Kmečki turizem danes in jutri
(Nadatjevanje in konec)
,'          Oblike kmečkega
¦                  turizma
Na osnovi različnih naravnih razmer, različno številčne in spo-sobne delovne sile se oblikujejo naslednje oblike kmečkega turi-zma:
—  samo prenočišče: tam, kjer je v heposredni bližini možnost prehrane;
—  prenočišča in zajtrk: kot najpogostejša in manj zahtevna oblika   turistične   ponudbe   na kmetijah;
—  prenočišča   in   dva   topla obroka (običajno zajtrk in večer-ja) ter
—  popolna oskrba:   najvišja oblika nudenja usiug tam, kjer je na kmetiji dovolj delovne sile in v bližini ni možnosti prehranje-vanja   v   ustreznih   gostinskih obratih;
—  oddajanje sob s kuhinjsko nišo, kjef si turist sam lahko pri-pravlja hrano;
—  prostor za taborjenje. Razen   navedenih   klasičnih
oblik nudenja uslug pride za hri-bovite predele naše občine, ki leže v neposrednem zaledju Ljubljane, v poštev tudi izletni-Ski turizem. Ta oblika turizma je pomembna za rekreacijo delov-nega človeka, obenem pa kme-tom omogoča neposredno pro-dajo njihovih pridelkov. Pri tej obliki kmečkega turizma je treba ponudbo prilagoditi zahtevam izletnikov.
Kmečki tnrizem v naši obdni
Organizatorica kmečkega tu-rizma v občini je kmetijska za-druga. Ta organizacija že tako tesno sodeluje s kmeti. Poleg tega ima hranilno-kreditno službo in službo za pospeševanje kmetijstva. Naloge kmetijske zadruge so:
—  izdelovati   dolgoročen   in srednjeročen      načrt      razvoja kmečkega turizma za vso obči-ho;
—  organizirati in krepiti stro-kovno — svetovalno službo in zagotoviti kmetom stalno stro-kovno pomoč;
—  odobravati     kredite     za preurejanje stanovanjskih in go-Spodarskih poslopij, novograd-nje ali adaptacijo objektov za tu-ristično dejavnost na kmetiji;
—  zagotoviti, da so izdelani ustrezni načrti za adaptacije ali novogradnje;
—  organizirati izobraževanje kmetov in kmečkih gospodinj za vodenje kmečkega turizma;
—  spodbujati celovito ureja-nje vasi, ki se razvijajo v turi-stične kraje.
Kvaliteto kmečkega turizma bo označeval zaščitni znak za tu-Tistično kmetijo. Ta temelji na zahlevah, ki jih mora taka kme-fija izpolnjevati. Zaščitni znak je %p pfrpravljen in ga bo podelje-Jvala. ,'zadružna zveza Slovenije. S tern bo napravljena selekcija. med sedanjimi nosilci kmečkega turizma.
Kmečki turizem ne more biti
gostilna ali bife. Cenik za jedi, pi-jače, usluge in prenočišča mora biti usklajen za vso občino.
Možnosti razvoja
kmečkega turizma
pri nas
Okolica Ljubljane in s tem tudi hriboviti predeli našeobčine so zanimivi za tuje in domače tu-riste. Zlasti je to območje zani-mivo za vse Ljubljančane. V da-našnjem stehniziranem svetu ob čedalje večji gostoti prometa, vedno večjih stanovanjskih nase-ljih in stopnjevanju produktiv-nosti dela postaja kmečko okolje v bližini narave vedno privlač-nejše. Čedalje bolj postaja ne-pogrešljivi del našega vsakdana potreba po zdravi rekreaciji (sprehodi vnaravo, kolesarjenje, nabiranje gozdnih sadežev), po-treba po oddtfiu ob koncu tedna v mirnem in zdravem okolju.
Zaradi stabilizacije in varče-vanja z bencinom smo se začeli množično usmerjati na zadovo-ljevanje svojih potreb po vsa-kodnevni rekreaciji v bližnjo okolico, skratka izletništvo je na pohodu. Mi pa imamo izletniku — občanu trenutno ponuditi bore malo. Le tri turistične kme-tije nudijo izletnikom hrano in prenočišče, in to v Spodnji Be-snici, Velikem Trebeljevem in na Lipoglavu; od tega sta dve bivši gostilni. Na drugi strani pa imamo v KS Besnica, Klopce, Lipoglav in Zadvor naravno izredno zanimiva območja in Ijudi, ki so se pripravljeni ukvar-jati s turistično dejavnostjo.
V družbenem planu občine za obdobje 1981 — 1985 je tudi kmečki turizem opredeljen kot poemembna panoga. Zato je TZO Dobrunje kot organizato-rica kmetijske proizvodnje v ob-čini vnesla v svoj srednjeročni plan osem kmetij, ki se bodo ba-vile s kmečkim turizmom: Anto-nija Seme s Panc, Antonija Vo-zelj z Volavelj, Ivana Jelnikar s Tujega grma, Joži Končar z Vnajnarjev, Ivan in Ani Zupan-čič z Lipoglava, Jože Pokovec iz
Zagorice, Matej in Marija Ro-zina iz Križevske vasi in Terezi ja Zrnec z Velikega Lipoglava. Vse to s© kmetije s tržno proizvodnjo v tipičnem vaškem in lepem na-ravnem okolju z možnostjo izle-tov na bližnje izletniške točke. Kandidate je izbirala posebna komisija po kriterijih, ki veljajo za vso Slovenijo.
Osnova za progTam razvoja kmečkega turizma v občini so bile ocene, ki so upoštevale pro-stor, gradnjo infrastrukture in podrobnejšo analizo kmečkih gospodarstev, ki kažejo interes za tovrstno dopolnilno dejav-nost.
Pri oceni prostora smo načelno razmejili naravne možnosti za izletniški turizem in za stacio-narni kmečki turizem.
Za izlelniški lunečki tarizem je primeren tudi naravno manj za-nimiv prostor, saj gre pri tem tu-rizmu predvsem za rekreacijo občanov, ki je časovno omejena s prostim časom ob koncu tedna!
Prostor, primeren za stacio-narni kmečki turizem pa je vezan na posebnost krajine z mož-nostjo daljšega bivanja s polno oskrbo in možnostjo izletov v okolico.
Pri oceni infrastnikture je bila upoštevana predvsem cestna po-vezava. Odločujoča je bila ocena kmečkega gospodarstva po na-slednjih kriterijih: trajnejše proizvodno sodelovanje s kme-tijsko zadrugo, razpoložljiva de-lovna sila na kmetiji, izobrazba predvidenega nosilca kmečkega turizma in urejenost kmetije.
Glede na te kriterije so od osmih kmetij opredeljene štiri v stadonarni kmečki turizem s potnim penzionom, tri kmetije v kombiniran kmečki turizem s polnim penzionom in izletniškim turizmom ter ena kmetija za izletniški turizem.
Za izvedbo tako širokega prp-grama in reševanje probiemov, ki se bodo pojavili, je nujna po-vezava z vsemi, ki jim je naloga in interes načrtovani razvoj kmetijstva in turizma.
Pomoč bo zlati potrebna pri reše-vanju naslednjih zadev:
—   ustrezno   kreditiranje   kmeč-kega turizma,
—   ažurno in prožno urejanje po-trebne gradbene dokumentacije,
—  odprava pomanjkanja ustrez-nih tipskih načrtov za kmečko sta-novanjsko hišo, primerno za kmečki turizem,
—  organizirano in strokovno pro-pagiranje na domačem in tujem tr-žišču,
—  stalna pospeševalna služba in mažnost izobraževanja delavcev v. kmečkem turizmu.
Za sistemsko in dolgoročno kredi-tiranje vlaganja v razvoj kmečkega tur izm a naj bi se zavzda gospodarska zbornica Ijubljanskega območja in turtslična poslovna skupnost Ljub-Ijana, komite za gostinstvo, tnrizem in cene pri SML pa naj bi bil pobud-nik usldajevanja razvoja kmečkega lurizma v Ijubljanskih občinah in v regiji.
Rešitev naštetih problemov je pogoj za rednejše programiranje ra-zvoja kmečkega lurizma v naši obči-ni, s čimer pa bi pripomogli tudi k ra-zvoju hribovitih predelov v njej.
FRANC ŠKERL