru" in kdaj.
Na to naznanjamo, da letos ne bo „Počitniškega tečaja", in to zaradi tega ne, ker je letos potovanje o počitnicah na vzporedu.
Priporočamo onim, ki so bolje situirani, da potujejo v Dalmacijo in Bosno z izletom „Slov. Š. Matice" pod vodstvom ravnatelja g. Schreinerja. Kdor pa ne zmore za to potovanje dovolj belih kronic, naj pa se pridruži potovalcem v Savinjske planine.
O obeh počitniških potovanjih glej velikonočno številko „Učiteljskega Tovariša"!
Pozor, okrajna učiteljska društva!
Z ozirom na § VI. — 1, poživljamo, da se predsedništvu do konca vel. travna vsako leto mora poslati imenik društvenikov. Vposlati je letni donesek tudi do omenjenega časa našemu blagajniku.
§ VI. — 3 pravi: „Vsako Zvezno društvo mora Zvezi prijaviti svoj vsakokratni odbor koj po njega izvolitvi."
Ker nekatera društva to opuščajo, prosimo njih predsedstva, da tozadevno potrebno ukrenejo!
Prvi protialkoholni shod učiteljev.
Ta shod se je vršil v Ljubljani (Mestni dom) dne 12. aprila 1911. ob precejšnji udeležbi učiteljev abstinentov in drugih tovarišev, ki so prihiteli iz vse Slovenije izvzemši Koroške.
Zborovanje je trajalo s kratkim presledkom od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne.
Referati so bili vseskoz izborni in temeljiti, debata mestoma jako živahna.
Predsedoval je tov. J. Slapšilk, ki je po precej dolgem pozdravnem ogovoru otvoril zborovanje, pozdravivši predvsem predstojnika „Treznostne družbe za Kranjsko", 'g. župnika J. Kakna. Ta je potem še posebe pozdravil zborovalce ter izrazil veselje nad toliko udeležbo.
Za tem je podal predsednik namesto tajnice poročilo o dosedanjem delovanju „Proti-alkoholne učiteljske zveze", ki je bilo soglasno z odobravanjem sprejeto.
Po referatu tov. J. Novaka „Abstinenca med učiteljstvo m" se je razvilo mnogo debatiranja o vprašanju, ali se naj učiteljstvo zdržuje tudi kajenja. Tov. Legat je namreč prav ostro kritikoval, da se učiteljstvo zavzema za protialkoholno delovanje, medtem ko se proti nikotinu — še večjemu zlu — ničesar ne stori.
Proti temu se je najprej konstatiralo, da ni nikotin, ampak alkohol hujše zlo za našo mladino.
Dalje se je sklenilo, da nima nihče kaj ugovarjati, če deluje učitelj obenem tudi proti nikotinu ter je to le odobravati.
Jako umestno je pripomnil končno župnik Kalan, da je alkohol že sam zase zadosti strašen sovražnik, proti kateremu je treba napeti vse moči.
Na to je referiral tov. Horvat (Zagorje na Notranjskem) o temi: Abstinenca v šoli, in sicer a) Organizacija šolarjev. Precej kočljivo vprašanje se je vsesplošno razmotrilo in so bile sprejete sledeče teze:
1.	A 1 k o h o 1 i z e m je za človeštvo najhujše zlo, ker se zaradi njega dogajajo najstrašnejše pregrehe.
2.	Da se prepreči ali vsaj zmanjša to zlo med šolsko mladino, je poklicano učiteljstvo, da deluje proti njemu z vsemi dopustnimi sredstvi, ki so zlasti ta-le:
a)	poučevanje staršev in sploh odraslih pri roditeljskih sestankih in osebno, da se starše seznani o strašnih posledicah alkoholizma zlasti z ozirom na vzgojo otrok vdomači hiši v predšolski dobi;
b)	preprost pouk otrok všoliv 1. in 2. šolskem letu ter opominjevanje, pohvala in obdarovanje zdržnih šolarjev s primernimi podobicami; svarilo in kazen za žganjepitje, kajenje in premnogo uživanje vina;
c)	slab zgled telesno zaostalega, zanemarjenega otroka v šolski občini;
č) dober zgled učiteljev in njegove rodovine;
d)	od 3. šolskega leta dalje vpisovanje popolnih abstinentov šolarjev (to so oni, ki se zdržijo poleg opojnih pijač tudi kajenja) v „Zlato knjigo šolske občine", ki je seveda neoficialna;
e)	p o n k otrok v najvišjih dveh šolskih letih o škodljivem vplivu alkohola in nikotina na človeški organizem in po tem (kolikor je pač mogoče v šoli) o strašnih posledicah za človeško družbo;
f)	obdaritev otrok s primernimi knjižicami protialkoholne vsebine.
3.	Nasprotniki protialkoholnega delovanja so gostilničarji, pijanci in njihovi otroci ter učitelji, ki se sicer vpišejo kot abstinenti, oziroma trezniki, pa svojo zavezo pri prvi priliki „prelomijo".
4.	Deželni šolski svet se naprosi, da na roči šolskim voditeljem obravnati pri krajnih učiteljskih konferencah o točki „Abstinenca šolarjev".
5.	Večkrat naj se vršijo temeljita predavanja pri okrajnih učiteljskih konferencah in posebno na učiteljišču, kjer naj se sploh poizkuša pridobiti čim največ abstinentov.
Kot tretji poročevalec je nastopil tov. Petrič iz Naklega, ki je izvrstno rešil svojo nalogo „Učna snov". Podal nam je premnogo sestavkov iz šolskih knjig in drugih navodil, kako uspešno in temeljito poučevati šolarje o škodljivosti alkohola.
Pokazal je tudi svoji lastnoročno izdelani sliki, ki nazorno pojasnjujeta množino redilnih
Učiteljsko društvo za celjski okraj.
pevska vaja se dne 27. aprila 1.1. iz umevnih raZlogov ni vršila; zato pa bo prihodnja pevska vaja v četrtek, dne 4. m a j n i k a 1.1., 0b 1. uri pop. v okoliški šoli v Celju. Za takrat pač prosimo točne in polnoštevilne udeležbe!
Učiteljstvo Ptujskega okraja obišče v četrtek, dne 4. maja, tovariše in tovarišice Celjskega učit. društva.
Vzpored: Ob 7 32 zjutraj z vlakom iz Ptuja, ob 10. uri zjutraj prihod v Grobelno, obisk kmetijske šole v Št. Jurju.
Ob 12-12 z vlakom v Štore, ogledovanje tvornice. Ob 2. sestanek s člani Celjskega učiteljskega društva in skupen obed.
Ob 5 47 zvečer z vlakom domov.
Cenjene tovarišiee in tovariše, ki se nameravajo tega izleta udeležiti, vljudno prosimo, prijaviti nemudoma število udeležnikov tovarišu Ogorelcu, ki bo izposloval znižane cene pri železnici, če se zglasi najmanj 50 oseb.
Pokažimo konči tokrat, da je Učiteljsko društvo za Ptujski okraj največje na Spodnjem Štajerju!
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 4. maja t. 1. ob 10. uri. Dnevni red je obširen in važen. Med točkami je tudi poročilo o enketi za uravnavo učiteljskih plač.
Polnoštevilne udeležbe se nadeja
odbor.
Učiteljsko društvo za Ptujski okraj
je žborvalo 6. aprila v okoliški šoli ob deseti uri. Najprej je pozdravil predsednik navzoče in konštatiral sklepčnost. (Upajmo, da bo vpri-hodnje udeležba tolika, da bo lahko izostalo nepotrebno konštatiranje sklepčnosti!) Nato je pozdravil novodošlega uda Vekoslava Selinška in mu izročil besedo. Govornik je poudarjal v uvodu svojega govora veliko važnost etike, posebno za ljudskošolskega učitelja. Nato je podal zgodovinski razvoj. Naglašal je nadalje, da se moramo dobro seznaniti z religijo, s pravom, sociologijo in splošno filozofijo, če hočemo pojmovati etiko. Slednjič je še govoril o sočuvstvu, čuvstvu za poštenje, čednosti, dolžnostih do samega sebe in drugih, ljubezni, hvali in pieteti in končal z besedami: „češem dosegel s svojim govorom to, da se bodo začeli učitelji bolj zanimati za ta prevažni predmet, sem dosegel vse, kar sem nameraval doseči."
Končno smo razpravljajo izletu in sklenili obiskati kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici in tvornico v Štoreh. Ker ni bilo drugih posebnosti, se je ob 12. uri zborovanje zaključilo.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima v nedeljo, dne 7. maja 1.1. v šoli na Vidmu svoje redno zborovanje. Pričetek točno ob pol 11. uri dop. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Trstu. 4. Eazgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih (Pečnik, Tomič, Zechner). 5. Poročilo zastopnikov v okrajnem šolskem svetu o svojem delovanju. 6. Eazgovor o volitvi zastopnikov v okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo. 7. Eventualni nasveti in želje. Polnoštevilne udeležbe pričakuje	odbor.
Učiteljsko društvo za slovenjgraški okraj ima svoje majniško zborovanje v Dovžah pri Smonkarju v četrtek, dne 4. maja, ob 10. uri predpoldne.
Vzpored:
1.	Pozdrav predsednikov.
2.	Zapisnik.
3.	Dopisi.
4.	Eazgovor o konferenčnih temah.
5.	Volitev dveh delegatov.
6.	Slučajnosti.
Na sigurno snidenje!	Odbor.
Šaleško učiteljsko društvo priredi v četrtek, dne 4. maja t. 1., izlet na Kozjak. Bazen običajnih točk je na vzporedu zboro-yanja tudi volitev delegata za „Zavezino" skupščino in dnevu primerno predavanje. Ker je Kozjak sicer precej visoka (1107 m), a vendar jako lahko dostopna gora, je upati, da se tega izleta udeležijo ne le vse domače učiteljstvo, ampak tudi prijatelji učiteljstva in narave, zlasti pa tovariši-turisti iz sosednih okrajev. Zaradi obeda — ki pa bo jako preprost — se je zglasiti pri tovarišu J. Kotniku, šol. vodji — Št. Jošt, pošta Doberna. Druge jestvine si naj izletniki sami oskrbijo. Za dohod je naj-pripravnejši vlak, ki odhaja iz Šoštanja ob 9. uri zjutraj.
Torej na veselo in mnogobrojno snidenje na prijazni gori!	Odbor.
(Jorenjegrajsko učiteljsko društvo
zboruje v nedeljo, dne 14. majnika t. 1., pri Sv. Frančišku Ksaveriju.
Vzpored zborovanja priobčimo prihodnjič.
Za danes le opozarjamo društvenike, da zahteva stanovska dolžnost, naj se takrat zberemo vsi na m a j n i š k e m izletu.
Volili bwno delegata za „Zavezino" skupščino, določili, katere tovariše volimo pri letošnji uradni konferenci, obeta se nam zanimivo predavanje itd.
Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 7. maja 1911, ob pol-enajsti uri v šolskem poslopju Laški trg-okolica po sledečem vzporedu:
1- Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Poročilo računskih pregledovalcev o društvenem računu za 1. 1910.
4.	Podavanje tov. Iv. Četina.
5.	Volitev delegatov za 23. glavno skupščino „Zaveze" v Trstu.
6.	Slučajnosti.
Zaradi obeda se naj blagovoli vsak obrniti na tovariša Iv. Četina, nadučitelja — Laški trg.
Na veselo snidenje!	Odbor.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 4. maja, ob pol 3. uri popoldne v Št. Eupertu.
Dnevni red : 1. Naznanila, 2. Predavanje g. dr. E. Šerkota o mikrobih, 3. Eegulacija plač in naše stališče, 4. Predlogi in nasveti.
K obilni udeležbi vabi
E. V r a b 1, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za celjski okraj. Dne 4. majnika t. 1. popoldne, točno ob 1. uri je v celjski okoliški šoli skupna pevska vaja. Pri tej priliki se eventuelno suidemo z bratskim ptujskim učiteljskim društvom, ki priredi ta dan poučni izlet v celjski okraj. Vljudno prosimo polnoštevilne udeležbe. Posebe prosimo še cenjene pevke in pevke sosednih okrajev.
V nedeljo, dne 7. majnika 1.1., je točno ob 10. uri društveno zborovanje v celjski okoliški šoli z nastopnim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Šolske kazni; poroča Fr. Brinar. 4. Posvetovanje glede letošnje okrajne učiteljske konference. 5. Iz tov. Logarjeve botanične puščice. 6. Slučajnosti. Prosimo, pridite vsi! Opozarjamo tudi na planinski sejm, ki bo ta dan v Celju.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, 4. maja 1911, ob 10. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzporedu:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in društvene, zadeve.
3_ Predavanje. Predava višji nadzornik „Prve češke", g. A. Pesek iz Ljubljane, eventualno tov. A. Kosi, nadučitelj v Središču.
4.	Volitev delegatov za Zavezino veliko skupščino v Trstu.
5.	Slučajnosti.
Na polnoštevilno udeležbo vabi
odbor.
Smarsko-rogaško učiteljsko društvo
zboruje 11. maja 1.1. ob pol 11. uri v ljudski šoli na Ponikvi.
Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Konferenčna vprašanja; o šolarski knjižnici je prijavil referat tovariš Josip Dobnik. 4. Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu. 5. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
zboruje dne 4. maja t. 1. v Gorici v „Trgovskem domu" ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	„Kateri namen ima cvetje v življenju rastline", predava gospod profesor Ferd. Seidl.
3.	Volitev delegatov k Zavezinemu zborovanju v Trstu.
4.	Predlogi.
Zaradi zanimivega dnevnega reda pričakuje mnogobrojne udeležbe	odbor.
Izredni občni zbor „Tolminskega učiteljskega društva" se je vršil v nedeljo, 9. aprila t. I. v Tolminu ob jako lepi udeležbi. Nad polovico učiteljstva vsega razsežnega glavarstva in tudi nekaj gostov, kar beležimo s posebnim veseljem, je privabilo napovedano predavanje g. ravnatelja V. Bežka. Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika, v katerem se je g. ravnatelju v imenu društva zahvalil, da se je odzval povabilu ter prišel med nas, je prišlo na vrsto prezanimivo predavanje g. ravnatelja „O današnjem stanju psihologije."
Iz predavanja naj nevedem glavne misli: V naših učnih knjigah se poudarja, da je znanje logike neobhodno potrebno dobremu učitelju, češ, da nas uči pravilnega mišljenja.
Prav tako se poudarja važnost znanja psihologije za dobrega vzgojitelja. Oboje pa je krivo, zakaj logično misliti nas ne nauči logika, ampak tudi boj za obstanek ali, kakor bi dandanes rekli, pravilno mišljenje se je razvilo biološki, kjer je jasno, da kdor nepravilno misli, mora podleči bistrejše mislečemu tekmecu. Pojme pa, ki nam jih podaja logika, rabi vsak izobraženec. Kdor pa se ne zadovolji, da le sluti, kaj pomenijo ti pojmi, ampak se hoče temeljiteje izobraziti, se mora obrniti do logike, da ga natančneje pouči o njih izvoru, postanku, medsebojni zvezi in medsebojnih odnošajih. Zato naj se tudi učitelj, ki bodi temeljit izobraženec, dobro seznani z logiko.
Isto je s psihologijo. K praktičnemu spoznavanju človeške duše nam teorija psihologije bore malo koristi. K temu je treba prvič neke prirojene zmožnosti, ki je last velikih duhov (Shakespeare). Drugič pa je potrebna k spoznavanju duše bližnjikove dobra volja, namen jo sploh spoznati, zanimanje za ta posel, ljubezen do bližnjika. Zategadelj so matere — celo živalske — tako dobre poznavateljice svojih ljubljenčkov. Učitelj je lahko v istem smislu dober poznavatelj duševnih svojstev in zmožnosti, kakor je dobra mati, kakor je bil Sofo-klej, Shakespeare, ki se gotovo nista učila psihologije po nobeni učni knjigi. Vsako eksperi-
mentiranje, kakor svetuje ravnatelj Schreiner v „Analizi duševnega obzorja otroškega" stran 56—70, pa bi bilo brez praktične vrednosti.
Vendar mora učitelj tudi teoretsko poznati psihologijo kakor vsakdo, ki hoče veljati za izobraženca, zakaj psihološke pojme, oziroma njih izraze najdemo celo v ljudski govorici in tudi pesniki in pisatelji (ruski, Cankar) so sprejeli marsikak izraz iz moderne psihologije. Naobraženec ne sme rabiti teh izrazov le tako približno, ampak mora poznati temeljito njih pojme iu tudi pomen teh pojmov v celem sestavu.
V	starem veku so prevladovale umetnosti nad vedami, ki so imele tedaj namen lepšati življenje malim izvoljencem, v srednjem veku pa so prevladovale duhovede. A izza Kopernika, Galileja, Bakona Verulanskega prihajajo vedno bolj v veljavo prirodne vede, h katerim se v novejši dobi prišteva tudi psihologija — kot prirodoslovna veda.
V	novem veku je prodrlo demokraško naziranje vede; veda ni zabava ljudi, ki jim ni treba delati, nego mogočno sredsvo v boju človeštva za obstanek. Samoobsebi se pa razume biološko naziranje vede, da kdor se z vedo bavi, ob njej živi.
Tudi način bavljanja z vedo se je bistveno izpremenil. Do Leibniza (okolo 1700) je bil vzor univerzalni učenjak, ki je obvladoval vse vede, sedaj pa se je tudi tu jelo postopati po načelu delovanja, „ars longa, vita brevis."
Biološko naziranje o vedi je tudi vzrok, da je neizmerno zrastel pomen in veljava pri-rodoslovnih ved in je prenehalo precenjevanje duhoved. Eazvoj in velikanski uspehi prirod-nih ved, zgrajenih na strogo znanstveni, matematični podlagi, pa je v zadnjem stoletju in še posebno v zadnjih desetletjih popolnoma izpremenil tudi stališče psihološki vedi. Do Lockeja je bila zgolj del metafizike, ta pa je naredil konec temu špekulativnemu ugibanju o duši in je ustanovitelj empirske psihologije.
Že v starem veku so slutili tesno zvezo med duševnim življenjem in ustrojem živčevja, v prvi vrsti možganov. Toda šele pred sto leti so se začeli globlje baviti s tem vprašanjem fiziologi. In tedaj se je izrekla možnost postaviti psihologijo na čisto eksaktna fiziološka tla (Fechner, Wund). Začeli so tudi v psihološke namene rabiti poizkus na matematični podlagi in Zaraditega imenovali psihologijo na tej stopnji „eksperimentalno psihologijo". Spričo Dar-vinovih in Häcklovih uspehov pa je pričel cvesti materializem in zaključek je bil: „Duša so možgani". Kmalu je prišla reakcija. Višjim dušnim pojavom, ki so v zvezi z delovanjem velikih možganov, niso mogli do živega, in Wund sam je obupal, da bi se dala psihologija spojiti z fiziologijo v eno vedo. Nekateri psihologi pa niso obupali; po načelu delodelja si bodo pač morali razdeliti študije možganov in njih delovanja. W. Jerusalem pripozna tesno zvezo med duševnimi pojavi in izpremembami v možganih, toda trdi, da bi tudi najnatančnejše poznanje možganskega organizma kar nič ne izpremenilo uaziranja o psiholoških pojavih, ki so nekaj čisto posebnega in spoznavanje njih zakonov bo vedno naloga posebne vede — psihologije. Lehmann pa pravi, da je človeška duša globok rov, v katero je luč fiziologije posvetila komaj par metrov.
Danes pa si hočejo fiziologi trajno osvojiti psihijologijo. Z novo vnemo so se vrgli na proučavanje možganov, priznavajo, da možgani niso duša (Ewald), nego da so dušni pojavi in možganske izpremembe takorekoč matematične funkcije, ki so zavisne druge od drugih. Iz tega izvira nujnost proučevati psihične pojave in psihološke zakone vedno le v zvezi s korelativnimi fiziološkimi pojavi in zakoni, opazovanimi na velikih možganih (Hering).
Tedaj pa ne ostane psihologiji druga nego strogo znanstvena, matematična eksaktna fiziologija. Pot je težavna in silno dolga, a brezuspešna ne bo, kar nam kaže zgodovina psihofizike zadnjih let. Pa tudi kadar bodo uspehi veliko večji nego so do sedaj, naše šole ne bodo postale psihološki-fiziološki laboratoriji, ampak učitelj bo moral ostati tudi potem v šoli le praktičen psiholog, teoretičen pa zaradi svoje obče izobrazbe.
Za lepo predavanje gosp. ravnatelja so se zborovalci zahvalili z živahnim ploskanjem.
Nato je poročal tov. Matija Kenda „kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine" ter stavil pet predlogov, ki so se sprejeli enoglasno. Ko so se izvolili delegati za letošnje Zavezino zborovanje in se je vzela izjava mon-signora Pavletiča v okrajnem šolskem svetu goriškem v znanje, je bil dnevni red izvršen in razšli smo se z željo, da bi kmalu zopet imeli kako zborovanje s predavanjem.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri
zboruje torej v četrtek, 4. maja t. 1., ob pol 11. uri zjutraj v prostorih gosp. Ant. Bažma na Spod. Škofijah. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednikov. — 2. Eazpravljanje predmetov po § 23. pravil črke a, b, c, e, f, g, h in k. — 3. Poročilo socialnega odseka. — 4. Zakonski načrti. — 5. Predlogi, resolucije in nasveti za temo „Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine. — 6. Učiteljstvo v boju za svoj obstanek — (predava tov. J. Bertok ml.). — 7. Pevska vaja.
Ker se posebnih vabil ne pošlje nikomur, vabi tem potom na polnoštevilno udeležbo
od bor.
** Streljanje na srednjih šolali. V
soboto popoldne so sedmošolci in osmošolci na goriški gimnaziji imeli prvič pouk, ki je potreben, da se izurijo v streljanju. Poučevali so jih vojaki. Pouk vodi stotnik 47.pešpolka Kopriva. Navzoč je bil tudi en profesor. Streljali bodo šele, ko bodo znali ravnati s puško.
** Počitnice na srednjih šolah in dekliščih licejih ter učiteljiščih bodo trajale zopet od 16. julija do 15. septembra.
** Laški srednješolci v Gorici so priredili dne 22. t. m. ples, katerega čisti dobiček dobi laška „mensa accademica" na Dunaju.
** Odlikovanje. Gimnazijski profesor v p. dr. Josip Ivan Nejedli v Ljubljani je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefo-vega reda.
*	* Službena zamena. Glavni učitelj na moškem učiteljišču v Mariboru dr. Matej Potočnik in profesor na državni realki v Idriji Matija Pire sta zamenjala svoji službeni mesti.
*	* Slovenske srednje šole. C. kr. deželni šolski svet kranjski je sklenil predlog na c. kr. učno ministrstvo, da se uvede na slovenskih srednjih šolah pouk v slovenščini za matematiko in klasične jezike.
** Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Zagrebu. Eok za polaganje izpita iz slovenske stenografije pred kr. izpraševalno komisijo za stenografijo v Zagrebu je koncem junija in začetkom oktobra vsakega leta. (Kdor hoče polagati izpit v kakem drugem roku, mora zato preko predsedništva kr. izpitnega poverjeništva prositi kr. zamaljsko vlado.) Prošnje za izpit je treba nasloviti na predseduištvo kr. izpitnega poverjeništva za učitelje stenografije in jih pošiljati kr. vladnemu poverjeniku prof. Jos. Šilovicu v Zagreb. Prošnji je treba priložiti izpričevalo o položenem izpitu zrelosti, odnosno profesorskem ^li učiteljskem izpitu in pa opis življenja (curriculum vitae). Izpitna taksa znaša 20 K ter jo je osebno izročiti predsedniku komisije pred izpitom. Natančnejša pojasnila dajeta profesor Stanko Miholič in Mijo Vamberger v Zagrebu.
Politiški pregled.
*	Poraz dunajskih krščanskih so-cialcev. V Modlingu na Dunaju so se vršile 20. t. m. nadomestne volitve za deželni zbor. Volitve so končale s porazom krščansko-socialne stranke. jTo je bil nje prvi poraz. Kako so se razmere neugodno obrnile za krščanske socialee, dokazuje to, da je 1. 1908. krščansko-socialen kandidat dobil 988 glasov proti 636, ki jih je dobil nemški svobodomislec. Sedaj pa je dobil krščansko-socialni kandidat 602 glasa, proti 1218 glasovom, ki jih je dobil nemški svobodomislec. Število krščansko-socialnih glasov je torej padlo preko 50 odstotkov, medtem ko je število nasprotnih glasov naraslo skoro za 100 odstotkov! Na eni strani vidimo torej, da je dobra tretjina prejšnjih krščansko-socialnih volilcev obrnila stranki hrbet ter se pridružila uasprotni stranki, ki je spravila na noge tudi take volilce, ki so ostajali prej doma. Pravi pomen te volitve pa se nam kaže šele, če pomislimo, da se je to dogodilo ravno sedaj tik pred splošnimi državnozborskimi volitvami. To je omen, ki kaže, da bi krščanski socialci na predstoječih državnozborskih volitvah utegnili doživeti hud poraz: Pač: Začetek konca na Dunaju in drugod I
*	Slovaki številno nazadujejo. „Slov. Tjždennik" računa, da kouča letošnje ljudsko štetje za Slovake neugodno. V minulem desetletju se je preselilo s Slovaškega skoro 300 tisoč oseb, od katerih se je vrnilo samo 45 tisoč. Zaradi tega bo po novem ljudskem štetju tudi število vseh Slovakov manjše nego leta 1900.
*	Na Portugalskem razglasijo zakon o ločitvi cerkve od države. V tem zakonu se za-jamči vsakemu izpovedanju popolno svobodo in se obenem izjavlja, da katoliška vera ni več državna vera. Vse stroške bodo morali plačevati člani verskih zadrug. Država ima samo nadzorstvo. Cerkve se bodo dale duhovnikom na razpolago.
Ueiteljiščni vestnik.
Naše rak-rane.
(Dalje).
Disciplinarni red za učiteljišča.
Disciplinarni red naših učiteljišč je oni faktor, ki določuje, razširja in omejuje našo pedagoščo vzgojo; on je ona pedagoška palica, srednjeveški bič moderno slamnato strašilo naše prevzvišene hlapčevske pedagogike!
Ministerialne naredbe, po katerih so prikrojeni ti predpisi, prihajajo časih prav od birokraških miz, ki ne vidije pred sabo nič drugega nego politiški red, ki naj zavlada, in kateremu edini smoter je milistaristaristiški red in militarisliška pasja pokorščina — brez pravih vzgojnih smotrov.
In česar ne splete birokrat s peresom na papirju, to pripomorejo še razni napeti vzgojitelji, ki sami spletajo bič za bodoče vzgoje-valce naroda in kujejo okove, s katerimi jih drezajo in jih vklepajo — preden jih spuste med „verno" ljudstvo.
Nismo pripadniki anarhije in brezvladja, toda mi respektiramo razum in treznost, ki nam določujeta pot in nas edino vodita do naših smotrov.
Čitanje pedagoških in stanovskih listov.
Nikdar pa ne bomo odobravali konferenčnih sklepov, ki prepovedujejo učiteljiščniku čitati strokovne liste, in dokler se bo na naših učiteljiščih zatirala na ta način strokovna izobrazba že v kali, toliko časa bo še vedno padalo zanimanje za čitanje pedagoških listov toliko časa sploh ne bo nihče študiral pedagoških vprašanj, ker se mu je zanimanje zanje že v kali zatrlo; še manj pa, da bi pedagoška vprašanja razmotrivali in o njih pisali.
Mi smo za svobodno vzgojo na učiteljiščih, zato bomo vkljub temu še vedno pošiljali naše stanovske in pedagoške liste uči-teljiščnikom, ker nočemo biti krivi samomora slovenskega šolstva in učiteljskega stanu.
Pospeševali bomo čitanje pedagoških listov že na učiteljiščih in najsi nam to merodajni faktorji desetkrat prepovedo, ker hočemo, da bo tudi naša slovenska pedagogika nekdaj dozorela in nočemo biti sokrivi nje samomora.
__(Dalje.)
Kranjske vesti.
—r— Kruta kazen. Nadučitelja Poto-karja so menda za večno obsodili v kranjsko Sibirijo. Kakor znano iz časopisja, propade povsod, kamor se gane. Ako ne pride pri nižji instanci v terno, je že tako izgubljen, ako je pa na prvem mestu, prepade pri deželnem šolskem svetu na način, da se klerikalci ali vzdrže glasovanja, ali se pa služba še enkrat razpiše. Tako se je zgodilo vkratkem že trikrat, v dveh slučajih za Belopeč in pri zadnji seji ža Bohinjsko Belo na Gorenjskem. 0. kr. okrajni šolski svet v Radovljici se je izrekel soglasno zanj, v Ljubljani so pa rekli ne in službo še enkrat razpisali. Usoda Potokarja je torej za-zapečatena. Če ni predlagan ne dobi; če je predlagan, tudi ne dobi, odločilno je samo po-litiško mišljenje. To nam zopet dokazuje, da so klerikalci neusmiljeno kruti. Vsakega, ki ni njihov, hočejo z ženo in otroki direktno uničiti. Potokarja moramo naravnost o b -čudovati, ki tudi v največji sili, tudi ob največjih duševnih in telesnih mukah ne zataji svojega značaja! Kako nizke, majhne, zaničevanja vredne kreature so Slomškarji spričo takega junaštva!
—r— Poročil Je 24. t. m. tov. Josip Pečnik, nadučitelj v Št. Jurju pod Kumom, gdč. Katko Migličevo, učiteljico istotam. Bilo srečno!
—r— Iz deželnega šolskega sveta.
Imenujejo se:, Ana Killer za Novo mesto; Rudolf Knez za Šent Vid pri Brdu; Emilija Asch-mann v Šmarjeti se začasno upokoji; trajno pa se upokoji Josip Gregorin na Viču. Eno-razrednica v Svibnem se razširi v dvorazred-nico; zavrne se pa razširjenje trorazrednice v Poljanah nad Skofjo Loko v štirirazrednico. Ministrstvu se predlaga, da se na prvi gimnaziji v Ljubljani štiri učna mesta, na drugi gimnaziji pa dve mesti na novo sistemizirajo. Sola v Radečah pri Zidanem mostu se razširi na šestrazrednico. Marija Schweiger v Dolenji vasi se vpokojiistotako Ivan Strehovec v Po stojni. Šola v Črnučah se razširi v dvorazred-nico; istotako šola v Olševku. „Slovenec" poroča z debelimi črkami: Na ugovor krajnega šolskega sveta na Vinici proti odreditvi okrajnega šolskega sveta v Črnomlju glede nabave šolskih potrebščin po šolskih vodjih, je sklenil c. kr. deželni šolski svet splošno sledeče: Vsako leto učiteljska konferenca (na enorazrednicah učitelj s katehetom) sklepa o potrebi novih šolskih potrebščin. O nabavi sklepa krajni šolski svet, ki tudi sam naroči in kupi. V slučaju, da bi kak krajni šolski svet neopravičeno odklonil potrebna učila, jih naroči c. kr. okrajni šolski svet na njegove stroške. Ako učitelji samovoljno kaj naroče, so osebno odgovorni in gre nabava na njihove stroške,
Štajerske vesti.
—š— Društvo „Selbsthilfe der Leli-rerschaft Steiermarks". Izvleček iz zapisnika odborove seje dne 19. marca t. 1. Navzoči: Predsednik Ivan Slana, tajnik Julij Eich-mayer, odborniki Josip Artner, Anton Otter in Ferdinand Tremel. — Predsednik poroča, da se je vršilo dne 1. februarja ustanovno zborovanje društva „Selbsthilfe" koroškega učitelj-stva, kakortudi da je okrajni zastop v Botten-manu sklenil ustanovitev enakega društva za hišne in zemljiške posestnike v okraju. Nadzornik Tremel javlja, da ustanavlja enako društvo tudi zveza rajfeiznovk. Iz nadaljnega predsednikovega poročila objavljamo, da je od zadnjega občnega zbora (v septembru 1909) pristopilo društvu 50 novih članov, torej je sedaj 773 članov. Umrlo jih je 13, izstopili so 4, izključenih pa je bilo 9 članov. Prirastek k društvenemu imetju od 15. avgusta 1909 znaša K 7695-77, skupno imetje okroglo 45.000 K. — Vsota vseh doslej izplačanih podpor znaša 113.818 K. Predsednikov namestnik Artner poroča o svojih predavanjih, ki jih je imel na
zborovanjih dveh okrajnih učiteljskih društev. Na prošnjo nekega izključenega člana za zo-petni sprejem sklene odbor, da se strogo drži pravil. Več članom, ki vkljub mnogim opominom niso niti plačali niti prosili za odlog vplačila, odbor zapreti, da jih izključi, enega pa je črtal iz imenika. Tajnik Eichmayer je sestavil vabilo k pristopu, ki ga odbor odobri. Na predlog odbornika Ottra se objavi izvleček iz zapisnika, na predlog odbornika Tremla se pa izplača odslej v slučaju smrti kakegu člana podpore 1500 K. Občni zbor se letos ne vrši, ker ni važnih razpravnih točk.
Goriške vesti.
—g— Na slovenskem oddelku dež. kmetijske šole je bilo prošli zimski tečaj 39 učencev, in sicer v prvem t» čaju 20, v drugem 19. Razentega je obiskoval nekatere predmete še 1 eksternist. — Od učencev, ki so končali letos šolo, jih je 6 s Krasa, 3 z Vipavskega, 3 iz Gor, 1 iz Brd in 6 iz goriške okolice. Po starosti imajo 17 do 32 let. Izvršilo jih je šolo 6 s prav dobrim, 9 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom. — Na šoli so poučevali trije strokovni in trije pomožni učitelji, in sicer sledeče predmete: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo ravnatelj A. Štrekelj, čebelarstvo, živalstvo, kemijo pristav inž. A. Podgornik, splošno in specialno poljedelstvo, gospodarstvo, rastlinstvo, fiziko, mineralogijo, stavbinstvo pristav inž. M. Kosmač, spisje, slovenščino in petje nadučitelj Matija Lavrenčič, računstvo profesor Rudolf Lavrenčič, verstvo vikar dr. Peter Šorli.
—g— Imenovanje. Naučno ministrstvo je imenovalo učitelja v koprski kaznilnici g. J u r d a n o za učitelja c. kr. pripravljalnice za srednje šole, prideljene goriški c. kr. višji državni realki. _
Splošni vestnik.
Slomškarji, ki so se udeležili občnega zbora „Vdovskega društva", so se
lagali v „Slovencu", da so se zbrali samo nekateri, le tako slučajno brez vsakega poziva in pritiska, da je pa nasprotno „Učiteljski Tovariš" priduševal napredne člane, naj se pol-noštevilno udeleže občnega zbora. Da se pa vsakdo prepriča o verodostojnosti naših Slomškarjev, priobčimo pismo, ki nam ga je poslal pristen Slomškar. Pismo se glasi:
Zaupno!
Dragi tovariš! Dolžnost nas kliče, da se v torek udeležimo občnega zbora „Vdovskega društva".
Pridite že ob 9. uri zjutraj na Graben k Jegliču, kjer se potrebno dogovorimo.
Tovariški pozdrav! Jaklič m. p.	J. Štrukelj m. p.
Razstava vajenskih izdelkov na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Na obrtno-nadaljevalnih šolah, to je: na strokovni na-daljevalnici za mehansko-tehniške obrti v Ko-menskega ulici; na strokovni nadaljevalnici za stavbne obrti na Cojzovi cesti; na strokovni nadaljevalnici za umetne in oblačilne obrti na Erjavčevi cesti in na obči obrtni nadaljevalnici na Erjavčevi cesti se zeključi šolsko leto 1910/11 v nedeljo dne 30. aprila 1911. Na vsaki teh šol bo z zaključkom šolskega leta združena tudi lokalna razstava vajenskih izdelkov, ki bo trajala omenjenega dne od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Na to razstavo opozarja šolski odbor vse mojstre, starše vajencev in pa prijatelje obrtnega šolstva sploh ter zanesljivo pričakuje, da se bodo njegovemu povabilu v mnogobrojnem številu odzvali.
Redka lovska sreča. Gospod Polajnar, lastnik kavarne „Prešern" v Ljubljani je ustrelil v lovišču g. Dolenca v Stari Loki dne 21, t. m. hkratu dva lepa divja petelina. Pač redek slučaj.
V zadnji Številki našega lista je priložen letak tvrdke Prokop Storkowsky in sin, izvozni dom sukna in modnega in izbornega blaga za gospode in gospe v Hum-polcu, Češko. Ta tvrdka je vsled svoje solid-nosti na dobrem glasu, ter jo najtopleje pri-poiočamo vsem našim čitateljem da se v slučju potrebe s polnim zaupanjem obrnejo na to tvrdko in si s priloženo dopisnico naroče vzorce.
Raznoterosti.
X Največji zemljevid na svetu. Nedavno je ravnateljstvo Missouri Pacific železnice dalo napraviti železniško karto Združenih držav. Ta karta more danes veljati kakor največji zemljevid na svetu. Zemljevid je dolg 10'66 m, visok 13 71. Na karti so zabeležene vse železniške proge od Kanade do panamske ožine. Merilo karte iznaša 1,512.000.
X Odpravljene vojaške kantine. S 1. februarjem t. 1. so v severo-ameriških Združenih državah odpravili alkoholične pivnice po vojašnicah, otvorili pa so 133 vojaških zgradb, v katerih so poleg pošte velike dvorane za čitalnice, knjižnice, dvorane za zabave, za igre in telovadnice.
Listnica uredništva.
V podgorsko okolico v Istri: Danes nemogoče, torej prihodnjič! — Na Štajersko: O germanizatoričnem delu danes teden. Pozdrav! — Poročilo o zborovanja Društva slovenskih učiteljic prihodnjič.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana ladruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca marca K 91.834*30. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/|2.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Obvestilo!
Ravnokar je prispelo CAA ko m«;» rti modnih oblek za gospode	KiUUgiU H
od K 10-— naprej.
Dober nakup brez konkurence.
Damska konfekcija
kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah.
„Agleško skladišče oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Ljubljanske
Benetke
so zopet odprte.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani,
Dolenjska cesta 21.
—
Našim rodbinam
priporočamo
52-44
Kolinsko cikorijo
Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in deške, površnike za gospode in deške, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine Iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem In učiteljicam popust za „Učiteljski konvikt".
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
m ©

Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
d
m
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1'80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.
frBHlUl
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okviro/, šip itd. Tintnike za šolske kiopi, kakor tudi aparate za fizikaliine poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
OKI
TWf
J • Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
M II

Šivalni stroji, kolesa in
pisalni stroji.
m ir n i /
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—46
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Ifepriležuo blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-r:::::::::::::::::::::::::: skrbneje. :::::::::::::;:::::::::;:::
JULIJA ŠTOR — Ljub|jana
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, dam-skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih Čevljev.
Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah.