poitnina plaSana v gotovini •WBBsoBBaeea™^ee»e»ei Maribor, sreda 11. septembra 1935 Ste, 205 (Leto IX XVI ■■■—flggrrr. j1 mmmmmmmmmm j® 3 HIl ORSKI Gena 1 Din VECERNK Uredništvo (n uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talefon uredni&tva 2440, uprave 2456 [Zhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16, ur] / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oeniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek '.Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun 1L 11*400 t* JUTRA” Novo deško meščansko in dekliško osnovno šolo v masdaienskem okraju bodo oričeli graditi Na sinočnji seji je mestni svet mariborski oddal dela za obe šoli združenim mariborskim stavbenikom - Temeljni kamen bodo slovesno blagoslovili v nedeljo 15. t. m. V posvetovalnici mariborskega mest-neSa magistrata se je sestal sinoči mestni svet k četrti redni seji. Na dnevnem redu je bila samo ena točka, in sicer oddaja del za novo deško meščansko in dekliško osnovno šolo v petem mestnem okraju, ki ju bo mestna občina mariborska zgradila v spomin blagopokojnemu vitežkemu kralju Aleksandru I. Ujedini-telju. Seja je bila sklepčna in’ se je je udeležil tudi okrajni glavar g. dr. Senekovič. Otvoril jo je mestni župan r: I- > P ° l d, ki je ex praesidio kratko poiocal o sklepih mestnega sveta glede obe.; novih šol. in naglasil, da je posojilo, ki ga ie na;ela mestna občina, zagotovljeno.^ Zgraditev dveh novih prepotrebnih šol je nedvomno največja žrtev, jo bo osvobojen? .Maribor doprinesel za ureditev perečih šolskih problemov j" za napredek naše prosvete in kulture, 'udi ie poročal, da ie bila na razpis za oddajo del vložena samo ena ponudba. ln s;cer ponudba združenih mariborskih stavbenikov. Ponovno je nriporočal čla-nntT1 mestnega sveta, naj si ogledalo rr,zgrnierie načrte za nove šole. ki jih ie izdelal mestni inžener in arhitekt gosp. Jaroslav Černigoj, nato pa podal besedo finančnemu referentu. Finančni referent g. Saboty je poročal mestnemu svetu, da ustreza ponudba mariborskih stavbenikov inž. Šlajmer ja in Jelenca, Ubalda N a s s i m b e-n i j a in Rudolfa K i f f m a n a, ki so jo združeno vložili, zahtevam in kalkulacijam mestnega gradbenega urada. Združene gradbene tvrdke bi izvršile vsa težaška, zidarska, železobetonska in tesarska dela za znesek 3,957.138 dinarjev. Tudi so sprejele pogoje, da bo stavba v sirovem stanju pod streho v 70 dneh in da bodo stavbene tvrdke zaposlile pri gradnji predvsem brezposelne delavce in obrtnike iz Maribora in okolice. Predlagal je mestnemu svetu, naj bi oddal dela mariborskim ponudnikom. Zupan g. dr. Lipold je dal predlog finančnega referenta na glasovanje. Sprejel se je soglasno. Nato je g. župan predlagal mestnemu svetu, naj bi poveril u-pravni odbor še za nadaljnje potrebne razpise del, kakor mizarskih, inštalaterskih, steklarskih, kFučavničarskih in dru gih. Zupanov predlog se je soglasno spre jel. Končno je še g. župan poročal, da se bo stavba, ki bo zgrajena v pogodbenem roku, še to jesen, preko zime temeljito posušila, in bo upravni odbor po zimi razpisal še vsa ostala dela, tako, da se bodo vrata obeh novih šol odprla naši mladini že ob pričetku prihodnjega šolskega leta. Povabil je tudi vse člane mestnega sveta, naj se udeleže slovesne bla goslovitve temeljnega kamna za šole, ki bo v nedeljo 15. trn. Blagoslovitvene o-brede bo opravil lavantinski vladika g. dr. Tomažič. Izmed članov mestnega sveta se je o-glasil k besedi le g. Peteian. ki je priporočal, naj bi se pri gradnji zaposlilo domače brezposelno delavstvo in obrtništvo in naj bi se stavbene tvrdke strogo držale glede delavstva zakonitih predpisov. Odgororil mu je g. župan, da je vse te pogoje vseboval razpis in da so na nje pristali tudi ponudniki. Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nikdo ni več javil k besedi, je mestni župan zaključil sejo. Saor^mim med Francijo in Italijo zarad' Afrike Položaj v Ženevi — UvaJom Italijanske ŽENEVA, 11. septembra. Včerajšnji fon je bil nenavadno miren, ker se je delalo le za kulisami. Plenarna seja Prične zopet danes dopoldne z uo-v°rom Hoareja in Lavala, katerima Piorda odeovoril baron Alolsi. ako izzvan. Konsternaciio pa ie vzbu-It ?..!2iava barona Aloisia. da ne more ton ot,*iovoriti »s poziv odbora De-lfi K*0’ 1,3 Se vzt,rz* vsakega dejanja M inofrln knmnrotnifJrfltS nieornvr Italija ne priznava odbora petorice priprave se nadaljujejo Sestanek Hoareja z naloi moglo kompromitirati njegovo ko, ker Polila tePa odbora snloh priznava in za njegovo izvolitev H jrfsjs^vaj?. r nmi to negla-j®v.anie Italije ne rešuje obveznosti, F‘ ;s' to ni važno, ker le važno le to, fo? bo Italija storila in kaj bo nato J lesailo Društvo narodov. Odbor pe-ins Se tr,ld' z vsem" siknil, da bi vet u. kompromisno rešitev v formi Protektoratov, toda upanja na ‘ r: '' je vedno manj. Italija ne čaka na Pričetek vojne v vzhodni Afriki zarad? Ženeve, ampak samo zaradi vremena. _J-®NDON, 11. septembra. Današnji li-tOrWr0f a^° ‘z Ženeve, da upa odbor pega spo na*>el mirno rešitev afriške-zdravlfalo !Lposebni»n veseljem pa pore^ 7 l avn ®ni' sestanek sira Hoa-ž!„ L I !"1' na katerem je bil dose- F-anclio Ta snoaZHni med AnKlii° !n na prizadevanie za^raV* V, .• „ cL ‘‘hranitev miru, ampak tudi na skupno ^ ako Ua. lija kltub vsemu prične vo!no. Anglija se sedai v Ženevi lahko za„aga na Franci,0 kakor tud/ na skandinavske jn južno-ameriške države. Ako seže Italpa res po topovih, se bo našlo v Ženevj ge vedno dovel! odločnih zagovornikov sankcij, ki bodo same no sebi vsilile. Dalie nrlpi. s,!l©io listi velik pomen današnjemu Hoa-reievemu vovoru v Ženevi, ki bo nekakšna zdr'»^?tev vseh dosedanjih, angleških ‘ziav. Hoare in Laval bosta govorila ze- lo pomirljivo, vendar pa Jasno, dasi se v podrobnosti ne bosta spuščala, ker nočeta prejudicirati dela odbora petih. STALIŠČE FRANCIJE. LONDON, 11. septembra. »Daily T elegranh« objavlja članek, v katerem pravi, da bo Francija, ako bo ostala Italija trmasta^ in nepopustljiva, usmerila svoje zadržanje nazadnje popolnoma na stran Anglije in se pridružila akciii za sankcije. MOBILIZACIJA FAŠIZMA. RIM, 11. septembra. Mussolini je izdal naredbo. naj bodo vse fašistične sMe v kraljevini in v kolonijah pripravljene te dni na poziv, na katerega se bodo morale zbrati na splošni pregled in k prečitanju njegovega ukaza. Ta naredba pomeni nenavadno mobilizacijo vsega oboroženega in neoboroženega fašizma in se v političnih krogih živahno komentira. Nekateri menijo. da bo ob priliki te mobilizacije prečitan Mussolinijev ukaz o pričetku vojne v vzhodni Afriki, drugi pa zatrjujejo. da hoče duce s tem le pritisniti na Ženevo, da bi dosegel s strani Društva narodov proste roke za vojno proti Abesiniji. Italijanski listi postajajo vedno bolj nepopustljivi m splošna parola vsega tiska je: ->Mi gremo ravno k svojemu cilju. Italija bo šla. ako bo treba, tudi proti Ženevi. Bližamo se veliki usodi, od katere nas ne more nihče odvrniti« itd. TRANSPORTI ČET. SUEZ, 11. septembra. Tu se misli, dr. se bo vojna v vzhodni Afriki pričela 20. oktobra. Ker sc Italija boji, da bi se zaprl Sueški prekop, pošilja pospešeno svoje čete v Eritrejo in Somalijo. Na teden potuje skozi prekop povprečno 6 transportov s 15.000 vojaki. Mimo tega se pa vozijo v vzhodno Afriko tudi avtomobili. letala, municija. material za gradnjo eest, mezge itd. Tisoči bolnikov, ki se morajo vračati, se odvažajo večinoma na otok Rodos. Stroški za te transporte so ogromni. Razpoloženje čet, ki prihajajo sedaj iz Italije, je mnogo slabše, kakor je bilo prvih čet. Nove čete so večinoma fašistična milica. Duh slovenstva in k?fto86£anstva Zanimiva uvodna izvajanja mariborskega glasila enotne JRZ V Osijeku je imel minister sedanje vlade in eden glavnih faktorjev pri ustanovitvi JRZ g. Djuro Jankovič v nedeljo politični sestanek, na katerem je govoril obširno tudi o stališču JRZ do vprašanja našega narodnega in državnega edinstva ter ugotovil, da zlitje bivših radikalov, klerikalcev in muslimanov v eno ni koalicija treh strank, marveč docela nova enotna stranka z enotnim programom in organizacijo. Vsa njegova iz- vajanja so izzvenela v zatrdilo, da JRZ ni niti plemenska niti verska niti regionalna, ampak unitaristična stranka Jugoslavije. Današnji »Slovenski Gospodar«, glasilo iste JRZ pa piše v uvodniku: »Vedno smo se borili za svojo (sloven sko) avtonomijo, odnosno za samoupravo. Ta borba je potekla iz narave našega (slovenskega) naroda, ki je skozinskoz demokratičen narod, kakor jih je malo na svetu. Diktiraal pa nam je to_ borbo tudi naša osnovna težnja po ohranitvi slo venske samobitnosti, za kojo smo smatrali resnično samoupravo kot najučinkovitejše in najtrdnejše jamstvo. Kako zlo je, da se to poglavitno teženje našega naroda še ni uresničilo: to spričujo sedanjost. Da se bo zažellena prosnova notranjega življenja v naši državi izvršila skladno s temeljnimi težnjami našega naroda: to pričakujemo od bližnjo bodočnosti.« Dalje pa: »Izobražuj se! (Slovenci in zlasti slovenska mladina.) Duh, ki smo ga podedovali od svojih idealno delujočih prednikov, slovenstva in katoliškega krščanstva, naj raste v tebi in iz tebe se naj širi med narod.« (Podčrtali mi.) Politični ocvirki Zabavno poročilo. »Slovenski Gospodar« objavlja sledeči dopis iz Prekmurja: »Gospodje v naši krajini so postali veliki politiki. Jeenesarji se bojijo preveč samouprave, o kateri se nekaj šušlja v Beogradu, češ, to ne bo nič kaj prida, ker bomo tako imeli preveč blizu nadzorstvene organe, preveč nas bodo poznali Lz Ljubljane in ne bomo mogli uganjati tako prosto svojih nacionalističnih in nacioprednjaških sleparij. Nositelji mačje ideje govorijo o tem, kako bi se samo z Mačkovo politiko rešili Srbov in postali — Slovenci seveda — Hrvati. Pa še ene imamo, ki hočejo biti neodvisni in graditi mimo vseh strank in programov na osebah. Hočejo voliti v bodoče samo osebe, ne stranke, ne torej političnih poslancev v parlament s programom in skupno močjo, ampak osebe z mimo vestjo sicer, pa brez programa. Tako modrujejo troperesni veliki politiki. Mi preprosti ljudje pa si mislimo svoje. Mi bomo pa volili poslance stranke, ki nam je vrnila svobodo, ki hoče ohraniti našo Jugoslavijo in nam s samoupravo dati, da bomo s svojim delom in svojim denarjem doma gospodarili. Zvesti svoji veri bomo sledili našim slovenskim ter krščanskim voditeljem še dalje, kakor smo jim bili zvesti do danes.« Samo kratka pripomba k tej kolosalni notici: Pod »troperesnimi velikimi politiki« so mišljeni prekmurski radikali. Poljske parlamentarne volitve VARŠAVA, 11. septembra. Jasno obzorje naj bi nastalo na Polskem po ne-delskih volitvah. Od 16,282.000 volilnih upravičencev jih pa šlo volit le 7,575.88’, to je 46,5°/o. Pri volitvah leta 1930 je volilo 74.8% volilnih upravičencev. Režimu naklonjena lista je prejela leta 1930 5,292.725 glasov, porast napram izidu leta 1930 znaša potemtakem 43.1%. V celoti je bilo v nedeljo izvoljenih 184 Poljakov, 19 Ukrajincev, 4 Židje ter 1 Rus in med 208 poslanci sta dve ženski. V Skiernievvicah pri Varšavi in v Wyr-zysku sta bili dve osebi ubiti. Poročila zatrniejo: sicer nič posebnega . . . Mož je, ki vladajo danes na Poljskem, so prezident republike Moščicky. predsednik vlade polkovnik Slawek, zunanji minister polkovnik Beck in generalisi-mus Rydz-Šmigly. VARŠAVA. 11. sept.. Od 7,575.568 glasov, ki so bili oddaniv nedeljo pri volitvah v poljski sejem, katerih se ni ude-ležLa nobena opozicijonalna stranka, bo okoli 1 miliiTn glasov nevehavnih. LONG UMRL. NFWYORK, 11. sept. Senator Long, največji nasprotnik nredsed. Rosevelta, ki ga je neki migov sovražnik ustrelil, je včeraj umrl. Občni zbor mariborske Glasbene Matice Lepa in uspešna bilanca glasbenega in eminentno važnega kulturnega dela — Klena poročila funkcionarjev — Boj za šolo Glasbene Matice še ni dobojevan — Stvaren potek občnega zbora V društveni pevski dvorani je imela predsinočnim mariborska Glasbena Matica svoj redni letni občni zbor, za katerega je bilo med članstvom veliko zanimanje. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. dr. Poljanec. V uvodnih besedah se je spomnil tragične smrti našega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja in so njegov spomin počastili zbrani matičarji z enominutnim molkom. Predsednik g. dr. P o 1 j a n e c je v svojem poročilu obravnaval v prvi vrsti zunanje društvene zadeve, ki so povzročile odboru mnogo dela in skrbi. Omenjal je težave, ki jih ima še danes odbor z vprašanjem glasbene šole, ki je lani dvignilo toliko prahu tudi v javnosti. Ker je ostalo prosvetno ministrstvo neizprosno na svojem odklonilnem stališču, se je odbor po svojem pravnem zastopniku pritožil na državni svet, ki teklem poslovnem letu glasbenike g. Marjana Kozino za začasnega dirigenta, glasbenika prof. Ubalda Vrabca pa za ravnateljevega namestnika. Tudi je moral odbor nekoliko spremeniti svoja društvena pravila. Sprememba se je soglasno sprejela na izrednem občnem zboru. Blagajnik g. Ludvik P e t r i č je poročal: dohodki glasbene šole so iznašali Din 93.514.—, izdatki pa Din 91.783.88. Iz poročila gospodarja g. Petra Š k o-f i č a je razvidno, da je vreden ves inventar Glasbene Matice nad 180.000.— dinarjev. Poročilo arhivarke je podala ga. Marija Rozmanova, poročilo kocertnega biroja pa je namesto obolelega g. Šentinca prečital tajnik. Koncertni biro Glasbene Matice bo v bodoče skrbel za pospeševanje in povzdigo glasbene kulture na ta način, da bo prirejal samostojne koncerte domačih in tujih glasbenih umetnikov. Tudi bo dokončno uredil termine koncertov lastnih pa zadeve še ni rešil. Odbor je ugodil jn drugihi da se ne bo več d ja]o da vsem zahtevam prosvetnih instanc in je prepričan, da se bo zadeva glasbene šole v kratkem rešila v zadovoljstvo članstva, staršev in se janosti. Končno se je predsednik v svojem poročilu zahvalil prosvetnemu ministrstvu za dodelitev dveh učitcljic in za subvencijo, banski upravi za podporo, mestni občini mariborski in županu dr. L i p 0 1 d u za naklonjenost, za denarno podporo in kurivo pa hišni gospodarici, družbi »Union«. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Tone Faganeli, posnemamo, da šteje mariborska Glasbena Matica 114 častnih, 276 izvršujočih in 84 rednih elanov. Odbor je moral predložiti prosvetnemu ministrstvu nov podrobni učni načrt glasbene šole, nastavil je v pre- OMHHKnMMnnHHIHflHHil Pomen reie kuncev Reja kuncev je pred vsem potrebna malim ljudem bi imeli v Mariboru dva konceta likratu. Za pevski odsek je poročal g. Jože Malenšek. Najvažnejše iz njegovega poročila jc vsekakor ponovna izvolitev g. Janka A r n u š a za predsednika pevskega odseka Glasbene Matice. Poročilo orkestralnega odseka je podal g. inž. Saša Dev. Orkestralni odsek je v preteklem letu ponovno oživel in razvil živahno delavnost. Priredil je skupno s pevskim zborom dva velika koncerta. Orkester šteje 60 godbenikov. V bodoče bo prirejal stalno tudi simfonične koncerte, ki so v našem mestu kulturna potreba. Glasbena Matica je poklicana, da izpolni to vrzel. Orkester, s katerim razpolaga, je dorasel tudi najtežjim nalogam. V novi sezoni bo orkestralni odsek započeto delo nadaljeval in bo prirejal Ob času Mariborskega tedna je tu-kajsno Društvo za rejo kuncev priredilo razstavo. Ta razstava ni bila reklamnega značaja, kakor je bilo napačno omealje no, ampak le v poučna ter gospodarska, da se reja v mejah društvenih pravil raz širi med delavstvom in sploh med malimi ljudmi. Obiskovalcem razstave je bila dana prilika spoznati razna imena plemen ter njih razliko v barvah, ob&nem so pa dobili glede reje tudi razna navodila d boleznih kuncev. Omenjeno društvo je priredilo že pred leti nekaj razstav v Mariboru, udeleževalo se je pa tudi razstav v drugih me-stth, kakor v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu iti Ptuju ter dobilo povsod več lepih nagrad za svoje živali, ki so bile razstavljene. Pretirati nočemo ničesar, o-menjamo pa, da ne obstoja društvo od danes, ampak že iz težkih časov glede prebrane ljudstva, L leta 1916. Vsestransko pomanjkanje je dovedlo do tega, da so ustanovili tukajšni rejci društvo za razširjanje reje in dosegli tudi lepe u-spehe. Takratno društvo so vodili sami ugledni meščani, ki so ga podpirali tudi finančno ter nabavljali še dosegljive vrste; poprijeli so se tudi sami reje, da so pridobili več mesa za kuhinjo. Odbor je pre skirbel vse potrebno za povzdigo reje, nabavljal je poučne knjige, celo za vsako vrsto posebno knjigo o popolnem o-pisu itd. Društvo je uspešno napredovalo, pridobilo mnogo prijateljev reje ter doseglo lepo število članov. Ne bomo trdili, da je reja kuncev zelo plodonosna ali celo neobhodno potrebna — ima kakor vsaka reja živali dobre in slabe Strani — pripominjamo pa, da je vse dobro in koristno, kar daje. Nastane pa tudi iz malega lahko veliko, ako pomislimo koliko mesa more pridelati tudi mali človek v večjem številu za pehrano svoje družine. Meso kuncev je pa tudi glede vrednosti na višku že zaradi redil-nosti in'lahke prebavljivosti in ga laliko uživa vsak bolnik. Ne pozabimo pa tudi, da nam ti zlati časi lahko minejo, glede lahke preskrbe raznega mesa zaradi nizkih cen, k^r tako tare našega kmeta. Zato je treba vse dobro presoditi poprej kakor izgovorimo neutemeljeno kritiko v javnosti. — J. Š. Cene na niarlboskem trgu. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva o gibanju cen življenskih potrebščin, so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene. Perutnina: golobi 5 do 6, goske 20 do 25, kokoši 15 do 22, petelini 18 do 25, majhni piščanci 15 do 25, veliki piščanci 30 do 50, zaklani piščanci 16 do 20, zaklani pulardi 17 do 18, race 10 do 12. Ribji trg: belice 8 do 9, rusi l do 1.50, sardele 14, slaniki 2 do 4. D i v j a č i n a: jerebice 4 do 9, srnjak 9. M I e-ko in mlečni izdelki: polno mleko 1.50 do 1.75, Čajno maslo 26 do 32, kuhano maslo 24, presno maslo 20 do 24, desertni sir 25 do 32, ementalski sir 24 do 30, kajmak 30 do 40, liptavski sir 30 do 40, parmezan 65 do 90, tilsitski 16 do 20, trapistovski 14 do 30, oz. 25, domači sirček 5 do 6, kisla smetana 6 do 10, slad ka smetana 16 do 20. Sočivje: bob 1, jedilne buče 1 do 2, domača cvetača 0.50 do 2, čebula 1 do 2, česen 4 do 5, fižol v stročju 1, izluščen fižol 1.50 do 2, domači grah izluščen 8, hren 6 do 7, korenje 1, domači pozni krompir 0.50 do 1, domači zgodnji krompir 0.75 do 1, kumare 0.50 do 1, paradižniki 1 do 2, rdeča pesa 1, domači radič 1, črna retkev 0.25 do 0.50, retkica 1, salata endivija 0.25 do 1, glavnata solata 0.25 do 1, špinača 1, kislo z&r He 5, zelje v glavah 1 do r Gobe: brO- koncerte .samostojno, skupno s pevskim zborom in solisti. Matična glasbena šola. O glasbeni šoli je poročal predsednik g. dr. P o 1 j a-n e c. Ob zaključku šolskega leta je bilo na šoli 109 gojencev. Klavir se jih je učilo 70, violino 32, čelo pa 7. Pri šolskih produkcijah je nastopilo 29 pianistov, 11 violinistov in 3 čelisti. Nekateri učenci so pakazali prav lepe uspehe in izredno nadarjenost. V letošnje šolsko leto se je do danes vpisalo že 53 učencev. V novem šolskem letu bodo poučevali v šoli Glasbene Matice sami prignani glasbeni strokovnjaki, in sicer: ravnateljev na- mestnik Ubald V r a b e c gosli ii? teorijo, Oton Ba:de violinčelo in mladinsko petje, Hinko Druzovič kontrabas. Marija Finžgarjeva' klavir, dr. Roman Klasinc glasb'Slovj1-; in klavir, Marjan Kozina teo rijo. Kare! Pahor gosli, Liza Serajnikova klavir. Sonja Skapinova pa poedinsko petje. Na novo sta nastavljena za poedinsko petje Sonja Škapinov'a, absolventka zagrebškega konzervatorija, za klavir pa dr. Roman Klasinc, absolvent dunajskega vseučilišča za glas-boslovje in dunajske glasbene akademije. Razrešnica, ki sta jo predlagala odboru preglednika gg. Franjo Š t o r in Anton S e v e r, se je soglasno sprejela. Prav tako se je soglasno odobril proračunski predlog za novo poslovno leto in so predvideni izdatki na 146.000, dohodki pa na 125.000 dinarjev. Sledile so volitve in je bif ponovno izvoljen za predsednika g. dr. P o 1 j a n e c. V odbor pa so se izvolili za pevski odsek: Janko A r r. u š, Jože Malenšek, dr. C r-n e k in Jože P 1 a n i n š e k za starše Maks M e r č u n, Ivan Š e t i n c in Ludvik P e t r i č; za orkestralni odsek ing. Rane, ing. D e v in ing. Š u š k o-v i č; za namestnike: Ivan Cvetko, Jakob N o v a k in dr. Leo K a c; za preglednike računov pa Franjo Štor in Anton Sever. V šolski kuratorij pride upravnik OUZD o. S t e n o v e c. Pri raznoterostih je bilo sprejetih več predlogov, ki bodo mnogo koristili napredka naše mariborske Glasbene Matice. nasti gobanj 1 do 2, lisičke 1, suhe gube 30 do 40, turki (kozaki) 1. Sadje: domače breskve S do 14 sveže češplje 2, domače grozdje 6 do 10, tuje grozdje 12 do 14, hruške 4 do 5, jabolka 3 do 4, o-rehova jedrca 18, ringlo 2. Gozdno s a-d j e: borovnice 2, brusnice 5 do 6, maline 2 do 2.50. Poravnalno postopanje se je uvedlo o premoženju trgovca Franca Štingla v Dobrovniku v Prekmurju. — Konkurz o premoženju B. Lekiča v Mariboru je odpravljen, ker se je vsa masa razdelila. Bilanca mestnih podjetij za leto 1934., ki je bila predvčerajšnjim zaključena, izkazuje poslovni prebitek v znesku Din 89.031. Leta 1933. je znašal primanjkljaj 373.235 dinarjev, tako da znaša pozitivna razlika, 462.266.60 Din. Sokolski nastop v Slov. Bistrici V nedeljo, dne 8. septembra, so imeli Sokoli v Slov. Bistrici svoj praznik. Ob navzočnosti mnogih sokolskih prijateljev so popoldan na novo urejenem letnem telovadišču pokazali svojo številčno moč, še bolj pa izvežbanost telovadečih. Z manjšo zamudo se je pričel nastop. Nastopila je moška in ženska deca (17 in 14) s prostimi vajami, ter igrami (51 in 35). vrsta ženskega naraščaja in članic s preskoki na konju, članice s prostimi vajami (12, člani na drogu in bradlji, ženski naraščaj s prostimi vajami (18). Sledila je lahkoatletska točka (štafeta, skok v višino s palico in brez nje, 48’ telovadcev), »Češka beseda« (trije kareji), ženski naraščaj z vajami po mativih slov. narodnih pesmi in vojaki s prostimi vajami. Nastop je v celoti zelo dobro uspel, vendar bi pa bilo svetovati bratom in sestram vodnikom, da polagajo več pažnje na prihod in odhod posmeznih oddelkov, kakor tudi na enotnost telovadnih krojev (črno krilo, sivi copati), vodniku lahkoatletske točke pa več urejenosti. Tudi na skladnost in točno izvedbo gi- bov ne smemo pozabljati. Največ zaslug za prav lepo uspel nastop, katerega je zaključil brat starosta Rismal s primernim nagovorom, imajo nač. Živkovič, nač. Komarjeva ter bratje Kristan, Metlika, tajnik Tomažič in sestre Budja, Ma-tuš in Siličeva. Zdravo! S. J. Jesenski nastop mariborskih sokolskih društev. Priprave za dostojen sprejem sokolskih čet na Teznem dne 22. tm. sov polnem teku Vsa društva Maribora in bližnje okolice z vsemi oddelki bodo ta dan pohitele na Tezno, kjer jim pripravlja domače društvo lep sprejem. Zbirališče društev bo na Ruški cesti, odkoder bo krenil sprevod ob pol 14. uri s središko sokolsko godbo na letno telovadišče Sokola na Teznem. Po telovadnih točkah bo veliko narodno rajanje. Poleg naših starih sokolskih prijateljev vabimo zlasti vse one, ki še niso bili na naših prireditvah in prepričali se bodo, da je tudi predmestno Tezno res naše in sokolsko. Zdravo! Sokolska slavnost pri Sv. Vidu. Preteklo nedeljo so imeli pri Sv. Vidu izredno lepo slavje, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Razvili so prapor tamošnje Sokolske čete, ki je prva četa, ki razpolaga s praporom. Darova-telj krasno izdelanega prapora je učitelj g. Zei v Rušah, ki je tudi ustanovitelj ime tiovane Sokolske čete. Praporu je kumo-vala njegova soproga ga. Marica, cerkvene obrede pa je opravil ondotni župnik pater Konstantin. Pri skupni telovad, bi je nastopilo 117 Sokolov-telovadcev, Pri slavnosti je bila zastopana tudi mariborska župa, nadalje Sokolske čete Sv. Andraž v Slov. gor., Dornava, Markovci, Sv. Lovrenc na Drav. polju in Razvanje pri Mariboru. Slavnost je potekla v najlepšem redu in bratstvu in ostane ista vsem udeležencem v najlepšem spominu. Službene objave OOLNP Maribor. V nedeljo, dne 15. t. m. se igrajo sledeče prvenstvene tekme: Igrišče SK Rapida: Ob 10. uri predpoldne SK Rapid:SK Železničar, službujoči g. Lorber. — V Dol. Lendavi: SK Lendava:SK Gradjanski. Službujoči g. Ilovar. — V Murski Soboti: SK Mura:SK Drava. Službujoči g. Pe- 1 terka. Petindvajset letnica gasilske čete v Bukovcih. V nedeljo 8. t. m. so imeli v Bukovcih občina Sv. Marko pri Ptuju, lepo gasilsko slavnost. Proslavili so 25 letnico gasilske čete in ob tej priliki blago-sovili 6 moderno napravljenih cistern za slučaj požara. Na slavnosti se je zbralo 10 gasilskih čel iz vse okolice in je nastopilo pri gasilski vaji nad 300 gasilcev. Slavnosti je razen tega prisostvovala ve lika množica ljudi od blizu in od daleč. Lepe in vzpodbudne besede so naslovili na zbrane gasilce fcr. starežina ptujske župe Ljudevit Mužek, načelnik gasilske £et5 v Bukovcih Jože Bezjak, kakor tudi župnik iz Sv. Marka g. Ignac Grobler, ki je opravil pri blagoslovitvi cistern cer kvene obrede. Otvoritev servirnega tečaja. V ponedeljek 9. t. m. so otvorili v Mladiki servirni tečaj, ki bo trajal do 16. t. m. Tečaj je otvoril predsednik gostilničarske zadruge g. Franc Mahorič. Nadalje so govorili gg. Milko Senčar kot zastopnik TOI mestni župan Jerše, Jožef Berličkot zastopnik gostilničarske zbornice. Tečajnikov je 40, katerim predava 9 strokovnjakov. Vodja tečaja je g. Otokar Klasek. Pletarska šola v Ptuju je podaljšala rok za sprejemanje učencev do 20. tm. Kino. V sredo U. in v četrtek 12. tm., obakrat ob 20. uri se predvaja film »Kralj arene«. V soboto 14. tm. ob 20. uri in v nedeljo 15. tm. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Bitka«. V glavni vlogi Anna-bella. Podobnost. V čem sta si podobna avtomobil in žena? Oba sta komplicirana in potrebujeta strokovnega znanja. Oba zahtevata subjektivnega ravnanja, nege, in čim več najboljšega bencina. Sfuidm aišmie Sokolske veste f M a r 1 b o r u, dne 11. IX. 1935, WMlMH"inmn fr I I H ||||||'JH III fkmišmke Krvava Mat® — zasledovani vic url ec Mate Šalamunac, ki je skočil skozi okno tukajšnjega hotela, je predrzen vlomilec — Brzojavno poročilo iz Bjelovara — Skrivnostneža so v bolnica ponovno aretirali Poročali smo, da je v noči na 6. september skočil neki Mate Šalamune, potem ko je dvakrat ustrelil v hotelski sobi iz samokresa, v zgodnji Jutrnjj uri skozi okno prva nadstrop 'a ter se pri tem nekoliko potolkel, n je po obrazu močno krvavel. Takoj je tekel proti glavnemu kolodvoru ter se^ z nekim avtoatksijem odpeljal noti bi. liju. držeč ves čas vožnje na-P>t samokres v roki. Šalamunca so še 'stega dne popoldne v hotelu, kamor p prišel po svojo prtljago, aretirali, kajti policija je v neznancu domnevate zločine?.. Po zaslišanju so morali oddati Ša-temunča v tukajšnjo bolnišnico, ker je 'z«:ubil mnogo krvi. Medtem pa so se za nenavadnega tujca pozanimali ter Prosili njegovo domovinsko občino služeno kazen. Bjelovar za informacije. Poskus ni ostal brez uspeha in domneva policije, da ji je padel v roke težek zločinec, se je izkazala za upravičeno. Daues je dobila namreč mariborska policija brzojavno obvestilo, da Mateja že dalje časa zasledujejo zaradi predrznega vloma, ki ga je bil izvršil 3. t. m. pri posestniku Francu Latinu v Gornji Petrički pri Bjelovaru. Ponoči se je Šalamunac splazil v spalnico in s ponarejenimi ključi odprl predal omare ter ukradel 6250 Din gotovine. Šalamunac pa je bil tudi od naše policije kaznovan na 4 dni zapora, ker je uporabljal orožje brez orožnega liste. Po prestani kazni ga bo tukajšnja policija predala oblastem v Bjelovaru, kjer bo za drzen vlom tudi dobil za- GRAJSKI KINO Telefon 22-19 samo še do vključno jV/ft 3V VI četrtka nepo >abni film ^ ‘ ® * Od petka dalje vesela dunajska opereta z krasno godbo smehapolnim humorjem Ne boi se Biubezni v glavni vlogi Liane Heid, ljuhljenec žena Adolf Wohlbrxick. Za smeh in zabavo skrbita Raph Artur Roberts in Teo Lingen. Kino Union. Samo do vključno petka prekrasni velefilm »Maskerada« z Paulo Wessely in Adolf Wohlbriick-om. Sledi »Žrtev ljubezni« z Luizo Ullrich in Hans Moser-om. Zadnja pot Mihaela Lesnika Ob mnogoštevilni udeležbi vrlih Stu-denčanov, bližnjih sorodnikov, tovarišev, prijateljev in znancev se je preteklo soboto 7. sept. izvršil na studenškem pokopališču pogreb upokojenega nadučitelja g. Mihaela Lešnika. Ob mrtvašnici mu je studenški pevski zbor zapel vedno epo »Vigred se povrne«, ob grobu pa sta se v ginljivem govoru poslovila od pokojnika šolski upravitelj g. Anton Hrep in g. Jakob Štuhec-, šol. upravitelj in narednik Lesnikov pri Sv. Ani v Slov. goricah. Njuna govora sta prikazala po-kojnka kot vzornega družinskega očeta, vzgojitelja in učitelja po »božji volji«, ki ,e skoraj 40 let služboval pri Sv. Ani, kot človeka blagega srca in plemenite “"Se, ljubitelja božje prirode, marljivega Pospeševalca sadjarstva in vinogradni-Va ter čislanega družabnika in iskre-, fa tovariša. V težkih prilikah avstrij-■''•J-ga rež ma je bil vedno narodmak po ' ju in srcu. Smrt ga je rešila hudega PiJenja v dolgotrajni, težki bolezni tri °n' Pred dopolnjenim 71 letom. Lahka "te bodi zemlja studenška pod zelenim Bohorjem, vsem pa, ki smo ga poznali, "aj ostane v svetlem spominu! Franio Kranjc 70 letnik Jutri, v četrtek, 12. t. m., slavi 70-let-"lco rojstva vp o ko je n nadučitelj Franjo ranjc pri Sv. Barbari v Slovenskih gojite Slavljenec, ki je daleč naokoli jih*-1’ Sa3 3e nepregledno število vseh, ki nosf hi l|čik je markantna oseb- šen c ’°venskih goric. Je star preizku-rodol me^°^ar’ vzoren narodnjak in dobro^’ vnet in soreč za vse, kar je. držav ptemenito ter v prid naroda in službo5 Stevljenec si je v teku svojega svoje pail3a prte°bil pri tovariših radi Ijenost J'Ubezn ive iskrenosti občo priljub-slcem '-n sn°štovanje. Ob lepem življen-nejše' mu izrekamo najprisrč- Pned bodo S0(*'ščem za zaščito državo se r-tn; T^a?°Vanoli dne 16. t. m. Maribctr-ŠfihiV 0Slp Skreni. Albert Ahtig, Hilda r m Franc Kranjc. st G^h Pr* 8r°bu. Na Meljskem hribu Po to.6 Umrla v starosti 72. let vdova Barbara” kapetanu in posestnica sočutje ^°tenc. Žalujočim naše toplo Gradbeno vl nje so dob ii ?aiye- Gradbeno dovolje-Kiffman za graS"! stavbenik Rudolf vanjske hiše v ^dvonadstropne stano sestnik Valentin VezHi{fV* u'ic' ,.po’ gospodarskega poslopja ^stanovanjske namene v Tattenbachovi u«h ? ni ® nik za preureditev dela PritliSja^^pri hiši 'ia Meliski cesti 85 in Robert Biber za nreureditev gospodarskega Poslopja pri teši na Koroški cesti 21 v mizarsko de tevnico. Meliki Maribor na vidiku. Kakor do-z|iavamo, bo te dni objavljen odlok o Priključitvi dela okolice k mestu ter formaciji velikega Maribora Konec kopalne sezone na otoku bo predvidoma v nedeljo, dne 15. t. m. Izzivanje. Pretekli petek, ko smo vsi iskreni Jugoslovani v svečanem razpoloženju praznovali rojstni dan našega mladega kralja, so opazili med 16. in 17. uro pasanti na Aleksandrovi cesti, da igra radio v neki hiši na oknu — avstrijsko himno. To je opazil tudi tam službujoči stražnik in opozoril lastnika radia na neumestnost takega izzivanja javnosti skozi okno. Gospod je pa bil še razburjen in menda užaljen v svojem uemčurskem zanosu, dasi nosi lepo slovensko, seveda z nemškim pravopisom popačeno rodbinsko ime. Zahvala. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru svoje letošnje kul-turno-študijske akcije, ekskurzije na Koroško, ni moglo izvesti. Organizatorjev pri tem ne zadene nobena krivda. Za eks kurzijo je bilo Že vse pripravljeno, ko so nam nepredvidne zunanje zapreke onemogočile njeno realizacijo. Prizadevali pa si bomo in tudi hočemo dano nalogo izpeljati prihodnje leto. Vsem onim, ki so naše stremljenje razumeli in nam pomagali z denarnimi prispevki, se društvo javno iskreno zahvaljuje. Odbor DJA. Tečaji za novince organizira tukajšnja gasilska četa. Tečaj bo združen z reševalnim tečajem. Prijave se sprejemajo v Gasilskem domu, Koroška cesta 12. Važno za člane Slov. plan. društva! Celokupnemu članstvu SPD v Mariboru sporočamo, da j- društvena pisarna sedaj na Aleksandrovi c. št. 16, telef. št. 2290, kjer se dobe vse informacije v zadevi planinstva. Članstvo, ki še ni poravnalo članarine za tekoče leto, vljudno prosimo, da stori to čimpreje v društveni pisarni med uradnimi urami od 9. do 12.30 in od 18. do 19. Med glavne dohodke društva spada tudi članarina ter je za redno in uspešno delovanje društva nuj«-no potrebno, da izpolni tudi članstvo svo jo dolžnost. Odbor. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefove grenčice Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravic S. br. 15.485 od 25 V 1935 Izsiljevanje prodajalcev slik. V Mariboru sta se pojavila dva srbsko govoreča prodajalca slik Nj. Vel. kralja Petra II., opremljena celo s priporočilom ministrstva. Prišla sta tudi k nekemu #igled-nemu mariborskemu trgovcu, ki jima je vljudno povedal, da si je že pred kratkim nabavil pri domačem prodajalcu dve kraljevi sliki in torej ne potrebuje nobene več. Prodajalca sta pa dalje vsiljevala slike ter postala nasilna in sirova. Zmerjala sta uglednega trgovca celo z »dju-kelo, magarcem« itd. Na ta način se pri nas ne postopa in mislimo, da v Mariboru prav uič ne potrebujemo takih prodajalcev dvomljive kulture, ker si vse potrebne slike lako nabavimo pri domačih trgovcih. Kolo sreče. Minulo nedeljo je bilo precej živahno na Pobrežju, vršile so se razne prireditve, med temi je imelo Sokolsko društvo Pobrežje na letnem telovadišču velik srečolov, ki je bil predmet splošnega zanimanja na Pobrežju in daljni okolici. Letno telovadišče je zasedlo občinstvo do zadnjega kotička. 16 glavnih dobitkov so zadeli, Pepelnik Ivan iz Maribora, Mandl Berta s Teznega, Kopše Terezija s Pobrežja, Rozman Cecilija s Pobrežja, Huntek Helena iz Maribora, Žolnir Ivan s Teznega, Pihlarič Terezija s Pobrežja, Haniga Ludvik iz Studencev, Nerat Pavel s Pobrežja, Žist Rudolf s Po brežja, Žižek Ivan s Pobrežja, Gorjak Martin iz Maribora, Krause Marija iz Maribora, Kramberger Ana iz Studencev, Novak Marija iz Maribora im Hrast Franjo s Pobrežja. Tudi ostali so prišli na svoj račun, ker so bili dobitki dobro uvrščeni in se je pri publiki opazilo splošno zadovoljstvo. Uradne ure na magistratu bodo s 16. t. m. zopet deljene in sicer od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. Zahvala. Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje se tem potom najtopljeje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so na katerikoli način prispevali k srečolovu, ter-prosi cenjeno občinstvo za naklonjenost v bodoče. — Uprava, Vse šolske knjige in potrbščine v največji izberi, priznano dobri kakovosti in najnižjih cenah kupite pri Zlati Brišnko-vi, Maribor, Slovenska ul. 11. Gg. državne nameščence prosimo, da zahtevajo pri svoji Nabavljalni zadrugi nakaznice za šolske potrebščine in knjige za tvrdko Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11- Prvi zbor malih harmonikarjev »Harmonije« Maribor sprejema nove člane od 5—10 let. Poučevala se bo letos tudi kro-matična harmonika pod prvovrstnim stro kovnim vodstvom. Prijave in vsa navodila dobijo interesenti pri blagajni Grajskega kina in trgovini Meiriel & Herold, Gosposka ulica. Peca liliče. V nedeljo, dne 15. sept. 1935 se priredi na Peci »Kralja Matjaža nedelja«, ki bo združena s pevskim koncertom, godbo, planinskim rajanjem in se bo pekel janec na ražnju. Tudi prava turška kava se bo dobila na Peci. Kdor ljubi koroške pesmi, Peco in planinsko veselje, naj ne zamudi v soboto pohoda na Peco. Za vsestransko zabavo in o-krepčila je preskrbljeno. Na svidenje! Pevski zbor Glas. Matice prične danes z rednimi vajami. Novi člani dobro došli. Prijave vsak torek, sredo in petek ob 20. uri v društvenih prostorih. Slovensko trgovsko društvo opozarja svoje člane na občni zbor Zveze trgovskih združenj, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v Ljutomeru. Dolžnost trgovstva je, da se tega pomembnega občnega zbora polnoštevilno udeleži. Ker nismo dobili več avtobusov na razpolago, odpotujemo v nedeljo zjutraj iz Maribora s prvim vlakom in se vračamo popoldne ob 6. uri. Posledice nepredvidnega kolesarenja. Vedno pogosteje se dogaja, da postajajo pasantje na ulicah žrtve brezvestnih in skrajno nepredvidnih kolesarjev. Že mnogokrat smo morali poročati, da je ta ali ona starka prišla pod kolo ter obležala z zlomljenimi udi ali celo s težkimi notranjimi poškodbami. Tako je včeraj popoldne postala šivilja Kristina Krain- Ako Te v času lepega radio koncerta moti neza-željeni obisk . . , se ne razburjaj marveč ..... iej &kc bonbone. PROIZVOD .UNION*, ZAGREB, čeva z Dravskega polja žrtev neprevidne kolesarke. Ko je hotela prekoračiti v Zidovski ulici cesto, je zavozila v njo Ana Fridau, ki je po prijavi na policiji sodeč še nevešča kolesarenja. Zaradi sunka je Kranjčeva dobila notranje poškodbe. Zvečer pa^ se po neprevidnosti kolesarjev v Gledališki ulici zopet pripetila prometna nesreča. Tam sta trčila drug v drugega kolesarka Edeltraut Bu-deschinsky in neki neznani kolisar. Oba sta padla z vozil, ostala pa sta k sreči nepoškodovana. Le kolo kolesarke se je popolnoma razbilo. Prav umestno je, da policija sedaj strogo pazi na neprevidne ter kolesarenja nevešče kolesarje ter vse strogo kaznuje. Zagoneten roparski napad se je pripetil v Sosedski v Prlekiji. Ko se je Ivan Petek, po poklicu lovski čuvaj, vračal ponoči domov, se pojavi za njegovim hrbtom maskiran neznanec, ki mu hoče iztrgati puško s hrbta. Neznancu se posreči, da vrže Petka na tla, pri čemer je zadobil Petek občutne poškodbe pod očmi. Ko pa so se zaslišali koraki bližajočih se ljudi, je neznan napadalec pobegnil v bližnji gozd. Skrivnostni dogodek je prijavljen oblastem. Grozdje, kokoši, piščanci. 24letna Mar jeta K. iz Ivanjskega vrha je pripeljala na mariborski trg okoli 100 kg grozdja z namenom, da ga proda. Toda oba posestnika, katerima je bilo grozdje ukradeno, sta o teni takoj obvestila telefoni-čno svetotrojiške orožnike. Ko se je Marjeta K. peljala skozi Sv. Trojico, so jo orožniki počakali, ustavili in ji zaplenili grozdje. Zadeva se bo končala pri sodišču. V Brengovi pa so posestniku Matiji RaJiu izpraznili kurnik ter odnesli 19 kokošk in 36 piščancev. Požari brez konca in kraja. Posestniku Janezu Pušenjaku v Cezanjevcih je pogorelo gospodarsko poslopje. Škoda znaša okoli 20.000 Din. Današnji mali trg je bil dobro založen. Kmetje so pripeljali 9 vozov čebule,, kumaric in krompirja, 3 voze kurilnih drv, 56 vozov hrušk; jabolk, grozdja in sliv ter 3 voze lesene in lončene robe. Mariborsko vreme. Barometer 715.40, maksimalna temperatura 16.4, minimalna temperatura 5.2, relativna vlaga 87.. r Mame V Ljubljani je umrl v starosti 73. let znani industrijalec Dragotin Hribar. Bil je predsednik ljubljanske borze, nadalje Zveze industrijcev in podpredsednik Zbornice za TOl. Iz sodno pisarniške službe. Napredovali so višji pisarniški oficiali Rajko Alt v Ptuju, Ivan Drama v Mariboru, Fortu* nat Stanovšek v Sivo. Konjicah ter Božidar Kril v Ljutomeru, nadalje pisarniška oficiala Emil Šink v Ormožu ter Rudolf Bižalk v Slovenski Bistrici. Visoka šola za telesno vzgojo se bo s-posebno uredbo ustanovila v Beogradu. Za 50-letni jubilej svojega delovanja bo otvorila Družba šv. Cirila in Metoda razstavo narodnoobrambenega dela. Vse udeležence velike skupščine vabimo, da si zanimivosti razstave ogledajo. Razstava bo v mestnem muzeju, nasproti križevniške cerkve. Jubilejna velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo 15. sept. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27. Na večer v soboto, bo ob 20. uri istotam z aupni sh o d. Vodstvo CMD uljudno vabi vse p. n. delegate vseh podružnic, kakor tudi vse pokrovitelje in obrambne skladatelje, da se udeleže zaupnega shoda. Udeležite se vsi velepomembnega jubileja polstoletnega dela za obrambo našega naroda! Zima je tu. V goratih krajih Madjarske je zapadel sneg in je voda zamrznila, pa tudi v Krkonoših je zapadel sneg MARIJ SKALAN ROMAN Sida titanova Parnik je plul s povečano brzino med polotokom Zatonom in otokom Koloče-pom, se bližal potem otočiču Daksi in naposled ustju Omble ter Gruškemu zalivu med Gružem in polotokom Lapa-dom. Ko je plul že mimo ustja Omble, se je prikazal na palubi tudi Krvin. Mel si je oči in iskal svojo ženo. Ko jo je zagledal in stopil k njej, ji je želel dobro jutro in jo vprašal, kdaj je vstala. »2e dolgo sem tu. Nisem mogla spati, bolela me je glava, sedaj je pa dobro; jutrnji morski veter me je ozdravil«, je odgovorila. »In kako naj bi človek spal ob vsej tej krasoti . . .« Ervin je strmel v zaliv in v gruško luko, ki se je naglo približevala. Potem je stopil v kabino in uredil prtljago za izkrcanje. Gruž ... Na palubi je završalo kakor v razburjenem mravljišču. Vse je hitelo, da pride čimprej na kopno. Tudi Sida se ie odtrgala od ograje in pomagala možu, ki je izbiral nosača in naročal avto. Ko je bilo vse urejeno, sta sedela y najetem vozu in brzela s prtljago vred čez klanec, ki deli dubrovniško pristanišče Gruž od Dubrovnika. Sida je strmela v sivo. skalnato pobočje Srdja, kraško, s subtro pičnim rastlinjem poraslo pokrajino na obeh straneh bele, gladke ceste ter naposled v obzidja, strehe in zvonike starodavnega, junaškega Dubrovnika, ki je rasel iz morja doli pod cestnim prevalom. Avto je zavil na levo pred hotel »Imperial« in se ustavil sredi parka, iz katerega so se z mladih dreves smehljale v solnčno jutro zlate oranže, simbol juga in neobhodtii rekvizit vseh prav ljic in predstav o njem. Tisti prvi dan v Dubrovniku je bil Si-di nov oddih, kakor v rani zori na pozlačenem morju. Pot iz hotela v mesto mimo Amerlingovega vodnjaka in skozi Vrata od Pila. po Stradonu. mimo Dvora, po vseh tistih tesnih, a tako romantičnih ulicah in uličicah, po Putu od Plo-ča in v malo'pristanišče za ozke jadrnice, motorne in navadne čolne ter nazadnje vožnja v gondoli na dubrovniški biser, otok Lukron, vse ji je bilo novo. vse polno zanimivosti in novih lepot. In tam na Lokrumu, sredi tiho pošu-mevajočih pinij, bujno rastočih palm, ci-trovnocev. oranžencev. oljk, lovorja, rož marina ter vseain tistega znanega in ne- znanega rastlinja, ki so ga zasadili nekdanji samostanski bratje, vladarski lastniki in naposled oskrbovalci državnega okrevališča za bolne otroke, je Sida popolnoma pozabila, da stopa ob njeni strani mož, s katerim je kljub vsem notranjim in zunanjim naporom ne morejo zvezati tiste yezi, ki edine lahko ustvarijo iz dveh eno. Vse se ji je zdelo kakor lepa južna pravljica, o kateri je prej le sanjala, pa jo sedaj doživlja z bedečimi očmi in ostalimi čutili. V tem okolju u-resničene pravljice se ji je zdel Ervin kot nekaj čisto postranskega, kot nekdo, ki hodi ob njeni strani, jo spremlja na potovanju, pa ni zares njen zakonski mož. In bil ji je tako bližji in ljubši; drag znanec. ljub prijatelj. Tam gori na vrhu, 91 metrov nad morjem, so božale njene lepote žejne oči onstran male ožine se razprotirajoče panoramo mesto srednjeveške slave, moči in bogastva, to občudovano hrabro tekmovalko silne Turčije in vseh mogočnih sil, ki so butale stoletja dolgo zaman ob skale Mirov od grada. Dubrovnik z mogočnim trdnjavskim obzidjem, ki je danes v dobi moderne strategije, samo še za tujce vabljiva romantika, s palačami stare veljave, cerkvami in kapelami nekdanje nevklonljive postojanke krščanstva, obronki Srdja nad njim in očarujo-čo obalo pod cesto v Cavtat. Dubrovnik, kraj zgodovine, noezije. juga in nebesnih jasnin — biser Dalmacije. Pod vsem pa večno morje ... Toda zanesenim uram vzhičenj so sledili dnevi letoviškega bivanja v tem Dubrovniku z izleti v okolico po kopnem in po morju, neizogibnimi konvencionalnimi stiki s sogosti in lastno enolično usodo. Med tistimi neizogibnimi, konvencionalnimi poznanstvi se je pa končno preriloZ neuničljivo vsiljivostjo v ospredje tudi najtesnejše poznanstvo z malim beograjskim bančnim ravnateljem Vojislavom Radivojevičem. Kakor vsaka mlada ženska, je tudi Sida že kmalu opazila, da novemu znancu ni prav nič do Ervinove družbe in ne išče njune bližine zaradi njega, marveč zaradi nje. Čutila je. tudi kadar je gledala drugam, da so nenehoma uprte vanjo tujčeve oči. Je niso te oči spremljale že od prej, od nekod še pred Dubrovnikom? Ni jih vedela, pa se ji ie vendarle zdelo. Zanimiva igra? Sida se je zalotila sredi čudnega premišljevanja. Zavedela se ie, da jo Radivojvečeva ognjevita vztrajnost zabava; še več, da ji prija. Nedolžna pustolovščina na poročnem potovanju ... »Smešno. Kaj prav za prav hoče? Ne vidi, da sem od strani moža, s katerim sem kon-"1' ^rišla od altarja?« Dalje prihodniič lajne vsetMitja Nevi komet se nrfmika zemllf V vsemirju se je pojavil nov komet - Srečanje z zemljo leta 1959? — Kaj pravijo strokovnjaki zvezdosiovci in kaj preroki Novi komet prihaja. Pojavil se je v vsemirju. Tako zatrjujejo evropske, južnoafriške in nekatere ameriške zvezdarne. Novi komet se približuje zemlji z veliko brzino in je na neki progi, ki se mora po sedanjih računih po znamenitih zvezdoslovcih in ako ne nastopijo medtem kakšne nove motnje ali premembe, že leta 1939 križati s progo zemlje. Kakor znano, obstoja vsak komet iz takozvanega jedra, potem iz d r u g e g a d e 1 a, ki to jedro obdaja ter končno iz takozvanega r e-p a. Novi komet, ki se je pojavil v vsemirju, sestoja pretežno iz sestavin me-v»? iri vsako jutro in zvečer čistite, utrjujte in ini.iiite vašo kožo z VENECI-JANSKO KREMO ZA ČIŠČENJE. Negujte vašo kožo /. VENECIJAN-SKIM SPECIALNIM PREPARATOM za po-življenje kožnega stani-čevia- Hranite vašo ko. žo z ORANŽNO HRANO. Bodite previdni pred imitacijam?! Pristna sredstva za nego kože po metodi Elizabete ARDEN-ove dobite samo pri edinem pooblaščenem prodajalcu za Maribor Franc IMt, Gosposki «1.29 Spccijalna parfumerija Mali oglasi Razno ODPAPKr ŽE1FZA. kovine, litine ter vsakovist-ne stroje kupuje in prodaja po naj višjih dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor. Tircnh^c/nova ul. 14. .1704 POPRAVILA DAMSKIH KLOBUKOV vseh vrst, najmodernejša oblika, dobra Izpeljava, prevzame po najnižjih cenah in hitro izvrši Ana Hobacher. Aleksandrova 11. 3775 SVILENE NOGAVICE popravlja hitro in poceni Kor manov naslednik, Gosposka ul. a_____________________j4051 ( T.SOKUČ Zastopniki ® sprejmem ŠOLSKE TORBICE, aktovke, nahrbtnike kurite najceneje pri tvrdki M. šter-bal. Meljska 2 (palača Vlahovič^_________________ 4045 VIOLINO poceni prodam. Smetanova 38-1._________________ 4049 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO. bakrene brzoparilnike (»Al' fa«) s pripravo, ki je tttilj /a žganjekuho, kotle ža svtntsko krmo in perilo, vse solidno delo, dobite najceneie samo pri tvrdki Jakob Kos na Glavnem trgu 4, 4053 Diiak Posest dve POSESTVI. eno uro od Maribora, zidano poslopje, vinograd, saaonos* nik z vsemi pridelki in živino na prodaj. Cena 65 d i 110 tisoč Din. Samo osebni dogovori. Gostilna »Bela , zastava«, Studenci pri Mariboru. 4028 Prodam MOTORNO KOLO znamke BSA, 350 ccm, v dobrem stanju, za :->000 Din ra prodaj. Cverlin. Gospossa i2. .»22 TKANINE za pohištva in zavese, gradi za madrace in ležalne stole, nudi solidno in pocini Franjo Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 4Cgo DIJAKA sprejmem v vso oskrbo. — Smetanova ul. 42. vrata 4. 3966 Sobo odda SOBO. lepo. opremljeno, *eparirauo, oddani boljši osebi. Popoviče* va 13. 4048 Stanovan/e Oddam takoj mali družini SOBO IN KUHINJO. Kolenc, Tržaška c. 5. nasproti Primorske. 4052 SOLNČNO STANOVANJE, dve sobi in kuhinjo z balkonom in teraso oddani. Aljaževa 9. 4033 Službo išie REDUCIRAN DRŽAVNI USLUŽBI.NEC z znanjem več Jezikov, ki je že del] časa brez zaposlitve, prosi za kakršnokoli zaposlitev. Sprejme vsako delo. Naslov v upravi ->Večernika«. 3930 IZVEŽBANA PLETILJA. vešča tudi šivanja pleten n, želi spremeniti službo. Na’ slov v upravi. HJ47 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.