Leto XXm., št. 25 tpgana, nedelja Januarja 1943-XX1 Cena cent« 80 JpravniStvo: Lfubliao* Pocanifeva liki s. Telefon 31-22. 51-23. 31-24 inst-ritni oddelek: Ljubljani. PucaaHrra »lica S — Telefon fe. 51-25. il-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesti 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino on pofeno-čekovnero zavodu H. 17.749, a ostale kraje Italiie Servizio Contj. Con Post. No 11-3118 iZKIJUCNO ŽAS roPSTVC za oglase a Kt. Italije in rnoiemstva ima Unione PuhhlicirA italiana 8. A. MILANO foi n o Lir 1S-—> m IW)iniWW) vključno • »Pooeddjsiriai tromc Um 96.50. U(«daiiir«i f luliljm, Paccmijeva a lica ker« S, te lefoo ker. 31-22. 91-23. 31-24. Rokopl«! te ne mžijo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob- blicrti di proveiuenza Kuufli M uufi • Unione Pobbliciti Italiana S. A. MILANO 1 aerosUnrantl nit convoglio HI sssasoSdsmeato della posizlone raggiunta in Tunika — Azzoni fiSi reparii e^loranti in Tunlsia — 24 velivoli abbattuti II Qnart?ere Generale delle Forze Ar-ma1? eorr.unica in data di 30 gennaio 1943-XXI il segnente bollettino di guerra No. 9S0. Si>l fronte della Tripolitania Occiden-tale Hmitate azicni di reparti esploranti. In Tunisia !e truppe deIi'Asse consoli-dano le posizioni raggiunte. Avfatori germanici hanno distrutto tre-dici apparecchi: sette in combattimento e sei a terra su di un aereoporto presso Bona.; due »Curtiss« erano inoltre abbattuti dalle artiglierie controaeree. Gli equipaggi sono stati catturati. Nelle acque tra Algeri e Bougie un convoglio fertemente seortato veniva attac-cato da formazion! di nostri aero-silu-ranti a! comando dei Capitani Giulio Grajanj od Urbano IVfancini e del Tanente Giuscppe Cimicchi; nonostanto la pode-rosa reazione di fuoco ed aerea, due mer-cantili — uno di medlo ed uno di grosso tonnellaggio — venivano affondati ed un temo gravemente danneggiato; un cacci-aterpediniere britannico tipo »Jervisk« cent.rato da siluro si inabissava. Ccntro lo stesso convoglio agivano po-co dopo velivoli tedesehi che affondava-no tre navi per cemplessive 14.000 tonn. e due caeciatorpedmieri; altro cacclator-pedinlers ed un piroscafo di 4.000 tonn. rimaneva seriamente danneggiato. Bombardieri nemici tentavano ler! Tat-tacco ad un nostro convoglio nel Medi-terraneo; il pronto intervento della seor-ta ostacolava 1'azione e faceva precipita-re in mare un bimotore. Aerei avversari hanno leri effettuato incursioni su alcune localita della Sicilia: un ferito e danni di poca entita. Nel cielo di Messina la caccia italiana intercettava ieri un apparecchio incursore che si schiantava in mare presso Santa Margherita; il Capitano pilota sud-afri-cano, lanciatosi eol paracadute, veniva catturato. Altro velivolo veniva distrutto dal tiro della difesa. Nelle prime ore di stamane otto bombardieri nemici hanno nuovameute volato su Messina lanciando numerose bombe. Danni notevoli. L'artiglieria contro-aerea ha abbattuto due velivoli nemici: uno precipitato presso Mili, in contrada Mi-lese, 1'altro nel porto a Ievante della cittadella. Sempre stamani altre Incursioni sono state pure compiute su Augusta e Catania: numerose bombe, sganciate noi dintorni delle citta, non causavano danni di rilievo; colpiti dalle artiglierie quattro aerei cade-vano rispettivamente neille localftjj di La Ballata, Greco Santa Croce, Capo Passero e nei pressi di Catania. Dalle operazioni delle ulttme due gtor-j nate due nostri velivoli non sono rftornati. Napad zračnih torpedovk na konvoj UtnSitsv doseženih položajev v Tunisu — Akcije izvid-niških oddelkov v Tunisa — 24 letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 30. januarja naslednje 980. vojno poročilo: Na bojišču v zapadni Trfpolitaniji omejeno delovanje izvidniških oddelkov. V Tunisu utrjujejo čete Osi osvojene postojanke. Nemški letalci so nničili 13 letal; 7 v spopadih, in 5 na tleh na nekem letališču pri Boni, protiletalsko topništvo pa je sestrelilo nadalje še dva »Curtisa«. Posadke so bile ujete. V alžirskih vodah ln v vodah zaliva Bougie «o cddelki naših torpednih letal pod poveljstvom kapitanov Giulija Grazianija, Urbana Mancinija in poročnika Giuseppe Cimicchija napadli močno zavarovan konvoj. Navzlic močni ognjeni in letalski reakciji sta bila potopljena dva trgovska parnika, eden srednje in eden velike tona-že, tretji parnik pa hudo poškodovan. Britanski rušllec tipa »Jervisk«, ki ga je zadel torptdo, se je nagnil. Kmalu nato sta proti istemu konvoju nastopili dve nemški letali, ki sta potopili tri ladje s skupno 14.000 tonami in dva rušilea, tretji rušilee in neka 4000 tonska lad ja sta bila resno poškodovana* Sovražna letala so včeraj skušala napasti naš konvoj \ Sredozemlju; nagli nastop sprtcastva je pa oviral akcijo in je en dvonuotorni bombnik treščil v morje. Sovražna lotala so včeraj napadla nekatere kraje na Siciliji; ena oseba je bila ranjena, škoda pa je neznatna. V zraku nad Mcesino so se Italijanski lovci spopadli z napadaječim letalom, Id je treščilo v morje pri Santfi Margheriti. Južnoafriški kapitan-pilot, kj je odskočil s padalom, je bil ujet. Neko drugo letalo je uničil izstrelek naše obrambe. V današnjih zgodnjih urah je 8 sovražnih bombnikov zopet priletelo nad Messjno Jn odvrglo številne bombe. Skoda je znatna. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali; eno je padlo na cesto pri Mili ju, drugo pa v pristanišče vzhodno od mesteca. Davi so sovražna letala izvršila nadaljnje napade tudi na Augusto In Catanijo. številne bombe, ki so bile odvržene v okolici obeh mest, niso povzročale omembe vredne škode. Sfjiri letala, ki jih Je zadelo topništvo, so treščila na tla pri krajih La Ballata, Greso Santa Croce, Capa Passero in v bližini Catanle. Z operacij zadnjih dveh dni se dve naši letali nista vrnili. Titansko delo fašistične Italije Dresden, 29. jan. s. »Dresdener Nach-riehten« objavljajo dolg uvodnik o Italiji, ki ga je napisal znani Richard Bremer. Pisec omenja med drugim titansko delo fašizma, meJ drugim melioracijo Pontinskih močvirij, tn poudarja, da se Italija bori za delo in kruh ter za obrambo svoje osnovne pravice do življenja. V sedanji vojni je Italija dosegla že velike uspehe, med drugim celotno rešitev adriatskega vprašanja, zavarovanje svojega zapadnega boka in obvladovanje srednjega Sredozemlja, ko je zaprla veliko angleško imperialno pot. Bremer podčrtava ogromen pomen te zapore za vodstvo vojne, poveličuje duhovne in srčne vrline Italijanov ta poudarja skupno usodo Italije ln Nemčije, ki prenašata enake žrtve za dosego skupne končne zmage. 1 na vzhodni fronti Odbiti sovjetski napadi zapadno od srednjega Donca — Južno cd Ladoškega jezera je bilo uničenih 42 sovražnikovih tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojake je objavilo danes nasiednje vejno poročilo: Ogorčena, obrambna bitka na jugu vzhodne fronte se v posameznih krajih nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, medtem ko v drugih deloma ustaljenih odsekih pritisk sovražnika p: pušča. V Stallngradu je položaj nespremenjen, junaštvo braniteljev pa nezlomljono. Med Kavkazom in spodnjim Donom potekajo pokreti naših čet brez motenj sovražnika. P-novni sovražnikovi napadi proti našim postojankam zapadno od srednjega Donca so bili v ogorčenih borbah in hudih izgubah sovražnika odbiti. V protinapadu je bila razbita sovjetska strelska divizija. Na področju zapadno od Voroneža se nadaljuje premilcalna bitka. Močni oddelki letalstva posegajo v borbe na kopnem. Južno od Ladoškega jezera je sovražnik z močno topniška podporo in sodelovanjem oklopnih oddelkov na široki fronti zopet obnova svoje napade. V hudih borbah, deloma moža pr- ti možu, so bili vsi napadi krvavo zavrnjeni in je bilo samo včeraj uničenih 42 oklopnih vozil. V bojih ob srednjem Donu sta se posebno odlikovala 24. nemški okljpni zbor in zbor italijanskih alpincev. V te boje so uspešno posegli tudi oddelki domačih prostovoljcev. V severni Afriki 9t zaščitni oddelki nemško-italijanske oldopne armade krvavo zavrnili oklopas napade sovražnika. Iz vzhodnega Tunisa poročajo samo o bojnem delovanju krajevnega pomena. Letalstvo je ponovno brmbardiralo pristanišče v Alfiru, pri čemer je začtia goreti neka trgovska'ladja. Oddelek nemških boj- nih letal je snoči v bližini pristanišča Bu-gie napadel sovražni konvoj in potopil tri transportne ladje s skupno 14.000 br. tonami ter dva rušilea. Nadaljnji rušilee In ena trgovska ladja srednje velikosti sta bila težko poškodovana. Pri letalskem napadu na letališče v Boni je bilo 7 večmotornlh sovražnih letal uničenih na tleh, v letalskih bojih ter po obstreljevanju Iz lovskih letal in protiletalskega topništva s kopnega ln morja pa je bilo sestreljenih 12 angleških ln ameriških lotal. Sovražnik je bombardBral podnevi in v večernih urah, ne da bi imelo vojaški pomen, dve pristaniški mesti ob francoski atlantski obali, žrtve med prebivalstvom so velike. Osem napadajočih letal je bilo sestreljenih. Fovratek španskih otrok iz Rusije v domovino Madrid, 30. jan. s. Španski zunanji minister je objavil, da bo prihodnji teden prispelo v Madrid 22 španskih mladeniči, ki so se borili v boljše viški vojski. 18 izmed njih so zajeli Finci, 3 pa Nemci. Gre za Špance, ko so jih kot otroke poslali v Rusijo med špansko državljansko vojno. Prisilno delo za davčne utajevalce v Turčiji Carigrad, 29. Jan. s. Prvi oddelek 32 davkoplačevalcev, ki niso plačali davka na dohodke, je odšel iz Carigrada v Ackael pri Erzerumu, kjer bo zaposlen pri cestnih delih. Mel njimi sta dva znana odvetnika in več trgovcev tn tadustrijoev, ki so bili na važnih gospodarskih mestih. DESET LET NAR.-SOCIALISTIČNEGA REŽIMA V NEMČIJI Obletnico prevzema oblasti po narodno-socialistični stranki so proslavili po vsej Nemčiji s trdnim prepričanjem o končni zmagi sil Osi Berlin, 30. jam. a V vseh krajih Nemčije danes svečano proslavljajo desetletnico prihoda narodnega socializma na oblast. Svečanosti, ki se proslavljajo z vso resnobnostjo, kakor je sedanjemu trenutku primerna, se udeležuje s hvaležnim srcem ves nemški narod, ki je danes bolj kakor kdaj strnjen okrog svojega vodje. Dnevniki, ki so davi izšli s posebnima izdajami, z dvoj-nrro številom sitrami in ilustriranimi prilogami, objavljajo številne fotografije Adolfa Hitlerja im števi-lne, bogato s fotografskim gradivom opremljene članke, ki kažejo ustvaritve narodnega socializma na vseh področjih ter poveličujejo delo Adodfa Hitlerja za večjo srečo nemškega naroda. Vsi nemSkr listi posvečajo poseben prostor poveličevanju nemških oboroženih sni ki se hrabro bore na vseh frontah za neizbežno zmago. Ogromni naslovi v berlinskih dnevnikih zgoščeno zrcalijo to prepričanje v zmago, ki nastaja Jz medsebojnega zaupanja med narodom in šefi. Davi je nemški radio oddajal posebne oddaje, v katerih je poveličeval današnjo obletnico. Taiko nemški radio kakor nemška tisk sta omenila, da bodo danes govorMi maršal Hermanm Go-rrng, minister Gobbels in voditelj nemške mladine Axmamn. Pomembna članka ministrov Rosenberga In dr. Leya Berlin, 29. jan. s. Na večer pred lOlet-nico prevzema oblasti po narodnem socializmu je dr. Ley, šef nemške delovne fronte, objavil v današnji izdaji lista »Nacht-ausgabe« razmišljanja o sedanji vojni ter obrazložil temeljne razloge, zaradi katerih bo zmaga končno na strani Nemčije in njenih zaveznikov. Nikoli si nisem delal utvar, pravi dr. Ley, glede smrtnih nevarnosti, katerim bomo izpostavljeni s tem, da napademo židovstvo, ki danes razpolaga na svetu z največjimi rezervami ljudi in potrebščin. Vendar sem kakor v dneh pred prevzemom oblasti, tako tudi po treh letih in pol vojne, matematično gotov zmage. Po vrsti operacij za zagotovitev svobodne poti našim vojakom smo napadli z drzno in tr^no odločnostjo našega smrtnega sovražnika, boljševizem. To predstavlja osnovo za našo zmago, čeprav je ta vojna vojna na življenje ln smrt, ki zahteva uporabo vseh rezerv energij, tako telesnih kakor moralnih. Govoreč o delu stranke v vojnem času, pravi šef delovne fronte, da so se naredno-socialistične organizacije uveljavile na vseh področjih. Omenjajoč storjene napake sovražnika izjavlja dr. Ley, da je ena izmed največjih ta, da nI sovražnik doumel Istovetnosti, ki obstoja med narodnim bistvom nemškega naroda In političnimi ideali narodnega socializma. Pisec izraža nato mnenje, da bo delovna fronta odločilna pri dosegi zmage. Govori nato o popolnem sodelovanju med vojno fronto in notranjo fronto, ki je nadaljni odločilni element za zmago, ter zaključuje z omenitvijo velikih zavzetij v Rusiji v teku nemških ofenziv, zatrjujoč, da Nemčija ln njeni zavezniki danes razpolagajo z zemeljskimi dobrinami, katerih izkoriščanje bo trajalo nekaj stoletij. Berlin, 29. Jan. s. »Volklscher Beobach-ter« objavlja članek Alfreda Rosenberga, v katerem primerja borbo narodno socialističnih sil pred 10 leti za oblast in sedanjo zmagovito borbo vsega nemškega naroda. Kakor tedaj, gre tudi danes za to, da stisnemo pesti ln združimo vse sile ter »tvorimo en sam blok volje, kakor tedaj tudi danes težkoče ln Izgube samo jačljo naše energije ln našo železno voljo. Po omenltvi ogromnega vojnega aparata, ki ga je v 20 letih v največji tajnosti pripravila Sovjetska Rusija, da bi napadla nekega dne vso Evropo za ceno nepojmljive bede in žrtev vsega ruskega naroda, Je Rosenberg poudaril, da je bilo od dneva pričetka sovražnosti s Sovjeti jasno, kakšna velikanska nevarnost je grozila Evropi. Nemški narod gleda zdaj ne samo na zadnjih 10 let od prevzema oblasti in ustvaritev narodneg socializma, temveč tudi na vse dvige ln padce svoje zgodovine ter črpa nove sile za odločno premaganje vseh ovir, ki se postavljajo na njegovi potL »Borzen-Zeitung« objavlja več člankov znanih nemških publicistov, med njimi članek Reincharda Gerbesa, ki obravnava novo vojsko, katero je ustvaril narodni socializem. Omenjajoč dobo ko Je imela raz-orožena Nemčija 100.000 po versajski po^ godbi dovoljenih mož, označuje pisec sedanje nemške oborožene sile za najbolj presenetljivo tn najkrasnejšo ustvaritev narodnega socializma, če so nam bili v zadnjih dneh, prvič odkar se borimo za naše življenje in za našo svobodo, zadani hudi udarci, jih moramo prenašati vedro in se tako pripraviti z vso energijo, da jih vrnemo. V 10 letih narodnega socializma smo postali zedinjeni narod ter smo ustvariii vojsko, ki lahko prenese najhujše preizkušnje. Govor voditelja nemške mladine Berlin, 30. jan. t«. Da-vi ob 9 je govoril mladimi v šolah im nemških obratih vodja nemške mladine Axmann, ka je očrtal zmagovito borbo narodnega socializma v 14 letih, fci je bJla žilava in drzna, borbo za zmago velike ideje Adodfa HHflerja. Opomnil je mladino, naj bo vedno bolj vredna velike zgodovinske dobe, v kateri je zrasla im naj jemlje za zgled v svojem življenju in delu junaška dejanja borcev, ki v teb usodnih urah za narod pišejo stranr* nemiit* ljšve fiiattv Govornik je naito omenij potrebe sedanjega trenutka im pravice, ld jih narod lahko zahtev« od državljanov, da dajo. kar morejo energij im dela. Med temi državljani je mladima nove dobe na prvem mestu. Kakor v časih pred prevzemom oblasti, ko so bili mnogi pripadniki stranke, ki so danes že možje, dečki im so se fcudii borili za idejo, tako mora, je zaključil Axmamn, mla-drna v vrstah narodne socialistične stranke prispevati z vsemd svojimi silami, hrabrostjo im duhom pozrtvovamja k dosegi zmage, za katero se prežeti z neparuišljrvo vero borijo tako trdo naši hrabri vojaki. Ogromen porast nemške vojne proizvodnje Berlin, 29. jam. s. Po nagraditvi 51 podjetnikov, ki so zmagali v tekmi za najbolj vzorno podjetje, je govoril v kancelariji ob navzočnosti glavnih zastopnikov delovne proizvodnje mnnaster za strelivo in oboroževanje Speer, ki je očrtal mogočen vzgon vojne proizvodnje od pričetka vojne do danes. Pohvalil je vse nemške tehnike im voditelje ter izjavil, da se je ob koncu leta 1942. proizvodnja v nekaterih odsekih vojnega proizvajanja porveča'a za lOkrat im celo 2Qkrat v primer s prejšnjimi letom, na ostalih področjih pa je bila vsaj podvojena. Takih uspehov nismo doslej še nikoli dosegli, je podčrtal minister. Cilji, ki jih hočemo doseči, so še bolj važnr. Obljubili smo Hitlerju, da bomo v letu 1943 naše vojake opremili z najmočnejšim in najučinkovitejšim orožjem, in ta cMj bo dosežen za cemo kakršne koli žrtve. Speer je nadalje izjavi, da bo nemški narod z vsemi svojimi silami prispevaj za dosego tega cilja in se posvetil ojačevanju vojne industrije z vsemi energijami, ki doslej v narodni obrambi šo našo bile upo-rabljene. Ob tej prilikr je govoril tudi dT Ley, šef nemške delovne fronte, ki je podčrtal, da je sedanja vojna taka, da je z njo na kocki bodoči obstoj nemškega naroda. Nem:ki narod mora zbrati vsa sredstva in vse rezerve. s katerimi razpolaga, in se udeleževati doseganja zmage. Okrožni vodja Sanokd o delni mobilizaciji Weimar, 30. jan. s. V okviru manifestacij ob lOletniei prevzema narodno-sociali-stične oblasti je okrožni vodja Sauckel govoril v Weimarju pred številnim narodno-socialističnim zborom. Najprej Je izrazil popolno vero v zmago in nato dejal, da ee bo morala Nemčija selaj spremeniti v «10 samo vojno delavnico, da bo nemškemu vojaku na bojišču dala najboljše orožje v čim večjem številu. Vsi narodi te zemlje, je nadaljeval, se danes do skrajnosti trudijo, da bi povečali svojo proizvodnjo. To moramo storiti tudi v Nemčiji, kjer delovnih sil prav gotovo ne manjka. Narod naj ve, da nove odredbe o razširjenju obveznega dela niso bile izdane zaradi težav v proizvodnji. Nemška proizvodnja ni zastala in tudi sedaj ni v nikaki krizi in se delo nadaljuje v polni zasedbi. Gre le za pripravo novega in vedno popolnejšega orožja za naše bojevnike V polemiki s sovražno propagando je Sauckel demantiral bedaste govorice, po katerih naj bi bilo obvezno delo v Nemčiji podobno suženjstvu, in glede inozemskih delavcev, da bodo deportirani Sauckel Je končno obrazložil določbe, ki urejajo uporabo novega pravilnika o delu ln je dejal, da izhajajo te določbe iz najvišjega čuta pravičnosti, saj se še prav posebno ozirajo na življenjske potrebe žene kot bistvenega činitelja v narodu. Japonska za za narode v vzhodni Velik odmev izjav japonskega ministrskega predsednica in zunanjega ministra v tokijskem parlamentu Tokio, 29. jam. a. Vs* japonski Bb« ▼ pme-stolnioi še naprej komentirajo z navdušenjem govor ministrskega predsednika Toja an govor zunanjega ministra Tarna v parlamentu ter podčrtava jo, da sta ojačila zaupanje japonskega naroda m njegovo vero v končno zmago. Listi so sprejeli z zadovoljstvom izjave nmustirekega predsednika glede namere Japonske, da prizna ob kancu tega leta neodvisno Birmo. List »Asahi« poudarja Tanijevo tejaro, da so sovražne države dokazale z atlantsko lastimo in izjavami o miru po vojna, da hočejo pojest* piščance, preden se izvalijo. S tako miselnostjo ne morejo upati na nekaznovano izzivanje smrti, ko izzivajo duha japonskega imperija. List »Marinifci« pripisuje poseben pomen trditvri ministrskega predsednika, da kna popolno zaupanje v gospodarsko moč naroda. Isti last komentira izjav« ministrskega predsednika o bodoči Birmi in Filipinih :n piše: Ogromna razlika je med veličastno politiko Japonske, ki omogoča vsem narodom, da najdejo svoje pravo mesto m ga nSnvtajo T primeri • sovražnimi narodi, ka brezvestno izkoriščajo slabotnejše narode. Ta ogromna razlika bo Japonsko neizbežno vocMa do zmage. Neki drug list piše, da so izjave ministrskega predsednika glede bo-dočmostf. Birme in Filipinov vsemu avetu pojasnile, da Japonska drži dano besedo. Ta izjava lahko samo še ojači zaupanje vseh azijskih narodov v odkritosrčnost japonskih namer. Tokio, 29. jan. a Listi soglasno pozdravljajo v svojih irvodnikrh govore Toja im Tanija. List »Asahi« poudarja, da Japonska ie uživa zavezništvo z Italijo m Nemčijo, ki se v ničemer ne more primerjati z vez-mi, ki vežejo Amglrjo in Amerika. Po omo-nitvi bratskih vezi, ki vežejo azijske narode, zatrjuje »Asahi«, da bodo prepričanje v zmago, ld ga je izrazil ministrski predsed-ntk, in pomirjujoče izjave zunanjega ministra samo še podvojile voljo do borbe. Tokio, 20. jam. a V tukajšnjih krogih poudarjajo, da je naznanilo ministrskega predsednika v parlamentu glede priznanja neodvisnosti Birme že v tem letu velikega pomena. Naznanilo je potrdilo, kar je Toja obljubil v parlamentu lanr. 16 februarja, ko so japonske sile porazile sovražnika m napredovale v Birmi Obljuba j« bila ponovljena 12. marca leta 1942, štiri dna po zasedbi Ranguna ki znova potrjena na 80. zasedanju parlamenta v preteklem maju, ko je bM ustanovljen birmanski upira vir odbor. V kratkem bo Birma postala neodvisna; Birma je eno izmed prvih ozemelj, ki so trpela vso težo neštevilnih angleških napadov ▼ 350 letih od ustanovitve angleškega imperija in ki postajajo sedaj zopet svobodna po zaslugi japonskega prebivalstva in prebujenja svojih prebivalcev. Narodna Birma bo postala zato po zasedbi Kublaj-kana neodvisna po 26 stoletjih Birmansko neodvisnost so Angleži v treh vojnah proti Birmr popolnoma uničili Manifestacija sofidarnosti trojnega pakta v Tokia Tokio, 29. jan. a. V proeflavo 10. obletnice Hrtkaševega prevzetna oblasti, je bilo po- i poldlno v veliki dvorani vojaškega doma zborovanje italijansko - japonsko - nemške družbe. Navzoči so bili zastopniki patrio-tičnih društev, naradno-socialastične stranke in Fašaja v Tokiu. Predsednik japonskih mladinskih organizacij je prečita! pred ogromno množico občinstva govore in poslanice, naslovljene na voditelja faišzma in voditelja narodnega socializma, na rtailijonske im nemške oborožene sile, na prebivalstvo Rima im Berlina ter na italijanske in nemške mladinske organizacije. Zastopnik« italijanskega in nemškega veleposlaništva so govorili, nakar je sledilo predavanje predsednika obveščevalnega urada. Navdušeno zborovanje ee je zaključilo s predvajanjem novih nemških filmov. Sestanek poveljnikov nanklnšltih sil CInan, 29. Jan. s. Danes so se sestali poveljniki nankinških sil, ki se borijo proti čungkinškim in kitajskim silam v pokrajinah Santung, Kiangsu in Honan. Sestanka so se udeležili general Sung Liaken, vrhovni poveljnik armade IL okrožja, general Vuhuaven, glavni poveljnik vojske v okrožju šantunga, ki se je nedavno pridružila nankinškl vojski, glavni poveljnik vojske za ohranitev miru v Kiangsuju in Honanu ter drugi nankinškl generali kakor tudi japonski poveljnik. General Vuhuaven Je znova potrdil neomajen sklep pregnati čung* kinške Sile in komunistične čete ln odstraniti zadnje sledove anglosaškega vpliva na Kitajskem. Kr. minlstr Anfuso pri regentu Horthyju Budimpešta, 29. jan. s. Regent Horthy je danes sprejel Kr. ministra Italije Anfusa in se je z njim prisrčno razgovarjaL Novi šef nemške policije Berlin, 29. jan. s. Na predlog šefa SS oddelkov in nemške policije Himmlerja. Je Hitler imenoval za naslednika Reincharda Heydrdcha, ki je umrl 4. junija 1942, poveljnika skupine SS in generalnega namestnika šefa policije dr. Emesta Kalten-brunnerja za šefa policije in javne varnosti, t Hud vihar na črnem morju Ankara, 29. jan. s. Mornariško ministr-stVo objavlja, da divja ob obalah Črnega morja izredno huda nevihta, kakršne že leta ne pomnijo. Mnogi trgovski parniki so morali prekiniti svoje potovanje in mnogi so bili poškodvani. Parnik »Adana« ■ 1.675 tonami je utrpel hudo škodo, parnik >Ego«, ki je ujel klice na pomoč s potap-Ijajočega se parnika »Adane^ je takoj olplul na kraj nesreče, pa ni našel sledi za parnikom, niti za ponesrečenci. Carigrad, 29. jan. s. Viharji na Črnem morju so prisilili številne ladje, da so as zatekle v najbližja pristanišča. V bližini Calacia je blodeča mina zadela ob obale in eksplodirala. O škodi ni poročil. Po nesreči parnika »Adana« manjka 18 mož pou sadke* Zastopniki delavstva pri Visokem komisarju Uspešno in plodna delo Pokrajinske delavske zveze Visoki komisar je zbral v vladni palači zartopn:ke delavcev Ljubljanske pokrajine. da bi proučil vprašanja te stroke in od njih samih zvedel za potrebe delovnih slojev. Zastopniki delavcev in delojemalcev na splošno niso prikrili svojega zadovoljstva spričo tega zanimanja, ki ie bilo zanje nekaj povsem novega, kajti demokratične oblasti prejšnjega režima niso doslej nikdar tako neposredno m zaupno posvetile svoje pozornosti do delavcev Eksc. Grazioliju so zato izrazili svojo iskreno hvaležnost. Sestanka so se udeležili korporacijski nadzornik dr. Masera, glavni računovodja Castellani strokovnjak pri Zvezi delavcev Dal Pra in strokovnjak-; pri posameznih odsekih. S predsednikom dr. Alujevičem je bil tudi ves odbor Pokia-jir>cks delavske zveze Tovariš Cinzio Dal Pra je najprej predstavil Visokemu komisarju odbor Pokrajinske zveze delavcev, v katerem so štirje predsedniki pokrajinskih sekcij industrije, trgovine, poljedelstva ter kredita in zavarovanja, poleg 25 predsednikov pokrajinskih sind:katov Potem ko je izrazil /dane in hvaležne pozdrave Visokemu komisarju za njegovo stalno in dobrohotno skrb za organizacijo, ki je povsem v skladu s fašističnim sindikalnim redom, je obrazložil doslej izvršeno delo. ki ga predstavlja 34 kolektivnih pogodb, ustanovitev 23 pokrajinskih sind:katov in 17 občinskih sindikatov, nadalje 270 članov vodilnih sindikalnih odborov in 4.200 organiziranih čia-nov. Govoreč o številu članov je dejal: 4200 organiziranih članov ni mnogo, ako pomislimo, da predstavlja zveza približno 50 000 delavcev, izmed katerih je 25.^'76 včlanjenih pri zavarovalnih lokalnih ustanovah, vendar pa tudj to ni malo. ako se upošteva politično-vojašk; položaj v pokrajini, izključitev poljedelskih delavcev od koristi socialnega zavarovanja na področju nesreč in obveznega zavarovanja, še bolj pa, ako se upošteva dejstvo, da so bili t} uspehi doseženi brez irganizacij-skega ključa nameščanja, ki je še /edno povezano s socialnim in gospodarskim delovanjem izven sindikata pri Borzi iela Ko je obrazložil svoje stališče o navedenih vprašanjih se je dotaknil nekaterih vprašanj posebne važnosti za organizacijo poljedelskih delavcev, ki jih bodo proučile |n tudi rešile pristojne oblasti, kolikor bo mogoče, med njimi zlasti vprašanje morebitnega razširjenja zavarovalne in podporne akcije na to kategorijo. Ko je prešel nato na ostale odseke organizacije pod njegovim nadzorstvom, je strokovnjak, dejal: V drugih odsekih pa uspehi, ki so bili doseženi in zajamčeni delavcem s sklenitvijo kolektivnih pogodb dovolj zgovorno dokažejo uspešno delovanje sindikalnih organizacij, ki ste jih Vi hoteli in oodprli njih razvoj v korist slovenskih delojemalcev. Tako je bilo mogoče zagotoviti številnim kategorijam delojemalcev nele pravične mezde, temveč tudi ustanove tipičnega italijanskega sindikalnega značaja, kakor n. pr. počitnice in priznavalnine. In vse to so koristi, ki jih je treba pripisati blagodejnemu socialnemu in civilizacijskemu vplivu italijanskega življenja na tej zemlji. Te koristi so jasne in vidne za vse delavce dobre volje, ki si hočejo s svojim delom zaslužit; svoje pošteno življenje. Pri tem ni važno, ako so še vedno tudi zaslepljenci, ki jih slepi žalostni in tragični blesk inozemeskega zlata, kajti vse to se niti najmanj ne tiče slovenskih delavcev, ki so vpisani v naše sindikalne organizacije. Sleherni slovenski delavec ve, da bi se Italija lahko tudi ne zanimala za to, da bi na tej zemlji v korist slovenskega prebivalstva razvila svoj socialni red. Zadržanje uporne manjšine, ki jo plačujejo sovražne sile. bi ji dale polno možnost in opravičilo pred vsem civiliziranim svetom, vendar pa Italija tega ni storila, in sicer, kakor mi vsi vemo. Ekscelenca, predvsem po zaslugi Vašega razumevanja. Slovenski delavci so Vam za vse to iskreno hvaležni in vas prosijo, da izraz'te Duceju, čigar zvesti tolmač ste tu, njihovo globoko hvaležnost in izraze globoke uaa-nosti, suverenosti nove in večje italijanske domovine. Po tov. Dal Praju je podal poroč:lo predsednik Zveze dr. Branko Alujevič, ki je podal prerez ljubljanske organizacije in opozoril na postopni razvoj te organizacije in njeno moč. Izjavil jo med drugim: Sindikalno delovanje v pokrajini se razvija v prvi vrsti v obliki varovanja kolektivnih in individualnih interesov delavcev. V stkladu z načeli delovne zakonodaje v Kraljevini in upoštevajoč meje starih zakonov, ki so še v veljavi, stremi to delovanje za tem, da se disciplinirajo kolefctrvni delovni odnosi ter se pri tem gospodarski interesi izražajo' v pogodbah v skladu s potrebami in sposobnostmi pokrajinske proizvodnje. Delo, k" ga je Zveza razvijala na tem področju, je bf.o naslednje: V industrijski stroki je bilo 37 predlogov za sklenitev kolektivnih pogodb, zaključenih kolektivnih pogodb v celoti 20, glede plač pa 7, arbitražnih sodb 3; v poljedelski strok.4 so bili podani 3 pred ogi za kolektive pogodbe, pri čemer je biila zaključena 1 pogodba glede plač; v trgovinski stroki so buli podani 3 predlogi za kolektivne pogodbe, zaključeni pa 2 popoln" pogodbi in 1 glede plač; v stroki kredita in zavarovanja so bili podani 3 pred ogi o kolektivnih pogodbah in zaključene 3 pogodbe glede plač. V celoti je bilo torej sestavljenih 46 predlogov za sklenitev kolek ti vnrh pogodb, zaključenih pa 22 popolnih kolektivnih pogodb in 12 pogodb glede plač. Arbitražne sodbe so biile 3. Več kategorij ni discipliniranih s kolek-trvnrmi pogodbami; zadevni predlogi nfco biLi še sprejeti ali pa niso bili s>tavljeni predlogi. Nekatere pogodbe bodo morale biti predložene v revizijo zaradi pnilagr>drt-ve dejanskemu poožaju kakor tudi načelom o plačanem nedeljskem počitku in odškodnini v sorazmerju s službenimi leti. Na tem področju je zveza vedno ščitila zakonrte interese delavcev, upoštevajoč vse- kakor tudi predloge in pripombe nasprotne strani, kolikor so mogle jamčrifci »mezde, ustrezajoče normalnim življenjskim potrebam, zmožnostim proizvodnje in delovnim storitvam« (Delovna listina, 51. XII.). V želji, da bi se izenačili mezdni pogoji v raznih kategorijah, je Pokrajinsko zvezo delavcev skoraj vedno podpirala Fdkrajrmska zveza delodajalcev. Lahko celo upamo, da bodo odstranjeni poslednji ostanki neza-dovoljstev in razrednih nasprotij. Pobuda Zveze se je pokazala tudi v pokrajinski zakonodaji. Sindikalni voditelji 4i funkcionarji so ponudili svoje sodelovanje za prilagoditev zakonov novim potrebam, pri čemer jih je vodila želja, da bi olajšal normaliziranje discipline dela. socialne pomoči itd. Pri Zvezi m njenih sekcijah je nameščenih 30 našita vi jencev. h katerim je treba prišteti še 7 oseb za čiščenje pisarniških prostorov in zaščite palače Osebni izdatki v letu 1942 so znašali 685 797.95 lit. Med letom je umrl en uradnik, dva uradnika pa sta odpovedala službeno pogodbo. Javna knjižnica Zveze šteie 24.731 knjig. Leta 1942 je bilo izposojenih 94.774 knjig, ■n sicer večina po večkrat. Število fritateljev je do«eg'o 37 786 enot na 12.436 članov Med či ta tel ji jih je 22.194 pripadalo delovnim slojem, in sicer na 6553 delavcev in uradnikov, ki so vpisani v knjižnico. Delavska kuhinja, k1 jo vodi Zveza v lastni režiji s posebno komisijo, je lani razdelila 131.536 obedov v skupni vrednosti 527.146.91 liT računajoč vsak obed povprečno po 4 lire. Pri kuhinji je nameščenih 17 oseb. katerih letne plače znašajo 96.977.80 lir. Finančni proračun Zveze brez delavske kuhinje se je v letu 1941 zaključil s primanjkljajem v znesku 176.900.14 lir. ki ga je treba v prvi vrsti pripisati stroškom za nakup zemljišča v Ljubljani (123.648 lir) in drugim izrednim stroškom (46.334.52 lir)" Leta 1942 so Zveza in njeni odseki dosegli prebitek 180.000 Irr so lahko brez posojil in prodaje nepremičnin zadostili vsem svojim potrebam. Točni podatki za zadnje leto bodo objavljeni šele po vnovčenju prispevkov ki jih pob^ajo zavodi za bolezensko zavarovanje. Sindikalni prispevki so obvezni in znašajo 0.5 °/o za Zvezo in 0.2 % za odseke in sindikate Ti odstotki se računajo na osnov" zavarovanih mezd. ki so nižje od dejanskih mezd Ob vstopu plačajo člani eno liro za izkaznico. Delovanje Zveze je na vseh področjih ustrezalo potrebam današnjega položaja. Lahko rečemo, da smo storili prav vse, da bi olajšali delovne pogoje in zboljšali gospodarski položaj ter ga prilagodili neprimerno težjim okoliščinam. Zaščita delavstva ni mogla doseči vseh zastavljenih si ciljev, v prvi vrsti zaradi gospodarskih, socialnih in političnih okoliščin .ki so presegale možnosti in delovno področje organizacij. Naše delo ni popolno V marsikaterem pogledu smo celo daleč od samega začetka, vendar upamo. Ekscelenca, da bomo z Vašo pomočjo dosegli večino sindikalnih in gospodarskih namenov. Za sedaj smatramo, da bi bili potrebni naslednji ukrepi: 1. da poglobimo organizacijo vseh kategorij, da bi mogli tako bolje poznati in varovati njihove interese; 2. da uredimo kolektivne odnose vseh kategorij, ki jih je mogoče sindikalno uvrstiti, in odstranimo neuravnovešenost med mezdnimi dajatvami in plačami ter življenjskimi pogoji; 3. da olajšamo normalizacijo gospodarskega življenja v pokrajini in omilimo omejitvene ukrepe, kar je že v teku; 4. da dosežemo izpopolnitev socialnega zavarovanja, rodbinskih do-klad itd., zlasti napram kategorijam, ki te-koristi ne uživajo; 5. da upoštevamo prehrambene potrebe ročnih delavcev in zaščitimo fizično nedotakljivost, ne da bi zmanjšali delovno sposobnost; 6. obnovimo ustanovo obratnih zaupnikov za neposredno zaščito delavstva in da damo sindikalnim organizacijam možnost, da poskrbe za imenovanje teh organov; 7. da nudimo odsekom vso potrebno podporo za izvrševanje njihovega dela v smislu zadevnih poročil. Ob zaključku svojega poročila se je dr. Alujevič v imenu delavcev Ljubljanske pokrajine zahvalil Visokemu komisarju za stalno blagohotno zanimanje, ki ga je vedno kazal do delovnih slojev. Nato so prečitali svoja poročila predsedniki sekcije industrijskih delavcev, sek-'cije poljedelskih delavcev, sekcije trgovskih delavcev in sekcije kredita in zavarovanja. (Ta poročila bomo v izvlečku objavili kasneje.) Vlsukega tetoja Visoki komisar je v svojem govoru najprej poudaril, da dokazuje vsebina poročil obsežnost in pomembnost jzvišenega dela v okviru te sindikalne organizacije, nakar se je zahvalil in izrazil svoje zadovoljstvo strokovnjaku Zveze, strokovnjakom sekcij, predsedniku Zveze in vsem, ki so z njim sodelovali za utrditev sindikalizma v novi pokrajini. Eksc. Grazioli se je v zvezi s tem spomnil s tovariškim pozdravom prvega strokovnjaka Zveze, nacionalnega svetnika Va-gliana, ki se sedaj bori v Rusiji, in tovariša Gennarija. Visoki Komisar je poudaril zadovoljstvo, ki ga čuti ob dejstvu, da je navezal neposredni stik z delavci, do katerih čuti režim posebno naklonjenost, ter je prikazal osebnost Duceja kot delavca in njegovo človeško in globoko razumevanje za vse, ki so potrebni podpore in ki so jim znane težave delavskega stanu. Iz prečitanih poročil je mogel ugotoviti, da so izkušnje omogočile delavcem Ljubljanske pokrajine spoznati in ceniti v vsem obsegu fašistični korporacijski sistem. Navzlic vsem težavam je mogoče podati obračun izvršenega dela, kar je razvidno posebno iz sorazmerno majhnega dela arbitražnih sodišč v primeru z visokim številom sklenjenih pogodb. To dokazuje, da je obstojala v ureditvi odnosov delojemalskih organizacij z delodajalskimi organizacijami polna ubranost. Visoki komisar je nato odgovoril na nekatera opozorila poročevalcev o plačah in poudaril svoje trdno stahdče, da ne mora povišanje plač imeti ntteakih ugodnih posledic, ako je posledica taktaega povišanja povišanje cen. Glede cen pa j»j opozoril na poslednje ukrepe, ki streme za tem, da se znižajo cene nujnih potrebAčin in prllagode s cenami v ostalih italijanskih pokrajinah. Govoreč še nadalje o tem vprašanju Je Visoki komisar opozoril na veliko važnost, ki jo ima na tem področju tudi ureditev cen, da pa te ni mogoče popolnoma izvesti, ako ne sodelujejo potrošniki sami, ki bi morali pomagati oblastem v njihovi borbi proti črni borzi. Poudarjajoč ponovno, da ne gre za povišanje mezd, temveč za znižanje cen življenjskih potrebščin, je dejal, da ne izključuje, da bi bilo treba nekatere plače revidirati, vendar gre le za izjeme, ki jih je treba urediti samo zaradi odprave preteklega neuravnoveše-nja. Glede poljedelskega zavarovanja in rodbinskih doklad za to kategorijo Je Eksc. Grazioli obrazložil navzočim sedanje težave in napore, ki streme za tem, da bi se tudi tej zaslužni kategoriji delavstva dala priznanja, Id se tako upravičeno žele, da bi prišla na enako raven s poljedelsko kategorijo ostalih italijanskih pokrajin. Visoki komisar se je nato dotaknil še zammivega predmeta kuhinj v podjetjih, ki jih bo osebno vedno podpiral, da bi čim bolj ustrezale potrebam delavcev, ne da bi se zaradi tega kršil duh določb na področju prehrane, pri čemer bo pazil, da bo tudi na tem področju dosežena raven ostalih italijanskih industrijskih središč. Ko se je Eksc. Grazioli dotaknil poročila dr. Alujeviča ln posameznih važnih cKlstavkov iz tega poročila, je izrazil svoje zadovoljstvo zlasti nad delovanjem knjižnice, ki dokazuje zanimanje delavcev za duhovna dela, in Je sporočil predsedniku, da je za nakup knjig določil znesek 10.000 lir. Prehajajoč na ostala poročila se je dotaknil tudi poročila trgovske sekcije in priporočil, naj bi se pristojni organi Zveze sporazumeli z oblastmi, da bi rrastav-ljenci trgovskih podjetij, ki se zatvorijo iz razlogov javne varnosti, še nadalje v redu prejemali svoje plače. Sklicujcč se na nenatere predloge na področju podpornega delovanja organizacije industrijskega delavstva je Visoki Komisar opozoril na obsežnost podporne organizacije v novi pokrajini, ki deluje po enotni zamisli in odgovarja vsem potrebam, vendar se izogiblje zapravljanju in krivicam, ki bi sicer spričo velikega števila slabo organiziranih podpornih ustanov nujno nastale z vsemi posledicami. Eksc. Grazioli se je nato dotaknil položaja v pokrajini in opozoril da omejitvenih ukrepov niso oblasti odredile z namenom, da bi omejile svobodo prebivalstva brez pravega vzroka, temveč jiih je zakrivilo prebivalstvo samo ali del tega prebivalstva. Dejstvo je. da v prvem času zasedbe takšnih ukrepov nj bilo in so bili podvzeti šele kasneje, ko so j|ih zahtevala zločinska dejanja. Omenjaječ omiljenja nekaterih omejitev, ki jih sedaj oblasti uvajajo, pa še ona, ki se sedaj proučujejo, je Eksc. Grazioli opozoril navzoče z željo, naj bi to sporočili vsemu delavstvu, da bo prebivalstvo doživelo nova in hujša razočaranja, ako bo te nove ukrepe zmotno tolmačilo kot izraz slabosti. Potrebno je, da si prebivalstvo zabije v glavo, da bo reakcija na sleherno zločinsko dejanje ali protizakonito dejanje tem močnejša, vedno močnejša. Omenil je najnovejši zločin komunističnih tolovajev proti nedolžni osebi in ustrelitev 6 komunistov kot posledico tega dejanja, nakar je odločno poudaril, da bodo vsak nov zločin plačali voditelji, ki so v rokah oblasti. Le, kdor se dostojn; obnaša in s svojim mirnim delom doprinaša k blaginji pokrajine, lahko računa na podporo oblasti, kdor pa dela zlo, bo ostro plačal škodo, ki 'jo povzroča skupnosti. Sklicujoč se zopet na prečitana poročila je Visoki Komissr podal odboru Zveze svoje smernice za delo v bodoče in ko je naprosil navzoče, naj sporoče svoje pozdrave in svoja voščila članom, se je spomnil pa-dl'h delavcev, ki so postali žrtev komun'-stičnega sovraštva. Zbor je te spominske besede poslušal stoje. Sestanek se je zaključil s pozdravom Kralju in Duceju. Dodatne živilske nakaznice za delavce Ljubljanski mestni preskrbovalni urad opozarja delodajalce v ljubljanski občini, da morajo prijaviti za mesec februar in nadslje do 5. vsakega meseca pri težkih in najtežjih delih zaposlene delavce pre-sl^rbovalnemu uradu tistega kraja, kjer delavci dobivajo navadne živilske nakaznice. Samo o pravem času naznanjeni delavci bodo lahko dobili celo dodatno nakazn'c;>, medtem ko bedo pozneje (do 20. v mesecu) prijavljeni delavci" dobili samo odrezke dodatne nakazn;ce od dneva prijave dalje. Obrazce za prijavo je založil Prevod ter ,ih delodajalci lahko dobe pr« pristojnem preskrbovalnem uradu po 2 L. Vse tri obrazce naj delodajalci izp:!nijo natanko tako, kakor zahtevajo navod la na obrazcu, podpišejo pa naj ob vložitvi prijave samo obrazca, označena z I in II,a obrazec z III naj pedpišejo šele tedaj, ko bodo dobljene nakazn'ce izročili delavcem. V obrazec m naj delodajalci zapišejo v za to določene rubrike številke delavčevih navadnih živil-okih nakaznic in števike dodatnih nakaznic. Te obrazce morajo delodajalci vrniti uradu takoj po razdelitvi nakaznic. Delodajalce tudi opozarjamo, naj v prijavi navedejo natančne podatke, posebno natanko naj pa označijo stanovanje, da se s tem Izognejo nepotrebnim reklamacijam in zamudi časa. Razpored razdelitve dodatn'h nakaznic za mesec februar bo o pravem času objavljen v časnikih. Obenem obveščamo delodajalce, ki zaposlujejo delavce, katerih bivališče je v drugih občinah, da bodo dobili dodatne nakaznice tudi za te delavce pri ljubljanskem mestnem preskrbovalnem uradu, pač pa morajo prijavo za te delavce vležiti pri pristojni občini, torej pri oni, kjer delavci dobivajo svoje navadne živilske nakaznice. Bogat ribolov na Danskem Danski statistični urad poroča, da so imeli danski ribiči lani izredno srečo. Nalovili so okrog 160 milijonov kg rib v vrednosti 136,000.000 kron. Predlanskim so nalovili 144,000.000 kg v vrednosti 108 milijonov kron. Lani so bile cene rib povprečno za 25 odstotkov večje kakor pred- f lanskim. r Visoki komisar sprejel odbor Zdrnženja Ljubljana, 30. januarja Predvčerajšnjim dopoldne je Visoki Komisar v navzočnosti strokovnjaka dr. Fic-caventa sprejel v vladni palači predsednika in odbor Pokrajinskega združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Po kratkih pozdravnih besedah strokovnjaka Je predsednik združenja dr. Hubad pozdravil Visokega Komisarja v imenu članov združenja in se mu prisrčno zahvalil za dobrohotno proučevanje raznih vprašanj, ki zanimajo državne uslužbence in nameščence Javnih ustanov pokrajine. Nato je podal poročilo o delovanju združenja od njegove ustanovitve do danes in poudaril, da se je v novem združenju javnih nastavljen cev Ljubljanske pokrajine združilo nič manj kakor 24 društev in da Šteje 5.176 članov. Dr. Hubad je nato opozoril na posebno ugodno postopanje vlade z državnimi funk-djonarji in nastavljene! javnih ustanov nove pokrajine, nakar je prikazal upravni položaj in nekatera vprašanja, ki se tičejo upokojencev, ter gospodarsko postopanje javnih nameščencev s družinami onih funkcionarjev, ki so JO* zadeli policijski ukrepL Končno je tolmačil Jttvo voljo po lojalnem sodelovanju, ki preveva vse člane združenja, ki hočejo z dejanji dokazati svojo hvaležnost ItalljL Nato je spregovoril Eksc. Grazioli. ki j© podal v glavnih obrisih prikaz gospodarskega značaja v pokrajini od dneva naše zasedbe do danes in poudaril zlasti prizadevanje oblasti in ukrepe, da bi nastalo pošteno ravnovesje med plačami in življenjskimi pogoji, pri čemer so se oblasti posebno trudile, da se ne bi neupravičeno dvignile cene najbolj nujnih potrebščin. Nadalje je sporočil, da je vprašanje upokojencev predloženo v proučitev posebnim oblastem. Visoki komisar Je izrazil svoje prepričanje, da bodo člani združenja javnih nameščencev pokazali voljo za sodelovanje, in je pri tem poudaril, da bodo ukrepi oblasti odvisni od lojalnega zadržanja slovenskega prebivalstva. Nato je Izročil predsedniku znesek 20.000 lir za podporo posebno potrebnim članom. Ljubljanski mestni proračun £akor smo že v včerajšnji Številki kratko poročali, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z odlokom z dne 18. t. m. odobril proračun ljubljanske občine. Odlok je skupaj s pravilnikom za izvrševanje proračuna ljubljanske občine. Odlok Je skupaj s pravilnikom za izvrševanje proračuna objavljen v posebni Številki »Službenega lista« z dno 27. t. m. (štev. 8 a). Proračun mestne administracije kakor tudi mestnih gospodarskih ustanov ln specialnih fondov je odobren v višini 82.75 milijona lir, to je za tri četrt fiilijona lir manj, nego je bil prvotno predlagan. Proračun mestne administracije predvideva 42.96 milijona lir Izdatkov ln prav toliko dohodkov, proračun mestnih podjetij 35.73 milijona lir izdatkov in prav toliko dohodkov, medtem ko znaša proračun specialnih fondov 4.07 milijona Ur izdatkov in dohodkov. Ukinjen je občinskih trošarin na najvažnejše življenjske potrebščine Kakor smo že pred tedni poročali, Je v Visoki komisar v zvezi z uklnjenjem luksuznega davka ln reformo davka na poslovni promet odredil tudi revizijo občinskih trošarin v LJubljani z namenom, da se zmaniša obremenitev potrošnega Waga v orist naišibkejših slojev prebivalstva ln potrošnikov, ki morajo računati z vsako liro. Tako se bo trošarinski režim v LJubljani postopno prilagoden režimu v ostali Kraljevini, in kjer Je že uveljavljeno načelo, da Je treba čim bolj olajšati življenjske pogoje širokemu sloju prebivalstva. Id Ima za življenje omejena sredstva. Iz objavliene nove tarife za mestno trošarino je razvidno, da so bile črtane številne trošarin ske postavke za predmete, ki predstavljajo najnujnejše vsakdanje življenjske potrebščine. Druge postavke pa so bile deloma znižane. Predvsem je črtana postavka 17. troša-rinske tarife." Po črtanju te postavke se v bodoče ne bo plačevala nobena trošarina na poljske pridelke In povrtnino (na krompir, zel ie repo in druge poljske pridelke, fižol, grah', kislo zelje, kislo repo. vloženo in konzerviram zeleniavo. zsrodnjo ze'enjavo, vse vrste žita, krmilne moke, sadno drevje, seno slfmo Itd.). Prav tako je črtana postavka 17., tako da se odslej ne bo plačevala tr-Šnrlna na razne vi*te tro'e, zdrob in kašo ter na testenine, kruh. Enako je črtana nastavka 19. tako da se ne bo plačevala tro^rina na riž in rirevo mo*o. V postavki 25 ie črtana občinska trošarina na -»vežo mleko. Prav tako se ne bo pobl-T-pia občinska trošarina na drva (postavka 30) In na premo* (postavka 32); ostane ie še trošarina na koks in tekoča trorva. Črtana ie postavka 29.. ki se ranaša na cveti" srrm^evje. na domače z-čimbe, na cvetlične sadike itd. Glede cob;ranja trošarine na živino ie snremenien načn pobiranja trošarine. Na klavno živino in prašiče se ie doslej pobirala trošarina v vi-§!ni 2 odstotkov vrednosti odslej pa se pla-čuie trošarina z določenim zneskom, in znaša trošarina za klavno živmo nad 450 kg teže 60 lir od tri a ve, za klavno živino od 100 do 450 kg žive ts?e 40 lir, za teleta 25 lir. za konje 30 lir. za od<\jke do 15 kr žive t«že ali 12 kg zaklane teže 20 lir za pr*tfče od 15 do 75 kg žive teže ali 12 do 75 ke zakone teže 30 lir in za težie pmšiče 40 lir od glave. V postavki 15 ki se nanaša na sadje, ie črtana trošarina na sveže domače sad'e in na vse neužitne eozdne sadeže, tako da se bo pobrala trošarina le še na užitne gozdne sadež® in nepredelana zdravilna zelišča, na suho domače sadje (orehe. lešn'ke. rožiče, rcfčevo moko in mak), na sadne marmelade kompote. rozine, orehova in lešniko-va jedrca, gorčico ter na suhe smokve. pri čemer se trošarina na suhe smokve. opremljene za nadrobno prodajo, zniža na OSO lire za kilosrram. Končno je v postavki 20 črtana trošnrina na jedilno olje vseh vrst, v postavki 22 pa Je črtana občinska trošarina na sladkor za človeško prehrano. Ukinienje omenjenih trošarin bo prineslo prebivalstvu razbremenitev na ta način, da se bo moralo blago, za katero je ukinjena trošarina poceniti. To bo zlasti občutno pri poljsk:h pridelkih in povrtnmi, kjer je n. pr znašala trošarina za zgodnjo svežo zelenjavo od 1. novembra do 31. maja kar 0 40 lire in za konzervirano ze-lentavo celo 2.50 lire na kilogram. Pri rižu je doslej znašala trošarina 0.30 Ure. pri jedilnem olju 0.60 lire, pri sodju 0.25 do 1-20 l're. pri sladkorju 0.15 lire, pri mleku 0.08 Ure za kilogram, pri premogu 4 lire na tono. pri drvah pa 3.50 Ure na kubični meter itd. Ostale mestne davščine. Ker je z ukinjen jem važnih trošarin odvzet ljubljanskemu proračunu znaten dohodek, je bilo treba ta dohodek vsaj deloma nadomestiti, in sicer na ta način, da ne bodo na drug! strani znova obremenjeni siromašnejši sloji prebivalstva in da bo izločen vpliv na cene blaga vsakdanje potrebe. Po pravilniku o Izvrševanju proračuna ostane občinska doklsda na zem-Ijarino in zgradarino nespremenjena v višini 60%, na pridobnlno. družbeni daveK, rentnino. davek krošnjarjev m zavaroval. nih agentov ter uslužbenski davek pa »e poviša na 100%. Lestvica socialne občinske doklade na neposredne davke ostane nespremenjena. Tarifa obč:nske#tehtnine se le nebistveno spremeni in se postavka pod I. in II. za tehtanje naloženih motornih vozil in vo% na javnih tehtnicah zviša za 1 liro, razen pri neto teži do 500 kg, kjer znaša kakor doslej 2 liri. Za tehtanje praznih nenato-vorjenih vozil pa se pobira pristojbina 2 lini za voz in 5 lir za avtomobil. Tudi mestna tržnina ostane v glavnem nespremenjena, le pristojbina za stojnice, barak« in lope se poviša do 5 kvadratnih metrov na 2 liri, do 102 na 3 lire in nad 10 m* nm 4 lire. Občinska vodovodna naklada ostane nespremenjena v višini 6.5% kosmate najemnine, pristojbina za porabljeno vodo v hišah, ki so oproščene plačevanja zgrada-rine, pa se poviša od 1.20 na 1.80 lire za kubični meter, za industrijske odjemalce pa pri letni porabi do 1000 m* od 1 na 1.50 lir, pri letni porabi do 5000 m3 od 0.80 do 1.20 lire. do 1000 m* od 0.60 na 0.90 lire in na 10.000 m3 od 0.40 na 0.60 lire. Gostaščina ostane nespremenjena v višini 3.5% pri starih hišah in 2% pri hišah z davčno olajšavo. Tudi kanalska pristojbina ostane v dosedanji višini 3%. Pravilnik o pobiranju občinske napisne takse ostane v glavnem nespremenjen, te tarifa je deloma spremenjena in znaša pri osnovni pridobnini, družbenem ali minimalnem davku do 200 lir 10 Ur, do 300 lir 15 lir, do 500 lir 25 lir, do 1000 lir 50 lir, do 2000 lir 100 lir, do 3000 lir 150 lir, do 4000 lir 200 lir, do 5000 lir 250 lir, do 10.000 lir 600 lir, do 20.000 lir 1400 lir, do 30.000 lir 2100 lir, do 40.000 lir 2800 lir, do 50.000 lir 4000 lir in za vsakih nadaljnjih polnih 1000 lir davčne osnove še po 100 lir. Občinska davščina na potrošnjo ostane nespremenjena, le da so te davščine ▼ bodoče oproščene potrošnje do 5 Ur (doslej do 3 lire). Prav tako ostanejo nespremenjene postavke občinske veselične davščine in razne občinske takse. Poviša se občinska taksa na pse in znaša za psa čuvaja 25 lir (doslej 4) in za vsakega drugega psa 100 Ur (doslej 60). Občinska taksa od prenosa nepremičnin se bo pobirala v nespremenjeni izmeri 2%.' Deloma se spremeni uredba o občinski prirastkarini (o prirastku vrednosti nepremičnin). Ukine se računanje z mnogokratniki. Razliko med pridobitno in od-tujiLno vrednostjo (ceno) je zaradi ugotavljanja prirastka vrednosti upoštevati tako, da se vzamejo vse vrednosti in vsi zneski v tuzemski veljavi. Bivši jugoslovanski dinar je za čas • do 19. IV. 1941 preračunati v Ure po uradnem tečaju, ki ga je vsak mesec določilo finančno ministrstvo bivše kraljevine Jugoslavije zaradi pravilnega zaračunavanja taks. Ob prvem prenosu nepremičnine po pričetku veljavnosti te spremenjene uredbe velja za pridobitno ceno cena zadnjega prenosa. Ce se je ta prenos izvršU pred 1. januarjem 1S37, velja za pridobitno vrednost občna vrednost dne 1. januarja 1937. Lestvica davka se deloma spremeni in znaša davščina največ 20% prirastka vrednosti in to ob povišku vrednosti za več kakor 100% (doslej je znašala davščina do 50% prirastka, in sicer ob povišku vrednosti nepremičnine za več kakor 150%). Prenosi nepremičnin, za katere prijastkari-aa še ni pravomočno odmerjena, se obravnavajo glede odmerne osnove, stopnje in postopka po teh novih določilih. Občinska taksa na živinske potne Hste se pobira na podlagi naredbe Visokega komisarja z dne 21. maja 1942-XX. Uvedeta se dve novi taksi, in sicer občinska taksa na biljarde (za prijavo se plača 10 lir, letna taksa pa znaša 80 Ur; ta taksa se pobira po določilih tarifne postavke 98. taksnega zakona in ČL 101. taksnega in pristojbinskega pravilnika) ter občinska taksa na hišno služabništvo, ki znaša 30 lir na leto in jo pobira davčna uprava po določiUh čl. 95. zakona o neposrednih davkih. Občinska pristojbina za prevoz z reševalnim avtom znaša odslej v mestu za vsako vožnjo 50 lir, izven mesta pa za vsako vožnjo 50 lir in za vsak pričeti kilometer 3.50 lire Pristojbine, ki se pobirajo v mestni klavnici, so v glavnem nespremenjene. NekoUko so povišane najemne pristojbine od celic in dnevne najemnine v predhladilnici in za hladilne ceUce. Cena umetnemu ledu je določena na 4 lire. Na novo so določene tudi ko-njaške pristojbine in znaša pristojbina, da 'se velika žival dene iz kože ali zagrebe ali raztelesi, po 15 Ur. V istem znesku je določena taksa za povračilo ujetega psa, pristojbina za pokončanje psa pa znaša 10 Ur. Nespremenjena ostane občinska taksa za uporabo cest, oziroma javnega sveta, prav tako niso spremenjene občinske gradbene takse. Za kritje potnih stroškov komisij se pobira poleg občinskih gradbenih taks za vsak ogled še po 40 Ur. Končno ostanejo nespremenjene občinske takse za pospeševanje gradbenega razvoja mesta in občinske takse za pregled neprimernih vzorcev živiL Spominjajte se slepili! Neme priče ljubljanske preteklosti: Krekov teg Po Radicsevih izsledkih, objavljenih v že spred navedeni knjižici, je bila sezidana hiša pred tedanjim mestnim obzidjem leta 1697. Jernej Worenz, njen prvi lastnik, jo je imel do leta 1728., ki si jo je priposestvoval Sebastijan W S ! 1 a s s. Tri leta nato označujejo viri Gregorija in leta 1786 Nikolaja Zenkerja za hišna lastnika. a štirinajst let pozneje Zenkerjeve upnike Nadalje je ueotovljeno. da je prešla hiša v last Andreja Goriupa (1802) šest let zatem Marije Haritzove. obvdov-liene Goriupcve, Franca židana (1310) Smrekarjevih: Valentina in Jere (1826) Ivina (1843» Leta 18.^7 jo 1p kupil Ferdinand Kastnei a leta 186« Jurij Atier ki; jo ie proia! Ivanu Perdanu leta 1R73 — Po vsej priliki je v hiši že iako dolgo gostilna V njenem vrtnem salonu so se shajali namreč baje že izza leta 1837 tako imenovani »B-">lzi enischiitzen« n maskiumrh bunkerjev Drobci granat ter pehotni izstrelki dosegajo v teh okoliščinah tudd večji učinek. Tudi orožje ne deluj^ brezhibno, kajti znano je, da zaradi nizke temperature zamrznejo olje in maščobe. Baterije radijskih im brezžičnih aparatov izgube zaradi mraza svojo napetost in preprečujejo sporazumevanje na prostem. Vozila, potrebna za oskrbo vojske in bolnikov, rinejo le z muko dalje. Pri najmanjši nepozornosti zmrznejo baterije, naprave za olje in elektrike pa popokajo., Mraz napravi hrano neužitno in celo kruh je treba pred jedjo skrbno otajati. Mraz daije sil4 vojake, da spravljajo konje m vozila na prostorih, ki so že tako sami ob sebi nevarni. S tem so izpostavljeni sovražnikovim napadom. Siicg ovira sleherno gibanje. V zaledju so na razpolago motorni plugi, delovn1 oddelki, kolone ujetnikov in civilistov, ki kidajo sneg. V vojnem področju odpadejo vsi ti pripomočki in pomagači. Težko je pritr po zasneženi cesti z vozilom od vase do vasi Konji, ki so zbičani in izčrpan"., da se vse kadi od njih. ne morejo na koncu vleči niti voza Še nevarnejša postaja sneg za gibanje grenadirjev v najsprednejših položanh. Napad na snež-šču, ki se razteza 200 m daleč zahteva od vojakov, da se pogreznejo v sneg do prsi Na ta način prispe skupina vsa zasopla m izmučena na cilj V obramb' se je težko približevati sovražnim oklep nikom. zelo mučno je tudr dovajanje rezerv, ki postane često celo nemogoče. Zveze, ki poslujej« poleti zanesljivo m urno. pozimi odpadejo. Izvidniki morajo hoditi peš in celo jezdeci so navezani na očvščene poti ter porabijo za potovanje mnogo časa. Vojska izvršuje dejanja, ki si jih ni mogoče predstavljati Privaja 9e obrambi, v napadu se mora včasih muditi delj, kakor je bilo predvideno v mrazu s kater'm tudi mogoče ni računala. S snegom ustvarja postojanke kot kritja proti sovražniku, gradi lesene bunkerje in jih kuri 8 pečmi, & so Krepasta blaga smemo le zelo nalahko likati in sicer z zmerom toplim železom. Trik oje ln pletenine likamo suhe in sicer na narobe strani. Preden operemo kako pleteno obleko ali jopico, si moramo zabeležiti njene mere, da potlej obleko temu primerno raztegnemo in razširimo, ko jo likamo. Nagubano krilo likamo tako, da pripnemo pred likanjem vse gube z bučkami na desko. Moda si vsak dan Izmisli kaj novega V omari imamo staro obleko z močno obnošenim životom. Hitro ga od režimo! Iz živola napravimo široke naramnice, ki učinkujejo posebno ljubko, če jih na zunanjem robu izveze-mo a sutašem ali z, volno v barvi obleke. Gum- ki jo lahko nosimo v gledališče, v kavarno in na koncerte. Iz »tare večerne obleke pa si lahko napravimo silno ljubko popoldansko obleko z lahko nabranim kratkim krilom. Koničasti izrez nove obleke obrobimo z lahnim čipkastim volanom, zaključimo pa z žametnim trkom, 6 katerim zavežemo tudi manšete na rokavih. Ali znate likati? Preden je likalnik vroč, preglejmo, če je vse v redu: posodica z vodo, tanka krpa za soparjenje, obešalniki za obleko Itd. če likalmik ne drsi več gladko, si pripravimo tudi v platneno krpico zavezan ostanek sveče. Z vročim likalnikom potegnemo nekajkrat čezenj, ga dobro obrišemo in železna ploskve je spet brezhibno gladka. Najvažnejše pa je, da moramo vsako tkanino drugače likati: Umetno svilo likamo na narobe strani z zmerom vročim železom Cisto svilo zavijemo v krpo, ko smo jo oprale, in jo likamo še mokro; svetlo svilo na pravi strani, temno pa na narobe strani. Surovo svilo likamo prav tako še vlažno. Bombaževinasto blago najprej docela posušimo, dobro na vlažimo in likamo z zelo vročim likalnikom na pravi strani. Platno najprej posušimo, dobro namočimo in likamo zelo vroče. Cisto volno zavijemo v krpo, ko smo jo prale, in jo potem likamo še vlažno s pomočjo tanke krpe. Flanelo pa nekoliko bolj posušimo, preden jo likamo. Celulozno volno likamo suho na narobe strani in z zmerom toplim likalnikom. bi na hrbtu obleke in krila poudarjajo posebnost tega modela Neslednja 6kica nam pred-očuje modno novost, ki prihaja iz Amerike. Gre za dvobarvno obleko, ki jo nazivajo »har-lekinska< obleka in učinkuje posebno ljubko, če je spredaj iz svetlega blaga, zadaj pa iz temnega. Tudi iz dvefc starih oblek je moči sestaviti to novost Široke proge iz krzna mso le elegantne, temveč jih tudi iahko s pridom uporabimo, da zakrijejo oguljena mesta na plašču. Na naši risbi vidite plašč, ki mu obnošeni sprednji poli zakrivata dve široki krzneni progi. Kako ravnamo s porcelanom Porcelanaste vaze, ki so obdržale slab duh po razkraj&jočih se cvetlicah, očistimo tako, da jih napolnimo z mešanico kisa in kuhinjske aoli. »JUTRO« ŠL 25 :X«MK IL L JElllMa— prefektov pri Duceju. Duce je Jjel v petek 29. januarja prefekte iz Jana, Torina, Genove, Napolija in Paler-ma. - Buce je prejel v dar konja. Član nem-jga poslaništva v Rimu Otto v. Bismarck c v odsotnosti nemškega poslanika v Hsi--vi v. Mackensena izročil Duceju žrebca . slovite hanno verske žrebčarne. žrebca je ceju poklonil hannoverski župan. * Sav°j3ko odlikovanje za dva admirala, roirala Pietro Barcofe in Vittorio Tur .a bila odlikovana sJ savojskim križem. otviaJ si. miru, Ti pa tega nisi poznal, rcveč vestem in tenkočuten si bili, da bi ' Nikdar osai silil v ospredje -h iskal o;cka, da b: si oLrjšai življenje. Trnova • bila Tvoja življenjska poit. Komaj si se -■mjd realne bike, že Tr je ušla iz rok. rja*_Bog Ijvbi, ga tepe, pravi pregovor, idi Tebe je tepel. Ko pa je postala boleha prehuda, ai omagal in Bog Te je vzel ■■zbt, da Te poplača za Tvojo neizmerno bežen do» vsega lepega im dobrega-. Za spremstvu ob slovesu so Te obsipali ti sončni žarkr, mi pa smo Te otbsuli s j tLicami. Tiha, žalost bo v naših sroih, iti vsaka lepa sitvar nas bo spominjala / be, ki ai tako ljubil lepoto. Počivaj mirno, ljubi Maks! * Pofisek. * Ukinjeni vlaki. V noči med 1. in 2. februarjem bo ukinjen vlak CO, ki je odhajal iz Triesta ob 4. uri in je prihajal v Ljubljano ob 7.25. Prav tako se ukine vlak OC, ki je odhajal iz Ljubljane ob 20.40 s prihodom v Trieste ob 0.05. Namesto naVeden.h vlakov bo opravljal službo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.45 in vlak 708, ki odhaja iz Triesta ob 19.40. * Nova šolska knjiga. Pri Pokrajinski šolski založbi v Ljubljani, Slomšlto/a uii-ca 12, je ravnokar izšla />Vclpe: Zgodovina Italije »n Italijanov«. Knjiga je namenjena za II., III. :n IV. razred srednjih m meščanskih šol. Knjiga obsega 250 strani in stane lir, na. boljšem papirju pa 28 iir. Dobi se po vseh knjigarnah in pri založnici. * Plemenita sestra, V bolnišnici Campo Sanpiero v Pa lovi je ležala bolna mati treh siiomačkov, ki se je morala podvreči hudi operaciji. Po kirurškem posežku se je njero stanje tako poslabšalo, da so se bali najhujšega. Tedaj se je ponudila prostovoljno strežnica, sestra Flavina, in je dala materi treh otrok svojo kri. Rešila je materi življenje, otrokom pa mater. « Delavski čevlji za kmete. Konfederacija fašističnih industiijcev v Rimu je izdelal pravilnik za raz lel je vanje delavskih čevljev sa kmete. Čevlji se bolo smeli prodajati po cenah, ki so jih odobrila oblastva. Določene so tudi tarife za popravila čevljev. ' , j; \\ * Nov sintetični izdelek. Iz Rima poročajo, da so bili doseženi prav povoljni uspehi z novim sintetičnim izdelkom »Pin-tex«. Ta izdelek je lahek v teži, se nerad vname in se -s pridom uporablja za izdelovanje sukanca ali pa za poletne tkanine. Izdelujejo ga iz lesa iglavcev. * Nfcmški delavci se uče ruščine. Nemška delovna fronta je organizirala tečaje tujih jezikov za delavce. Kakor poroča agencija Centraleuropa, so na prvem mestu programa v letu 1943. tečaji za ruščino. * »Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (kolonijalnem) čaju. * Premestitve študijskih upraviteljev. Ministrstvo za ljudsko vzgojo v Rimu je premestilo večje število študijskih upraviteljev. Med drugimi je bil premeščen dr. Giuseppe Reina iz Triesta v ministrstvo, dr. Ugo Zannoni iz Vicenze v Trieste. Za nova študijska upravitelja sta bila imenovana profesorja Credaro Isondria in Curi iz Taranta. DRAMA Nedelja, 31. jan.: Ob 14.: Oče naš... Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeliek. 1 febr • Zaorto. Torek, 2. febr.: Ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Sreda. 3. febr.: Ob 17.30: Ples v Trnovem Red Sreda. * E. Gregorin: »Oče naš...« Ilustrativen dramatski ciklus k molitvi v sedmih podobah z uvodom. Dejanje se godi v sedanjosti med malimi ljudmi: ^meti, delavci, itd. in kaže prizore iz njihovega vsakdanjega življenja. V glavnih vlogah: Marija Vera, »Levarjeva, Gabrijelčičeva, Kraljeva, Rasbergerjeva, Rakarjeva, Starčeva, Ukmar-Boltarjeva, Gregorin, M. in VI. Skrbinšek, Raztresen, Košič, Nakrst, Verdonik, Bratina, Potokar, Plut, Brezi-gar. V manjših vlogah domala ves ostali ansambel. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inž. Franz. C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh dejanjih. Osebe: Cešnovar, posestnik-Cesar, Lojze, njegov sin-Drenovec, Polo-na-Gorinškova, Metka-Levarjeva, Mica-Rakarjeva, Mina-Starčeva, Poldka-Rem-čeva, Tone-Bratina. Sodeluje še velik del ostalega ansambla. Režiser: M. Skrbinšek, scenograf: inž. E. Franz. OPERA Nedelja. 31 jan.: Ob 16.: Thais. Izven Cene od 24 lir navzdol. * PonedeHek. 1 febr Zanrto Torek, 2. febr.: Ob 16.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 3, febr.: Ob 17.: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Četrtek, 4. febr.: Ob 17.: Beg iz seraja. Red B. J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael, puščavnik-Primo-žič, Nicias, mlad filozof-Sladoljev, Pale-mon, star puščavnik-Dolničar, suženj-Gre-gorin, Thais, hetera-Heybalova, Krobila, sužnja-Mlejnikova, Mirtala, sužnja-Stri-tarjeva, Albina, opatinja-Golobova. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Rem-škarjeva, Kirbos in Pogačar, sodeluje ves baletni zbor. Dirigent: N. Štritof, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, scenograf: A. Gerlovičeva, načrti za kostume: J. Vilfanova. NEDELJA, 31. JANUARJA 1843-XX1. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15 Koncert organista Genna-rija D'Onofrija. — 11.00 Prenos pete maše iz Bazalike Presv. Oznanenja v Firenzi. — 12.00 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi in rrapevi. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Operna glasba. — 13.40 Pisana glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec. — Slovenska glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.15 Kafol Franjo: Zimska dela v sadov i;>-Hh — predavanje v slovenščini. — 17.35 LahKa glasba. — 17.45 Pesmi in napevi. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Segurini. — 21.00 Predavanje v slovenščini. — 21.10 Sinonfični koncert vodi dirigent La Rosa Parodi. — 22.00 Predavanje v slovenščini. — 22.10 Moderne pesmi vodi dirigent Ze-ms, — 22.45 Poročila v italijanščini IZ LJUBLJANE Nov grob. V visoki starosti 88 let je preminil g. Ant^n Plaiiin&ek. Zapušča hčerko in sina. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v ponedeljek ob pol 15. z žal na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica 3e bo darovala v četrtek ob 7. v trnovski cerkvi. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše 'skreno sežalje! u— Velika razlika v temperaturi je spet nastopila od petka na soboto. Potem ko smo v petek zjutraj zabeležili —4° C mraza, je sonce začelo zgodaj ogrevati zemljo. Imeli smo res krasen dan, kakršni sicer v letošnji zimi niso redki, pač pa jih marsikdaj pogrešamo druga leta, saj je januar pri nas znan po svoji meglenosti. Ob toplem soncu se je živo srebro v petek čez dan dvignilo na 6.9° C. Kopnel je sneg, kolikor ga je še ostalo po strehah in ulicah, in bilo je spet precej blata. Z nočjo pa je iznova nastopil mraz in smo davi zabeležili —6.2° C. Kakor živo srebro, niha tudi barometer, ki se ne more ustaliti. Sončnemu dnevu v petek je sledila mračna sobota. u— Razdeljevanje marmelade. Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, naj dvignejo marmelado za mladino od 3. do 18. leta pri svojih trgovcih v smislu dne 22. decembra objavljenih navodil. u— V poizvedovalnem oddelku I. R. K., Via Ariella 2-II (Gosposvetska cesta), soba 3, naj se javijo med uradnimi urami od 8. do 12. naslednji: Cerne Andrejka, Intihar Josipina (svojci), Magdič Neža, Mihajlov Božo, Pogačnik Mira, Poje Anton, Skuk Marija, Žunac-Logar Zofija, ter svojci naslednjih internirancev: Kraljič Alojz (Peter, r. 1915), Kraljič Anton (Peter, r. 1914), Kraljič Jože (Peter, r. 1912), Oven Janez (Matija, r. 1896). Istotam, v sobi št. 1 naj se javijo odpošiljatelji paketov za naslednje interhirance: Rupret Rudolf, Spreizer Ana in Zalar Matic. u— Gostilničarji In kavarnarji v Ljubljani prejmejo nakaznico za sladkor za februar neposredno v pisarni Gcst'lničarske nabavljalne zadruge (Puharjeva ulica), ne pa pri Mestnem prehranjevalnem uradu, ln sicer v vrstnem redu kot jim je bil sporočen z okrožnico sindikata od 2. februarja dalje. Predsedstvo sind'kata. u— Sprememba omejitve porabe električnega toka. Zaradi p»evelike večerne zimske obtežitve je ljubljanska mestna elektrarna sredi decembra morala do preklica omejiti porabo električnega toka z naročilom vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19. ure ne obratujejo in med tem časom n'majo priključenih kakršnih koli grelcev, rešojev ali kuhalnikov, električnih peči in štedilnikov. Zaradi daljšega dneva je pa sedaj ta omejitev skrčena na čas od 17. do 19. ure. Z vso resnostjo spet opominjamo vse odjemalce, naj med 17. in 19. uro nikakor ne obratujejo z motorj' ter nimajo priključenih kakršnih koli grelcev ali rešejev, električnih peči in štedilnikov. Cim najbolj naj varčujejo z električnim tokom in vestno upoštevajo to naročilo, ker bi Ljubljana drugače lahko ostala popolnoma brez elektrike. P: navijamo, da javni organi izvajanje tega naročila strogo nadzorujejo ter bo vsak prestopek kaznovan. Kn jiževnici MAHI TAVČARJEV I za svečnico na II. .oddelku kirurgije v bolnišnici prisrčna godovna voščila. Prijatelji. u— Nedeljsko zdravniško dežurno slnž-bo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnk dr. Mi s Franta, Poljanska c. 15/H. u— Obsmrtno p dporno društvo \"5Č bo imelo svoj redni občni zbor dne 31. I 1943. ob 2. uri popoldne pri Rubežnjku Avgustu na Viču. u— Namesto zahvale daruje družina Kranjc-Ciuha v spomin pokojne mame 200 lir za »Dom slepih«. — Odbor se za plemeniti dar naiskrenejše zahvaljuje. u— Nova umetnostna razstava v salonu Kos Jutri bo v salonu Kos v prehodu Ne-betičnika otvorjena nova umetnostna razstava. To pot bosta postavila svoja dela na ogled slikarja Mitja švigelj in Franc Klemenčič. Prvi bo razstavil 12 še neraz-stavljen'h del, od katerih sta dve letošnji, drugi pa 4 dela, tudi najnovejšega datuma. M tja švigelj je poslednjič razstavljal v salonu Kos februarja 1. 1941. Prej pa je še postavil svoia dela na cgled v Jakopičevem paviljonu in v Zagrebu v salonu Ull-rich. Razstava bc zanimiva in zasluži vso pozornost. u— Zakaj se bojiš izpita? To je vprašanje, ki Z3nima starše in vzgojeslovce, odkar pač omikano človeštvo pozna redno šolo. Marsikomu se ob tem vprašanju zbudijo gorki spomini na šolsko dobo. Odgovor na to vprašanje pa najdete v daljšem članku, ki ga tokrat prinese ponedeljsko »Jutro«. Ljubitelji prirode bodo imeli seveda tudi v tej številki lep delež. Dramatično je opisan zimski lov na gamsa. Nadalje spoznavamo življenje divjih gosi, ki prav ta čas večkrat lete čez naše kraje. O čudovitem morskem življenju nam govori članek, ki opisuje morski klobuček. Seveda prinese ponedeljsko »Jutro«- tudi po'listke in drugo zabavno branje ter najnovejša vojna in politična poročila. Posamezna številka stane 80 stotiiik, za kar imaš ves nedeljski večer dobro štivo. u— Star'em dijakov sporočamo, da pripravljamo dnevno dopoldne in popoldne dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol iz vseh predmetov (razlaga, Izpraševanje, naloge). Za vsakega posameznika vodimo kontrolo po šolah. Važno za one, ki žele koncem leta polagati privatne ali razredne izpite! Vpisovanje dnevno od 8.—12. in od 14.—16. ure. Kurepetitorij, Mestni trg 17/1. u— Za jutrišnji simfonični koncert naj nam bo dovoljeno priobčiti nekaj p-jasnil-nih besed k Rossinjevi uverturi Viljem Teli in Schubertovi Simfoniji. Rcssinl je v svoji uverturi predvsem mojstrsko naslikal vihar. Začetek predigre tvori monoleg solo-čelista (prof. šedlbauer), ki je spremljan od kvarteta čel, kar vse skupaj tvori značilno, žametno barvo. Takoj po Celih se poraja v popolni tišin! Selest violin — pihlja, ji vetra in že začno padati tudi prve deževne kapljice (flaute). Veter postaja močnejši, v daliavi že grmi in v'har se z besno silo zaganja v drevje, ki se močno šibi (ves orkester v fortissimu). Vihar se polagoma umirja in oddaljuje, nekajkrat zagrmi in se z?bliska iz daljave, nato pa zapoje ptiček. Pastir, ki je vedril pod drevesom, zapiska na piščalj (oboa) svojo melodijo in v njo se vpleta ^lavček tflauta). Ta test hteva lep ton in veliko vbtoomost izvajalca. Nato sadonijo lovski rogovi tn. v barvitem sijaju se zaključi izredno slikovita skladba. Nekaka zagonetsost pa Ae vedno pokriva Schubertovo h-mol simfonijo. Mu-zikologl so mnogo pisali o njej, če je ta simfonija resnično nepopolna, ker ji manjka 3. stavek, ali pa je Schubert to delo tako zamislil. Motno je eno in drugo. Ce verjamemo prvi domnevi, nas zanima vzrok, zakaj je odlož:l Schubert pero po dveh tako krasno zasnovan'h stavkih. Življenjska razočaranja? Neuslišana ljubezen? Slutnja smrti? Ce pa vzamemo, da tvorita oba stavka simfonije zaključeno celoto, pa lahko pojmujemo to kot romantično antitezo dveh velikih kontrastirajočih pojmov: življenje, žalost, trpljenje — blaženost, sreča, mir. Oba stavka sta srčno občutena, pisana s krvjo ln solzami v sreči in nesreči, ki globoko prevzameta vsakega poslušalca. Poleg obeh navedenih del bomo slišali na jutrišnjem koncertu še 1. stavek Caj-kovskega Koncerta za violino in orkester, Dvofakov Slovanski ples in Adamičev Scherzo. VII. simfonični koncert bo vodil dirigent Drago Mario Sijanec, ki se je z redko ljubeznijo in vnemo ter veliko ambicijo posvet;l uspešnemu razvoju letošnje simfonične sezone. Na razpolago je še nekaj vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. urj v veliki unionski dvorani. u— Vodnikova družba v Ljubljani obvešča vse one člane, ki še nimajo letošnjih knjig, da je dala ponatjSniti Vodnikovo pratjko za leto 194S. Po 10. februarju bo letošnji knjižni dar članom-zamudnikom na razpolago. Kdor se še do danes ni prijavil, naj takoj cbnovi svoje članstvo. Prijave sprejemajo družbena pisarna, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne), Knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova 3 in knjigarna Učiteljske' tiskarne, Frančiškanska ulica št. 8. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. v središču mesta pri Trgovskem nčnem zavodu, Kongresni trg št. 2, prično dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želj') v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19, u— Instrukcije, Novi (preje Turjaški) trg 5/m. Diplomirani filozofi uspešno poučujejo in temeljito pripravljajo vsak dan dijake vseh šel iz vseh predmetov za na. slednji dan. Pouk je dve uri dnevno: dopoldne od 9—H, popoldne od 15—17. Honorar zelo zmeren. Priprava tudi za privatne izpite. Priglaševanje vsak dan od 9—11 in 15—17: Ncv| (Turjaški) trg 5/IH. Instrukcije. u— Naša domača narodna umetnost sodobnih spominskih lesenih izdelkov je v 1 žbi tvrdke Klein, Wolfova ulica. Občin stvu se ogled priporoča. u— Učite se strojepisja Novi ono-, dvO-in trimesečni tečaji prično 4. februarja. Desetprstna učna metoda. Speoalna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. — Učn>na zmerna. — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, ste-nograf jo. jez!ke itd. Informacije, prijave dnevno. Zahtevajte nove slikane prospekte: Trgovsko učiTšče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Pijte vsi' Uran čaj! Mešanica je stro_ kevnjaško priznana iz najboljših aromatič-nih in svežilnih dcmač:h zel šč. u— Vodstvo »Korepetitorija«, Mestni trg št. 17/1 sporoča, da se dne 1. fehruarja prične nadaljevalni tečaj italijanščine od 14. do 15. ure. Vabimo, da se vpišete v naše tromesečne jezikovne tečaje, ki se vrše dopoldne, popoldne ali zvečer. Izkoristite prosti čas z učenjem jezikov! Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16. — Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u— Kuharski ln šivalni tečaj se zopet prične s 1. februarjem. Informacije v pisarni Železni Carske menze, Pražakova 19 (bivši »Ljubljanski dvor« — spodaj). u— »Elektroton« gramofonske plošče so še vedno po 40 lir in se dobe v trgovini »Elektroton«, prehod Nebotičnika. u— Nesreče. V četrtek in petek so v ljubljansko bolnišnico pripeljali spet nekaj ponesrečencev iz mesta in z dežele. Levo nogo si je zlomil pri padcu 17 letni radlo-tehnik Zvcnlmar Gradišek iz Zaloga. 12-letni sin delavca Stanko Zvoljnik z Brezovice pa si je pri padcu zlcm'l levico. Z zlomljeno desno nogo so v bolnišnico pripeljali 9 letnega poaetnikovega sina Jožeta Hočevarja iz Ambruša. Z vrelo Juho se je oparila po nogah 39 letna žena delavca Le-opold'na Strahova iz Ljubljane. 50 letno posestnico Ivano Jenkovo iz Zgornje šiške pa je konj udaril v glavo. Iz Hrvatske Za 50-letnteo Goringovega rojstva je odpotovalo v Berlin posebno hrvatsko odposlanstvo pod vodstvom generala Kre-na. S poslanikom dr. Budakom je general Kren izročil državnemu maršalu Po-glavnikove čestitke. Nemci na Hrvatskem. Graški dnevnik poroča, da je po povratku Nemcev iz Bosne in jugozapadne Hrvatske v Rajh ostalo v mejah NDH še vedno 175.000 pripadnikov nemške, manjšine. Hrvatska legija pri Stalingradu. »Hrvatski narod« je v soboto objavil na uvodnem mestu dnevno zapoved, ki jo je izdal poveljnik hrvatske legije na vzhodnem bojišču polkovnik Viktor P a v i č i č ob priliki izročitve odlikovanja železnega tro-lista 2. stopnje po vrhovnem poveljniku generalnem polkovniku Paulusu. Dnevna zapoved se končuje z besedami: »Kdor bo zdaj vzdržal, ta bo zmagal. Zato bodite kakor ste bili doslej in ostanite za Po-glavnika in za dom spremni!« Zagorje v filmu. Oddelek za tujski promet v trgovinskem ministrstvu je izdelal načrt, po katerem bodo vse lepote hrvatske pokrajine posnete za film. Prvo je na vrsti Zagorje, kjer bodo posneli za filmski trak življenje v vinskih goricah in gozdovih, kakor tudi delo v rudnikih in indutsrijskih napravah. Naloga je poverjena predstojniku gori omenjenega oddelka dr. Zlatku Prebegu. Banjaluškl proračun je odobren. Finančno ministrstvo je odobrilo proračun ba-njaluške mestne občine, ki znaša 31.946.758 kun. Po poročilu »Hrvatskega naroda« niso uvedeni novi davki. V proračunu je predvidena tudi vsota 2,700.000 kun za izenačenje občinskih uslužbencev z državnimi. Nemško Šolstvo na Hrvatskem. Nemško šolstvo se je od obstoja NDH na Hrvatskem močno razmahnilo. Po časopisnih poročilih razpolaga nemška manjšina z učiteljiščem v Osijeku, dvema višjima šo- i m hm r 2. februrja ob 1«. ▼ ranL Nastopni bodo man, sopnaistka Stavko Lak-▲ nlft«T« M prof. Ubald Justin pri klavirju. Na sporedu bodo: Verdi, Puccini, De Capua, Schubert, Cesarini, Lehar, Pavčič, Pregelj, Flajšman, Mayerbeer, Testi. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki Sever, šelenburgova ulica. ♦ ♦♦»♦MMMMM>«MMtt»< lama v Rumi in Osijeku, sedmimi glavnimi šolami v Zemunu, Novem Pazarju, In-djiji, Vinkovcih, Osijeku, Djakovu in Vi-rovitici, kakor tudi z 247 ljudskimi in pomožnimi šolami. Po predvidenem načrtu bodo ustanovili še nekaj glavnih in strokovnih šol, trgovsko akademijo, kmetijsko šolo in vzgojevaiišče za otroške vrtnar! ce. Zagreb je dobil nemški vojaški dom. Kakor mnoga druga mesta na jugovzhodu, je dobila tudi hrvatska prestolnica nemški vojaški dom, ki je bil odprt v torek 26. t. m. Prostori obrtniške zbornice na Ilici bodo prav dobro služili svojemu namenu. V Domu bodo čitalnica, jedilnica, igralnica in obsežna knjižnica, za katero je vojaško poveljstvo v Zagrebu zbralo že 1700 zvezkov. Delavski kulturni teden bo priredil kulturni oddelek hrvatske delavske zveze v teku prihodnjega meseca. V okviru kulturnega tedna bodo vprizorili vrsto predstav v Velikem in Malem zagrebškem gledališču v dvorani Delavske zbornice in v radiu. ŠPORT za točke Dogodek dneva bo krajevni »derby« Torino -Juventus Nobenemu moštvu ne bo lahko zaigrati že osemnajsto nedeljo zaporedoma v težki prvenstveni tekmi — tudi to nedeljo bodo vsa Italijanska moštva nadaljevala svoj prvenstveni ples kakor ga zdaj brez odmora vrtijo že od 4. oktobra I. I. — toda najbolj kočljiv bo ta dan za one enajstori-ce, ki so se dokopale na vrh tabele ali tik pod njega in je zdaj vsaka odločitev lahko usodna zanje. Sicer pa velja enako za udeležence, ki so obdržali svoje postojanke tam po sredini tabele, med katerimi pa za vse še ni odstranjena vsaka nevarnost, da bi jih kdo srečnejši odnesel niže ali sploh prenizko. V prvi skupini izbrancev bo najvažnejše srečanje — in to bo sploh glavno med vsemi osmimi današnje nedelje — med obema sosedama iz Torina, Torinom in Ju-ventusom. Oba sta zdaj na enaki višini po točkah in kdor izmed njiju bo uspel to pot, bo imel dvojni dobiček, saj bo — če pojde vse po maslu — poskočil na prvo mesto v tabeli in obenem pustil drugega domačega rivala bržkone za letos sploh za seboj. Obe boljši moštvi od torinskih, Ambrosiana in Livorno, morata to pot na tuja tla; Milancl v vroči in nič kaj lahki Ber-gamo, Livornci pa na zavratno igrišče v okolici Genove na tekmo proti Ligurii. Kdo ve, če se komu ne bo primerilo drugače kakor kažejo računi na papirju? V drugi skupini bosta imela največ radovednežev Genova ln Bologna, od katerih mora prva na preskušnjo v Benetke, Ma-tosich — ta je bil pravi junak dneva zadnjega termina v krasno dobljeni partiji Laziu — in njegovi pa bodo doma poskusili srečo s to nesrečno Triestino. Kar tako na hitro bi vsak prisodil obe točki prvim dvem, toda žoga in sreča ž njo sta okrogli in opoteči, živahna partija se obeta milanski publiki v dvoboju med Milanom in Romo in enako bi lahko rekli tudi za La-sdo, pri katerem bo to pot gostovala zadnjič zmagovita garnitura iz Barija. Dovolj je torej neznank tudi pri tem ponovnem sestanku teh naših neznanih znancev z glavnih italijanskih terenov, toda zdaj pomeni vsaka točka mnogo več kakor je bila vredna pred tremi mesecL V podrobnem je nedeljski spored v ČH-viziji A razdeljen na naslednjih osem parov: V VicenzL Vicenza—Florentlna (prva tekma se je končala s 4:2 za F.), v Mila/-nu: Milano—Roma (1:1), v Benetkah: Ve-nezia—Genova (5:1 za G.), v Torinu: Torino—Juventus (5:2 za T.), v Genovi: Ll-guria—Livorno (3:1 za iLv.),'v Bergamu: Atalanta—Ambrosiana (1:0 za Amb.), v Rimu: Lazio—Bari (2:1 za B.) in v Bo- logni: Bologna—Triestina (0:0). • V diviziji B se to nedeljo začne povratni del tekmovanja. Cela vrsta dobrih moštev mora danes na gostovanja, med njimi vodilna Spezia, ki bo vrnila obisk v Pisi, dalje Modena, ki pojde v Alessan-drio, potem Padova, ki jo pričakujejo daleč doli v Pesčari ter tudi Napoli in Bre-scia, ki bosta angažirana v Sieni in No-vari. Najnevarnejša zasledovalka najboljšega predstavnika Iz te divizije Pro Patria bo doma sprejela Anconitano, kar rse pomeni, da bo ta ali oni izid lahko drugačen kakor bi radi prijatelji vsakega tn bo morda jutri tudi tabela nekoliko drugačna kakor smo jo imeli pred seboj minuli teden. Današnjih deset parov je sestavljenih takole: Novara—Brescia, Pisa—Spezia, PeScara —Padova, S a von a—Mater, Cremone«®— Fanfulla. Udinese—Palermo, Siena—Napo. 11, Pro Patria—Anconitana in AIessandrta —Modena. Prvi ljubljanski tiskar In njegova tiskarna ^rva knjiga je hita tiskana v Ljubljani že L 1575, i« sicer slovenska — Naš prvi tiskar je bil verjetno Slovenec Skakanje s padali je staro 160 let Prvi skok s padalom se je posrečil 22. ofctabra 1797 francoskemu zdravniku Joachimu Garnerinu čez dve leti bo minlo že 370 let od začetkov včrne umetnosti« v Ljubljani -n c 'kar ie fciia tiskana prva slovenska knv-ga v našem mestu. Toda ne glede na jubileje letnice je zgodovina našega tnkar-s;va tako pomembna, da smo dolžn opozarjati od časa do Časa tudi na njo, saj je ena izmed neovrgljivih prič bogate kulturne tradicije našega dragega mesta. Kdo je b'l naš prvi tiskar Ime našega prvega t skarja je dobro zapisan: v zgodovini našega tiskarstva; tiskar je zapustil za seboj glede na začetek m razvoj t skarstva mnogo dela, ki mu je ohranilo ime. Kljub temu so nekatere nejasnosti zaradi imena prvega ljubljanskega tiskarja. Kako se jc v resnici pisal? Po nekaterih virih je njegovo pravo ime Janez Mandeljc. Zcpet drugi zgodovinarji so pa p Kili ime prvega ljubljanskega tiskarja Manljus ali Mannel. k;koi 'se je tiskar v resn'ci podpisoval Vendar moramo vedeti, da so v tistih časih domači umetniki in obrtniki lat nizirali ali ponemčevali svoja imena, ki bi pač zvenela nenaravno v la-t nščini ali nemščini. Spoi o pravem imenu prvega ljublajnskega tiskarja ima večji pomen zaradi tega, ker ni povsem zanesljivo ugotovljeno, kje je b 1 »Manlius« doma. Domnevajo da je doma iz Istrije, bolj verjetno se pa skoraj zdi, da je bil Kranjec, menda Gorenjec. Rodbina Manlius baje izvira '"z Istrije, kakor trdi Kukuljevič, češ da jc zasledil ime Jerneja Manliusa v F umi. Zopet drugi so pa trdili, da je Mannel prišel z Virtemberškega. Prvi tiskar v Ljubljani že L 1561. Zdelo se je. da bo piva t5skarna v Ljubljani ustanovljena že 1. 1561. ko je prispel v naše mesto tiskar Avgust Friess iz Strassburga. Baje je nameraval ustanoviti titkarno predvsem za cirilski in glagclski tisk in pričakoval je podpore deželnih stanov. Morda bi dc ustanovitve tiskarne prišlo že tedaj, ko bi se Friess ne spri s Trubarjem, ki je pr šel v Ljubljano 1. 1562. Nekateri so trdili, da je Janez Mandeljc prišel v Ljubljano s Trubarjem že 1. 1561 ali 1562 ter da je do leta 1575 tfskal le protestantske lepake in zabavljice, naperjene proti katoličanom, kar se pa ne zdi verjetno. Dognano je, da 1. 1562 ni pnspel v Ljubljano s Trubarjem noben tiskar, temveč le knjgovez Leonhard Stegman. Tako se je izkazalo zanesljivo Valvasorjevo poročilo v »Slavi«, da je bila prva tiskarna v Ljubljani ustanovljena 1. 1575. Valvasor je zapisal: »L 1575 je bilo tiskano prvo del. v Ljubljani. Tiskar se je pisal Johann Malius; tiskal je predvsem govor J. Sali-cetija proti Turkom.« Mandeljc in Kisel Mandeljc je b;l nedvomno zelo podjeten človek. Vemo, da je bil ljubljanski meščan, to se pravi, da je užival vse meščanske pravice; brez teh pravje bi v tistih časih ne mogel voditi podjetja. Iz tega bi sklepali. da si je moral najprej pridobiti meščanstvo. preden je ustanovil ■ tiskarno. Do ustanovitve tiskarne je pa prišlo po zaslug} Jurija Kisla, graičaka na Studencu. Kisel je podpiraj vsa prizadevanja za napredek ter si je mnogo prizadeval, da b? bila v Ljubljani ustanovljena tiskarna. Tudj Jurij Dalmatin je zelo želel, da bi delala v Ljubljani tiskarna. Ustanovitev kakšnega podjetja pa v tistih čas'h ni bila tako preprosta zadeva. Ko se ie Mandeljc prvič obrn i na deželne stanove, da bi mu dovolili ustanovitev tiskarne, so njegovo prošnjo odbili. Pozneje je pa dobil dovoljenje najbrž po zaslugi vplivnfh posredovalcev. predvsem Kisla. Kisel je 'mel precej v>l k vpliv v Ljubljani že zaradi t^ga ker je bil njegov oče mestni sodnik, nekaj časa tud] župan ljubljanski ter odbonrk in Vagajnik deželnih stanov. Jurij Kisel je ustanov'1 papirnico in tako nam postane še bolj za. imivo. zakaj se je vneto zavzemal za ustanovitev tiskarne v Ljubljani Prva knjiga slovenska Ni zgolj naključje, da je bila prva v Ljubljani tiskana knjiga slovenska. Morda ne upoštevamo dovclj, ko govorimo o zgo-dov ni našega tiskarstva, da je bila ustanovitev tiskarne v Ljubljani potrebna zlasti zaradi tega, da bi prišle med Kranjce slovenske knjige. Slovenščina ket deželni jezik je imela tedaj nedvomno velik pomen, morda prav zaradi tega, ker je b'-la p:omenost še slabo razširjena. Motimo se, če mislimo, da je tedaj prevladovala povsod nemščina. Soditi smemo celo, da tudi v višjih stanovih niso povsod dobro obvladali književne, odnosno izbrane, pismene nemšč:ne. Marsikje je bila domači jezik celo na gradovih slovenščina. Zato trdi pravilno A. Gaber v razpravi »Skczi stoletja za našim novinarstvom« (»Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1. 1937«, 179), da je bila latinščina jezik učenjakov, nemšč!na občevalni jezik družbe, slovenščina pa domači jezik. Ta pisec celo domneva, da je Trubar posvečal svoje dvojezične katekizme plem škim otrokom zaradi učenja pravilne nemščne. Da tiskanje slovenske knjige v Mandeljčevi tiskarni leta 1575 rai ni bilo naključje, sprevidimo tudi iz tiskarnarjevega posvetila v knjigi — v ^Jezusu S:rahu«. Kisel je naročil Dalmatinu že pred leti, ko še ni bila ustanovljena tiskarna v Ljubljani, naj bi prevedel to knjigo v slovenščno. Dalmatin je delo opravil v zadovoljstvo Kisla. Mandeljc je posvetilo v svojem prvem delu naslovil na svoja dobrotnika Kisla in Dalmatma. Zapisal je tudi: »... res ni mala pomanjkljivost, da poučne in koristne knjiž ce ni doslej še nihče prevedel v slovenščino, kajti čeprav jo je V. Milost kot krščansk' gospodar dala že pred leti posloveniti za svojo slovensko družino, je vendar ostal ta prevod oslej samo v hišj V. Milosti; ker je pa prep sovanje zamudno, je knjižica koristila prav malo drugim ljudem, tako da so jo uporabljali skoraj sami domačini V. Milosti ... škoda bi bila res, da bi takšen zaklad ostal nenatisnjen in da bi ga še nadalje pogrešali drugi kristjani, ki so zmožni tega jezika in k' ne razumejo nobenega drugega.« — Posvetilo nam torej pove, da je Kisel dal prevesti knjige za svojo družino. To pa pomeni, da je bila njegova družina v resnir,' slovenska, saj bi sicer prevod ne bil potreben. Ce je pa b'la slovenska knjiga potrebna KVsIovj družini, so jo pač sprejeli še rnar.^lrie z veseljem, ko -je bila natisnjena v slovenščini. Številni znameniti Mandeljčevi tiski Mandeljc se ni dolgo udejstvoval v Ljubljani, vendar je zapustil štev'lne znamenite tiske, ki so dandanes dragoceni, kolikor jih je šo pač ohranjenih. Iz Man. deljčeve tiskarne je izšel tudi prvi časn'k, odnosno predhodnik pravega časnika. Kot časnik iz Mandeljčeve tiskarne umetnostni zgodovinarji označujejo drugo Mandeiičevo delo, kj je izšlo tudi 1. 1575, in s"'cer pogrebni govor, neke vrste nekrolog, posvečen kranjskemu deželnemu glavarju Her-bartu Turjaškemu (Herbart VIII. Auers-perg), ki je padel 22. septembra 1. 1575 v beju s Turki. Posmrtnico je govoril Krištof Spindler, prsdikant v tedanji protestantski cerkvi sv. Elizabete) v mestnem zaveriSču. »špitalu«). Spindler je dal svoj govor natisnit pri Mandeljcu jn izšel je v obliki tedanjih časnikov z naslovom »Ain Christ-liche Leichpredig. Bey der Begrebnus... Horwarden Freyherrn zu Auersperg... Gedriigt zu Lay'oach Durch Hannsz Mannel Anno D.M.LXXV.« Od tega dela se je ohranil primerek v ljubljanskem muzeju. Ne-krolog je pa napisal Turjaškemu ter ga dal tiskati pri Mandeljcu Jurij Kisel v latinščini. To delo je izšlo tudi 1. 1575, naslednje leto -je pa izšlo v nemškem prevodu. Prvo leto je Mandeljc izdal tudi J. Salicetija govor proti Turkom. L. 1576 je izdal Mandeljc koledar, ki ga je po tedanjih običajih posvetil deželnim stanovom, dalje »General pro Maalzeit und VVeinschencken«, prvo delo, ki so mu ga dali deželni stanovi, za kar je prejeh 5 gld. 45 kr. Istega leta je izšel tudi Dalmatinov Pasijon v slovenščini. Najplodnejše je bilo leto 1578, ko so tudi izšli »časniki« z opisi turških bojev, n. pr.: »Newan Zeitung, wie der Tiirk ist den 28. tag Marci fiir di Stadt Medllnge gezogen und eingenomen hat«. Izšla je tudi Ant. Vramcza Cronika v slovenšč:ni, celo v dveh izdajah in menda tudi Bohoričevo delo: »E'.ementale Labacense cum nrnienclatura trium linguarum«. Naslednje leto je izšel med rugim »Ta celi Catechismus«. L. 1580. je Mandeljc tk-kal zadnje svoje delo na Kranjskem »S3lomonove pripuvesti . . . skusi Juria Dalmat:na«. — Mandeljčevi tiskarni so bili prav za prav žo precej časa šteti dnevi, ker je bila kamen spotike na-sprotn kom protestantizma zaradi tiskanja protestantskih tiskov in zlasti prvega dela Dalmatinovega Sv. pisana. Nadvojvodova vlada je samo čakala ugodne prilike, da bi zatrla tiskarne. Mandeljc bi ne smel tiskati nobene stvari, ne da bi prej oblasti dovol le. Mandeljc je predložil poskusn' tisk Sv. pisma deželnim stanovom. Tudi fstajerskim in koroškim deželnim stanovom je bil predložen poskusni tisk. Zaradi tiskanja Svetega pisma je ljubljansk' škof poročal nadvojvodi ter naglašal, kako s lno bi to delo škodovalo katoliški veri." Zato je nadvojvoda poslal vicedomu ukaz, naj prepove tiskanje Sv. pisma na Kranjskem ter izžene Mandeljca iz nadvojvodovih dednih dežel. Ker je bil v'cedrm popustljiv proti Mandeijcu. je prejel od nadvojvode hud ukor. — Mandelc je zapustil Ljubljano i. 1582. torej pred 360 leti. Preselil se je na Ogrsko. Poslej je deloval na Ogrskem in Hrvatskem. Kot tiskar se je udejstvoval skupno 23 let. Umrl je menda 1. 1605, vendar kraj in čas njegove smrti nista točna ugotovljena. Eno najmodernejših vrst orožja so padalci Skakanje s padalom je že precej staro. Prve poskuse je delal Sebast ano Faustis iz Venezije. za njim pa Parižana Lormand in Blanchard leta 1783 Slava prvega skoka s padalom v pravem pomenu besede pa pripada francoskemu zdravniku Joachimu Garnerinu. On se je dvignil 22. oktobra 1797 z balonom iz parka Moneau v Parizu v viš no 3560 m, od koder se je spustil s padalom nazaj,. V prvem trenutku je nastala panika med gledalci, kajti padalo se ni hotelo odpreti. 1000 m je zdrvel tako pogumni Garnerin skozi zračne višave, potem se je pa padalo odprlo in padalec je srečno prijadral na tla. Anglež Cucking in Američan Ba-luin. ki sta delala poskuse s padalom, sta se smrtno ponesrečila. Prva padalka Garnerinovo padalo je tehtalo prvotno 45 kg Po mnogih poskusih, pri katerh so mu pomagali žena Ana. hči Eliza in trije zvesti tovariši, se mu je pa posrečilo znižati težo na 4% kg. Bila je velika pariška senzacija, ko je Eliza Garnerin, preoblečena v moškega, prvič tvegala skok s padalom kot prva padalka. To je bila prav za prav dvojna senzacija, kajti ženska v moških hlačah je bila tud; za Pariz takrat še kaj čudna prikazen. Bilo je namreč leta 1807. Pogumno dekle je bilo staro 16 let. Leta 1820. je pa imela za seboj že 50 skokov s padalom. Povsod so jo slavili kot pravo junakinjo in glas o nji je šel po vsem svetu. Leta 1840. je odpotovala Eliza Garnerin v Ameriko in od tedaj ni bilo o nji nobenega glasu več. Potern je bilo precej dolgo vse tiho o padalcm. Storjenih je bilo sicer še več poskusov, ki so pa bili čisto športnega značaja, in ki še daleč niso kazali na to, da bo igralo padalo nekoč v moderni vojski tako važ-on vlogo. oboroženo z najmodernejšim orožjem vseh vrst, če bi hotela daleč za bojiščem v sovražni deželi kaj opraviti. To je pa praktično izključeno. Nekaj poskusov s padalci je napravila sicer tudi rdeča armada. To je bilo pa tudi vse. Ni pa dosegla niti približno takega uspeha kalror Nemčija. Samo primer Krete je najboljši dokaz za to. Rusi so se omejili pri svojih padalcih na sabotažna dejanja. Francoski generalni štab je poslal nekaj let pred sedanjo vojno v Moskvo skupino častnikov, da bi proučili sovjetske izkušnje s padalci in organizirali domače padalske čete. Toda iz Francije sploh ni bilo nobenega glasu o padalcih. Nemški uspehi Največje uspehe je dosegla na tem polju pač nemška vojska. Nemčija je pa o svojih padalcih molčala. Zato se je pa tem temeljiteje pripravljala, da hi jih v ugodnem trenutku uporabila. Nemški padalci so igrali važno vlogo leta 1940. na vzhodu. Največji uspeh je bil pa dosežen z njimi na Kreti. Povsod tam, kjer se pokaže nujna potreba, nastopijo v nemški vojski padalci. Kreto lahko označimo za tretjo etapo v zgodovini in razvoju skakanja iz letal. Tudi Angleži so že poskusili svojo srečo s padalci, ki se pa niso nikjer obnesli. Povsod, kjer so se spustili na tla, bodisi na francoski obali, v Italiji ali Tunisu, so jih hitro polovili in razorožili. Zadnji tak poskus je bil storjen v Alžiru, kjer so se pojavili tudi ameriški padalci. Pa tudi tam niso dosegi; omembe vrednega uspeha. Tako vidimo, da se skakanje s padal, čeprav je staro že 160 let. še ni posebno razvilo, vsaj tako ne, da bi mogli padalci odločilno poseči v vojne dogodke. žalostna obkialca čudni zaročni običaj! pri nekaterih afriških plemenih V Centralni Afriki so med divjimi plemeni razširjene čudne šege tn navade v zvezi z zaroko in poroko. Tako je razširjena navada, da mora mlada nevesta pred poroko sama po več tednov prečepeti na drevesu in sicer v primitivni kolibi med vejami, kamor mora splezati po visoki lestvi, čim pripleza do kolibe, odneso lestvo proč in prislone jo k drevesu samo, kadar je treba prinesti nevesti hrano. Sele, ko napoči poročni dan, sme splezati nevesta z drevesa in na tleh ji prirede svečan sprejem. Druga čudna navada je razširjena med mladeniči, ki na vse načine branijo svoj samski stan. Svoje kolibe ograde z ograjami iz okoničenih kolov ali s. trnjem, da še zavarujejo pred dekleti. Pri teh plemenih velja namreč še zdaj stara pravica odnosno običajno pravo, če se dekletu posreči preplezati ograjo in skriti se do solnčnega vzhoda, v fantovi koči, se mora fant poro- čiti z njo. Postavni mladeniči, po kater'h se rada ozirajo dekleta, ž:.ve v neprestanem strahu, da bi jih ne pretentalo neljubo dekle. Večkrat se namreč pripeti, da mora fant vzeti dekle, ki se mu je skrivaj priplazilo v kolibo in se skrilo v nji do solnčnega vzhoda. Zadeva je tem nevarnejša, ker znajo dekleta teh afriških plemen zelo spretno plezati 2e v zgodnji mladosti se uče plezati na drevje, tako da jim ograje ne pomenijo nobene ovire. Tako se sklepajo mnoge zakonske zveze brez ljubezni. In nič čudnega nI, da marsikateri fant svoji izvoljenki prijazno olajša naskok na svojo kolibe. Ob dogovorjen' uri populi nekaj kolov iz ograje, ali pa prisloni na trnje lestvo, da lahko pride dekle do njega. Ob solnčnem vzhodu spleza dekle če sta se s fantom zedinila glede poreke, na streho in pomaha mimoidoč'm. S tem je svečano razglašena zaroka.. Padalci v Sovjetski Rusiji Sovjetska Rusija je bila prva. ki Je spoznala važnost padala in skakanja iz letaL Ze v začetku svojega oboroževanja je ustanovila posebne čete padalcev ;n glas o tem je šel po vsem svetu. Mnogo se je na ta račun pretiravalo, govorilo in pisalo se je o celih divizijah padalcev ki naj bi jjh imela rdeča armada pripravljene. da bi jih lahko poslala daleč v sovračnikovo zaledje, kjer bi povzročili zmedo in razdejanje. Toda izkazalo se je, da so bile te vesti močno pretirane. Vrhovno poveljstvo rdeče armade sploh ni mislilo na to. da bi pošiljalo z letali cele divizije ali polke v sovražnikovo zaledje. Sicer je pa to itak nemogoče, kajti poslati bi bilo treba z letali vsaj celo armado, t.-- . V/ a m povedo o nalili davnih prednikih narodni običaji „ostal!ne" davnih obredov in verovanj — Zanimiva dugnanja Bsrisa Orla o igri „most" Mnogi našj narodni običaji še niso dovolj dobro raziskani. Nekaterim nismo posvečali niti toliko pozornosti, da bi jih skušali ohraniti ali z njimi seznaniti tudi razumnike, ki čedalje bolj obračajo hrbet ljudstvu. Ža preučevanje življenja našega ljudstva je neobhodno potrebno tudi, da poznamo ljudske običaje, saj se sicer ne moremo dovolj poglobita v niiselnost ter duševnost naroda. Le pesameznki so na-glašali, kako potrebno je, da varujemo ter spoštujemo tudj ostaline davnih ljudskih verovanj in obredov, če nam je za to, da bi ljudstvo ostalo v svojem značilnem bistvu samcniklo ter nepokvarjeno ter da bi razumeli njegovo čustvenost in nrselnost. žal razuimrštvo pogosto išče v ljudskih običajih le predmet zabave in ne kaže za nje globljega razumevanja. V folklornem blagu vidijo le dekorativne igračke kakor se jim zdi, da je narodna noša potrebna zgolj zaradi veseličnega razpoloženja. Zdi se, da dandanes ni več takšnega spoštovanja do narodnih običajev, narodopisnega blag in ne ljubezni, s kakršno so še ob koncu prejšnjega stoletja javni delavci zb rali naredne pesmi in zapisovali ljudske običaje. Prav zaradi tega zasluži posebno priznanje delo tistih redk'h kulturnih delavcev, ki se posvečajo z znansteno temeljitostjo raz'skovanju ljudskih običajev. Med njimi je v zadnjem času začelo buditi pozornost ime Borisa Orla, ki je napisal tudi za Vodnikovo pratiko tehtno razpravo o prastari padski igri »most«. Večno mlada igra Med ljudskimi igrami bi našli težko katero drugo, ki bi bila tako priljubljena ter razš'rjena, večno mlada kakor »most« ali »trden most«. Poznajo jo prav tako dobro meščanski kaker podeželski otroci, kar je najbrž predvsem zasluga šole, kajti med šolskimi igrami je ta ena najboljših. Zato je menda ni treba opisovati podrobno, saj jo poznamo skoraj vsi. B. Orel je op'sal tudi, kako to igro igrajo v Ljubljani, n. pr na dvorišču kolizeja: Največja in najmočnejša dečka se postavita drug proti drugemu ter se primeta z obema rokama, ki j h dvgnita kvišku. Poprej se skrivaj dogovorita, kdo izmed njiju bo »zlato jabolko« in kdo »zlata hruška«. Drugi dečki, ki jih je navadno do 15 ali tudi več, se zvrste drug za drugim. Vsak se drži svojega soseda pred seboj. Prvi na čelu jih vodi in se pogaja z dečkoma, kj držita most, pogaja sam ali v zboru. Vpraša ga: »Al je kaj trden ta vaš most?« »Most« mu odgovori: »Kakor kamen kost.« Deček še vprašuje: »Al gre lahko naša vojska skez?« Odgovor: »Samo, če nam zadnjega pustite. »Potem steče vojska »skoz most ali vrata, dečka, ko držita most, pa zadnjega ujameta, tako da spustita dvignjene roke. Vprašata ga: »Kaj {maš raje, zlato jabolko ali zlato hruško?« Kakor se ujetnik odloči tako ga dečka uvrstita, bedisi »zlato jabolko« za seboj, ali pa njen nasprotnik »zlata hruška«. To se ponavlja, dokler niso razvrščen' vsi igralci v dva tabora ki se potem razmejita z risom na tleh. nakar se začne boj: začno se vleč1 jn, če dečka oa-protne skupine potegnejo čez ris. postane njihov pripadnik; tako nasprotni tabor oslabi. — Ta igra se v posameznih pokrajinah ralikuje več al* anj po besedilu. Ljubljanski most je splošen tip mostne igre, ki ga je razširila predvsem šola. Na deželi je pa tu in tam ostalo v »mostu« več pristnega, n. pr. v Ziljski dolini, ali v Središču ob Dravi. »Most« razširjen ori številnih narodih Igra most je zelo razširjena med številnimi narodi, seveda je pa ni megoče tako lahko vselej prepoznati ter istovetiti z na-š:m mostom. Pri drugih narodih ima tudi drugo ime. Seveda se zelo razi kuje tudi besedilo, kljub temu je pa mogoče dognati sorodnost med vsemi temi igrami. Igro most pc znajo Slovaki pod imenom »Kra-lovna« ali »Hoja Dunda«. Pri Poljakih se igra tud1 imenuje »most« ali »javvcr«. Nemški otroci pa igrajo »Goldene Brucke« v Turingiji in »Meiersche Brucke« (Hesj). Tudi v Alzaciji so poznali to igro. V Italiji je pa bila mostna igra prvič omenjena že 1. 1328, kar je najstarejši zapis. Igra je razširjena tudi med Spanci, Rusi, Angleži, Francoz' in Cehi, a igrajo jo celo na Madagaskarju in na Novi Gvineji. »Mest« igrajo tudi odrasli Raziskovalec je posvetil posebno pozornost tej igri zlasti, ker jo pri nas, v Bel' Krajini igrajo tudi odrasli ob določenem času, in sicer na velikonočni ali binkoštni ponedeljek na posebnem prostoru v okviru svojih obrednih plesov in iger. Razlikovati fe treba tri vrste igre »most« tf Beli Krajini: metliški most, črnomeljsko kolo-most in predgradski mest. B. Orel je op'sai vse tri igre z njihovimi besedili. Dalje omenja, da je »most« kot svojstvena podoba med drugim plesnimi liki ohranjen v starodavnih vitešk'h plesih pri raznih evropskih narodih, n. pr. v viteški plesni igri »Kum-panija« z dalmatinskega otoka Korčule.« Skrivnost prastare igre Prvi je začel pojasnjevati zagonetno igro most danskj pastor O. Feilberg. Ugo-ttl je, da »most« v igri ni nič podoben navadnemu mostu čez vodo, tenmveč ga je treba istovetiti z vrati, vhodom, obokem, brani, predoru, skratka z odprtino. Tako postane razumljivo, zakaj nekateri narodi te igre ne imenujejo most, temveč glede na njeno glavno, dejansko pedobo: zlata brana (Cehi) ali vorota (Rusi). Naš raziskovalec je šel dalje ter nas vodi v svet ljudskega čaranja; dokazuje, da so vsa ta dejanja, k' jih omenjajo besedila iger — ali ki so vključena v čaranja. iti skozi lezti. skozj povleči itd. — zdravilna sredstva Slovensko ljiK1H*"> zdravilstvo, naši običaj in pripovedke, pravi B. Orel, prav dobro poznajo posebna čarovna dejanja. P1sec to dokazuje. Omenja Valvasorja, ki je poročal v »Slavi« o votlem kamnu v gozdu Medvici pri Turjaku. Skrzi ta kamen so lezli bolniki, ki so se hoteli rešiti bolečin v hrbtu Tako so se zdravili pogosto kmetje 'n ko je zvedel za to neki župnik, ki je menda trpel za revmatizmom je rudi on poizkusil in ozdravel... Davorin Trstenjak Je zapisal, da je na Pohorju poznal človeka, ki je zdravil ljudi s tem, da Jih je potiskal skozi votle pečine. — Pisec je »ave-del še več zanimivih primerov, kako zdravijo ali čarajo v raznih krajih s pomočjo odprtine, loka, okna Itd. V nekaterih krajih zdravijo tudi otroke tako. da ga potegnejo skozi konjski komat. Dalje verujejo, da je debro potegniti otroka skozj okno. Prav tako je priporočljivo odčarati otroka tako, da ga potegnemo skozi rokav. Skozi rokav ali hlačnico vlačijo tudi uročeno živ'no.. Vsi ti primeri kažejo, da vlečenje ali lezenje Skozi tesno odprtino ozdravlja ali odčara. Izvori tega čaranja Raziskovalec skuša tudi odgovoriti na vprašanja, kje so izvori tega čaranja in v ta namen še podrobneje opisuje znaClne primere takšnega čaranja tudi pri drugih narodih. Iz teh primerov je razvidno, da se skozi razne odprtine plazijo nerodovitne žene, ki bi rade zanosile; dalje žene, da bi si olajšale perod; obred posinovljenja se nam prikazuje kot vlečenje ali lezenje Skozi odprtino; svat je povleče jo nevesto; remarji se gnetejo skozi skalne odprtine, da bi se očistili grehov. V čem bi naj ko-renlnlo to čaranje ter kakšen globlji pomen b' naj imelo? Raziskovalec odgovarja: »Vlečenje tli lezenje skozi votlo stvar je prav za prav čarodejno posnemanje poroda samega.« V davnini so verovali, da lahko s podobnim ustvariš podobno. Prvotno je najverjetnejše posnemanje poroda z otroki, a zgodaj se je tu ločil razvoj, ki vodi v žen tovanjske običaje in ki je prispel do svojega končnega oslabljenega izraza v nakolenčiču: nevesta vzame na kolena dečka-nakolenčiča, preden vstopi v ženinovo hišo in tako čara rojstvo moškega potomca. Garanje z otroki, Id so že rojeni, pomeni obnovitev poroda, to se pravi, da je treba bolnega ctroka preroditi. Prehajanje skozi odprtino po tem takem pomeni prerojenje; tako tudi razumemo, zakaj se tlačijo romarji skozi skalno razpoko, da bi se očist'li grehov: tako se prerode. — človek v davnini pa ni čaral poroda le ▼ primeru bolezni, temveč tudi v začetku pomembne starostne dobe, kakršna je mla-deniška. V tem je odgovor, kaj prav za prav pomeni naša igra most: Raziskovalec misli, da so v davnini praznovali nastcp mladeniške dobe mladine z obredno igro, ki ni nič drugega kakor dandanašnji most, ki se pa imenuje še pri nekaterih narodih »vrata«. Po vsem tem je belokranjska 'gra »most« ostal;na davnega obrednega dejanja, ki so z njim nekdaj čarali preporod narave pomladansko rast žit in trave, a predvsem uprav.čeno sklepamo, da belokranjska igra vprizarja davni, a dandanes že pozabljeni sprejem dečkov jn deklet v družbo odrasle mladine. Verjetno je pa tudi da so Belckrajnci s to Igro vpr'zarjali obred snubitve. Ta dognanja nagega raziskovalca zaslužijo primerno pozornost učenjakov. Celotna razorava o mltosu »mostu« bo nedvomno zaslužila, da bo izšla v »Etnologu« ali kot samostojna publikacija kaker upravičeno pričakuje njen pisec. Januarja 1793. Francoska revolucija se bliža svojemu vrhuncu. Obravnava proti meščanu Capetu, bivšemu kralju Ludviku XVI. se je bližala koncu. 16. januarja je bilo v Conventu glasovanje. Ob 11 ponoči je bila Ludvikova usoda zapečatena. Od 721 poslancev je glasovalo 361 za smrtno obsodbo. Malherbes je sporočil to bivšemu kralju okrog polnoči v Ječi v Temple. Kralj je ostal miren, samo trpko je pripomnil, da se čudi, da je glasoval za smrtno obsodbo tudi njegov vnuk vojvoda Orleanski. 20. januarja. Komisija pod prefektom prosvetnega ministra Garata prečita ob dveh popoldne kralju smrtno obsodbo, ki naj bi bila izvršena v 24 urah. Kralj ne kaže nobenega znaka večjega razburjenja. Prosi pa za tri dni odgoditve in za duhovnika. Dovolijo mu samo duhovnika. Proti večeru dovolijo kraljevi družini obiskat obsojenca. Marija Antoinetta in otrcci ob prihodu v ječo bridko zajokajo. Hči se onesvesti. še najbolj junaško se dr21 obsojenec. 21. Januar ob 6 zjutraj. Težka kolesa topov ropočejo. Čete korakajo. Vse ceste, vodeče k morišču, so zasedene po vojaštvu, ki ima za vsak slučaj pripravljene tudi topove. Tik pred 10 se ustavi pred jetnl-šnico Temple zelen štirisedežni voz. kralj, njegov duhovnik ln dva orožnika ga zasedejo. Kraljevi svojci, ki o usmrtitvi niso bili obveščeni, prihite k zaprtim oknom nekaj minut prepozno. Voz je že izginil. Ko hočejo krvnikovi pcr~ cčniki kralja sleči, se slednji upre in šele na duhovnikov migljaj se uklone. Tudi v zadnjih trenutkln ostane kralj dostojanstveno miren. Zvezanih rok stopa pod giljotino. Ko ga za hip Izpuste stopi k ograji odra in začne govoriti: Francozi! Umiram nedolžen... odpuščam ... Potegnejo ga nazaj. Bobni zaro-počejo — usmrtitev je končana. Rumunski moncpolski dchi^ki Avtonomna blagajna rumunskih državnih monopolov je Imela lam v novembru 2,161.238.386 lej dohodkov. Presežek Je znašal 543,535.684 lej ali 42.5%. V primeri z novembrom predlanskega leta so se povečali monopolski dohodki za 1.206,622.58 lej ali 126.3%. Od prodaje tobaka je imela monopolska uprava 1.805,755.760 lej dohodkov. Predlanskim v novembru so bili dohodki iz tega naslova za 108.6% manjši kakor lani. V primeri z oktobrom lanskega leta pa za 12.5% večji. Dohodki v prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta april—november so znašali 14 miljard 479,232.628 lej in so bili za 1.943,333.628 lej ali 15..5% večji kakor je bilo določeno v proračunu in za 8.390.068.221 lej ali 118.8% večji od dohodkov v istem času predlanskega leta. Od vseh dohodkov v novembru je dobila državna blagajna 1,305.900.000 lej. V prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta je dobila državna blagajna nad 10 miljard lej ali 2.26% več kakor je bilo predvideno. Turška vlada sefra pa strogih ukrepih Turški listi poročajo, da bo finančno ministrstvo po poteku roka za enkratno ol-dajo premoženja v 8 dneh predložilo notranjemu ministrstvu seznam tistih davkoplačevalcev, ki svoje dolžnosti niso storili. Vsi ti bodo poslani na prisilno delo. Gradili bodo novo državno cesto med Hassankale, Erzerumom in Aškale ter cesto Terdžan— Ereinžan—Kemali—Efahiih. Prehrano in zdravniško službo prevzame "rIadx Delovodje in tehnično osebje je že določeno, ženske ne bodo poslali v vzhodno Anato^ lijo, temveč jih bo zap Delila mestna uprava. Glede davkoplačevalcev izpod 18 in nad 55 let, bo ministrski svet sklepal pozneje. Bsgat ribolov na Danskem Danski statistični urad poroča, da so imeli danski ribiči lani Izredno srečo. Nalovili so okrog 160 miPjnnov kg rib v vrednosti 135,000 000 kror Frec-'anskim so nalovili 144.000 ^O Vf - vvcr>-«+i 108 milijonov kron. I aiii so trie cene rib povprečno za 25 ri~,tct';ov večje kakor predlanskim. t Vsak teden so praznovali dva dneva . V starih časih so v naših krajih praznovali skrcg 70 praznikov na leto — razen nedelj V starih časih, ko Se ni izhajala prati-ka, so ljudje znali mnogo bolj praznovati kakor dandanes; sploh si ne moremo misliti, kako so se otresli prazničnega razpoloženja, aj menda ni bilo tedna, Ki bi imel S delsvnikov. Pri tem moramo tidi up števatj, da so v starih časih praznike mnogo bolj spoštovali, torej da niso posa-meznih dni le šteli med praznike, temveč sc j h praznovali kakor se spodobi. Ko bi že tedaj izhajala pratika, bi bila mnogo bolj rdeča; skoraj sleherni teden je bil razen nedelje še kakšen praznik. Prezniki dandanes Dandanes so prazniki med nedeljami že v v liki manjšini, medtem ko je bilo v 15 stoletju praznikov celo več kakor nedelj. Zdaj praznujemo razen nedelj le deset cerkvenih praznikov z vsemi pravnimi učinki. Ljudstvo še praznuje nekatere praznike. k" jih je odpravil Pij X. 1. 1911. Januarja praznujemo dva praznika: novo leto in kraljevo. Februarja ni nobenega praznika, kajti tudi svečnica spada med tiste cerkvene praznike, ki so bili odpravljeni leta 1911 in ki jih v Italiji ne parznujejo. Marca praznujemo le en kraznik, sv. Jožefa (19.) Marijino oznanjenje praznuje še ljudstvo (25.), a tudi ta dan ni praznik s pravn m učinkom. Aprila navadno praznujemo veliko noč; toda velika noč je vselej v nedeljo, tako da aprila ni nobenega praznika kajti tudi velikonočni ponedeljek ni praznik od 1 1911. K0 je vel ka noč pozno kakor leto«", ni maja nobenega praznika. Letos bo vnebohod šele 3. junija. Junij bo imel letos največ praznikov, kajti praznovali borno še telovo (24.) in petro-vo (29.). Razen teh treh priznanih praznikov je še junija binkoštni ponedeljek (14.), "ki sicer ni več priznan cerkveni praznik, a ljudstvo ga še vedno praznuje kakor tudi velikonočni ponedeljek. Brez praznika je julij. Letos tudi ne bo praznika avgusta, ker je Marijino vnebovzetje v nedeljo (15 ). Brez praznika je tudi september, ker m?li šmaren (8 ) ni zapovedan praznik. Prav tako je brez praznika oktober. En praznik ima november (1.), vse svete, ki bodo letos v ponedeljek. Decembra praznujemo dva zapovedana praznika, Marijin praznik (8.) in božič (25.). Štefanovo ni zapovedan praznik, a letos bo tudi v nedeljo. Prazniki po radovljiški matriki Radovljiška matrikula, ki je bila napisana 1. 1468 in prepisana okrog 1. 1600, !.ms precejšnjo vrednost za našega kulturnega zgod vinarja. Iz nje razberemo, katere praznike so praznovali v starih časih, zanimivo je pa tudi, kako so imenovali slovenska imena mesecev. Slovenska imena mesecev zdaj v splošnem niso več v navadi. Nihče se niti več ne čudi, če celo izobraženec ne ve več niti našteti slovenskih imen mesecev: prosinec, svečan, sušeč, mali traven, veliki traven, rožnik, mali srpan, veliki srpan, kimavec, vinotok, listopaa, gruden. Najbolj trdovratno se drže svojih narodnih imen mesecev menda le Hrvati, medtem ko so že povsod drugje v splošnem v rabi »mednarodna« imena, izvirajoča iz latinščine, iz starega rimljanskega koledarja. — Radovljiška matrikula je najstarejša v ljubljanski škofiji. Zdaj jo hranijo v škofijskem arhivu. Spisana je na pergament in krase jo lepe barvne začetnice. Strokovnjaki pravijo, da je to zelo redek barvni rokopis. Matrikula je vezana v lesene platnice (32 krat 24 cm), ki so obložene s temno rjavim usnjem. Vsebuje 22 listov v vel!kosti 31 krat 23 cm. Toda nas zanima bolj. kaj je napisano v matri-kuli. Iz nje je razvidno, da so v 15. stoletju praznovali v radovljiški župniji 64 praznikov s stalnim datumom in 6 premakljivih praznikov. Upoštevati je treba, da niso povsod v škofiji praznovali nekaterih praznikov: tu so jih praznovali več, tam manj; tu so praznovali nekatere, ki jih niso drugje, ali pa niso praznovali posameznih, ki so bili upoštevani v drugih župnijah. Tedaj, ko ljudstvo še ni poznalo koledarja, je imela matrikula velik pomen: bila je koledar za vso župnijo. Prazniki po mesecih Leto ima 52 tednov, praznikov je pa bilo 70, zato se je pogosto zgodilo, da so v tednu praznovali več praznikov kakor jih praznujemo zdaj na mesec, in sicer večkrat po dva. To sprevid;mo tudi iz tega, če pogledamo, kako so bili prazniki razdeljeni na posamezne mesece. Januarja so praznovali 4 praznike. Po tri praznike so praznovali februarja, marca in oktobra. Najmanj praznikov je bilo aprila, »samo« dva. Zato jih je pa bilo tem več maja: 6. Junija so praznovali 5 praznikov, julija in novembra pa po 7. avgusta pa 8. Septembra je bilo kakor maja 6 praznikov. Največ praznikov je pa bilo decembra: 10. Torej je tretjina meseca odpadla na praznike. K praznikom je pa treba prišteti še nedelje, kar pomeni, da so praznovali pol meseca. Toda modra ureditev je bila, da je bilo največ praznikov decembra; tedaj imajo namreč ljudje največ časa, da lahko oraz-nujejo. Težava je pa bila s praznovanjem v toplih mesecih, ko je mnogo dela na polju. Nekateri prazniki so jih v posameznih mesec-h res ovirali, toda vedeti merimo, da ie bilo ob nekaterih prazničnih on en dovoljeno delo, razen najtežjega, namrsč oranja. Doočeno je bilo tudi, da so praznovali le posamezni poklici; kmet je n. pr. delal, ker dela na polju ni smel odlašati, medtem ko so drugi, ki niso bili zaposleni z obdelovanjem zemlje, lahko počivali. Kmet si pač. ni mogel določati praznikov sam. Pogosto mu je primanjkovalo časa, zlasti še, ker se je moral ozirati tudi na vreme in ker je moral opraviti dolžno tlako zemljiškemu gospodu, ko sc ga na delo poklicali. Zato ne smemo misliti, da so kmetje v resnic5 toliko praznovali, kakor bi sodili iz seznama praznikov v starih čash. Sodimo pa, da so praznovali pošteno, ko je bilo že treba praznovati. Praznik se je pač moral razlikovati od delavnikov, zlasti cd postnih dni. Postiti so se pa morali včasih zelo pogosto. Postni dnevi so bili navadno tik pred prazniki, kar je bila tudi modra ureditev; ljudje so se postili, da so lahko na praznik tem več jedli brez Umrl nama je v 88. letu starosti najin skrbni in dobri oče, gospod ANTON PLANINŠEK Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. februarja 1943 ob % 3. uri popoldne z Zal, iz kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 4. februarja t. 1. ob 7. uri v trnovski cerkvi. Ljubljana, Zagreb, dne 30. januarja 1943. ANTON, sin — MARIJA per. ZORC, hči ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očka in dobrega moža, gospoda FRECE JOSIPA DELAVCA PIVOVARNE »UNION« Prav iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so nas tolažili v bridkih urah; vsem onim, ki so nam poklonili krasno cvetje. Posebna zahvala pa gre pivovarni »Union«, ravnateljstvu, uradništvu m delavstvu za pomoč v njegovi bolezni in ki so nam priskočili na pomoč ob njegovi smrti. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so našega dragega očka spremili na njegovi zadnji poti. Prav prisrčna hvala vsem. Žalujoča družina FRECE G. VVodehouse: posebne škode. Prav bi pa bilo, da bi bili postni dnevi predpisani tudi po praznikih, čeprav so se tedaj mnogi prostovoljno postili. Prazniki v mestu nekdaj V starih časih niso pogosto praznovali le na deželi; več časa za praznovanje so imeli v mestih, kjer jih delo na polju ni preganjalo cd praznično obloženih miz. Se v 17. stoletju so praznovali številne praznike, ki so že dolgo pozabljeni. Tako so praznovali vse dneve, ki so dandanes v pra_ tiki še označeni kot »soprazniki«. Velikonočno in binkoštno praznovanje je trajalo delj časa ter je bilo mnego bolj slovesno. Tedaj sta bila praznika še velikonočni in binkoštni torek. Razen tega so bili prazniki še naslednji dnevi: Janez Krstnik, sv. Marjeta, sv. Jakob, sv. Ana, sv. Lovrenc, sv. Jernej, sv. Mihael, sv. Simon, sv. Juda, sv. Martin, sv. Elizabeta, sv. Katarina, sv. Andrej, sv. Miklavž, sv. Tomaž, Janez Evangelist tepežni dan, silvestrovo ln še dnevi naslednjih svetnikov: Matija, Filip in Jakob, Matevž, Fabijan, Sebastijan, OTROŠKE VOZIČKE globoke ali športne, zopet dobite v j; lepi izbiri, domače izdelave pri tvrdki »TRIBUNA« Lazar Ferdo, <; Karlovška cesta št. 4. spreobrnenje Pavla, JnrlJ, Fortunat ta Ahacij. V tistih časih je bil Ahacij ljubljanski mestni patron in praznovali so ga posebno slovesno. Tedaj so meščani jedli meso v splošnem le ob nedeljah in praznikih, sicer se pa meščanska hrana ni tako zelo razlikovala od kmečke. Stara imena mesecev Dandanašnja slovenska imena mesecev so ostala v glavnem nespremenjena v stoletjih. Vendar je treba opozoriti na nekatere razlike. Na pisavo je seveda vplivalo narečje in bila je nestalna, ker še m bilo pravopisa. V radovljiški matrikuli so pisali Ir.-ocp. mesecev (namestu črke »dolgi s« pišemo navadni s): prossinez, seczan, Breisen ah Susrbez, Malitraun, Veliki traun, Ros.*n-zuett. Serpan Ko sope*. ?k, Jessenik, Listognoy, Gruden. Is drugih starejših virov posnemamo na-1'ednja imena mesecev (škofjeloški rokopis iz 1. 1460"»: Prosynicz, Setstzan, susecz, maly trawen, welikiy trawen, bobouczwett, maly serpan, weliky serpan, Poberuch, Ustognoy, kozo-persthk, Gruden. Trubar je pisal v koledarju 1. 1582 slovenska imena mesecev tako: Prcssiniz, Seezhan. Sushez, Malitraun, velikitraun, Roshenzuit, Serpan, Kmouiz, Jessenik, Kcsopersk, LyStognoy, Gruden. Vidimo torej, da ni bilo popolne enotnosti v imenovanju nekaterih mesecih. V splošnem je bil kozoprsk november, a včasih so tu in tam imenovali tako oktober (Trubar) po radovljiški matrikuli pa september. Ni se več nikjer ohranilo značilno ime pobe-ruh, kakor so imenovali september. Junija je cvetel bob in po bobovem cvetu so ime- novan ta lep mesec, po čem w sna*® pati tudi, da so v starih časih pridelovali pri nas mnogo več boba ter so ga zelo cenili. Sicer so pa junij, dandanes rožnik, ▼ splošnem imenovali rožni cvet. Največ imen je imel september, ki so ga imenovali tudi jesenik (Trubar). Sicer so pa imenovali v nekaterih krajih s tem imenom oktober (radovljiška matrikula). Nekdanji listognoj se je sprevrgel v nič boljši listopad. Ljudje so hoteli v starih časih povedati, da je bil november mesec, ki je gnojil z listjem. Ali se nam je gnoj zdel tako prozaična beseda, gnoj, ki daje kruh, da smo ime spremenili? Marec se je imenoval tudi brezen (primerjaj češko bfezen), kar.je nedvomno prastaro ime. Kozoprsk smo preimenovali, kei je zvenel preveč naravno. Silosi na Madžarskem Za zboljšanje preskrbe prebivalstva z živili zlasti s kruhom grade na Madžarskem ob široko zasnovanem načrtu silose. Njihova kapaciteta se je dvignila lani oi 25.000 na 28.000 vagonov. Letos dobi Madžarska še 8 velikih silosov. Silosi za koruzo prodajne družbe Futura imajo prostora približno za 20.000 ton koruze in lani je bilo zgrajenih še 130. V vsakem je povprečno prostora za 10 vagonov koruze. Poleg tega je dobila Madžarska lani več novih hladilnic, stare je pa modernizirala. Z državno podporo sta bili zgrajeni dve modemi sklališči za jabolka, 20 sadnih sušilnic in 14 stanic za pakovanje in nakladanje sadja. REZKALNE SKOBELNE VRTALNE BRUSILNE POLIRNE IN DRUGE STROJE izbranih konstrukcij — dobavlja iz tukajšnjega skladišča aH tovarn GUSTAV LEVIČAR - LJUBLJANA, Medvedova 14. ffiigUtEMCTBtaHlBCamiliilJ VSAK naš naročnik je zavarovan ALI ste poravnali naročnino? Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ,sJUTROV" OGLASNI ODDELEK Uno starnuto dob I u n a m a I a tt i a. pud essere pero il primo sintomo di un raffred-dore. Ouesto t il vero momento per 1'Aspirina, eviterete cosi ona malattia da rattreddamento con tutte le sue spiace-voli consepeeze. Kihanje sicer ni bolezen. lahko pa |e prvi simptom prehlada, tedaj vzemite Aspirin in tako se boste izognili prehladu z vsemi neprijetnimi poslsdicami. AOL htk Milan* ■ »tOlt ■ . UX DARNOL II migllor lassaiivc najboljše odvajalno sredstvo In vendita in tutte le farmacie Dobi se v vsaki lekarni II mio bambino fe a letto con llnflisenza •.. •Hoi otro/S |« site/e J so inftuen eo . . . Le cosi dette forme influenzali comprendono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappresentate da tosse, febbre, faringiti, tracheiti, bronehiti. In tutti i malanni da raffreddamento č rimedio sovrano la „itODIJIAM. Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga ROD t: INUTILE SOFFRIRE: ZAKAJ BI TRPEUl I N A Contro 0 raffreddore e le forme influenzali Zoper prehlad in oblike prehlada Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami, in spremili na zadnji poti našega dragega Antona Mailiniaka najprisrčnejša zahvala. Kožarje, dne 30. januarja 1943. Rodbina Martinjak ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, posebno pa dragim Trnovčanom, ki so spremili na zadnji poti in počastili spomin našega dobrega očeta ANTONA STEINER-JA TES. MOJSTRA IN GOSTILNIČARJA in naše ljubljene mamice MARIJE STEINER-JEVE ki je tako hitro sledila svojemu življenskemu tovarišu v lepše življenje, naša najprisrčnejša zahvala. V Ljubljani, dne 30. januarja 1943. PAVLA, hčerka — KARL, POLDE, sinova Htimorističen roman Zavil je okrog hišnega vogala. Willoughby Braddock je docela pozabil na to, ali bo zaradi nove zamude kasno prišel k teti Juliji ali ne; tiho jo je ubral za njim in prišel baš za časa, da je videl, kako je neznanec izginil skozi kuhinjsko okno. V naslednjem trenutku je bil priča, ko je previdno odprl zadnja vrata in pomolil glavo na vrt, kakor bi se hotel preveriti, ali ni nikogar. Nato je znova izginil v notranjščino hiše. Willoughby Braddock se ni več obotavljal. Misel, da bo v prihodnjem trenutku sam z zločincem, ki ima namesto nravstvenih pomislekov najbrže samokres ali nož, mu ni prišla niti do zavesti. V tem trenutku mu je bila nevarnost po duši. Tiho je smuknil za neznancem, si sezul čevlje in se jel po prstih vzpenjati po stopnicah. Šum, ki je prihajal iz gornjih prostorov, mu je bil dokaz, da je na pravi poti. Kar koli je počenjal nepridiprav, dobri Brad-der mu je hotel ostati za petami. Chimpu Twistu je šel ta čas njegov posel hitro iznod rok. Naloga, ki si jo je bil zadal, je bila kaj preprosta. Ko se je prepričal, da sovražnika Hasha v spodnjih prostorih ni, ga je vsa živčnost mahoma minila. Vzel je dleto, ki ga je bil za vsak slučaj že prej skril v kuhinjski shrambi, in jadrno krenil proti stopnicam. Na hodniku in v sprejemnici je gorela luč, a po globoki tišini je sklepal, da morata biti Sam in Hash zunaj hiše. Ko se je prepričal o pravilnosti te domneve, je docela pomirjen nadaljeval svojo pot. Vse, kar je potreboval, je bilo pet minut miru in samote, kajti navodila v Finglasso-vem pismu so bila jasna in natančna. Samo da si prišel v gornjo sobo, pa se je bilo igrača polastiti zaklada. Po Finglassovem zatrdilu ni bilo treba drugega kakor vzdigniti neko desko v podu. Ko se je Chimp Twist vzpenjal po stopnicah, se sicer ni upal glasno prepevati svoje radosti, a v mislih je že zdaj žvrgolel kakor škrjanček. Sumljiv in dokaj glasen šum je udaril Willough-byju Braddocku na uho, ko jo je ubiral za njim. Zdelo se mu je, da sliši značilno ječanje vrat, ki jih nekdo s silo odpira. Tako je tudi bilo. V ugodnejših okoliščinah bi se bil Chimp Twist rajši tiho prikradel v sobo Hasha Todhunter ja; pri takih nevarnih podvzetjih pa je čas dobesedno zlato, in na zamudno odpiranje ključavnice s pomočjo dleta, ki ga je imel v roki, ni bili niti misliti. Komaj je prišel do praga, je že vzdignil nogo in kratkomalo vtrl, česar ni mogel odkleniti. Vrata v predmestnih vilah niso tako močna, da bi kljubovala grdemu ravnanju. Ako ne zevajo palec ali dva na široko in ne padejo s tečajev, kadar se mačka pobrusi obnje, si arhitekt in stavbenik že vzajemno čestitata. In Chimp je imel vzlic svoji majhni postavi kar spoštovanja vredno nogo. Ključavnica je odletela, kakor bi trenil, in vrata so se odprla sama od sebe. Stopil je v sobo, prižgal pli-novko in zvedavo pogledal okrog sebe. Sredi druge polovice stopnic je Willoughby Braddock obstal in prisluhnil. Njegov obraz je bil rdeč in odločen. Zastran tete Julije je bil že sprijaznjen s tem, da bo skočila iz kože. Z večerjo ali brez nje — hotel je priti stvari do dna. In Chimp ni izgubljal časa. ».Mrtvak',« mu je bil pisal pokojni prijatelj Edvard Finglass, »leži na vrhu v spalnici. Nič drugega ni treba, kakor da vzdigneš tretjo desko v podu, začenši od okna, in sežeš v luknjo, pa ga boš imel.« Temu so sledile razne neumnosti zastran delitve s Soapyjem Molloyem. Stari Fink je bil očitno pijan, ko je ležal na smrtni postelji! Čeprav se mu je neznansko mudilo, je Chimp vendar našel toliko časa, da se je ob spominu na Soa-pyja Molloya nežno nasmehnil. Pomislil je, da bo najdalj čez pol minute lastnik nekaj milijonov dolarjev v ameriških vrednostnih papirjih, Soapy Mol-loy, ki ne zna drugega kakor zevati in jesti, pa bo nadaljeval svoje skromno življenje in se prebijal s tem, da bo prodajal neumnemu občinstvu olje, ki ga ni. Prijel je torej za dleto in se lotil dela. Gospod Braddock, ki je s previdnostjo Indijanca na vojni stezi pomolil glavo skozi vrata, je videl, kako je neznanec vzdignil desko iz poda in se sklonil nad odprtino. Srce mu je butalo kakor motor pri kolesu. Najbolj ga je pa presenečalo to, da ga čudni gost ni slišal. Morda je bil preveč zaverovan v svoje delo. In res je bilo tako. Chimp Twist je nekaj minut brskal po luknji, nato pa vzdignil glavo, in iz ust mu je planil neobičajen glas, kletev, jek in srdito rjovenje, vsakega nekaj. Nato je jel vzdigovati drugo desko ... in tretjo ... in četrto • • • Bilo je, kakor da ga napada mrzlica, ne zlata, ampak mrzlica trganja deska. Očitno je imel namen, razdejati ves pod v sobi Vendar ni utegnil nadaljevati svojega početja. To zavratno razdiranje se je uprlo Willoughbyju Braddocku, ki je bil sam hišni lastnik. Vsekako je sklenil poseči vmes. »Ohej, čujte, počakajte malo!« se je oglasil. Kot navdušen čitatelj senzacijskih romanov je hotel sicer zaklicati obredni poziv »Roke kvišku!«, a te vsakdanje besede so mu ušle kar nehote. Hitro jih je popravil. »Reči hočem... roke kvišku!« je zagrmel. Nato je odprl okno in zagnal klic, ki smo ga slišali: »Sam... Hejo, Sam!.. • Hitro pridi semkaj!« XXVIII Izginuli milijoni Ne manjka se sitnih kritikov, ki tudi pri naj-spretnejših pripovednikih iščejo dlake v jajcu« »Zakaj,« utegne vprašati kdo izmed njih, »le zakaj ni Willoughby Braddock v tem trenutku veličastno izdrl samokresa, brez katerega je jalov vsak poziv, naj dvigneš roke? Za lepo oblečenega gospoda, ki se usodi zaklicati nepridipravu .Roke kvišku' I, je samokres skrajno nujna potrebščina. Ako ga nimaš, se ti bo lopov smeial.« Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani