poštnina plačana pri posti ov-^ur
Petra VOGA s.p.	
Drofenikova 16,	
3230 Šentjur	
Tel.: 063/740-152	
1SM: 041/733-268	
<kcije, novost., nagrade, popust,, članske ,2kaZN:^
V naši optiki vam nudimo:
-	okvirje vseh vrst za korekcijska očala - sončna očala kolekcija '99
-	vse vrste stekel za korekcijska očala - servis optičnih pripomočkov
-	kvalitetne mehke korektne leče	- računalniško vodenje podatkov
-	čistila in ostali pribor za očala in leče	- lupe, daljnogledi
"nezPiflofl$tnVKotfli	gRCPUdNo smovuu*
UIOVO ■ NOVO ■ NOVO ■ NOVO ■ NOVO J
^STKOKOm mVHISKI PmEVI VIM! ^
'#5?l
^NOVICE	POSLOVNA stran	
1	
VUIKANIIACUA MU LEJ





MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH GUM IE BREZPLAČNA!
Delovni čas:	VULKANIZACIJA MULEJ
vsak delovnik od 8.00h do 18.00h DEJAN MULEJ s.p.
sobota: 8.00h do 13.00h	UL. TONČKE ČEČEVE 17, ŠENTJUR
TCUf ON: 063/741-007, NMT0609630 652
DESIGN
NA NOVI LOKACIJI
• ŠIVANJE PO MERI m SVETOVANJE MODNEGA OBLIKOVALCA S PRODAJA IZDELKOV IZ
LASTNE PROIZVODNJE
Izdelujemo vsa oblačila za ženske, moške in otroke
-	za maturante
-	za birmance in prvoobhajence
-	poročne obleke
-	gostinske uniforme
UGODNI PLAČILNI POGOJU
DELOVNI ČAS: PON.. SRE.. PET.: 8-16 TOR.. ČET.: 8-17
HKAST
JAGER
Proseniško 14, Šentjur
PROIZVODNJA
LAMELNEGA
PARKETA
Na zalogi več vrst parketa ter zaključnih letev! Na voljo smo vam ves dan!
Tel.: 749 01 80, fax: 749 01 81
	UVODNA STRAN
	mt	' in •m'W'irr~ nrr	-t-- ~~‘nr,i
Ko bi te ženske ne bilo...
Marec je prav gotovo najbolj ženski praznični mesec. Res pa je, da smo 8. marec, nekdanji edini zveličavni ženski praznik, katerega praznovanje je v njegovih zadnjih zdihljajih doseglo skorajda nerazumne dionizične razsežnosti, vsi skupaj, moški in ženske, potisnili precej v pozabo, in danes prisegamo le na več ali manj cerkveni materinski dan. Pač, spet tisti znameniti fenomen zgodovinskega nihala, ki peha mlade in nestabilne družbe iz ekstrema v ekstrem. Ne razumem prav, zakaj so naše ženske molče pristale na prevlado materinskega dne, ki jih, resnici na ljubo, vsaj v simbolnem smislu, kljub temu, da v enakem številu kot moški stojijo za stroji ali pulti, potiska nazaj za štedilnik, v otroško sobo, torej v prvo polovico tega stoletja. Dejstvo je, daje tako in o tem ne kaže ravno preveč filozofirati. Bo že nihalo naredilo svoje, kajti bistva moško - ženskih resnic pač ni mogoče pretentati.
Ko bi te ženske ne bilo..., vzdihujejo navadno navdahnjeni možaki ob šankih, ko razlagajo svojo pamet in sposobnosti. In bolj ko je ura pozna in pogledi motni, bolj je vse skupaj pravo in resnično. Pa vendar se dobra družba “pravih dedcev” začne počasi izgubljati v noč. Eden za drugim odkrevsajo proti toplemu domu, kjer jih čaka njihova “stara”.
To je tista, ki so jo vse življenje iskali, jo našli, ljubili, jo vzeli in z njo živeli, ker so tako hoteli. Seveda pretiranega navdušenja ne gre kazati navzven, vendar pa vsak moški v sebi ve, da brez “stare” takorekoč ne gre. Srečen je, kdor jo ima, svojo drago, ki ga zna prenašati takrat, ko je najbolj nemogoč in ga ljubiti, kljub temu, da stokrat ne splahne umivalnika za seboj ali spusti straniščnega pokrova. Tisti, kije pa še niso našli oziroma so našli napačno, ali je napačna našla njih, bodo ostali tam, kjer so bili v svojih mladeniških letih, pobalinčki, ki počnejo in stresajo neumnosti zato, da jim mine dan, da so v družbi “pravih moških”.
Materam!
Veselja in sreče, bi zaklicala vsem materam, ženam in dekletom, ki se veselite življenja! Pa tudi tistim, ki se upogibate pod težo dni in let. Veselite se neskončne modrine neba, sončnega vzhoda in rojstva vsakega dne, ki lahko prinese srečo. Vaše srce naj skozi vse leto izžareva toplino in nežnost. Nikjer naj ne bo nikogar, ki bi ostal sam in osamljen!
L
Ivica
In tako živijo “pravo” moško življenje - in moški, kije brez družice, ostane tam na koncu šanka slej ko prej sam. Ko se sam samcat zvrne v grob, se nekje gotovo prikaže ženska roka, ki na gomilo položi cvet. Cvet, ki ga sama nikoli ni dobila.
Zato možje, sinovi in ljubimci, cvet in dobra misel ob dnevu žena in mater odtehtata svoje! Za šankom tako ali tako lahko nakladate neumnosti še naprej. (DN).
F. Kovač
Prijetna vetifonocna praznovanja vam želi uredništvo!
Z	\
Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 28. aprila 1999
x_______________________z
Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno.
Naslova uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur; D. Kvedra 11, Šentjur. Telefon: 743-561, 741-500. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-601-24123.
Šentjurske novice	OBČINSKA POLITIKA	
		
Občinski svet s težavo naprej
Kdo bo tretji “Pucko”?
Tretja seja Občinskega sveta, zgodila seje v ponedeljek 1. marca, je pokazala, da bo imela vladajoča koalicija SKD + SLS + Neodvisna lista, ki ima v občinskem svetu zagotovljenih točno 50% glasov, nekaj težav pri sprejemanju statuta, za katerega potrebuje glasove dveh tretjin svetnikov. Vendar pa, sodeč po njihovi samozavesti, bo šlo vse gladko. Že pri prvih pomembnejših glasovanjih seje pokazalo, da si je zagotovila tudi glasove Združene liste in dveh “Puckotov” iz SDS. Zlasti razcepljenost v SDS je prava nesreča za to stranko, ki je z ozirom na zelo soliden volilni rezultat pričakovala, da bo v občinski politiki igrala vidnejšo vlogo, usodno razcepljena pa je pristala na političnem obrobju.
Začetek seje je bil umirjen. Župan, ki je tokrat prišel na sejo očitno nekoliko raztresen, če že ne slabo pripravljen, je najprej potreniral na glasovalni napravi, potem pa se je pričelo zares. Na zapisnik ni bilo pripomb, županov ekspoze o aktualnih dogodkih v občini pa tudi ni nikogar vznemiril.
Pobude in vprašanja
Ta običajno zanimiva točka se je pričela z več ali manj formalnim vprašanjem svetnika SKD Kolarja glede ceste v Bovše in drameljske čistilne naprave. Odgovore na postavljeni vprašanji je verjetno že prej poiskal neposredno pri strankarskima kolegoma županu ali podžupanu. Žafran (SDS) je posredoval občinskemu svetu vprašanja sveta KS glede znanega dolga 1,8 milijona SIT, ki so šli iz slivniškega proračuna za kalobško telefonijo in o lastništvu kulturnega doma (Je res postal izključna last gasilcev?). Artnak (LDS) je imel spet serijo vprašanj in pobud. Opaznejše so bile: občinski svet naj občinski upravi določi rok za posredovanje že na prejšnjem OS podanih vprašanj; na naslednjo sejo OS je potrebno uvrstiti tudi vprašanje solastniških deležev lastnikov telefonskih priključkov v firmi Telekom; ureditev ceste do kamnoloma na Žusmu. Korže (SDS) je opozoril, da denar, namenjen sanaciji po neurju, na Ponikvi ni bil namensko uporabljen. Osetova (SLS) je tokrat po številu vprašanj in pobud posekala sicer nenadkriljivega Artnaka. Sodeč po prikazani “tečnosti”, se počuti dokaj opozicijsko naravnana. Nezadovoljna je bila s prepočasno pripravo izgradnje pločnika
proti Novi vasi (projekt je še vedno pred prvo revizijo); ugovarjala je, ker na občinski upravi zaposlena oseba izvaja tudi gradbeni nadzor; spraševala je, kaj je s Športno zvezo in kdo jo pravzaprav sploh predstavlja; hotela je vedeti, kdo in kako je gradil čistilno napravo na Planini, zakaj se ne regresira nakup semenske koruze, zakaj niso dobili plače trenerji ženske košarkarske ekipe in pa, kdo in kdaj se bo pričel v Šentjurju sistematično ukvarjati z urbanizmom? Protestirala je tudi zaradi slabe oskrbe z vodo v času snežnega neurja in spraševala, če je direktor JKP res že kdaj zahteval nakup posebnega agregata za vodovod iz Hrastja.
Oset (SDS) je v imenu Knjižnice spraševal, kje je pristal denar iz lanskega proračuna, ki bi moral iti za nakup knjig. Podobno vprašanje je imel tudi neodvisni Mestinšek glede lanskega šolskega denarja. Trdil je tudi, da so za letošnji snežni električni mrk krivi pravzaprav že tako grdi betonski drogovi. Pungartnik (Neodvisni) sije zaželel zvočno zaščito svoje stanovanjske soseske pred pričakovanim truščem na novem križišču pri Zikošku, ležeče policaje na Trubarjevi cesti in sanacijo plazovitega Junakovega hriba. Opaznejša je bila še pripomba Škoberneta (SLS), ki je opozoril na stranske učinke lani sprejetega odloka o varstvu kulturne in naravne dediščine. V skladu s tem odlokom morajo imeti vse novogradnje v sicer povsem moderno zgrajenih Lazah soglasje Zavoda za spomeniško varstvo in kritino iz bobrovca, pa čeprav je sedaj nima niti ena hiša.
Statut ni šel skozi! Kdo bo tretji “Pucko”? Zavrnitev predloga statuta, kljub temu, da so za predlog poleg vladajoče koalicije glasovali še Jeršič in Erjavec iz Združene liste ter nepričakovano Branko Oset in Jože Korže iz SDS, je pomenil prvi poraz občinske oblasti in hkrati znamenje, da v občinskem svetu vendarle ne bo šlo tako gladko, kot sta naračunala župan Malovrh in SKD. Svetniki LDS in preostali trije svetniki SDS so namreč med drugimi vložili precej podobna dopolnila k statutu, s katerima so hoteli uzakoniti vsaj delno proporcionalnost pri sestavi delovnih teles OS, ki pa jih je vladajoča večina zavrnila. Zato so glasovali proti sprejetju takega statuta. Pri glasovanju za predlog statuta je prišlo do zapleta, zaradi katerega je Škoberne (SLS) zahteval ponovitev glasovanja in sicer z dvigom rok in ne z glasovalno napravo. Njegova poteza je bila “usodna” za svetnika SDS Oseta in
Koržeta, ki sta tako bila prisiljena javno pokazati, da glasujeta za SKD in ne za svojo stranko SDS.
Zapletlo seje tudi glede glasovanja za druge amandmaje, za katere je župan trdil, da jih je potrebno izglasovati prav tako z dvotretjinsko večino, Gorečan (LDS) pa nasprotno. Po enournem odmoru, v katerem niso uspeli razrešiti tega proceduralnega zapleta, je OS sprejel županov “salamonski” predlog (ki, mimogrede, ni v skladu niti z novim in še manj s starim poslovnikom!) in je o amandmajih - vse je predlagala LDS - ki so na predhodnem glasovanju dobil navadno večino, glasoval še enkrat. Šlo je več ali manj za nepomembne spremembe, ki so bile v drugo gladko sprejete s potrebno dvotretjinsko večino. Zanje so očitno organizirano glasovali svetniki SKD, ki so na tak način poskušali premamiti LDS, da bi podprla predlog statuta v celoti. Za statut je končno glasovalo 17 svetnikov, kar je pomenilo, daje za sprejem zmanjkal en glas. Rezultat je bil presenečenje za koalicijo , saj so menda imeli zagotovljenih 18 glasov. Očitno eden od načrtovanih “Puckotov” ni tvegal blamaže.
Izvoljen Nadzorni odbor Nadaljevanje seje je steklo kot namazano. Brez težav je bil izvoljen Nadzorni odbor, ki pa bo, kot vse kaže, tudi v tem mandatu ostal brez zob. V njem ima sicer opozicija točno polovico članov (Mirjan Bevc - ZL, Zoran Justin - SDS in Polnar -LDS),toda le na papirju, saj Mirjan Bevc iz Zdužene liste, ki je odboru zelo mehko predsedoval že v prejšnjem mandatu in bo svoj mandat očitno ponovil, ni ravno tista oseba, pred katero bi se tresla občinska uprava in župan. Zato pozicijski trojici (Krč - SKD, Moškotevc -SLS, Jože Zupanc - NL) ne bo težko ščititi svojih krmarjev na občinski finančni barki.
Sprememba zazidalnega načrta za industrijsko cono - tam naj bi po novem Miha Salobir iz Prožinske vasi gradil nekakšno novo tržnico, kombinirano s stanovanji, ni nikogar spodbudila k razpravi, pa čeprav je zadeva v načelu nekoliko nenavadna, če že ne kaj več.
Jabolko spora - denar za stranke
Najprej so se svetniki sporekli glede povrnitve dela stroškov strankam za predvolilno kampanjo. 40 SIT za dobljeni glas ni bilo spornih, sporna je bila le razlaga občinske finančnice Kopove, ki je zmagovitemu županu Malovrhu in njegovi SKD prisodila skoraj enkrat več denarja, kot
:
OBČINSKA POLITIKA
je zpisano v Zakonu in občinskem odloku. Do naslednje seje bo za domačo nalogo še enkrat preštudirala občinski odlok.
Zapletlo se je tudi pri sredstvih, ki so po zakonu predvidena za delovanje političnih strank. Vladajoča koalicija je namreč v nasprotju z uradno obrazložitvijo zakona med stranke vštela tudi svojo koalicijsko
zaveznico Neodvisno listo, čemur pa je najtrdovratneje nasprotoval Erjavec (ZL). Ta je trdil, daje NL v bistvu le skupina občanov in nič več, kar je seveda čisto res. Takšni razlagi se je z vsemi štirimi upiral neodvisni Pungartnik, ki sije prizadeval vnovčiti svojo “neodvisnost”. Zanimivo bi bilo vedeti, komu je občina nameravala nakazovati
Neodvisni listi namenjen strankarski denar? Kar vsem, ki so kandidirali, ali le tu pa tam kateremu? Neodvisna lista nima pravne subjektivitete in seveda tudi svojega žiro računa ne.
Tudi ta zgodba se bo razpletla na naslednji seji OS.
F.K.
Planinski socialdemokrati so zborovali
Preko 20 članov tega najmočnejšega krajevnega odbora SDS seje zbralo v prijazni Vahterjevi kmetiji. Med povabljenimi sta bila poleg predsednika občinskega odbora SDS F. Kovača še “odpadnika” iz vrst SDS, občinska svetnika Korže s Ponikve in Oset iz Šentjurja.
Razprava j e bila dokaj burna, vse pa seje vrtelo okrog dileme, ali ne bi bilo tudi za planinske socialdemokrate najbolje, da se potihoma priključijo zmagoviti koaliciji župana Malovrha in tako pristavijo tudi svoj lonček, kot je bilo večkrat rečeno. Zlasti Mirko Kovač, Milan Koželj in predsednik Roman Planko, ki je tudi predsednik sveta KS, so si prizadevali, da bi jim člani izglasovali proste roke pri podpori SKD v občinskem svetu. Nazadnje do glasovanja sploh ni prišlo, saj je bilo večini članov vendarle preveč, da bi se šli “Puckote” kar tako brez pravega razloga.
Kljub ostrim besedam, predsednik F. Kovač je celo demonstrativno hotel zapustiti sestanek, se je zborovanje končalo ob dobri večerji in prijetnem vzdušju.
Občina Dobje: čakamo na delitveno bilanco
O delovanju nove občine Dobje sem se pogovarjal z v.d. tajnika g. Leskovškom: “Na splošno lahko rečem, da nam gre kar vredu. Predvidevamo, da bo naš predračun znašal 53 milijonov SIT, od tega bomo okrog 18 milijonov porabili za šolstvo, otroško varstvo in socialo, 10 milijonov naj bi šlo za investicije v ceste, nekaj manj za vzdrževanje cest in komunalo, okrog 8 milijonov pa nas bo stala tudi občinska uprava. Računovodstvo in pravno službo imamo po pogodbi. Zaenkrat poslujemo še preko skupnega računa z občino Šentjur. Resje, da smo v začetku pričakovali več denarja, a bo šlo skozi tudi s tem denarjem.
Verjetno bo nekaj težav pri delitvi premoženja s šentjursko občino. Zakonski rok za delitveno bilanco je že potekel, a še ni nič znanega. Pričakujemo nekaj malega sredstev iz občinskih skladov (za malo gospodarstvo, stanovanjski sklad...) in težave z dolgovi. Še sedaj ne vemo, kako je s kreditom za cesto na Dobje.
Samo delo na občini teče na nekoliko drugačni ravni kot v Šentjurju, a vendarle povsem normalno. Sprejeli smo že statut in poslovnik, zdaj pripravljamo proračun.”
Kaj pa plaz pri Mačku? Ni nevarnosti, da bi občina bankrotirala?
Smo v težavah: denarja nimamo, ukrepati pa je potrebno. Postorili bomo najnujnejše, drugo pa prepustili državi in lastnikom. Sanacija plazu ni neposredna občinska pristojnost.”
Morata in politika
“Stvar, kije brez morale, je greh", je misel guvernerja banke Slovenije Arharja, ki šem jo te dni prebral v časopisu in ki mi ne gre iz glave. Govoril pa je o denarju, za katerega sem od nekdaj mislil, da z moralo nima prav veliko skupnega. O morati v politiki resda nisem imel nikoli ravno bleščečega mnenja, toda v pogoj e v a n os l p ra ve politike z moralo nisem nikoli dvomil.
Dobro desetletje sem se tako ali dugaČc vrtel v naši “pomladni" politiki, sc veselil, grešil, padal in vstajal. Ne bom tvegal trditv.č, da je bila moja morala vedno brezmadežna, zagotovo pa nikoli ni bila umazana. Težko bi rekel, da sem bil uspešen, in še težje, da Sem bil čisto neuspešen. Vsakega je bilo nekaj, a na koncil mi je vendarle ostalo prepričanje, da sem v mejah svojih sposobnosti le opravil svoje poslanstvo. Nekateri pravijo, da preveč donkihotsko, ampak tudi to je nekaj.
"Pomladni" šentjurski oblasti, kije zrasla tudi na mojih lokah in jo že skoraj vse desetletje predstavljajo izključno krščanski demokrati, sem se enostavno odtujil. Različni smo. Že prej me je nekajkrat izpljunila, a sem se vztrajno vračal. Ne zanikam, želel sem si drugačno, ,
K že večkrat zapisanim dvomom o morali Šentjurske politike, zdaj sta to SKD in župan Malovrh, nimam več kaj dodati. Njihove “vrednote” v obliki grobega pragmatizma Pungartnikovega tipa me pravzaprav niso nikoli prizadevale res v živo, ker pač niso bili “moji"! Kapljica čez rob je moja stranka, morala SDS. Da ne bo pomote, govorim o občinski ravni, ki jo poznam.
Čisto na kratko, gre za zmago filozofije “pristavljanja piskrčka”, kot so v prispodobi lepo povedali planinski socialdemokrati. Pa ne le oni, mnogi, premnogi, so potem, ko nas zmagovita SKD ni hotela v koaliciji, pričeli razmišljati podobno. Korže in njegovi s Ponikve "hočejo imeti nekaj od volitev", Oset se prodaja verjetno za osebni prestiž in gasilske proračunske interese, asfaltni lobi Mirka Kovača, ki želi biti na vsak način všečen občinski garnituri, je v svoje interese zaprege 1 vse konje odbora SDS na Planini. Le kdo še ve za naša načela, volilni program, za strateške cilje stranke? Mar res le tisti skrajno naivni! Seje res potrebno potuhniti, pogledati, če bo padla z mize kakšna drobtinica in hvaležno polizati noge gospodarju?
To ni podobno ničemur! SDS, ki je kljub občutni podpori volivcev ostala v opoziciji, bi morala to poslanstvo sprejeti, ga pokončno izvajati in se pripravljati na svoj čas. Demokratična oblast je pohabljena, če ni sestavljena iz pozicije in opozicije; prva odloča, druga; nadzira. Tu ni druge filozofije, ni srednje poti, ni prostora za “Puckote". Toda ne v Šentjurju. To je to!
Sodu je izbilo dno spoznanje, da očitno “Puekoti" sploh niso sporni, sporne so le Šentjurske novice, ki so o njih zapisale nekaj malega resnice!
Ko različnost postane tako vnebovpijoča, je zadnji čas za alarm oziroma umik.
Franc Kovač
OBČINSKA POLITIKA

flt
Šentjurske
NOVICE
Z občnega zbora SLS
Zadnjo soboto v februarju je imela šentjurska podružnica SLS svoj redni občni zbor. Udeležba je bila bolj skromna, ko sem vštel tudi zamudnike, sem naštel 31 prisotnih. Koliko je bilo med njimi članov in koliko simpatizerjev, verjetno še samo vodstvo zbora ni vedelo, kajti v SLS ne pobirajo članarine in zato tudi niso preverjali, kdo ima pravico glasovati. Pa tudi sicer je bila članarina ena od bolj glasnih točk dnevnega reda. Predsednica Osetova je prenesla občnemu zboru predlog SLS, da je letna članarina 2000 SIT na družino, v to ceno pa je vključena tudi naročnina strankarskega časopisa Brazde. Ta predlog, ki je, resnici na ljubo, res minimalističen in tudi nekoliko nenavaden za resno politično stranko, je prvi sesul direktor Zadruge Zvonko Pušnik, ki je zboru tudi predsedoval. Menil je, da članarina sploh ni pomembna, nakar so prisotni soglasno sprejeli njegov predlog, da je 200 SIT povsem dovolj, ustvarjalci Brazd pa naj svoj časopis kar lepo prodajajo posebej. Članarino bodo pobirali na območnih zadružnih enotah.
Iz poročila predsednice je bilo razbrati, da so največji uspehi šentjurske SLS preteklega leta izgradnja vodovoda v Dramljah, ceste v Podlog in 18 milijonov SIT, ki sojih izpulili občinskemu proračunu. Iz dela poročila, ki se je nanašal na državno politiko, je bil opazen njen poudarek, da je SLS pomagala zrušiti Bandlja, ker je le ta dopustil blatenje slovenske policije (afere Vič, Holmec) in ne
zaradi tega, ker je oviral parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih služb, kar je bil predmet interpelacije. Enako je trdil tudi poslanec SLS Hrastelj iz Laškega, ki se je občnemu zboru pridružil z zamudo. Le da je Hrastelj med vrsticami priznal, da je pri Bandlju šlo za revanšo SLS zaradi Barbare Brezigar. Zdaj je rezultat medkoalicijskega spopada 1:1, kar pomeni, daje SLS obranila svojo pokončno držo in partnerja na oblasti pričenjata nadaljevanje svoje vladavine na znanih temeljih. Hrastelj je tudi pokritiziral kmetijsko svetovalno službo in spet med vrsticami povedal, da bi le ta funkcionirala bolje, če bi bila vključena v kmetijsko gozdarsko zbornico. S to svojo oceno je spodbudil dolgo in odločno razpravo svetovalca Brgleza, katerega poanta razprave je bila, da je kriva država, “ker svetovalci ne morejo hoditi po kmetijah s prazno aktovko”. Njemu so pritegnili tudi nekateri drugi razpravljalni (Pušnik, Bohinc...), ki so dali vedeti, da je rajnka Jugoslavija za kmete bolje skrbela, Drnovškova vlada (očitno so pozabili, da tudi Podobnikova) pa za kmete ne stori takorekoč nič, z vključitvijo v EU pa bo še slabše. S tako razdrobljeno zemljiško strukturo bomo v EU izgubljeni, za nakup zemlje pa imajo denar tako le razni zasebni podjetniki, kmetje pa ne (Bohinc). Razprava je bila kar zoprno kritična in poslanec Hrastelj, ki se je moral zagovarjati celo zaradi strogega prometnega zakona in licenc za avtoprevoznike, si je pomagal z vsemi možnimi govorniškimi zvijačami, da je odnesel celo kožo. Ko je temperatura le
preveč narasla, je posredoval Janez Škoberne, ki je predlagal, da se občni zbor posveti pohanim piščancem, ki sta jih pripravila Janez in Martina Fatur iz Slatine. Po kratkem obotavljanju - direktor Zadruge Pušnik je hotel še zvedeti, kam bo SLS dala odvečne kmete, ko bo prišla Evropa - je njegov predlog le dobil polno podporo, polni krožniki pa so duhove kmalu dobro umirili.
Občni zbori SLS so takorekoč edina javna strankarska	aktivnost v šentjurskem
prostoru, ki je dostopna Šentjurskim novicam, pa čeprav verjetno le zato, ker zanje prejemam vabila kot ustanovni član pred desetimi leti ustanovljene Kmečke zveze. Primerjava sedanje šentjurske SLS s Kmečko zvezo izpred desetih let, je skorajda nemogoča.	Od nekdanjega polnega
političnega naboja ji je ostalo bolj malo, od nekdanjih akterjev pa sem med prisotnimi opazil le še Vinka Žmaharja. Šentjurska SLS danes, čeprav zdaj prava politična stranka, je bolj cehovska od svoje stanovske predhodnice in še bolj zazrta ozko v kmečko in kmetijsko problematiko. Sodelovanje SLS v vladi, pa prav to področje hromi do kraja, kar pomeni, da je kriza izrazitih kmečkih podružnic SLS neizbežna. Tega pač tudi v Šentjurju ni mogoče prezreti. Mogoče bo moja ocena krivična, toda nisem se mogel znebiti vtisa, da prisostvujem prej sestanku kmetijske svetovalne službe s kmetovalci kot političnemu zborovanju druge najmočnejše vladne stranke.
F. K.
Zenska v sodobni dražbi
V	torek, 2. 3. 1999 ob 17. uri, je bila v sejni sobi občine Šentjur okrogla miza o pomenu ženske (in moškega) in družine v današnjem sodobnem življenju. Pobudnik in organizator pogovora je bil Občinski odbor socialdemokratinj, pogovor pa je bil posvečen zadnje čase precej odrinjenemu prazniku žena, 8. marcu. V ta namen je občinski odbor SDS vse udeleženke pogovora obdaril z lepimi vrtnicami.
Po prijaznem sprejemu dr. Drage Škoberne-Kovač in po pozdravnem govora profesorice Jančič se nam je predstavila še glavna govornica profesorica Antonija Marinček iz Celja. Na seji je sodelovalo osemnajst predstavnic ženskega spola in en le en moški, kar je bilo manj od pričakovanja. Glavne teme so bile: kako pridobiti samozavest, kako si vzeti čas zase ob družini, službi in problemih, ki nas obkrožajo, kako v družino vpeljati odprtost, prilagajanje, kako vzgojiti otroka, da bo znal živeti v nekem sožitju, o težavah mladih pri osamosvojitvi.
V	dvorani je vladalo prav prijetno vzdušje. V pogovora so bili vključeni vsi prisotni, ki so po skoraj tri urnem pogovora skupaj enoglasno ugotovili, da je družina še vedno osnovna in najpomembnejša celica dražbe, da so ljubezen, samozavest, in osebna stabilnost zelo pomembni za vsakega posameznika. Pa tudi to, da nase ne smemo nikoli pozabiti, si vzeti včasih dan samo zase, pa čeprav nas priganjata čas in delo.
Damjana Pušnik
Kalobje beži od Dobja
Novo občino Dobje, ki jo že pestijo finančni ukrepi države, očitno zapuščajo tudi Kalobčani. Na Občino so poslali zahtevo, da bi njihove šolarje, ki so na višji stopnji usmerjeni na šolo v Dobju, prešolali na OŠ Hraševec. Preričani so, da pogoji šolanja v Hruševcu omogočajo kvalitetnejše izobraževanje njihovega podmladka. To pomeni, da bo predimenzionirana (kot še vedno trdijo nekateri) šola v Dobju še bolj prazna, hraševski pa se kaj prida ne bo poznalo.
Občinske oblasti bodo v dilemi, kako upoštevati določila o šolskih okoliših.
AKTUALNO
Bo plaz pokopal novo občino Dobje?
Nad domačijo Franca Mačka iz Dobja seje pred 14 dnevi utrgal plaz površine blizu enega hektarja, ki sedaj resno ogroža njegovo stanovanjsko hišo:
“Začelo se je julija leta 1996, ko so po močnem deževju nastale prve razpoke. Obvestil sem občino, se večkrat pogovarjal s podžupanom Pungartnikom in Pečkom, ase ni nič zgodilo. Pred štirinajstimi dnevi se je pričelo premikati, toda ne na občini, temveč na travniku nad mojo hišo. Nekaj tisoč kubikov razmočene zemlje iz ure v uro bolj grozi. Na šentjurski občini pravijo, da z Dobjem nimajo nič več skupnega, tajnik dobjanske občine Leskovšek pa nekaj organizira, toda to kar se dela, ni nič; dela se nestrokovno in prepočasi. Zase in družino iščem prostor, kamor bi se preselili, kajti plaz nad hišo je velika mora. Ko ponoči poslušam pokapje ladijskega poda, se mi zdi, da bo vsak čas padlo po nas”.
G.Leskovšerk, tajnik občine Dobje je nemočen: “ “Za plazove, ki ogrožajo stanovanjske objekte, je odgovorno ministrstvo, ki pa se za naš problem kaj pride ne zmeni. Takih plazov imajo na tisoče, pravijo. Na občini smo sklenili, da poskušamo z največ 400 tisočaki rešiti, kar se rešiti da. Delamo kar zmoremo, za sanacijo plazu pa bi bilo potrebno okrog 15 miljjonov SIT, kijih občina nima in jih tudi zlahka ne bo imela.” Tehnični direktor Constructe ing. Jože Vengust, sije plaz ogledal in meni, daje zadeva resna, a ni tako kritična kot izgleda, s pričetimi deli, kijih izvaja zasebnik Felicijan, pa ni bil najbolj zadovoljen. Menil je tudi, da so za plaz v prvi vrsti odgovorni lastniki zemljišč, to pa naj bi bil kmet Čadej, ki je pred leti po navodilih občinske “Vebrove kmetijske komisije” nestrokovno buldožeriral plazovito površino. Pa se začaran krog zaključuje: odgovorna je občina Šentjur, ki je tam več ni, občina Dobje, ki je in ni pristojna za reševanje pred plazom, pa ima sicer voljo, a nima denarja. Država pa je tako vedno predaleč stran.
F. K.
S tiskovne konference na UE
Načelnica šentjurske Upravne enote mag. Sleparjeva je za javnost podala pregled dela in problemov UE.
Na upravni enoti je zaposlenih 28 delavcev, kisov lanskem letu imeli v obravnavi 9992 zadev, kar je za 590 zadev več kot leto prej in kar za 2600 zadev manj kot pred štirimi leti.
V	lanskem letu je število zadev poraslo predvsem zaradi zamenjave vozniških in prometnih dovoljenj. V roku enega meseca so naši državni uradniki rešili okrog 80% vseh vlog.
V	lanskem letu so na UE izdali 6117 različnih potrdil, kar je za 3800 potrdil manj kot leto prej.
Denacionalizacija še vedno obremenjuje državne uradnike in razburja državljane. Do sedaj je država na šentjurskem območju vrnila v naravi samo 48% zemljišč in gozdov. Skupna vrednost vrnjenega premoženja znaša okrog 700 milijonov SIT. Zanimivo je, da so na UE prav zaradi denacionalizacijskih postopkov zaposlili pravnico in da zanje porabijo kar tretjino vseh materialnih stroškov upravne enote.
Precej dela imajo tudi z žrtvami vojne, kot posledico treh zakonov iz leta 1996. V občini je 442 vojnih veteranov, 238 upravičencev za veteranski dodatek, 548 žrtev vojnega nasilja. Na tem področju imajo nerešenih še 133 zadev. Mag. Stopar jeva je poudarila pomen moderniziranih prostorov v pritličju ter sprotnega izobraževanja zaposlenih._______________________________
Center za socialno delo: 900 milijonov socialnih pomoči
V	šentjurskem centru za socialno delo je zaposlenih 11 delavcev, od tega je 5 socialnih delavk. 85% stroškov Centra krije država, 15% pa občinski proračun.
Iz njihovega letnega poročila smo izbrskali nekaj zanimivejših podatkov. Skoraj polovica novorojenčkov “nezakonskih”.
Socialne delavke so lani obravnavale 451 primerov (predlani 448) urejanja odnosov v družinah, zaradi preživnin, nasilja nad otroci...Kar 89 otrok je bilo rojenih izven zakonske zveze, večina v izvenzakonskih skupnostih, 12 otrokom je bilo potrebno zagotoviti plačevanje preživnine, 8 mater pa ni želelo priznanja očetovstva za svoje otroke. Vseh preživnin za otroke je bilo 380 in so povprečno znašale 13 100,00 SIT.
V	rejništvu je bilo 17 otrok, rejnine pa so znašale od 22 000 do 33 000 SIT. Poleg rejnine so rejnice prejemale še po 13 000 SIT nagrade za delo. 20 mladostnikov in 5 otrok je bilo obravnavanih zaradi neprimernega vedenja, poškodovanja tujih stavri, nasilja, tatvin... Zlasti je opazen porast agresivnosti med mladostniki.
Zaradi motenj v duševnem razvoju je bilo v različnih ustanovah po vsej državi 31 otrok iz naše občine.
Tudi varstvo otrok pred starši
Skupaj je prejemalo otroški dodatek v višini od 2600 SIT do 8150 SIT 4714 otrok. Kar 13 družin prejema otroški dodatek v “funkcionalni” obliki, kar pomeni, da jim Center plača le tople obroke hrane, saj bi sicer otroški dodatki stekli po grlu.
Le en oče je šel na porodniški. Zanimivo je, da je kar 23 prejemnikov denarne pomoči od 70, kolikor jih je bilo napotenih, zavrnilo delo pri obiranju jabolk, kar kaže na to, da je v nekaterih primerih država preveč radodarna.
145 je uveljavljalo porodniško nadomestilo, kar je za 7 več kot leto prej in za 7 manj kot v letu 1996. Le en oče pa sije privoščil tudi porodniško. 52 mamic, ki niso upravičene do nadomestila za porodniški dopust, je dobilo po 19 000 SIT starševskega dodatka, vse porodnice, bilo jih je 197 pa so prejele bodisi paket ali denarno pomoč v višini 25 000 SIT. Država preživlja preko 10% Šentjurčanov
Število denarnih pomoči kot edinega vira preživljanja je vse manj. Lani je to pomoč prejemalo le 17 upravičencev (leta 1993 jih je bilo 27), zato pa je v skokovitem porastu število upravičencev mesečne denarne pomoči. Mesečno je to pomoč prejemalo 615 oseb (leta 1993 pa le 198). Višina pomoči znaša do 22 000 SIT na družinskega člana. Po okvirnih podakih CSD razdeli skupaj okrog 900 milijonov tolarjev različnih pomoči.
CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠENTJUR
objavlja INFORMATIVNI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJETJE POSLOVNIH PROSTOROV
Center za socialno delo Šentjur zbira ponudbe za najetje poslovnih prostorov za dejavnost Centra za socialno delo za dobo 10 let z možnostjo kasnejšega odkupa.
Prostori za najem morajo zadoščati naslednjim pogojem:
■	Skupna površina prostorov znaša 200 do 250 m2.
■	Na razpolago mora biti 10 pisarn, arhivski prostor, sejna soba (25 do 30 m2), sanitarije, prostor za stranke in drugi pomožni prostori.
■	Prostori morajo biti dostopni iz ulice v nivoju ali do 7% klančine ali z dvigalom, dimenzioniranim za inval. osebe.
■	Lokacija mora biti v centru ali v bližini centra mesta Šentjur, blizu postajališč javnih prevoznih sredstev ter blizu poslovnih objektov upravne enote in drugih pomembnejših ustanov.
■	Pisarne morajo biti zvočno izolirane in ne smejo biti prehodne. Vsi prostori morajo biti opremljeni s parapetnimi kanali za inštalacijo.
■	Prostori naj bi bili vseljivi čimprej oz. najkasneje do konca leta 1999.
Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi.
Pisne ponudbe morajo vsebovati tloris prostorov, navedbo o lastništvu, izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pogojev za najem, cena najema z obratovalnimi stroški, doba najema in možnost odkupa.
Ponudbo pošljite na naslov:
CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠENTJUR,
Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na CSD (tel: 063/743-640)
Razpis je informativen in z ničemer ne zavezuje CSD.
VROČA TEMA
V
zakaj Kmetijska šola še nima ravnatelja?
Odkar je Kmetijska šola postala šentjurska, je brez ravnatelja. Mag. Branko Šket, prejšnji ravnatelj, je sicer podedoval vedejevstvo, a si že dve leti zaman prizadeva, da bi končno postal tudi prvi ravnatelj Kmetijske šole Šentjur. Pred dokončno odločitvijo seje doslej še vedno nekaj zapletlo, kaj je vzrok zapletom, pa je takorekoč uradno nemogoče zvedeti.
Najprej sem se obrnil na v.d. ravnatelja Šketa, ki pa meje odpravil kar po telefonu: “Ne, nobenih težav ni. Resje le, da pri prvem razpisu nisem dobil zadostne podpore učiteljskega zbora, zdaj pa gre le za ponovitev razpisa. Svet šole je že odpiral zadnje ponudbe, vendar zadeva še ni tako daleč, da bi lahko karkoli rekel. Informacija v prejšnji številki Šentjurskih novic ni bila pravilna. Ko bo znanega kaj več, vas bomo že obvestili.”
Želel sem tudi prisostvovati predstavitvi kandidatov, ki naj bi se zgodila te dni enkrat, pa mi tudi to ni uspelo, saj naj ne bi šlo za javno zadevo.
Ravnateljeva redkobesednost ni bila ravno obetavna, kot je kratka analiza dosegljivih podatkov pokazala, pa tudi ne najbolj resnicoljubna. Prvi razpis za ravnatelja se je zgodil spomladi lansko leto. Med štirimi kandidati je Osetova dobila podporo Občine (resnici na ljubo, po malo nenavadni proceduri v režiji SLS oziroma njenega tajnika Škobemeta), Šket podporo učiteljskega zbora in končno se je tudi Svet šole odločil zanj. Minister za šolstvo pa ne, zaradi nezadostne podpore učiteljskega zbora.
Ker postopek s prvim razpisom formalno ni zaključil, seje nanj pritožila Osetova, pokrenjen pa je bil tudi postopek proti predsednici sveta šole Metodi Senica, ker naj ne bi omogočila predstavitve programa kandidatke Zupančeve.
Sledil je drugi razpis, ki pa ga je vodstvo šole brez znanega razloga umaknilo. Na tretji razpis so se prijavli še trije kandidati, Osetova je očitno obupala. Učiteljski zbor je dal Šketu zadostno podporo, tokrat pa ga je zavrnil svet šole. Kot je slišati, so Šketovo kandidaturo povozili zunanji člani sveta šole, ki edini očitno niso pod vplivom ravnatelja Šketa. Zanimivo je, da pri tem razpisu občina svojega mnenja o kandidatih sploh ni dala.
Sedaj je v teku četrti razpis, “v ringu” pa sta ostala le Šket in Adriana Zupanc.
Kaj se dogaja na Kmetijski šoli, sem poskušal zvedeti pri drugih pristojnih. Predsednica sveta Metoda Senica, ki je na porodniškem dopustu, me je napotila k podpredsedniku Fajsu. Le tega mi tudi po sedmih poskusih ni uspelo dobiti. Protikandidat iz prvih dveh krogov g. Vodopivec iz Gorbelnega me je napotil k pomočnici ravnatelja Osetovi in k slavistki Lavričevi, pa sem povsod ostal praznih rok. Vsi so skrivnostno umolknili in nihče niti tega ni upal potrditi, kar čivkajo že vrabci na strehi, da ima mag. Šket okrog sebe čvrsto falango sorodnikov in hvaležnih sodelavcev, ki naj bi prišli do svojih delovnih mest brez ustreznih kvalifikacij. Skratka, dobil sem občutek, da z ravnateljevanjem vsi skupaj niso najbolj zadovoljni, ugovarjati pa mu ne upajo.
Končno mi je le uspelo najti sogovornico, ki se je bila pripravljena pogovarjati o tej temi. Adriana Zupanc, diplomirana agronomka in profesorica živinoreje - zootehnike, tudi Šketova protikandidatka za ravnteljski fotelj, je povedala:
“O razmerah na šoli ne bi govorila, morda kdaj kasneje, ko bo razspis za ravnatelja šole zaključen. Tudi nisem pooblaščena, da razlagam pretekle razpise in postopke. Za to boste morali najti v.d. ravnatelja ali predstavnika sveta šole. Gre za javne zadeve in ne vidim razloga, da bi jih skrivali. Prav rada pa bom rekla nekaj besed o svoji viziji šentjurske kmetijske šole.
Izhajam iz ocene, daje bila še pred desetletjem naša kmetijska šola najuglednejša in najaktivnejša med kmetijskimi šolami v Sloveniji,
po odhodu Cmokove pa so se naše krivulje obrnile navzdol. Danes takorekoč capljamo za vsemi sorodnimi šolami, nimamo posestva, nimamo vizije in ne vidimo perspektiv. Zamisli v šoli sicer nastajajo, toda ne pridejo do izraza. Šola seje znašla v krču, iz katerega ne zna in ne more. To me seveda prizadeva in boli, zlasti še zato, ker še v bistvu ni nikogar, ki bi ga usoda naše šole sploh zanimala. Tu mislim tako na pristojne državne službe kot tudi občinske oblasti. Tudi vse to mečkanje z izborom ravnatelja potrjuje mojo trditev. Jasno je, da se dobra šola prične in konča pri ravnatelju, on je tisti, ki mora narediti prostor novim zamislim. Morda se vam bo zdelo samovšečno, toda prepričana sem, da bi kot ravnateljica lahko za šolo marsikaj naredila, zato se tudi vztrajno prijavljam na razpise. Naše kmetijstvo je na razpotju in prav šola je tista, ki mora prva ubrati novo smer, naša pa spi na doseženih in preseženih lovorikah.
Moj progaram razvoja šole izhaja iz dejstva, da je 75 % naših obdelovalnih površin manj primernih za kmetovanje, kar pomeni, da na njih nikoli ne bomo imeli cenovno konkurenčne velike kmetijske proizvodnje. Naš razvoj mora iti v smer ekološkega kmetovanja, pridelovanja zdrave hrane, varovanja krajine in
zagotavljanja poselitve. Vse to so kategorije, kijih povsod v Evropi, kamor si vztrajno prizadevamo, krepko podpira država. V EU so prav te funkcije kmetovanja daleč najpomebnejše. Na ta razvoj seje potrebno pripraviti, zato predlagam preoblikovanje šole v republiški center za ekološko kmetovanje. Trdno sem prepričana, da bi takšna usmeritev, ki bi jo kombinirali z nalogami regijskega centra za stalno izobraževanje, dala naši šoli spet tisti primat, ki smo ga nekdaj imeli. Naslednja stopnja te usmeritve je oblikovanje Učnega centra za ekološko izobraževanje, najprej na srednji stopnji, nato pa tudi na višji ali visoki. Tako imenovani komunalni okoljevarstveni tehniki in inšpektorji so nuja današnjega časa, v slovenskem prostoru pa ni ustanove, ki bi jih lahko izšolala. Tu vidim našo priložnost in pravo tržno nišo.
Razvoj gospodinjskega šolstva pa naj bi šel v smer varovanja kulturne dediščine in krepitve nacionalne identitete.”
Ne bom trdil, da je gospa Zupanc odgovorila na moje vprašanje iz naslova, toda med vrsticami bi se verjetno dalo najti tudi katerega od možnih odgovorov.
F. K.
TURIZEM
	
v Ljubljani Šentjur se predstavi
Občina Šentjur se je od 9. do 14. marca zajemale iz kopije kotlička, ki je bil najden na stekleni vitrini je bila na ogled violina iz predstavljala na turističnem sejmu Alpe-Adria v Rifniku, arheologi pa predvidevajo, da izvira iz Ipavčeve hiše, spominki s Slomškove rojstne Ljubljani. Vsak sejemski dan se je predstavil en 7. do 6. stoletja pred našim štetjem.	hiše ter zlate in srebrne kopije poznoantičnega
del občine s svojimi zanimivostmi: Slivnica s Predzadnji dan je gostišče Montparis s Planine nakita z Rifnika. Jabolka in košara jajc so Slivniškim jezerom, skladatelji Ipavci, Meja pripravilo pogostitev, člani Društva opozarjala na Mejo Šentjur, pecivo in vino na Šentjur, kmetijska šola Šentjur, Rifnik, gostišče vinogradnikov Šentjur so predstavili svoja vina, kmetijsko šolo, somovi glavi na Slivniško jezero, Montparis Planina, Slomškova Ponikva in nastopili so vokalni tercet Domima iz Prevorja, slika velikonočnice na edinstveno ponkovško
pevka Tadeja Gračner, harmonikaš Jure Kovač, cvetlico. Za povzetek vseh šentjurskih in citrarka Polona Kovač in muzikant Brane zanimivosti so bili na panojih v ozadju izobešeni
še plakati, ki jih je pripravila šentjurska
šentjurski vinogradniki.
Prvi dan sejma sta Turistično društvo osnovna šola Slivnica predstavila Slivnico s Slivniškim jezerom. Za dobro vzdušje je poskrbela folklorna skupina OŠ Slivnica,
‘žive slive’ so mimoidočim postregle s suhimi slivami. S svojimi pridelki sta se predstavili še turistični kmetiji Žurej in Artiček. Na bogastvo Slivniškega jezera sta ves čas sejma opozarjali razstavljeni glavi naj večjih somov, kar sojih ujeli v jezeru.
Isti dan je Sklad za ljubiteljske in kulturne dejavnosti - območna izpostava Šentjur - z nastopom skupine	pevcev moškega
pevskega zbora skladateljev Ipavcev s pesmijo prikazal kulturno in umetniško dediščino bratov Ipavec.
V sredo je kmetijsko podjetje Meja Šentjur, d. d., predstavilo jabolka iz nasadov na Ponikvi in pecivo, pečeno s posebno rumenimi Gradišnik, jajci iz njihove farme v Slivnici.
Tretji dan sejma je Srednja kmetijska in
osnovna šola.
Obiskovalci sejma so se ustavljali ob šentjurskih zanimivostih in povpraševali o njih, je povedala Martina Ljubej z oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri občini Šentjur. Informacijskega gradiva je bilo na sejmu dovolj. Ljubejeva pravi, daje osnovni namen udeležbe na sejmu opozoriti nase in na svojo ponudbo ter seveda v Šentjur privabiti še kakšnega gosta več. »Vendar je napačno pričakovati, da se bo vse obrnilo čez noč. Veliko stvari je v Šentjurju še treba postoriti.« Temeljito je treba poskrbeti za oznake zanimivih točk in znati obiskovalcem spominke, hrano in pijačo ponuditi ob pravem času in na pravem mestu. Vključevanje Šentjurja v Nedelja je bila namenjena predstavitvi Ponikve, ponudbo turističnih agencij, ki je bilo doslej le Slomška, velikonočnice ter tamkajšnjih priložnostno, bo v prihodnje moralo postati
gospodinjska šola Šentjur prikazala izdelovanje domačih jedi in pijač. Pozornost je pritegnila obvezen del predstavitve kraja v širšem ročnih del, predstavila na šoli pripravljene velika torta v obliki jagnjeta iz slaščičarstva prostoru.
kulinarične izdelke, dijaki so tudi zapeli in Jelka iz Dolge Gore. Za ples in pesem, ki seje na Šentjur seje podobnih sejmov že udeleževal, na zaigrali.	zadnji dan sejma slišala daleč okrog sejmu Alpe-Adria so bili letos prvič. »V
Pokrajinski muzej Celje je arheološko najdišče šentjurskega razstavnega prostora, je poskrbela prihodnje se bomo turističnih sejmov Rifnik predstavil v petek. Prazgodovinske folklorna skupina Trta iz Dolge Gore.	intenzivneje udeleževali,« pravi Ljubejeva.
deklice Firi - tri dekleta, oblečena v svetlo haljo s 'v's*’ ki so se na sejmu predstavili, so imeli na 20
pasom z glinenimi ploščicami - so gostom razstavne površine (stroške prostora je v	JANJA PEVEC
ponujale medico in suho sadje. Medico so cel°ti pokrila občina) svoje stalno mesto. V
Še enkrat o Šentjurju na sejmu Alpe - Adria
Predstavitev Šentjurja na ljubljanskem sejmu Alpe - Adria sem si ogledal v sredo, 10. marca, ko je bil na sporedu program KP Meja. Moji vtisi so bili mešani. Prav je, da poskušamo vsaj košček slovenske turistične pogače odškrniti tudi Šentjurčani, toda na drugi strani se mi zdi, da naša tamkajšnja sejemska predstavitev k temu cilju ni kaj dosti pripomogla. Šentjurski razstavni prostor je bil slabo opazen v primerjavi z dokaj agresivno turistično konkurenco.
Kaj smo kazali in kaj prodajali?
Očitno mora človek v tuji kraj, da spozna domačega. Meja me je presenetila s serijo jajc, “šentjurskimi jajci, žitnimi jajci, mega jajci, jajci od mladih kokoši...” in pa s svojo proizvodnjo testenin. Da so testenine Mejin hit, res še nisem vedel. Prav, je pač Meja naša deviza, pa čeprav dva zaboja slomskih jabolk nista posebno uspešno privabljala radovednežev. Tudi nekaj rjavo oksidiranih krhljev na krožniku, s katerimi so želeli pogostiti obiskovalce, ni zbujalo pozitivne pozornosti. Čeprav je po sejemskem umiku bila tista sreda dan Meje, so v razstavnem prostora bile le tri deklice, verjetno iz Kmetijske šole, ki seveda o Meji in tudi o samem Šentjurju takorekoč niso vedele nič. Ob šopu buteljk “Šolska kapljica”, ki je dominiral v prostora, sem dobil vtis, da ima naša Kmetijska šola vsaj impozantno klet, če že ne nekaj hektarov vinogradov, ča pa me spomin ne vara, nima nič od tega. Urbajsova in Martinčičeva vina so bila ob njih
komaj opazna. Kar precej lepo oblikovanega peciva je navajalo na misel na velike slaščičarske posle, verjetno pa je šlo le za posamezne dosežke katere od “tovarišic” ali kuharic iz Kmetijske šole. Daje posebnost šole F. Malgaja izdelovanje plakatov, tudi nisem imel pojma. Toda, če so tisti plakati, ki so viseli po stenah, njihov izdelek, sem nad njimi rahlo razočaran: za privabljanje turistov bi verjetno bil potreben bolj atraktiven pristop k fotografiji. Dve ali tri fotografije bi še bile, večina pa ni bila na sejemski ravni. Roko na srce, v Šentjurju bi jih verjetno opazili, na komercialno naravnanem sejmišču pač ne. Rifnik in kopije rifniškega nakita, Slomšek in Ipavci pa so tako že naše poznane tradicionalne znamenitosti. Žal za našim pultom ni bilo mogoče ničesar kupiti.
Pa še nekaj: grb naše občine, ki smo se ga doma v Šentjurju nekako navadili, je izstopal kot izdelek naivnega umetnika, ali pa kot osnovnošolska umetnija. Mislim, da bi bilo dobro razmisliti o drugačni izvedbi svetega Jurija.
Kot vse kaže, je bilo drage dni na našem razstavišču povsem drugače, bolj pestro. Pravijo, da je bila redstavitev Šentjurja v živo bogato zasnovana, če je pa bila tudi vredna svojega denarja, bodo povedali naši gostinci.
F. K.
Gostilna pri Ahacu: pri nas je gost kralj
“Vse več je dobrih gostiln...”, bi lahko začeli podobno kot Šifrer svojo pesmico zgodbo o Gostilni pri Ahacu v Stopčah. Priznanim šentjurskim gostiščem Montparisu, Urbančku, Bohorču se je lani zgodaj poleti pridružil s svojim lokalom še znani šentjurski podjetnik Roman Moškotevc. Pod cerkvico svetega Ahaca, na levi strani ceste proti Grobelnemu, je počasi, a vztrajno, zrasla sicer velika stavba, ki pa se arhitekturno lepo vklaplja v okolje in prav nič ne bode v oči. V začetku lanskega leta je bila otvoritev, ki je okoličani ne morejo pozabiti: vsi so bili povabljeni, potem pa se je jedlo in pilo ter prepevalo tja pozno v noč. Vse seveda na račun novopečenega oštirja. Moškotevčeva družina je bila od nekdaj neločljivi del vaške družbe v Stopčah in Grobelnem, zato je otvoritev bila množični praznik za oba kraja.
“Ja, tudi zame je bila otvoritvena slovesnost nekaj posebnega in ganljivega”, je priznala gospa Vilma, Romanova sestra, ki sije namesto brata vzela čas za pogovor s Šentjurskimi novicami. “Sicer pa je prav na tem mestu nekoč že stala gostilna. Slišala sem pripovedovati, da seje v njej veliko kvartale, pri vodnjaku, ki je zdaj spet obnovljen, so furmani napajali konje, sami pa so žejo gasili ob šanku. Pa birt ni imel naslednika in tam na prelomu stoletja sta gostilna in kmetija šli na boben. Kupili soju naši predniki Hitijevi, ki so prišli z Dolenjske. Takrat je bila glavna babica, ki je imela vse niti v rokah. Kdaj je brat Roman prišel na idejo, da bi tu spet naredil gostilno, ne vem, vem pa, da sije to dolgo želel in tudi delal na tem.”
Gostilni od zunaj res ni videti, da je tako velika. Takoj za vhodom je prijeten velik šank, ob njem pa več posebno oblikovanih kavarniških miz. Na šanku skorajda ni mogoče zgrešiti velike ikebane. “Tale ikebana je naša posebnost, bi rekla. Vedno je tu, vedno je sveža in vedno drugačna. Naš kuhar Tomo je namreč tudi nenadkriljiv aranžer. In vse prinese s svojega vrta. Pa ne le ikebana, tudi okraski na
mizah so njegovi. Vedno najde kaj izvirnega. Zdaj vidite v ikebani pomladne velikonočne prvine, za novo leto, Valentinovo, 8. marec in še za vrsto drugih praznikov pa so ikebane seveda povsem drugačne. Toda vedno izvirne.”
Pri šanku smo srečali že drugo posebnost Gostilne pri Ahacu: bruseljske praline so dodatek h kavi, ki ga postrežejo slehernemu gostu. Posebej za njih jih dela v svojem čokoladnem ateljeju v Grižah Marinka Dobnik, žena našega
rojaka Milana Dobnika. Sicer pa je v Gostilni pri Ahacu pravilo, da vedno poskušajo presenetiti svoje goste. Tako v jeseni ob kostanjevih dnevih primaknejo k naročenim jedilom še merico pečenega kostanja, spet drugič so to bučnice, kijih pripravi Moškotevčeva mama, kuhar Tomo postreže s sadnimi božičnimi kruhki, Miklavževo šibo, okrašeno z bonbončki, ali pa tudi z gobjim pudingom.
S prostori v Gostilni pri Ahacu imajo in nimajo problemov. Pred šankom je kavarniški del, kjer je prostora za okrog 20 gostov, v sosednji restavracijski sobi, kije najbolj zasedena ob času dopoldanskih malic, jih zlahka postrežejo preko 30, v mansardi pa imajo še dve veliki gostinski sobi s preko 50 sedeži, ki dajejo človeku občutek domačnosti in topline in so namenjene predvsem “resnejšim” gostom. “Čeprav msilim, da imamo za naše namene prostora več kot dovolj, je vendarle res, da za večje prireditve, kot so na primer sobotni plesi ali kaj podobnega, nimamo pravih prostorov. To pa ne pomeni, da večjih naročenih družb ne moremo dobro postreči. Tudi večje ohceti, zlate poroke, birme in podobno nam doslej niso delale večjih težav. To soboto bomo na primer imeli praznovanje dneva žena in materinskega dne. Praznovanje 8. marca je v naši vasi že tridesetletna tradicija. Pride vsa soseska in se imamo res super. Prejšnja leta smo šli tudi v druge lokale, predlani smo bili v hotelu v Šentjurju, zdaj ko imamo gostilno v Stopčah, bomo seveda kar doma.”
SPONZORJEVA STRAN
Šentjurske
NOVICE
Posebna draž gostilne je njen vrt. Zdaj je bil sicer pust in zapuščen, v toplih poletnih večerih pa predstavlja pravo oazo osvežitve in sprostitve, je povedala gospa Vilma. Udobne sedežne garniture iz ratana, zelena trata, pa osvetljeni šumeči vodomet - vse varno za opečnatim zvočnim zidom - so že sami po sebi privlačni. Če pa je tu še solidna gostinska ponudba, zadovoljstvo gostov ne more izostati.
“V naši gostilni smo se usmerili k tako imenovanemu “slow food” sistemu, kar pomeni, da zavračamo na hitri pripravljeno hrano. Naša hrana je naravna, pripravljena na starinski način po babičinih receptih, na zeliščnih
začimbah, naše gobe so res prave gobe in naše juhe so tiste juhe iz velikih loncev in ne iz plastičnih vrečk. Želimo si, da si gost vzame čas zase in za hrano in da ob jedi uživa. Še zlasti sem vesel, če ima svoje posebne želje ali morda tudi lastne recepte, po katerih mu pripravimo jed. Seveda znamo skuhati tudi kaj bolj na hitro, vsak dan postrežemo tudi z malicami, ob nedeljah imamo nedeljska kosila, pripravljamo po naročilu jedila za skupine. Predvsem pa želimu ustreči gostom, ki si želijo dobro jesti, biti korektno postreženi in se dobro počutiti,” je svojo filozofijo samozavestno razlagal kuhar Tomo.
Kuhar Tomo Žgajnar je vsekakor osebnost št.l gostilne pri Ahacu in ni niti približno le ljubitelj cvetja in aranžiranja. Kuharsko kariero je začel pred leti v Zdravilišču Rogaška Slatina, kjer si je prislužil vrsto državnih kuharskih priznanj, s svojimi umetnijami pa je gostil tudi prvo miss Slovenije, na
kar je še posebej ponosen. V kuhinji, pravi; on ne kuha, temveč ustvarja. Tako potem nastajajo razni dnevi kolin, morski dnevi, pa velikonočni, postni in bogve še kakšni dnevi vse. In če vam bodo na primer za Valentinovo postregli z juho poželenja, sploh ne smete biti preveč presenečeni. Kuhar Tomo je pri Ahacu glavni in hkrati “deklica za vse”. V gostilni namreč ni nikogar od domačih in vsa teža odločitev leži na njegovih ramenih.
“To je problem našega gostišča”, je pritrdila gospa Vilma. “Romanje polno angažiran drugje, gostilna, kot smo si jo zamislili, pa je zahteven projekt. To kar tule vidite, je sicer veliko, toda še zdaleč ni vse. Ne vem, če je prav, da v imenu brata govorim o načrtih jaz, a nekaj besed bi le primaknila. Roman želi kompletirati našo gostinsko ponudbo tudi z vzporednimi dejavnostmi. Tako ima že farmo z okrog 60 mufloni in jeleni, ki so po eni strani atrakcija za goste, po drugi strani pa tudi vir kvalitetne preskrbe z divjačinskim mesom. Načrtuje tudi hlev z jahalnimi konji, ribnik, otroško igrišče ob lokalu, kjer se bodo lahko kratkočasili otroci, čakajoči svoje starše, in verjetno še marsikaj drugega, kar še jaz ne vem. Skratka gre za kar veliko zadevo, v katero bo potrebno vložiti še ogromno dela, znanja in denarja.”
Klepet z živahno gostiteljico je prekinil Tomo s svojo večerjo. Nič nisva naročila, oziroma rekla sva mu, da se bova pustila presenetiti. Upošteva le naj, da se ne bi rada preveč “napokala”. Postregli so nama solato iz morskih sadežev, seveda na olivnem olju in servirano v veliki školjki, sledil je atraktivno pripravljen žrebičkov zrezek, ki pa se mi je ob misli na trimesečnega konjskega lepotca doma, le nekoliko zatikal v grlu. Ko pa sva z gospo Vilmo udarila debato o Janši in politiki, sem tudi to oviro z užitkom premagal.
Kaj bi želeli sporočiti svojim stalnim in potencialnim gostom?
“Nič posebnega. Morda le to, da bomo veseli, če si bodo vzeli kdaj čas tudi za našo gostilno, da jim bomo lahko na praktičen način pokazali, da je v Šentjurju res vse več dobrih gostilen...
F. K.
DELOVNI ČAS: PON.-PET.
8-19
SOBOTA:
7-12
704?*
v prostorih tržnice ŠENTJUR
‘P<Uty	tte^e vitic hutiže,
'Vam yi yjc4tc&* v tuticm. tulcttu £ad<vUMU pU vchAmk frttCHt <Ur4jcH?u
500 ST? flcjuKtfn.!
740705
NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFON:
...	(Vt&tepttčeti,,	iti fettd&iA-
r

»v#'1
>"9
- 0. BOGDAN GOBEC
O-	Šibenik 7,3230 Šentjur
Tel.: 749 0500, 740-125 mobitel: 041 740 985 Tržnica Šentjur
pe
servis
liKSu.,,,,
Mogoče vi?
Računalnik in vse za računalnik dobite na tržnici v Šentjurju!
Šentjurske
NOVICE
Z VSEH VETROV

Andi avto tudi s Toyoto
V soboto, 20. marca, je bila v poslovni enoti Andi avta v Celju slovesna otvoritev nove dejavnosti: firma Andreja Prevolnika je k Suzukiju in Subaruju dodala še tretje japonsko zastopstvo - Toyoto.
“ S to poslovno potezo smo v določeni meri zaokrožili našo trgovsko in servisno ponudbo. Toyota je na Japonskem prva avtomobilska firma, na svetu pa tretja, po svoji kakovosti pa zagotovo v samem vrhu. 25 milijonov avtomobilov je več kot jih je zmogel recimo Volksvvagen, Toyota Corolla pa je sploh znamka, ki se je drži sloves neuničljivega avtomobila. Doslej je bila na Celjskem slabo zastopana in smo seveda zelo zadovoljni, da smo si uspeli pridobiti njeno zastopstvo. Pričakujemo, da bomo že letos
prodali najmanj 80 vozil”, je bil zadovoljen Andi Prevolnik.
Zakaj niso namesto novega salona v Celju raje razširili svoj obrat v Šentjurju, meje zanimalo.
“Dva razloga sta; Toyota zahteva ločeno prodajo, po drugi strani pa je potrebno biti prisoten v širšem celjskem prostoru. Ne glede na to je naša firma šentjurska in vseh 7 zaposlenih je domačinov.”
Medtem ko je družina Pešak s Pešnice skrbela za glasbeno kuliso slovesnosti, sem se poskušal navdušiti za katerega izmed razstavljenih Toyot.
Terenec RAV4 je bil sicer izzivalen, Avensis popoln, moje simpatije pa je vendarle osvojila
najcenejša klasična tri vratna rdeča Corolla, kije pred vrati čakala kupca.
F.K.
Posvetovali so se
Mladinski svet Slovenije je v sodelovanju z Uradom RS za mladino v hotelu Žonta, 5. in 6. marca, organiziral posvet za predstavnike in predstavnice mladinskih organizacij in občinskih struktur. Sodelujoči so bili iz 17 občin iz območja vzhodnega dela celjske regije. Posvet je bil del sklopa programa za razvoj lokalnih mladinskih struktur. Udeležencem so predstavili možnosti financiranja delovanja mladih in mladinskih organizacij s strani vladnih programov in mednarodnih neprofitnih organizacij. Ugotovljeno je bilo, da pri nas na področju zakonske sistematizacije mladinske problematike zaostajamo, saj
potrebna zakonodaja še ni prišla skozi parlamentarne mline in rešeta (sprejem Evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje Sveta Evrope). In je udejanjanje idej oteženo in marsikje odvisno od dobre volje lokalnih oblastnikov. Predstavljen je bil tudi projekt Mladi za Evropo, ki zadeva vključevanje v mednarodne mladinske izmenjave, ki so v Evropi spet zelo priljubljene. Odziv ciljnih skupin posveta je bil različen, saj je sodelovalo okrog 20 mladinskih organizacij, na drugi strani pa sta le dve občini poslali svoja predstavnika. Kot kaže, je povolilni vakuum vzrok, da »strukture« niso pokazale več zanimanja za dejavnosti mladih.
br
Kdo na Planini podira okrasno drevje?
“Pridite pogladat, kaj počnejo na Planini! Smreke, ki so rasle ob spomeniku NOB sredi Planine in so bile takorekoč zaščitni znak kraja, so enostavno podrli. Namesto ponosnih dreves leži tam pod spomenikom nekaj hlodov. Kot staremu Planinčanu se mi to zdi pravi škandal. Tudi drugi tržani se zgražajo nad tem početjem. Spomenik zdaj stoji tam takorekoč kot gol in ni ničemur podoben,” mi je po telefonu sporočil očitno pretresen S tanek Jazbec s Planine.
Pa sem krenil na Planino in se povzpel na plato nasproti Špana, kjer sredi parka stoji spomenik NOB. Pravzaprav ni več sredi parka, kajti na vsaki strani spomenika sta na mestu, kjer sta prej rasli veliki duglaziji, ostala le dva štora, nekaj manjših borov in brez pa je bilo lepo na svojem mestu. Kljub temu je spomenik res izgledal nekoliko gol, kot je rekel Stanek. Sicer pa je okolica spomenika dajala videz zapuščenosti in zanemarjenosti.
“Nimam pojma, kdo jih je podrl. Svet KS niso nič vprašali. Mislim, da je to bilo Turistično društvo”, je povedal planinski župan Roman Planko.
Pred bližnjo hišo sem srečal gospo Janjo Kolar: “Mi smo jih podrli. Duglazije so bile poškodovane in prav grde, pa so borci sklenili, da jih dajo odstraniti. Z njimi smo sklenili pogodbo, za plačilo nam je ostal les. Tamle leži in je praktično neuporaben. Le za drva bo.” Predsednik borčevske organizacije Franc Gračnar s Praprotnega je vzel “krivdo” na svoje rame: “Tiste smreke so bile poškodovane in tudi že nevarne za okolico. Podreti smo jih dali v soglasju s šentjurskim predsednikom Kozjanom. Seveda bomo tam posadili druge.” Zgodba o bivših spominskih duglazijah se je tako končala in je skoraj vse jasno - razen tega, kdo na Planini pravzaprav odloča o krajevnih zadevah.
F.K.
V	Gorici pri Slivnici krvi na zmanjka
V	Gorici pri Slivnici je bila 25. februarja krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 110 krvodajalcev, veliko več kot na prejšnjih krvodajalskih akcijah, ko se jih je udeležilo povprečno 80 ljudi, kar tudi ni malo za majhen kraj, kot je Gorica pri Slivnici. Po besedah ene izmed aktivistk Krajevne organizacije Rdečega križa Nade Pungeršek je bilo prav gotovo 30 krvodajalcev novih, bilo pa je tudi precej mladih.
Po humanem delu so se krvodajalci lahko okrepčali z dobrotami, ki so jih zopet pripravile' pridne aktivistke Rdečega križa. Nada Pungeršek tako pravi, da je kljub skrbem, ki jih imajo aktivistke pred vsako krvodajalsko akcijo, na koncu lep občutek, ko vidijo, da njihovo delo ni zaman in da so še ljudje, ki so si še pripravljeni vzeti čas, pomagati in pri tem ne zahtevati plačilo.
NG
OBČNI ZBOR PDG KALOBJE
13. marca so imeli kalobški gasilci svoj 32. občni zbor. Poleg formalnih poročil raznih komisij in odborov so letos izpostavili predvsem dograditev gasilskega doma, ki so ga občutno povečali. Gradnja se je začela zaradi potrebe po novih garažah za cisterno in orodna vozila. Hkrati pa so na ta način dodatno razširili gornje prostore, kjer je tako nastala večnamenska dvorana za okrog 200 oseb. Predsednik društva Ferdo Pušnik je opozoril na pomen investicije in pohvalil požrtvovalnost članov in krajanov, ki so z materialnimi prispevki in več kot 3600 prostovoljnimi delovnimi urami pomagali pri delu. Dvorana bi lahko služila različnim namenom v kraju, zato je predsednik pozval ostala društva, da poskušajo po svojih močeh pomagati pri gradnji, saj se bo sicer zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gradnja upočasnila ali za nekaj časa celo ustavila.
V svoje vrste so sprejeli nove gasilce in se z minuto molka spomnili v tem letu preminulega ustanovnega člana in predanega gasilca Ivana Ocvirka. Na srečanju so podpisali tudi listino o prijateljskem sodelovanju s PDG Brezje pri Mariboru. V splošnem vtisu, da je za kalobškimi gasilci uspešno leto, se je večer nadaljeval v veselem razpoloženju.
S.T.
POSLOVNA STRAN

Šentjurske
NOVICE
■ ■	m \ ■■■■■■ i i * m
PREVOZI - TRGOVINA
OSEB IN TOVORA NA DEBELO IN DROBNO
PETER JERŠIČ, GL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR
NUDIM VAM:
VSE VRSTE OPEK SCHIEDEL DIMNIKE,
CEMENT, APNO, MIVKO,
RAZLIČNE VRSTE BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV, NOSILCE, POLNILA,
BARVE JUPOL TER BELTON IN BELTOP,
DEMIT FASADE, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE
izolacije NOVOTERM IN TERVOL.

MOŽNA DOSTAVA NA DOM TER	4
RAZKLADANJE Z AVTODVIGALOM /
.J’

*	OPEKA MODUL ORMOŽ
*	TLAKOVCI PODLESNIK
063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 DELOVNI ČAS: vsak dan: zoo - is.oo, ob sobotah: zoo -13.00
LANGUS TONČKA, s.p.
MM 1 LANGUS K
roto
■	Drofenikova 16, 3230 ŠENTJUR
■	Tel.: 063/741-801, 041/693-388
Vam nudi:
-	fotografiranje v ateljeju in na terenu (posebne priložnosti poroke, pogrebi, krsti), FOTOGRAFIRANJE DRUŽIN
-	komercialno fotografiranje
-	ekspresno fotografiranje za dokumente (10 min.)
-	izdelava amaterskih fotografij (tudi v 1 uri)
-	izdelava fotografij velikosti od 9x13 do 30x40 (po želji)
-	razvijanje fotografij v lastnem laboratoriju v črno-beli in
barvni tehniki	PRPMIIVIPPVVIPV
-veliko izbiro albumov in okvirjev
-	pri nas izdelano sliko brezplačno uokvirimo
-	strokovno razlago pri prodaji fotoaparatov, daljnogledov, barometrov, hygrometrov
-	toplomere - sobne, okenske in telesne
-	fototorbice in prazne videokasete, baterijske vložke
-	izdelamo vam tudi željeni del fotografije (izrez)
DELOVNI ČAS: 8-18, sobota: 8-12

■ prodaja vozil • servis • rezervni deli - kleparstvu - ličarstvo • ročno pranje - montaža gum •
- Rogaška Slatina - na obvoznici -
Kredit že od T + 0% - odplačilo starega kredita - kredit na položnice -
kredit za kmetovalce - na zalogi rabljena vozila - odlog plačila brez obresti -polog 20% + potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnega prejemka
prodaja vozil: 063 818-22-52 - rezervni deli: 063 818-22-62 fax: 063 818-22-70 - avtokleparstvo: 063 818-22-72
POSLOVNA STRAN
PROJECT
SERVIS
Leona Dobrotinška 27, 3230 ŠENTJUR
Gaberšek Milan, Šentjur (063) 746 110, Šmarje (063) 821 918
« VULKANIZERSTVO « AVTOPRALNICA > AVTOOPTIKA « OBNOVA GUM * BISTRO *
IM A. J VEČJA PONUDBA GUM IN PLATIŠČ
MtCMEL t/U
AKCIJA V APRILU
DIMENZIJE: 155/70 R13 165/70 R13 175/70 R13
TRAKTORSKE
GUME
ALUMINIJASTA IN JEKLENA PLATIŠČA
MGT
MGT1
MGV3A
NOVO
steza zetestimusj«
MmfitAMmmjev
BRAVURA
RAPIDEX R2
Delovni čas:	8h - 18h
sobota: 8h- 12h
Vesele velikonočne nraznike!
BBEZPIAČNA MONTAŽA! ■MOŽNOST PIAČIIA NA VEČ ČEKOV
GO) ZLATARSTVO
MILAN GAJŠEK
V TRŽNO-PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16, tel.: 063/743-727
/ °! %
* prodaja zlatega nakita * izdelava nakita po želji stranke z vgrajenimi dragimi in poldragimi kamni
MELIKA BBERA KOMPLETOV ZA DARILA! (graviranje brezplačno)
*	krstna, obhajilna in birmanska darila
*	ekspres izdelava poročnih prstanov
*	prodaja ročnih ur in budilk
*	prodaja japonskih in kitajskih
biserov	v-IŽ3
Zit>Ar MctltA, ».p.
ljubljanska 1, Šentjur, telefon: (063) 743-472
Trgovina ROSANA Vas vabi v svojo prodajalno v ŠENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa
velika izbira
NAJUGODNEJŠE CENE
otroške, moške, ženske SPOMLADANSKE IAKNE#
otroške trenerke	od 1.600,00 SIT dalje
moške in ženske trenerke od 2.400,00 SIT dalje oprijete mikice že od 1.190,00 SIT dalje otroška oblačila-KATJA & A LE N
SE VEDNO NAJCENEJSE SPODNJE PERILO!
velika izbira jeans hlač: SEXES, VVAMPUM, JACK DANEL, CIO, INNUENDO, M0DY hlače za prosti čas: KARO & Z ŽEPI
delovni čas:
delovnik 7:30-19:00 sobota: 7:30 -13:00
obiščite nas in se prepričajte sami -v trgovini ROSAMA se marsikaj dobi

	30 LET GLASBENE ŠOLE	^ ^ fjOVICF
	1
OB 30 - letnici glasbene šole
Pogovor s profesorjem Edvardom Goršičem, ravnateljem Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
Profesor Edvard Goršič je ravnatelj šentjurske glasbene šole deseto leto, bil pa je prvi učitelj in ravnatelj na tej glasbeni šoli, ki je vrata željnim glasbe odprla pred tridesetimi leti, v šolskem letu 1968/69. V zgradbo, ki jo še sedaj povprečno obiskuje dvakrat tedensko 170 učencev, pa so se prvi obiskovalci z učitelji preselili šele štiri leta po ustanovitvi šentjurske glasbene šole, ki je naziv Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur dobila z »osamosvojitvijo« izpod šentjurske osnovne šole leta 1976.
Z ravnateljem sva se pogovarjala predvsem o delu v času njegovega ravnateljevanja in praznovanju pomembnega jubileja.
Ravnatelj šentjurske glasbene šole ste že 10 let. Kaj je bilo v tem času vaše temeljno vodilo pri ravnateljevanju v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur?
»Moje vodilo je bilo takšno, kot bi moralo biti vodilo vsakega glasbenega pedagoga,, in sicer slediti trem načelom, to je vzgajanje učencev v estetskem dojemanju in doživljanju glasbe, pri tem nekatere usmerjati oziroma vzgajati za glasbene poklice ali pa jim dati vsaj osnovo, da bodo svoje znanje znali uporabiti v ljubiteljskem ukvarjanju z glasbo.«
Kako poteka delo čez leto, vrh celoletnega dela so na koncu prav gotovo produkcije in tekmovanja najuspešnejših učencev?
»Obveznost vsakega učenca je, da se vsaj dvakrat na leto predstavi na internem nastopu, obveznost glasbene šole pa je, da vsaj dvakrat letno pripravi letni koncert, na katerem ima glavno vlogo šolski orkester, ki je harmonikarski, a se trudimo vanj vključiti tudi druge instrumentaliste. Vzpodbudno pri tem je
to, da več kot polovica teh »orkestrašev« igra še v šentjurskem pihalnem orkestru.
Pohvalimo se lahko, da se z vsakega tekmovanja vrne vsaj eden izmed naših tekmujočih učencev s pohvalo ali nagrado.
Končno nam je uspelo, da smo zamenjali stare instrumente z novimi (op.a. v koncertni dvorani med drugim že drugo leto kraljuje klavir znamke Schiemel), učencem pa nudimo nekatere instrumente tudi na izposojo.
Moja največja želja trenutno je, da bi okrepili oddelek za godala. Starši še namreč vedno niso dojeli, da zna biti ta instrument zelo žlahten. Kar ugotavljamo, je na žalost tudi to, da je v zadnjih desetih letih kar za polovico upadlo zanimanje za igranje na harmoniko. Smo pa ena izmed redkih glasbenih šol v Sloveniji, ki poučuje citre. Prizadevamo si, da bi bil ta instrument priznan v redni program, se pravi, da bi ministrstvo financiralo tudi ta program. Imamo pa že dve državni prvakinji v igranju na ta instrument.«
Ob praznovanju 30-Ietnice so bile in še bodo pripravljene nekatere prireditve. V okviru praznovanja so se predstavili bivši učenci glasbene šole, ki sedaj nadaljujejo glasbeno pot, 13. aprila je bil koncert devetih glasbenih šol celjske regije. Katere prireditve še načrtujete in ali je organizacija le-teh izključno v vaših rokah? »10. aprila bo svečana plesna prireditev v šentjurskem hotelu, kjer se bodo s kulturnim programom predstavili učitelji, višek praznovanja 30-letnice pa bo 16. aprila, ko bo slavnostni koncert učencev glasbene šole. Nastopili bodo ansambli, od flavtistov do kitaristov, in orkester. Zakaj ansambli in ne posamezniki? Res je, da dajemo poudarek na igranje v skupinah šele v zadnjih dveh letih, šele zdaj so se namreč oblikovale generacije
učencev, ki podobno igrajo, kvalitetno gledano, in obiskujejo isti letnik.
Vse te prireditve organizira glasbena šola, oziroma organizacijski odbor glasbene šole, v katerega so vključeni starši učencev, vsekakor pa prireditev in nasploh glasbene šole ne bi mogli uspešno voditi, če nam ne bi izdatno pomagala ustanoviteljica glasbene šole - občina. Ta nam je pomagala, da smo uredili okolico in prostore glasbene šole. Zaradi predvsem individualnega pouka moramo v glasbeni šoli še toliko bolj skrbeti, da se otroci počutijo domače. Edina težava, ki se pojavlja, seveda ob želji po okrepitvi godalnega oddelka, je ta, da že primanjkuje prostorov, saj smo vezani samo na popoldansko delo, kar je sicer specifika našega dela.«
V poročilu o preteklem šolskem letuje opaziti, da se je učiteljski kader pomladil...
»To je ravno to, kar sem razlagal o treh načelih glasbenega vzgajanja. Uspelo nam je vzgojiti tudi nekatere, ki so nadaljevali s študijem glasbe in za katere se lahko pohvalim, da se spet vračajo v šentjursko (svojo prvo) glasbeno šolo.«
Za konec še o razlikah glasbenega poučevanja pred tridesetimi leti in zdaj.
»Razlike seveda so. Med drugim morda tudi v tem, da dajejo starši svoje otroke v glasbeno šolo zdaj z drugačnim namenom kot pred leti. V začetku so v glasbeno šolo pošiljali otroke z namenom, da bodo ti igrali le za domačo rabo, danes pa nekateri starši pričakujejo več in je njihov namen, da se otroka že v nižji glasbeni šoli usmerja v glasbeno dejavnost. Gotovo se je spremenila tudi kvaliteta pouka in če anekdotično povem: vse se je spremenilo, le Zakon o glasbenih šolah se ni.«
Nina Gradič
Glasbene šole so se predstavile
V okviru praznovanja 30 - letnice Glasbene šole Šentjurje bila v soboto, 13. marca, v Kulturnem domu revija glasbenih šol celjske regije. Z uglajenimi in pestrimi nastopi seje predstavilo osem glasbenih šol. Vsaka šola je praviloma imela dva nastopa. Nekaj nastopovje bilo navdušujočih, manjkalo pa tudi ni anemičnih.
Domači trobilni sekstet
Šentjurčani so se všečno predstavili s trobilnim sekstetom in kvartetom klarinetov. Sekstetov nastop je bil uvoden in svečano mogočen, klarinetisti pa so nastopu dodali ljubko živahnost. Med drugimi nastopi so obiskovalci namenili največ aplavza zasedbi tolkal iz Glasbene šole Risto Savinec iz Žalca, virtuoznemu nastopu Celjana Damirja Korošca na ksilofonu, klavirskemu triu iz Rogaške Slatine in ansamblu kitar iz Žalca.
Vzporedna opažanja so bolj skopa, saj voditeljica Koleševa očitno ni razpolagala s podaki o šolah, nastopajočih, o njihovi kvaliteti in podobno, kar bi morda marsikoga zanimalo, nesporno pa smo lahko ugotavljali, da ima glasbeno šolstvo na Celjskem tradicijo in dovolj talentiranih učencev.
Težava j e bila spet z obiskovalci, saj je bila dvorana le polovično zasedena in še med temi je bilo največ staršev nastopajočih učencev. Tudi pestrost oblačil nastopjočih je verjetno pokazatelj določenega statusa šole in njihovega odnosa do poslušalcev. Nekateri so se potrudli in se poskušali odeti v “takmašni” gvant, vsaj polovica nastopajočih pa je bila “delavna”, med njimi tudi Šentjurčani.
F.K.
OB MATERINSKEM DNEVU	
I	"	
Mama, kaj* naj ti dam?
Ob materinskem dnevu na Ponikvi obdarili naj starejšo mater in mater, ki je rodila največ otrok
Kulturno društvo Antona Martina Slomška s Ponikve je v sodelovanju z osnovno šolo v petek, 19. marca, v kulturnem domu na Ponikvi pripravilo prireditev ob letošnjem materinskem dnevu. Po nastopu predšolskih in šolskih otrok je pesnica in slikarka Ivana Zavšek Švagula - Beba dvema ponkovškima materama - najstarejši in materi z največ otroki - podarila svoji sliki in izvoda pesniške zbirke (Pesem življenjske resnice).
Predšolski otroci so mamicam zapeli in zaplesali, učenci nižje stopnje osnovne šole so
deklamirali in uprizorili kratko igrico, štirje fantje so zaigrali na sintetizator, diatonično harmoniko in na trobento. Zapela sta še otroški in mladinski pevski zbor. Glavna nit celotne predstave je bila mati - potrpežljiva, razumevajoča, požrtvovalna, zabavna in ena sama. Otroci so na svoje vprašanje »Mama, kaj naj ti dam?« kar sami odgovorili: »Mi smo tvoje darilo.«
Prireditelji so v petek gostili tudi najstarejšo mater s Ponikve, 94-letno Ano Košak, in mater, ki je rodila največ - dvanajst - otrok, 84-letno Cecilijo Matko iz Lutrja.
Ana Košak, ki je nasploh naj starejša Ponkovljanka, je namesto nasvetov za dolgo življenje na odru raje zapela »Sem deklica mlada vesela« in s tem najbolj nazorno
pokazala, kaj človeka pripelje do visoke starosti. Zase pa Ana pravi, da »Zdaj še gre. Ko pride starost, bo huje.«
Cecilija Matko je povila dvanajst otrok, danes jih živi še šest. Po njenem načinu življenja sodeč jo pri zdravju ohranja delo: kljub hladnemu marčnemu vetru Cecilija opravlja potrebna dela v vinogradu. Njena največja želja - čim več zdravja.
Pobudo za povabilo obeh mater na prireditev je dala slikarka Ivana s tem, ko seje odločila vsaki izmed njiju podariti svojo sliko. Kot je dejala, je darilo znak njenega spoštovanja do vseh mater, tudi in še posebej pa tistih, ki imajo otroke, drugačne od drugih.
J. PEVEC
Materinski dan, izjemen v narobe svetu
“Biti mati, pomeni prevzeti nase eno najbolj čustveno in intelektualno zahtevnih, napornih in hkrati globoko zadovoljstvo vzbujajočih nalog, kar se jih lahko loti človeško bitje.” (Sheila Kitzinger, Me, matere).
...Odpravila sem se v knjižnico na fakulteti in najprej na računalniku poskusila z geslom “materinski dan”, pa ni bilo odgovora. Ko sem vprašala knjižničarko, če morda ona ve za kakšno literaturo na to temo, ali pa vsaj, kje bi se lahko poučila o ozadju praznika, me je samo začudeno pogledala, kot, da se ne bi sama vsako leto odpravljala k mami s cvetlicami in jih prejemala od svojih otrok, moža... Kot bi se pravzaprav o takšnih stvareh nikoli nihče ničesar vpraševal. Kogarkoli sem na sprehodu skozi mesto vprašala, če mi more pomagati pri vsej moji nevednosti, bolj se je izkazalo, da takšnega v enem samem dnevu ne bom srečala, pa da me tokrat niti knjižnica zadnji dan ne more rešiti. Kupila sem si Jano in Dnevnik, izposodila knjigo o materah in se lotila branja. Trajalo je le malo časa, da sem spoznala, da tu ne bom našla nič tistega, o čemer bi rada pisala, to je materinskem, pa tudi očetovskem dnevu, kot bi morala veljati vsak dan, o dnevu družine, prijateljstva, ljubezni, življenja samega, ki bi moralo trajati vsak dan.
Vedno bolj sem prepričana, daje ta svet obrnjen na glavo. Ob poplavi informacij smo izgubili smisel za prioritete v svojih življenjih, ne zaznavamo več očitnega, pozabljamo na osnovne stvari, ker so zasenčene od lažnega sijaja nepotrebnih in škodljivih produktov sodobne družbe. Potopljeni smo v hitrost, namesto v zanos, medtem pa življenja tečejo v prazno. Toda nismo zato, ker so tovarne in velika podjetja in šole..., ker je 1000 stvari v trgovinah, ki bi jih kupili, ker so psihiatrične bolnišnice, ker so finančni in psihični in nevem kakšni zlomi, ki bi nas lahko doleteli... Vse, kar je kdaj bilo in je in še bo, je zato, ker smo mi. Toda v narobe svetu mora biti vse drugo pred tem, kot to, da sploh smo. Za to, da bi sploh zares bili, ponavadi zmanjka časa ali pa v procesu “odmikanja od življenja”, kot ga sama imenujem, na to preprosto pozabimo. V letih in letih praznega življenja in lovljenja deklariranih ciljev, ki jih skozi naš trenutni izobraževalni sistem nujno, natančno in sistematično zgrešimo, v vsem tem zapravljanju svoje pravice, da bi zares živeli, zapravljanju časa pa tudi denatja, si “privoščimo” le posamezne dneve, da bi počeli zares pomembne stvari. Da bi se torej posvetili pomembnemu, bistvenemu, življenjskemu.
Mar ni ironično, da mora obstajati praznik, dan v letu, ko naj počastimo matere? Vsak dan je zato, da bi mogli osrečiti tiste, ki jih ljubimo, osrečiti sebe, osmisliti življenje s trudom in iskanjem poti do polnega in kvalitetnega
življenja v družini in družbi. Spontano bi morali čutiti hvaležnost materam za dar življenja in vso razdajanje, trud, ljubezen, tudi napake. Odgovorno bi morali sprejeti ta dar, se truditi, da bi v življenje po svojih močeh vnesli polnost, ker vse matere si spočijejo v sreči svojih otrok.
Vsak dan bi morali biti hvaležni, vsak dan bi morali ljubiti, vsak dan bi morali odpuščati, vsak dan bi se morali truditi. Zares pomembne stvari v življenju so čustveno in intelektualno zahtevne, naporne in hkrati globoko zadovoljstvo vzbujajoče. So življenjska dela vseh dni v letu. Narobe je, da smo tako resignirano zadovoljni z občasnim vnašanjem pomembnega v poplavo nepomembnega.
Zakaj stojiva pri miru
Ne prideš v to mesto
da bi mogel vonj po Naju
z vetrom prišumeti iz belih pokrajin
da bi mogla s tvojo sapo med prsti
prebuditi ulice v mestu knjig in prihodnosti
neučakano postopaš drugod
da bi bile sence starih hiš
moj privid nepopolne silhuete
da bi se mogle sestopiti s toplim mesenim
v spomin na popolnost
previdno premikava ustnice da bi mogla ostati vsaj še trenutek v središču da bi mogla še kot otroka spreminjati svetlobo belega
E. K.
E. K.
£
Adriatic
zavarovalna družba d.d. r J
m
GSM: 041/74H0I
Ob sklenitvi KASKO zavarovanja vam podarjamo
"Dfiil/7
KOMERCIALNI
POPUST!
Brezplačno vam bomo izračunali premijo za vaš avto In vam Jo po pošti poslali domov.
Pokličite 041/745-601 (Agencija Šentjur)
	PREDSTAVLJAMO VAM	^ ^ fjOVICF
	I
Slava Kovačič - Ponikva brez nje ne bi bila lo# kar je
»Na mojem listku je pisalo Dobrna, med r-jem in n-jem pa je bil s svinčnikom napisan i. Vedela sem, kje je Dobrna, Dobrine pa nikjer na zemljevidu nisem našla. S sošolko sva se peljali do Šentjurja, od tam pa z domačinom v zapravljivčku proti Kozjanskem. Ko smo prispeli v Dobrino, smo našli novo šolo, vendar brez vrat in dimnika. Kmet, ki je opazoval naš sprevod, nas je pozdravil: ‘Ena se že joče, druga se bo pa kmalu začela.’ S prijateljico sva si teden dni pripravljali ličkovino za posteljo...«
Tako je Slava Kovačič, zdaj upokojena učiteljica zgodovine in zemljepisa
s Ponikve, opisala spomine na tisto leto 1952, ko je z devetnajstimi začela s svojo prvo službo. »Včasih me mika, da bi napisala kakšno črtico o teh mojih spominih,« je povedala z nasmeškom na ustih in zamišljenim pogledom. V Dobrini je ostala štiri leta. V tem času je spoznala svojega moža Maksa Kovačiča - učitelja, glasbenika, slikarja in kasnejšega ravnatelja osnovne šole na Ponikvi - in se poročila.
Sploh pa se najin pogovor ni začel z njeno prvo službo. Na mizi, za katero sva sedli, je bila rešena Delova sobotna križanka, na klopi poleg pa nekaj knjig, med njimi tudi Leksikon. »Vsako jutro rešim najprej eno križanko, da se malce zbistrim,« sem izvedela. Manjše denarne nagrade za rešene križanke so pri Kovačičevih pogoste, največja nagrada doslej je bil pralni stroj. Potem sva rekli še eno o preteklem sobotnem dopoldnevu. Očitno zaradi marčnega dežja in megle ni bil za vse dolgočasen - vsaj za gospo Slavo ne: »Bila sem v turistični pisarni na Ponikvi. Gostili smo avtobus Gorenjcev. Prijetna skupina so bili. Z zanimanjem so poslušali moje pripovedovanje in dosti spraševali. Zjutraj, preden sem šla v pisarno, sem spekla koruzni kruh in jim ga ponudila.«
Kovačičeva je aktivna v Turističnem društvu Ponikva. Od časa do časa turistom in romarjem, ki pridejo na Ponikvo, predstavi kraj, predvsem njegove geografske, kulturne in zgodovinske zanimivosti. Za slednje je Kovačičeva kot nekdanja profesorica zgodovine strokovnjakinja. Bila je prva, ki seje sistematično ukvarjala z zgodovino Ponikve in pomembnimi osebnostmi, ki so povezane s krajem. »Vse gradivo, ki sem ga v teh letih o Ponikvi zbrala, bi morala izdati v strnjeni in povezani obliki. Vendar se ni lahko spraviti k delu.«
Sedanja vključenost Kovačičeve v Turistično društvo predstavlja le delček vsega, kar je doslej počela. Že v Dobrini, kjer je ostala do leta 1956, je sodelovala pri dramski skupini in s tem potem, ko sta leta 1956 z možem prišla na Ponikvo, nadaljevala. Pri igrah je bila zadolžena za režijo, prav tako pa je dolga leta pripravljala program ob praznovanju različnih praznikov.
V 60. letih je na Ponikvi ustanovila folklorno skupino in jo nekaj časa tudi sama vodila. V tem času j e priredila tudi tečaj standardnih plesov. »Že od nekdaj zelo rada plešem. Največ sem se naučila v učiteljišču. Otrokom sem večkrat rekla, naj se učijo plesati, da ne bodo nerodni, ko se bodo poročili.«
Njeno zanimanje za zgodovino jo je spodbudilo tudi k zbiranju starih pesmi. Ob koncu 70. let je zbrala skupino kmečkih žensk, ki so ob različnih praznikih prepevale pozabljene pesmi.
Aktivnost Slave Kovačič je segla tudi preko meja Ponikve. Deset let j e bila predsednica Kulturnega društva Senjur, ves čas je aktivno sodelovala pri
Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Šentjur, po upokojitvi pa je bila osem let še predsednica društva. Za tridesetletno delo pri ZPM je dobila zlato plaketo Republike Slovenije.
Pa ni ostalo le pri kulturi. Ko je po opravljeni nižji gimnaziji odšla na učiteljišče v Celje, je pri atletskem društvu Kladivar trenirala tek na 800 metrov. »Moj največji uspeh je bilo drugo mesto na medekipnem tekmovanju v Ljubljani.« Kasneje se je vključila v Železničarjevo rokometno ekipo. Po učiteljišču se je njena športna kariera končala. Kovačičeva je bila rojena v Hrastniku. Oče je bil rudar in aktiven v različnih društvih, mama je bila inteligentna, stroga in pobožna ženska. Kovačičeva pravi, da materi kjub njeni veliki želji po nadaljevanju študija, doma tega niso omogočili. »Morda je ravno zaradi tega svoje otroke tako spodbujala k učenju.« Vseh pet otrok je končalo najmanj srednjo šolo. »Kljub temu da sta si bila starša predvsem v verskem prepričanju močno različna, sta spoštovala drug drugega. Tako sem se že zgodaj srečala z različnostjo in tolerantnostjo.«
Slava je v osnovni šoli in nižji gimnaziji zaradi materine želje obiskovala verouk, vendar se je z odhodom na učiteljišče njen stik z vero prekinil. Pravi, da kljub razmeram v prejšnji državi zanjo med vernimi in nevernimi nikoli ni bilo razlik. Z nekdanjim ponkovškim župnikom Jakopino sta dobro sodelovala. »Leta 1979, ko sem bila predsednica šetnjurskega Kulturnega društva, sem priskrbela denar za obnovo fresk v cerkvi. Z vseh strani sem jih dobila po nosu.« Kovačičeva je prepričana, da je bilo poseganje v človekov odnos do vere ena največjih napak prejšnje države.
Njen današnji odnos do vere je nekje vmes med očetovim neutralnim pogledom in materino zmerno predanostjo. »Želim si, da bi nekje obstajal nekdo nad človekom. Redko obiskujem maše, le ob pogrebih. Premislek v prazni cerkvi me bolj notranje obogati.«
Vseh 36 let poučevanja sojo bogatili tudi otroci - v šoli in doma. »Vseskozi sem si želela biti učiteljica. Kot otrok sem se igrala bodisi z žogo ali pa sem učila punčke iz blaga.« Konec 70. let soji ponudili mesto ravnateljice takratnega Vzgojno-izobraževalnega zavoda v Šentjurju. »Sprejela sem, a sem si kasneje, ko sem šla v razred med otroke, premislila. Tako močno sem začutila, koliko mi otroci pomenijo.« Še zdaj se rada odzove vabilu ponkovške šole in sodeluje pri večjih projektih.
Otroci so bili tudi doma. Prva hči Alenka se je rodila takrat, ko sta bila z možem še v Dobrini, druga, Tjanca, pa po njunem prihodu na Ponikvo. Obe sta učiteljici. Alenka je likovnica na osnovni šoli v Črnomlju. »Talent je podedovala po očetu. Veliko ustvarja in razstavlja in ima kar nekaj nagrad,« pravi Kovačičeva in pokaže na sliki na steni zadaj: ena je moževa, druga Alenkina. Tjanca uči biologijo na srednji zdravstveni šoli in gimnaziji v Ljubljani. »Kljub temu da sem vedno imela dela čez glavo, otrok nikoli nisem postavljala na zadnji tir.«
Čas, ki si ga Kovačičeva vzame le zase, so njena potovanja. Okrog petdeset jih je že bilo. Neodkrita stale še ameriška celina in Daljni Vzhod. Za naslednje poletje načrtuje obisk Portugalske. Veliko je potovala z možem, v zadnjem času pa se zaradi njegove slabšega počutja na pot odpravi s prijateljico. »Potovanja so zame kot poživilo.« Zdaj poleg reševanja križank rada seže po dobri knjigi, včasih pazi vnuke v Ljubljani, zapelje pa jo tudi televizija - predvsem šport , Omizje in španske nadaljevanke: »Gledam to ‘žajfo’, se jezim nase in potem spet gledam,« pravi v smehu. Preostali čas nameni sodelovanju pri Turističnem društvu. Pravi, da čuti neko notranjo potrebo, da prispeva svoj delež k utripu kraja. »Kultura in delo z otroki in ljudmi je bilo vedno tisto, kar me je osrečevalo.«
Če ne bi bilo tako, bi bilo na Ponikvi marsikaj drugače: nekateri bi nerodno odplesali poročni ples, drugi ne bi znali smučati, zgodovina Ponikve bi bila manj raziskana, kdove kdo bi se lotil igranja in režiranja. Težko bi našli ustrezen nadomestek v eni osebi.
JANJA PEVEC
Slava Kovačič: Kultura in delo z otroki in ljudmi je bilo vedno tisto, kar me je osrečevalo
Ir -1 M* -y •	~	^ ^
So vrednote še komu mar?
V četrtek, 18. marca, je profesor Rafko Vodeb predaval na temo vrednote. Da je pogovor o le-teh še vedno privlačen in vedno bolj aktualen, se je izkazalo v tem, da je bila šentjurska knjižnica polno zasedena.
Profesor Vodeb, ki je znan kot človek odprtega srca in duha in kije kljub svojim letom še vedno vitalen, poln energije in ki ga trenutno najbolj zaposluje pisanje knjige o delikatni temi, to je izganjanju hudiča, je svoje predavanje začel z razmišljanji, kaj so sploh vrednote. Naštel je osnovne vrednote, ki so tradicionalne, vedno veljavne in podlaga vsem drugim: svoboda, mir, poštenost, resnicoljubnost, altroizem in katerih glavni kriterij je etičnost. Človek je namreč po naravi etično bitje, ki mu je podarjena zastonjska poudarjenost bivanja in pri katerem ni vprašanja biti ali ne biti, ampak enostavno biti in izpolniti svoje poslanstvo.
Po mnenju Rafka Vodeba se se skozi zgodovino v okviru različnih družbenih sistemov predpostavljale različne vrednote, kar je pripeljalo do pluralizma v pojmovanju vrednot in do tega, da ni več enotne splošne lestvice vrednot. Ljudje smo po njegovem mnenju (pa najbrž ne samo po njegovem) preveč odtujeni, izolirani, kar se med drugim kaže v tem, da vse več ljudi živi v stolpnicah, kjer se prestavljajo iz celice (dvigala) v celico (stanovanje).
Naslednji problem v sodobni družbi je po njegovem zvestoba človeku in dani besedi, ker nas (ljudi) je komformizem pripeljal tako daleč, da se
fr-:. ~ ~
nismo pripravljeni za nič žrtvovati, ne za zakon, za družino, prijatelje, starše... Seveda se postavlja vprašanje, koliko seje vredno žrtvovati, da potem stvari le na zunaj izgledajo urejene, še vedno je namreč boljša ločitev staršev kot pa umetno vzdrževanje družine zaradi družine same. Tudi mladi nimajo več smisla za odpoved in žrtev, ukvarjali bi se samo z amatersko dejavnostjo, kjer bi se lahko izživljali in kar jih vodi v zasebnost, individualnost početja. Se pravi, nič več skupnih udejstvovanj, kot jih pomni profesor Vodeb še iz svojega časa. Če je bilo prav razumeti, si profesor Vodeb želi zopet avtoritarne države, ki bi bolj eksplicitno postavljala norme in vrednote in z nostalgijo se spominja, kako je bilo v njegovih časih pravilo nositi obleko pri obisku gledališča, kako se je z njo izkazovala omikanost in spoštovanje do vrednot. No, temu bi se, gledano z današnjega vidika, dalo oporekati, morda še najbolj z besedami znane sestavljalke grafitov, da si je spoštovanje treba prislužiti in ne le obleči.
In še problemi sodobne družbe? Televizija, vvalkmani, internet, vsi padli tabuji v zvezi s spolnostjo, alkohol, kajenje, splavi, samomori. Vse to so problemi, ki po mnenju Rafka Vodeba rušijo tradicionalne vrednote. In ker j e naš predavatelj po naravi optimist, je ponudil tudi rešitev, ki jo vidi predvsem v vzgoji samostojne osebnosti, ki se ne bi uklanjala večinskemu mnenju, ki bi bila sposobna stvari razumsko vrednotiti in se vživljati v sočloveka in njegova čustva.
Nina Gradič
»Čenče« o Arzenškovih zlatoporočencih iz Jele
Čenče? Tega izraza si nisem izmislila jaz, en »birič«: »Če nimaš mleka, pa daj maslo!« Arzenškova kmetija pa je s trudom in ampak zlatoporočenec Matija Arzenšek, ko mi Matija je bil iznajdljiv in je »zakšeftal« to in zagnanostjo zakoncev in treh hčera postala med je pripovedoval o vojnih dogodivščinah in ono, da je lahko ustregel oblasti. In kot da ni naprednejšimi kmetijami v okolišu. Matija sije malenkostih, a zanimivostih iz zdajšnjega bila revščina že dovolj huda, je moral Matija omislil celo žago, s katero je odslužil delavce, življenja. Jaz sem si vse pridno zapisovala, on hoditi še na dvomesečne orožne vaje, doma pa ki so mu pomagali zidati poslopje. Kmetija je pa: »Saj ni treba vsega pisat’, koga pa zanimajo pustiti bolehno in nosečo ženo ter dvoje malih imela predvsem po zaslugi Matijeve trme prva takšne čenče!«	otrok. »Na orožnih vajah ni bilo hudo, ker sem daleč naokrog trofazni tok.
Pa poglejmo kakšne čenče je pripovedoval moj sogovornik, na žalost samo on, saj je njegova žena Tilika takrat počivala, ker j e že bolehna in ji spomin že peša.
Matija se je rodil 1916. leta v Turnem pod Slivnico, ona pa leto po prvi svetovni vojni v Jelcah. Oba sta živela v številni družini, v revnem, preprostem kmečkem okolju in ko sta se konec februatja leta 1949 poročila, nista prišla na nič boljše.-Poroke se Matija spominja po tridnevnem praznovanju, pa tudi po tem, kako je morala dati njegova nevesta Tilika predelati svojo torbico v poročne čevlje in on svoj železniški plašč v plašč za ženo. Za poročni prstan pa je zbiral, kot pravi pregovor: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Sodelavce je namreč prosil za zrnca zlata, da sta iz njih lahko nastala prstana.
Matija je dobil v dar botrovo kmetijo, ki je zaradi treh že ostarelih in nemočnih ljudi propadala. Matija je moral pustiti delo na železnici, a saj mu je po eni strani kar prijalo, ker bi ga sicer prestavili v Borovnico zaradi nekakšne zamere pri načelniku. »To je bilo tista leta, ko je veljala obvezna oddaja. Pa kaj bi dajal, ko sam nič nimaš!« potoži Matija in se spomni nelogičnih besed, ki jih je takrat izrekel
si mislil o svojih nadrejenih: ‘Ti si še tak’ večji »butl«’, se svojih pogumnih misli spominja Matija in pridane, da je služil trem oblastem, trem vojskam: kralju Petru, po ugrabitvi na žalost Hitlerju in z orožnimi vajami Titu. Vse je prestal, saj mladost tako vse prenese, k temu pa doda, na šaljiv način, a še kako resnično: »Enkrat sem klel, drugič pa molil.«
Kaj pa počneta zakonca Arzenškova zdaj, ko bi lahko zasluženo počivala? Rada bi še pomagala ovdoveli hčeri, ki ji poln hlev, veliko zemlje in še to samih »bregač« nalaga dneve in dneve garanja. Vendar jima zdravje kar noče pomagati, zato on rad kaj postori po hiši, plete koše, dela lesene vijake, oba pa veliko bereta in pripovedujeta o svojem življenju.
Najbrž ju je življenje naredilo tako skromna. V dnevih, ko ostajata sama v hiši, je toliko časa, za razmišljanje, kaj jima je življenje prineslo, kaj so jima drugi dali in kaj sta jim dolžna. Hvaležna sta za vsako dobro delo in ko že odhajam, mi Matija pove, kako bi se rad v časopisu zahvalil paridolskim in slivniškim gasilcem, ki so jim letos pomagali zmetati sneg s strehe. Zadovoljna in srečna sta, da so jima sorodniki pripravili tako prisrčno praznovanje zlate poroke in da na njiju niso pozabili niti predstavniki Krajevne skupnosti Slivnica in Rdečega križa.
Pa naj bi bile to čenče? Zgodbe, ki jih piše življenje preprostega, odkritosrčnega in tolikokrat preizkušanega kmečkega človeka ne morejo biti le čenče.
Nina Gradič
TRIJE SNUBCI V ŠENTJURJU
Redkokdaj imamo v Šentjurju priložnost spremljati gledališko igro in zato bi morda bilo pričakovati dober odziv gledalcev. Pa temu očitno ni tako, vsaj če sklepamo po obisku predstave Trije snubci, ki je bila v šentjurskem kulturnem domu v petek, 26. februarja, ko je bil obisk katastrofalen. Zbralo se je morda petdeset ljudi, od tega večina članov študentskega kluba, ki je bil tudi organizator. Naključnih obiskovalcev je bilo bore malo. Kultura, ki se ne ukvarja s petjem ali pitjem, je v naši občini očitno ničvredna.
Komedijo Frana Miličinskega Trije snubci je izvedla gledališka skupina Teater Balantin iz Ljubljane. Sama vsebina za današnji čas, ko je v modi predvsem norčevanje iz aktualnih političnih dogodkov, ni nič kaj komična. Zgodba je preprosta. Na vasi živijo trije bratje, nič kaj lepega videza, ki nujno potrebujejo gospodinjo. V sosednji hiši prebiva ravno primerno samsko čedno dekle, ki pa noče o ženitvi slišati ničesar. Vaška opravljivka Vrtačka organizira snubljenje, kjer prva dva brata pogorita, tretji pa uspe razvajenega dekliča ujeti in poroka je na vidiku. To je pravzaprav vse, kar se dogodi. Vmes je sicer kar nekaj komičnih situacij, toda šele v tretjem delu, ko bratje snubijo dekle, smo se lahko resnično nasmejali. Komedija je pač bila napisana na začetku stoletja in
verjamem, da so takrat gledalci “umirali” od smeha. Danes je pač drugače. Kljub vsemu pa je bilo občinstvo na koncu predstave zadovoljno, kar je pokazalo z dolgim aplavzom.
Zanimivo je bilo tudi po končani predstavi. Člani Teatra Balantin so se pokazali kot izjemno družabni in dobil sem občutek, da resnično igrajo iz golega veselja. Njihova gledališka skupina obstaja tri leta in kot pravijo, so na začetku uprizorili nekaj resnejših iger, sedaj pa so se popolnoma orientirali na komedije. Prihajajo iz Savelj, ljubljanskega predmestja, ki jih je eden izmed igralcev primerjal s Šentjurjem. Povedal je, da so se na začetku srečevali z izjemno slabim odzivom ljudi in da nad obiskom v Šentjurju niso bili preveč razočarani. In kako so rešili problem ? “Preprosto, župnika smo naprosili, da vsako našo predstavo, oziroma dogodek, ki ga organiziramo, oznani pri maši. Od tedaj je naša dvorana vedno polna”, je pripovedoval	Tomaž
Lampelj, ki je s svojo vlogo malce omejenega in jecljavega snubca Lipeta najbolj navdušil peščico šentjurskih obiskovalcev. Morda bi njegov recept pokazal rezultate tudi v Šentjurju.
L. H.
novi delovni časi enot ekspoziture Šentjur
Banka Celje, ekspozitura Šentjur in njene enote so Vam od 15. marca 1999 dalje na voljo:
Ekspozitura Šentjur
od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure ob sobotah od 8.00 do 11.30
Enota Dušana Kvedra
od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 13-00 do 15.00 ure
Agencija Planina pri Sevnici
od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00 ure in od 13 30 do 16.30 ure
0| banka celje
I/ varnem zavetju tradicije
Šentjurske
Novicr
POSLOVIVA STRAN


Cvetličarna
"MAJDA"
termi*
Šentjur
let.: 063/741-32?
TBEffl¥IMA S ŠIROKO PONUDBO
‘gradbenega materiala, inštalacij za vodo, ogrevanje in elektriko barv, lakov, železnine, bele tehnike, akustike, ploščic In sanitarne keramike, drobnih gospodinjskih aparatov, daril, kmetijskega orodja in strojev.
delovni čas:
EDIN IlViS DNiT-J U R J UlUfl M|N UDI.M 0
VELUX okna, fasade In lepilo JERANOVA original SADOLIN BIOTAN - premazi za les v rtfuzl
peč olje - plin LTŽ SIME	59.990,00	SIT
tuš kabina	14.990,00	SIT
keramične ploščice od	899,00	SIT
jagivtežask	9.990,00	SIT
Ulica Dušana Kvedra 23, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: 063 741-100, GSM: 041 720-531
venci, žalni izdelki z brezplačno dostavo
darilne šopke namesto vas dostavimo na željeni naslov
poročni šopki (ogledate si lahko tudi katalog vzorcev)
kvalitetne zemlje in gnojila (HUMKO, ASEF), cvetlična korita
L

DELOVNI	PON. - PET.: 8:00-18:00
ČAS:	SOBOTA: 8:00-13:00
	
NAJ1IECJA PONUDBA IAPONSKIH VOZIL
cg) TOVOTA I $ SUZUKI _ m SUBARU
'	f -va;
Prihaja VABIŠ - zvezdnik evropskega kova predstavitev bo v soboto. 10. aprila '99 oh 10. uri v Celju!
BALENO WAGON
od 2.100.000 4x4 od 2.800.000
SWIFT
od 1.295.000
VITARA LX
od 2.695.000
FORESTER
3.745.000
LEGACV
3.795.000
IMPREZA
2.695.000
SALON CELJE, MIKLOŠIČEVA 5, 483-473 SALON ŠENTJUR, 743-086
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Cesta Kozjanskega odreda 18, 3230 Šentjur Servis: 743-389
DELOVNI CAS: 8:00 -17:00 sobota: 8:00-12:00
SALON ŠENTJUR, 743-086
UGODNI KREDITI T + 4,5% KREDITI ZA OBRTNIKE IN KMETE STARO ZA NOVO LEASING
RAZMIŠLJANJA
O JEZUSU IN PARADOKSIH
Bliža se Velika noč in z njo pirhi, šunka, hren, potica.... Po malem se že vsi veselimo pojedine, praznikov, srečanja s sorodniki. In na tihem nas skrbijo kilogrami. Pa vendar je zelo žalostno, če se ukvarjamo samo s tem prijetnim črednim delom, prav nič pa se ne vprašamo - ZAKAJ TA PRAZNIK, ZAKAJ POST, ZAKAJ VSTAJENJE? V tem članku zagotovo bom predstavila le svoje predvelikonočno razmišljanje na to temo.
Jezus sam je en velik paradoks - je hkrati Bog in Človek. Njegovo božanskost lahko pojmujemo kot uvid, videnje: Jezus vidi v dušo svojih učencev, napove, da ga bodo izdali, napove svojo smrt in svoje vstajenje. Jezus tudi dela čudeže, hodi po vodi... Trpi, ker obstajajo zlo, sovraštvo, zavračanje in čuti fizično bolečino na križu. Tudi sam se znajde v skušnjavah.
In tega paradoksnega Jezusa je Bog poslal na zemljo zato, da bi nas odrešil naših grehov. Kako, se vprašamo? Jezusa si moremo predstavljati kot stvarno osebo v stvarnem zgodovinskem obdobju, kjer je bil pravi anarhist - nasprotoval je farizejem, družil se je z gobavci, spodbujal je svoje učence, naj se gostijo z njim, dokler je njihov svat med njimi. In med gostijo pač ni časa za normalno “službo” - grajenje hiš, lovljenje rib, umno kmetovanje ... Za oblast je postajal vedno večji moteči dejavnik, sledilo je zaslišanje, izdajstvo, mučenje, smrt na križu. In s svojim trpljenjem in smrtjo bi naj prevzel človeške grehe nase. In ponovno pokazal svojo božanskost z vstajenjem.
Pa še ena misel me preganja. Tista o štiridesetdnevnem postu, pa o Velikem petku - saj veste, tisti del, ki se ga velika večina ne drži. Ali je pri postu, očiščevanju, res najpomembnejši prehranjevalni del? Če človeka in njegove možgane pojmujemo kot čudež stvarstva, potem temu ne moremo pritrditi. Pri postu se zdi pomembnejše očiščenje duše. Edino z očiščenjem duše, ponižnostjo in pripravljenostjo na tveganje neznanega pa lahko napravimo prostor za nova spoznanja in morda odrešitev. Ali kot pravi Jezus (Lk, 9, 48): “Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki meje poslal. Kdor j e namreč med vami vsemi najmanjši, je največji.”
Jezusovo vstajenje je opredeljeno kot najtrdnejši temelj, na katerem sloni krščanska vera. Ne moremo ga samo racionalno doumeti in razlagati. Razmislek o njem pa nam daje možnost, da vsak dan postajamo boljši ljudje, pa če (se mi zdi) smo verni ali ne.
Katica Bajuk
Babičini recepti
Zrezki za sladokusce
Svinjsko ribico razrežite na tanjše zrezke. Le-te posolite, malo popoprajte in na hitro opečite po obeh straneh. Boljši so, če jih opečete na maslu. Na pol pečene zrezke položite enega poleg drugega v plitvo ponev. Nato v jogurtovem kozarčku zmešajte kislo smetano z zavitkom naribanega parmezana in zrezke lepo prelijte ter jih še približno pol ure pečete v pečici, da so pečeni. Servirate jih laho s širokimi rezanci in zeleno solato.
Če ste kupili meso s kostmi, lahko iz teh pripravite kislo juho in imate kompletno kosilo.
0 kloniranju človeških bitij
Svet znanosti in celotno javnost je hkrati šokiralo in očaralo obvestilo, ki gaje v reviji Nature objavil lan Wilmut s sodelavci, da jim je iz posamične celice odrasle ovce uspelo klonirati ovco. Mnoge pa so ob tem vznemirile in očitno prestrašile napovedi, da bi lahko po enakem postopku morda kmalu klonirali tudi ljudi. Večina vodilnih znanstvenikov in politikov je omenjeno možnost nemudoma in najostreje obsodila, nekaj bolj previdnih glasov pa je opozarjalo na možne prednosti človeškega kloniranja in podvomila o smotrnosti prenagljene prepovedi.
Obe strani se sklicujeta na dve vrsti moralnih argumentov; nekateri nasprotniki trdijo, da bi s kloniranjem ljudi kršili temeljne moralne in človekove pravice, posamezni zagovorniki dokazujejo, da bi te pravice prekršili prav s prepovedjo kloniranja.
Kloniranje je sredstvo reprodukcije, moralna pravica, za katero pri tem najverjetneje gre, je torej pravica do reproduktivne svobode. Ta zaobsega odločitev o spočetju ali nespočetju potomca. Kritiki kloniranja vidijo v njem prej sredstvo za izdelovanje (proizvajanje) ljudi in manj njihovo razmnoževanje. Gre za bolj specifičen interes, za odločitev o tem, kakšnega potomca bomo imeli. Za enak interes gre v bistvu tudi pri naravnem izbiranju reproduktivnega partnerja, čeravno ne za neomejeno pravico do odločanja o tem, kakšne osebe bodo postali njihovi otroci.
Možne individualne in družbene koristi
1.	Kloniranje bi omogočilo neplodnim, da ustvarijo potomca, ki je biološko povezan z njimi.
2.	Kloniranje bi parom, pri katerih obstaja nevarnost, da bo eden od partnerjev na potomca penesel resno gensko bolezen, omogočilo varno reprodukcijo.
S.Kloniranje bi nam omogočilo preskrbelo z organi in tkivi za presajanje. Rešili bi problem iskanja darovalcev in drastično zmanjšali tveganje, da gostiteljevo telo presajeni organ zavrne. Toda odvzem organa, ki ga bo potreboval tudi kasnejši dvojček, denimo jeter ali srca, bo nedopusten, ker bi z njim kratili pravice kasnejšega dvojčka.
4,	Kloniranje bi posameznikom omogočilo, da »vrnejo« na primer umrlega otroka. Vendar bi tovrstna želja temeljila na globokem nesporazumu. S tem namreč ne bi nadomestili otroka, ki so ga starši ljubili in nazadnje izgubili, temveč bi samo ustvarili drugačnega otroka z enakimi geni.
5.	Kloniranje ljudi bi omogočilo podvajanje posameznikov, ki premorejo razkošen talent, genialnost, značaj ali kako drugo odlično lastnost. Tudi ta razlog dolguje svojo privlačnost zmedeni in zgrešeni domnevi o genetskem determinizmu, to je prepričanju, da naši geni popolnoma določajo, kakšni bomo postali, kaj bomo počeli in kaj bomo dosegli.
Eva Kovač (se nadaljuje)
-vp-
I
______________________________________________:______________________________________________________
Srečanje naglušnih občine Šentjur
Slušno prizadeti, naglušni, ali celo gluhi se moramo v vsakdanjem življenju veliko bolj spopadati z komunikacijskimi težavami kot normalno slišeči ljudje. Zato si skušamo pomagati z raznimi tehničnimi pripomočki kot so slušni aparati.
Seveda pa tudi razni slušni in drugi tehnični pripomočki ne odtehtajo težav, če se z njimi v življenju ne znamo ali celo ne upamo spopasti. Sramovanje nad lastnimi težavami nas vodi le še v večjo samoto. Zato lahko le vsak s svojim plemenitim srcem in druženjem z ljudmi sebi podobnimi, ustvari odprto obzorje človeškim odnosom.
Da bi te težave lažje premagovali in si med seboj pomagali, smo nekateri že včlanjeni v Zvezo gluhih in naglušnih oseb Slovenije (DGNS). Svoje slušne potrebe in aktivnosti povezujemo seveda preko našega Društva gluhih in naglušnih (DGN) V Celju. Tako nas je za medsebojno lažjo pomoč, informiranje in druženje s sebi podobnimi v to društvo včlanjenih že preko 70 slušno prizadetih iz Občine Šentjur. Članstvo vsako leto širimo. Škoda je le, da nas le peščica od teh redno in aktivno deluje v raznih zanimivih sekcijah.
Med te vsekakor sodi pred kratkim ustanovljena sekcija za organiziranje samopomoči. Namen te je vsekakor plemenitenje naših medsebojnih odnosov v vsakdanjem življenju, še posebej med nami slušno prizadetimi. Našo skupino zelo uspešno, strokovno in čutno nam v pomoč, vodi psihologinja Damjana Voglar. Po zadnjih zelo aktivnih srečanjih, udeleženci z utrinki in globokimi občutki ocenjujemo, da nam ta samopomočna srečanja največ nudijo in pomagajo pri premagovanju vsakdanjih težav.
Na podlagi vtisov iz udeležbe in izkušenj teh srečanj smo v soboto, 30. januarja letos, v Šentjurju organizirali 1. srečanje slušno prizadetih. Kljub temu, da se nas je od vabljenih članov udeležilo le 25 ljudi, je srečanje zelo lepo uspelo. Medse smo povabili tudi člane Upravnega odbora DGN Celje, ki so nam bogato in strokovno svetovali in seznanili z novostmi reševanja slušne problematike. Naš skupni cilj je bil predvsem medsebojno povezovanje, predstavitev tehničnih pripomočkov in lajšanje slušnih težav.
Člani UO DGN Celje so naše želje soglasno podprli, s svojo polno udeležbo pa potrdili namen, da so taka srečanja nujna in dobrodošla.
Nato so sledila strokovna predavanja.
Naše srečanje pa ne bi uspelo tako zvočno in slišno, če ne bi bil z nami tudi priznani strokovnjak s področja uvajanja tehničnih izboljšav za nas slušno prizadete. Gospod Milan Zupanc nam je v prostoru praktično prikazal delovanje indukcijske zanke za boljši tonski sprejem, uporabo ojačevalcev zvoka pri telefoniranju, gledanju in poslušanju TV, mobitela z indukcijsko zanko, hišnih zvočnih signalov ipd.
Vsi udeleženci srečanja smo bili s podanim predavanjem zelo zadovoljni in bogatejši, kar je pokazala tudi kasnejša razprava. Medsebojni razgovor, prijetno druženje in seznanitev z lastnimi skritimi težavami nas je globoko in trajno povezalo. V prijetnem vzdušju smo srečanje zelo uspešno izpeljali do konca v skupni želji, da so taka snidenja vsem nam zelo koristna.
Za taka srečanja in še bolj povezano aktivnost članov v Društvu gluhih in naglušnih imamo v prihodnje še povečano moralno in finančno podporo v proračunu Občine Šentjur. Za tako izraženo humano podporo se slušno prizadeti šentjurčani »glasno« zahvaljujemo.
Ob koncu se še enkrat zahvaljujem vsem navzočim za udeležbo, še posebej članom UO DGN Celje in mojim prijateljem Tonetu Petru, Rudiju Krajncu in Karlu Kovačiču za pomoč pri organizaciji tako uspelega srečanja. Hvala tudi osebju Gostišča Kajzler za izkazano gostoljubje.
»TUDI NESLIŠEČI SE RADI DRUŽIMO IN SAMO SKUPAJ SMO LAHKO GLASNEJŠI!«
Organizator srečanja, Slavko TANŠEK
S policijske postaje
V zadnjem mesecu so policisti obravnavali 26 kaznivih dejanj, 13 kršitev JRM in 19 prometnih nezgod. Podali so 14 ovadb zoper 17 osumljencev.
Skupaj je pihalo 45 šoferjev, od tega jih je 24 bilo pozelenelih. Rekorderje bil C.B. iz Šentjurja z 2,16 promilami, ki pa je krepko zaostajal za pešcem L. P. iz Šentjurja s 3,1 napihanimi promilami.
Kradli kot srake
18.	marca so policisti odkrili tolpo 7 mladeničev iz Šentjurja, ki so si med drugim organizirano “sposodili” 4 mopede. Najprej sojih tako temeljito popravili, da potem več niso vedeli, čigav je kateri, in da ne bi bilo zamere, jih seveda niso vrnili. Njim in trem kupcem, ki so tako poceni prišli do “sfriziranih” mašin, bodo zmešnjavo pomagali rešiti sodniki.
Sosedska ljubezen
19.	marca je 40 letni Anton K. iz Zagaja poskušal prepričati s pestmi in brcami 70 - letnega soseda Karla D., da ima glede elektrike prav on. Ker ni šlo, si je pomagal s sekiro. Mimogrede se je na roke pogovoril tudi s Karlovo hčerko. Ker mu policisti prav tako niso hoteli verjeti na besedo, jo je dobil tudi eden od njih. Anton je v lisicah prišel do “hladilne” kamre, kjer je do jutra lahko v miru razmišljal, kako bo sodnikom razložil, kakšna krivica se mu je zgodila.
Nikoli vzvratno
Na predvečer dneva žena je na parkirišču pred Lesjakovo gostilno v Slivnici triintridesetletni Ivan K. preizkušal trdnost tamkaj parkiranega avtomobila, last Z. K. iz Šentjurja. Ker lastnica nad testom ni bila ravno navdušena, je prišlo do rahlega nesporazuma, ki se je končal z buško enega od njenih zagovornikov in pa z obiskom vročekrvnega avtomobilista Ivana v “ hladilni skrinji” na policijski postaji.
Folklorno srečanje pred St. Jurij’s pubom
Uprizorili so ga 27 letni Andrej J., 30 letni Andrej S., 29 letni Miran G., slabo identificirani M.M., vsi iz Šentjurja, in Planinčana 21 letni Stojan K. ter 29 letni Franc V. Predstava je bila tako pestra, da policistom ni uspelo povsem razvozlati vlog nastopajočih: dejstvo je le, da sta največ udarcev razdelila Andrej J. in M.M., Andrej J. pa je predstavo, kot se spodobi, zaključil v “hladilni skrinji”.
POLICIJA SVETUJE!
Bližajo se velikonočni prazniki in z njimi tudi tradicionalno “velikonočno pokanje”. Vse “strelce” opozarjamo na vso potrebno previdnost kot tudi na določila glede pogojev za uporabo pirotehnihčnih sredstev.
Želimo vam prijetne in vame velikonočne praznike!
PP
Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 1999
Pravico do otroškega dodatka imajo starši otrok, katerih povrečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega
118.551.00	SIT bruto. Otroški dodatki znašajo od 3.000,00 do
11.500.00	SIT.
Za uveljavljanje otroških dodatkov pa morate vložiti zahtevek za otroški dodatek na obrazcu 8,41. Center za socialno delo vloge že sprejema._____________________
	Z VSEH VETROV	^ NOVICE
	
Občili zbor Planinskega društva Šentjur pri Celju
V petek, 26.3.1999 ob 19. uri, je bil v hotelu Žonta redni letno občni zbor planinskega društva. Dogodek so otvorili najmlajši planinčki s svojim živahnim nastopom, žal pa sem ujela le njihov odhod oziroma “odlet” z odra. Sledila je pevska skupina deklet oziroma žena s Planine in nato pozdrav in dobrodošlica vsem članom in gostom. Druga točka dnevnega reda je bila izvolitev organov zbora, pri čemer je predsednik Ivan Straže prebral svoje predloge in z dvigom rok so prisotni pokazali, da se vsi strinjajo. Vsi izvoljeni so zasedli svoje položaje in sledila je tretja točka; poročila predsednika, blagajničarke in nadzornega odbora, okvirno se je šlo za seznanitev z delom v tem mandatnem obdobju in zahvala oziroma povabila za nadaljnje sodelovanje. Če povzamem poročilo blagajničarke, gospe Mire Gabršek, je bilo razbrati, da se društvo lahko navsezadnje pohvali s pozitivno bilanco. Gospa Vera Perc je povedala o izletih v lanskem letu in nakazala na domnevne probleme mladih planincev v šolah, predvsem je izpostavila “problem hoje”, ki naj bi se je ti vedno bolj izogibali, čeprav sicer zelo radi preživljajo čas v naravi. V zvezi z nadzornim odborom ne bi zgubljala besed, ta je bil prisoten na vseh 9
sejah in pravzaprav zaradi splošne vzornosti ni imel dela. Naslednja, četrta točka dnevnega reda naj bi bila razprava na poročila, kar pa se ni zgodilo v pravem pomenu besede. Pravzaprav je vsaj polovica ljudi zapustila prizorišče in se raztepla po ostalih kotičkih hotela, kjer strežejo, že po neuradnem uvodnem delu, torej pri t.i. razpravi so prišle na vrsto pohvale, pozdravi in zahvale častnih gostov: g. Maksimilijan Korošec -predsednik Planinske zveze Slovenije, g. Jože Cede - predsednik Planinskega društva Dramlje, g. Horvat - predsednik Lovske družine Šentjur, g. Edi Peperko in predsednik Planinskega društva Rogaška Slatina. Zanimiva se mi je zdela izjava g. Korošca, da je to naše društvo “čarovniško”, ker samo še čarovniki zmorejo dosegati tako izjemne stvari, kot jih Planinsko društvo Šentjur v sodelovanju z občino (pri tem je za čarovnika imenoval tudi župana). Nadalje se razprava ni kazala preveč razživeti in sem se počasi potuhnjeno poslovila. Pa brez zamere, o programu dela za naslednje leto bomo najbrž še dosti slišali.
E.K.
Resevna s časom naprej
Planinsko društvo Šentjur je leto 1998 zaključilo s planinskim predavanjem v domu na Resevni. Tam je v prijetno zakurjeni in nabito polni sobi alpinist Aco Pepevnik z diapozitivi predstavil odpravo na Mont Everest. V kočije bilo zelo živahno, saj so mladi z OŠ Hruševec postavljali zanimiva vprašanja, tako, da je predavanje trajalo vse do noči.
PD uspešno zaključuje program dela na Resevni. Enajst hiš je dobilo telefon, dobili so javno telefonsko govorilnico, na Resevno je bila po številnih mukah in tegobah pripeljana tudi pitna voda, elektrika pa je bil zaradi pogostih okvar prestavljena pod zemljo. Precej denarja in časa je bilo vloženega tudi v ureditev ceste.
Vrednost vseh opravljenih del ocenjujejo na 2,5 mil. tolarjev, večji del stroškov je pokritih. Da so bila ta velika čudežna dela realizirana, se PD še posebej zahvaljuje vsem izvajalcem in službam, kot so: JKP Šentjur, Vilkograd - Vili Kolar Zlateče, Telekom Celje, Elektro instalacije in trgovina Anton Selič Šentjur, Občina Šentjur, KS Šentjur - Center, KS Šentjur -Okolica.
Društvo se zahvaljuje tudi vsem planincem in obiskovalcem Resevne, katerih število se je po postavitvi razglednega stolpa močno povečalo. V minulem letu beležijo, daje Resevno obiskalo preko 6.000 ljudi.
Dom je čez zimo odprt le ob nedeljah, od aprila naprej pa bo ponudba doma na voljo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do
20.	ure. Tam lahko že poravnate članarino za tekoče leto, kar lahko storite tudi vsak četrtek med 14. in 15. uro v društveni pisarni na Ljubljanski 1 v Šentjurju. V minulem letu v društvu beležijo 102 člana, kar je glede na število prebivalcev v občini malo. Organizirali bodo en ali dva izleta, kar bo razvidno v oglasni omarici na križišču v Šentjurju. Informacije pa je mogoče dobiti tudi pri predsedniku društva Ivanu Stražetu, in sicer v večernih urah na telefonski številki 740 945.
V tem letu nameravajo obnoviti sanitarije, pobarvati in zaščititi lesene dele doma ter okna in vrata, opraviti izolacijo podstrešja in postaviti novo kmečko peč kombinirano s centralno kurjavo. Pripravljeni pa so tudi prevzeti oraganizacijo ureditve in asfaltiranja ceste na Resevno.
Predsednik PD Šentjur. Ivan Straže
PD “Lisca” iz Sevnice ima podružnico na Planini
Planinska skupina na Planini se je organizirala že pred 10 leti. Predsednica Janja Kolar je povedala:” V Šentjurju niso imeli za nas razumevanja, pa smo se priključili PD “Lisca”. Tako imamo sedaj na Planini okrog 70 organiziranih planincev in seveda tudi svoj program dela. Vodnike in vsakoletno planinsko šolo nam organizirajo v “Lisci”, za vrsto pohodov in prireditev pa smo odgovorni sami. Še zlasti smo ponosni na tradicionalni zimski pohod na Porezen, prvomajsko srečanje na Lisci, kostanjev piknik na Bohorju in pa na “Jezikovo nedeljo” na Bohorju. Pri slednji gre za zanimivo družabno - tekmovalno srečanje planincev na prvo nedeljo v mesecu maju, mislim, da bo letos že 21. po vrsti, katerega skupni imenovalec so jeziki vseh vrst, prekajeni, debeli, dolgi in najizvirnejši. V kategoriji najizvirnejših jezikov smo Planinčani skorajda že abonirani na zmage. Na koncu seveda vse jezike skupaj tudi lepo pospravimo.”
Zakaj ne organizirate svojega društva?
“Za našo KS smo nezanimivi, v “Lisci” pa so nas vzeli pod streho. Ko smo letos prosili KS za finančno podporo, so nam odgovorili, da je hoja v gore stvar vsakega posameznika. Tako pač je.”
Zofijini ljubimci, informativno
V šali...
Po svetu se še vedno, kot je bilo to v času stare Grčije, sprehaja veliko ljubimcev modrosti, ki se po svojih močeh trudijo raziskovati in spoznati resnico. V neimenovanem mestu seje zbral tim ljudi, ki pišejo tekste - plod let in let trdega dela, prelivanja potu in krvi, ki jih Zofijina ljubimka Talija, tajna agentka Nikita pobira cele svežnje ponoči na skrivnem kraju in potem prebrane in prečiščene prebere v eter na najboljšem radiu, ki ga premore naša država, če seveda najde način, da jih neopaženo pretihotapi v studio... Zares...
Na radiu Marš (95,9 Mhz) v Mariboru vsako sredo ob 19. uri poteka oddaja študentov filozofije, pretežno usmerjena v dve smeri: prvič, gre za filozofske seminarje, prevode različnih filozofskih avtorjev in razne filozofske članke, in drugič, za družbene refleksije oziroma različne družbeno in kulturno aktualne zadeve. V trenutni zasedbi je rednih in glavnih akterjev nekje okrog števila pet, sicer pa se odvija poleg pisanja in branja še več tipov sodelovanja, kot na primer prevajanje, intervjuji in poskusi samostojnega filozofiranja, kar je sploh super priložnost za pripravljanje mladih filozofov na njihovo življenjsko poslanstvo. Prispevki so lahko povsem poljudni, pa vse do tistih grozno zakompliciranih in težko razumljivih. Ne vem, kaj naj še rečem, poslušajte enkrat in si mislite svoje...
E.K.
Nepozabni teden na Debelem rtiču
Sem Maja Mulej in hodim v 7. razred OŠ Dramlje. Izhajam iz družine, kjer imamo zelo malo prihodkov, zato so me v šoli predlagali za »letovanje na Debelem rtiču« v času zimskih počitnic od 13. 2. do 20.2.1999. Organizator letovanja je bil Rdeči križ Slovenije v akciji »Nikoli sami«.
V soboto smo se zbrali na celjski avtobusni postaji. Poln avtobus otrok iz vseh šol celjske regije je brez daljših postankov pripeljal na Debeli rtič. Na avtobusu sem bila najstarejša (če ne štejem šoferja), zato sem bila še posebej vesela, ko so nas v počitniškem letovišču razdelili v skupine, kjer smo bili vsi enake starosti. Dobili smo zelo prijazno vzgojiteljico Biljano in tudi s sostanovalkami v sobi sem se zelo hitro spoprijateljila. Moram pa priznati, da jih sprva sploh nisem razumela, ko so pa tako prekmursko gučale.
Teden je vse prehitro minil, saj so se organizatorji izredno potrudili, da nam ni bilo dolgčas. Vsak dan smo se kopali, z ladjo smo se peljali v Koper, odšli na sprehod v Ankaran, poslušali predavanje o spolnosti, pomenu RK in morskem dnu. Na Valentinovo smo plesali in imeli celo ples v maskah. Zabavala nas je plesna skupina M. Skrbeli so tudi za naše želodčke, hrana je bila odlična.
Teh prijetnih in zabavnih počitnic ne bom nikoli pozabila. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili ta čudovit teden letovanja.
Maja Mulej
Obvestila matične službe
Porok ni bilo Umrli so
Žavski Franc (55) iz Sel, Alojzija Iskrač (77) iz Turnega, Karel Salobir (64) z Grobelnega, Janez Ploštajner (62) z Rifnika, Valentin Centrih (88) iz Prevorskega Dobja.
Podatki za leto 1998 V lanskem letu je umrlo 225 naših občanov, novorojenčkov pa je bilo le 200. (V letu 1997 je bila bilanca še
izenačena 206 : 206). Kljub temu pa se število prebivalcev naše občine ni zmanjšalo, saj so naravni prirastek v celoti in še malo čez pokrili priseljenci (točni podatki niso bili dosegljivi).
Poroke
Število porok še naprej pada. Lani je bilo 60 porok (predlani 61). Sodeč po statističnih podatkih, se je komaj 52% za zakonsko zvezo godne populacije odločilo za uradni zakonski jarem. Poraslo pa je število zlatih porok. Leta 1997 so bile 3, lani pa kar 9.
Gorica pri Slivnici pokal za F AIR PLAV, FINLES DRUGI
Končala seje zimska liga malega nogometa v Celju. Tekme so se igrale v Hali Golovec. S sedmimi zmagami in štirimi porazi je ekipa Gorica pri Slivnici zasedla četrto mesto, od organizatorjev NK Publikuma pa je prejela pokal za F AIR PLAV.
V četrti ligi pa je prijetno presenetila ekipa FINLES iz Slivnice z drugim mestom in s tem tudi napredovanje v tretjo ligo. Vodja ekipe Čretnik Ivč:
"Lahko bi bili prvi, če bi v zadnji tekmi zmagali, vendar smo igrali neodločeno."
Nekoliko manj uspešno je v zimski ligi, v Šmarju pri Jelšah, nastopila ekipa ORLI iz Slivnice. Zasedla je peto mesto. Po besedah vodje, Belej Tineta, predvsem zaradi katastrofalnega sojenja, kar postaja v šmarskem malem nogometu že kar praksa.
Tudi v zimskem času se da organizirati prijetno športno srečanje: ekipi Gorica pri Slivnici in Drobinsko sta se pomerili v nogometu in košarki in po dve-urnem znojenju je bil izid 1 : L
Pozneje v družabnem srečanju je bilo 2 : 1 za Drobinsko.
Žafran L.
VABILO NA VESELO JUR JEVAN JE 99
16. do 18. april: Razstava na Kmetijski šoli
Petek, 23. april: likovna razstava ŠK v avli kulturnega doma
Sobota, 24. april: Jurjev sejem od 8. do 18. ure
Jutjev pohod: odhod izpred OŠ F. Malgaja ob 9. uri
III. Jutjeva revija pihalnih orkestrov ob 19. uri.
Nedelja, 25. april: od 8. ure dalje veselo Jutjevanje v Zg. trgu; ob 12:30 parada konjskih vpreg.
Ponedeljek, 26.aprila:	revija pevskih
zborov in oktetov ob 20. uri v KD
Smučarajanjc na Rogli
Tudi letos smo se učenci športnega razreda OŠ Šentjur skupaj s tremi učitelji odpravili v »zimsko« šolo v naravi. Izpred hotela Žonta smo krenili ob 10. uri zjutraj. Naš cilj je bil Dom na pesku na Rogli. Takoj, ko smo prispeli, smo se udobno namestili in še »napokali« s hrano. Prvi dan na smučišču je vsak prikazal svoje znanje smučanja. Učitelji Vlado, Dejan in Ivan pa so nas snemali s kamero. Sicer pa med nami ni bilo nikogar, ki se ne bi znal peljati vsaj smuk. Dnevi so hitro tekli, snežni zameti pa so nas vedno znova presenečali. Ampak, saj mi smo športni razred in se ne pustimo kar tako zmesti. Zvečer smo si ob toplem čaju ogledali naše vragolije na smučeh, ki so jih posneli naši učitelji, tako da smo lahko analizirali naše napake. Najboljši je bil večer, ko smo vsi skupaj zgradili iglu, pa čeprav je le-ta že
naslednje jutro postal žrtev razjarjenega ratrakista.
Zadnji dan pa je bil še posebej napet, saj smo se pomerili v veleslalomu. Vsi smo se dobro znašli na progi in brez večjih težav premagovali količke. Pri puncah je zmagala Nina Marot pred Vido Fidler in Amadejo Tisel. Pri fantih pa je bil najhitrejši Tadej Pinter, drugi je bil Anže Lorber, tretji pa Matjaž Tanšek. Vsi zmagovalci so bili bogato nagrajeni. Zadnji večer smo zaključili s plesnimi ritmi, ki nam mladim seveda niso tuji.
Žal pa vse lepo hitro mine, dnevi so tekli precej hitreje kot tisti v šoli in že smo se odpravili z nepozabne Rogle nazaj proti domu. Ta teden nam bo zagotovo še dolgo ostal v spominu, saj smo ga preživeli nadvse čudovito.
Sabina Kompolšek in Nina Lipnik
Pričetek tekmovanja v malem nogometu
V	ponedeljek, 15. marca, je bil sestanek predstavnikov ekip v malem nogometu, ki bodo v letu 1999 nastopale v občinski ligi Šentjur.
V	tekmovanje bo letos vključeno 26 ekip, 12 v prvi in 14 v drugi ligi, veteranske lige pa zaradi premalega števila zainteresiranih ekip ne bo.
Vse prijavljene ekipe bodo odigrale tudi tekmovanje za pokal Šentjurja. Sicer pa bo tekmovanje potekalo ob petkih in sobotah od 17. do 22. ure.
V zimskem obdobju je veliko ekip z našega območja sodelovalo v zimskih ligah v občinah Celje, Šmarje in Rogaška Slatina. Rezultati kažejo na to, da se pri nas igra dober nogomet, saj so šentjurske ekipe dosegle lepe uspehe. Ekipa Dramelj je celo zmagala v prvenstvu
občine Celje v kategoriji veteranov. Vzpodbudna je tudi »fairplay« lestvica, saj so si prvo mesto razdelile ekipe Slivnice, Grafike Makrocom in Tajfuna, ki so na 11 odigranih tekmah dobile samo po en rumen karton.
Vsem ekipam želimo obilo športnih uspehov, gledalce pa vabimo, da si pridejo ogledat zanimive tekme pod reflektorji v športnem parku Šentjur.
Ivan Jug
	ŠPORT
■ ' ■ ; 1	
v Kotah |e še šlo po sreči, v voducah pa ne več
Letošnja pozna zima je omogočila smučarskih skokov željnim mladeničem, tako tistim pod dvajsetimi kot onim, ki so pokukali že v peto desetletje, da so si dali duška. Organizirali so dve tekmi, v Kotah, dan kasneje pa še v Voducah, tekmovalci pa so bili več ali manj isti. Bilo jih je malo manj kot za dve desetini.
Praznično v Kotah
Vzdušje v Kotah je bilo tradicionalno podobno tistemu v Planici. Za zabavo je skrbel jezični spiker Vinč, za šankom so točili vse živo, za 50 tolarjev pa so si gledalci lahko privoščili tudi izvrstne krofe, kijih je spekla gospa Leskovšek. Za glasbo sta poleg kasetofona skrbela še Franko in
Mastnak - ali se res imenujeta duo Veseli ventilčki, ali pa je to bila le ena izmed številnih “zajebancij” duhovitega Vinča, ne vem. Več kot sto gledalcev, nekaj jih je bilo tudi iz Šentjurja, seje kar dobro zabavalo. Med njimi sem opazil tudi bivšega slivniškega župana Cmoka in sedanjega Polenška, ki sta bila navdušena nad vzdušjem.
Sam športni del prireditve sta ovirala odjuga in veter. Zlasti mehak iztek je povzročil kar štiri padce, ki pa so se k sreči končali le z odrgnjenim nosom in nategnjeno ramo Slavka Kranjčana, ki je v obeh skokih v konkurenci skočil preko 30 metrov, a obakrat grdo padel. Večina tekmovalcev je skakala v stilu “propeler”, kot je njihovo kriljenje z rokami označil napovedovalec.
V	kategoriji do 17 let je zmagal David Kolar iz Hrastja s skokoma 31 in 29 metrov, pred Srečkom Završkom in Damjanom Antlejem.
V	kategoriji do 23 let je bil najboljši Tomi Leskovšek s Slivnice s 30 in 28,5 metri. Drugi je bil Jakob Skale, tretji pa Jernej Bolha.
V	kategoriji nad 23 let je po pričakovanju zmagal Franc Vodeb, bolj poznan kot Nani. S 33 in 34 metri je bil prepričljivo najdaljši in verjetno tudi najelegantnejši. Drugi je bil Boris Kladnik, tretji pa Henrik Plank. V lepem slogu je skakal Janko Kantužar, kar pa mu pri sodnikih ni prav nič pomagalo in se je moral zadovoljiti s četrtim mestom.
Zaključek je bil seveda v stilu, s kolajnami in nagradami. Slednje so bile sila skromne, tako da sponzorjev tekme ne kaže preveč hvaliti.
Troskok v Voducah
Skakanje v Voducah, ki ga je prizadevno organiziral Janko Kantužar, je nekaj posebnega. Vinč, ki je tudi tu imel glavno besedo, gaje označil kot kombinacijo slaloma in skokov, jaz bi pa k tej kombinaciji dodal še troskok in kaskaderstvo. Iztek skakalnice je namreč valovit in nekateri skakalci so v izteku frčali po zraku več kot na sami skakalnici, večina pa se je v izteku sploh lahko ustavila le s pomočjo spektakularnih padcev, ki so močno zabavali preko 100 gledalcev. Nani Vodeb je celo kar dvakrat preskočil asfaltno cesto, kar kaže na to, da skakanje v Voducah ni mačji kašelj. Če k temu dodamo še, da morajo smučarji pred odskočnim mostom zvoziti še ovinek, potem je jasno, da v Voducah ni šale. Pravzaprav je sploh čudno, da seje le za mladega Lubeja tekma končala z razbito arkado v celjski bolnišnici. Posebnost tekme je gotovo bila 14 letna dolgolaska iz Krivice, Nataša Žafran, kije s 15 metri sicer končala tekmo na zadnjem mestu, je pa pokazala, da nekoliko grozljiva voduška skakalnica le ni tako strašna.
F.K.
KOŠARKARICE BREZ ŽOG
Vse selekcije ŽKK Pletivat so v mesecu marcu zaključile s tekmovanji. Pionirke so nastopile na turnirju najslabših štirih ekip druge slovenske pionirske lige in osvojile drugo mesto, kar jim je prineslo skupno štirinajsto mesto. Kadetinje in mladinke so odigrale še dve zaostali srečanji. Kadetinje so gostovale v Portorožu in bile uspešne ter na koncu tako zasedle četrto mesto v drugi kadetski ligi, medtem ko so mladinke v elitni mladinski ligi bile sedme. V zadnjem letošnjem nastopu so doma brez težav odpravile Sežano.
Kljub koncu sezone se treningi še vedno nadaljujejo, a se pri izvedbi le - teh v klubu srečujejo s težavami, OŠ je namreč čez noč zamenjala ključavnico prostora, kjer so med drugim shranjeni tudi športni rekviziti ŽKK Pletivat. Kot je bilo moč izvedeti, naj bi iz telovadnice izginilo kar nekaj žog in zato je šola zamenjala ključavnico. Krivcev pa seveda zaenkrat še niso našli in vprašanje je, če jih sploh bodo. Vprašanje je, če je res samo domnevna kraja razlog za konflikt. Kakorkoli že, dejstvo je, da klubski športni rekviziti mimo
počivajo zaklenjeni, medtem ko dekleta trenirajo z dvema pravima žogama in nekaj “balonarkami”.
Je pa seveda škoda, da do takšnih dogodkov sploh prihaja. Športniki med sabo zagotovo niso sprti, očitno pa na istih valovnih dolžinah niso nekateri funkcionarji. Če smo že pri ženskem košarkarskem klubu, lahko rečemo tudi to, da je prav absurdno, da za vse njihove selekcije ni prostora v Šentjurju. Pionirke je tako potrebno voziti na trening v Dramlje, ker je tamkajšnja šola bolj gostoljubna.
Morda se bo kaj le spremenilo na bolje. Danes naj bi bila na sporedu skupščina šentjurske športne zveze, ki bi morala biti pravzaprav tista, ki bi skrbela za odnose med športnimi klubi in reševati morebitne konflikte. Skupščina naj bi ŠZ prinesla novo vodstvo, aktivirali pa naj bi se tudi nekateri novi člani in upajmo, da se bo na področju organiziranja športa pri nas vendarle kaj obrnilo na bolje.
L. H.
ŠAH
Februar - Gazvoda
Na februarskem hitropoteznem turnirju ŠD Lipa je ponovno zmagal F. Gazvoda. Zbral je 6 točk, eno več od Biščana, kije bil drugi. Sledijo: Kolman, Potočnik (4), Pišek (3) itd. Po dveh turnirjih je v skupnem seštevku prvi Gazvoda (13,5), za njim pa so Biščan (9,5), Kolman (8), Potočnik, Durdevič in Drobne (6) itd.
Cetina mladinski prvak
Februarja je bilo v ŠD Lipa tudi prvenstvo mladih. Med 10 tekmovalci je zmagal Klemen Četina z 8,5 točke pred Srdič Grego (8), Lavrenčič Urbanom (7), Hvale Alešem (5) itd.
Najboljši med mladimi so se udeležili tudi državnega prvenstva, a tokrat brez večjih uspehov. Še najboljša je bila Urška Srdič, ki je v svoji kategoriji osvojila četrto mesto.
F. G.
Šentjurske
NOVICE
ŠPORT

			
Košarkarji vendarle v končnici
Sedem porazov v osmih tekmah zares ni vzbujalo optimizma, a so Šentjurčani še pravi čas zbrali dovolj moči in tik pred zdajci izpolnili cilje, ki so si jih zadali pred sezono.
Kemoplast je kar nekoliko presenetil z gladko zmago na gostovanju v Krškem in je tekmo s Hrastnikom na domačem igrišču pričakoval optimistično razpoložen. Toda Zasavci so se še enkrat pokazali kot sila neugodni tekmeci in Šentjur je zmago rešil šele v zadnjih trenutkih tekme. Tako gledalci kot igralci so bili zadovoljni, saj jih je, oziroma jih še čaka šest dodatnih tekem, v katerih nimajo kaj izgubiti. Za uvrstitev v prvo ligo nimajo več niti teoretičnih možnosti, zato pa lahko igrajo neobremenjeno, a zaenkrat to še ni prineslo rezultatov.
Ritem tekem v končnici je izredno natrpan, saj se igra vsako sredo in soboto. Na začetku je Kemoplast dvakrat gostoval. V Zrečah so pokazali kar solidno igro, a je to bilo še vedno premalo za kaj več kot poraz s šestimi točkami. Naslednje srečanje je bilo na sporedu v Zagorju
kjer so Šentjurčani še drugič letos prejeli več kot 100 točk in seveda ob takšni obrambi je kaj drugega kot poraz skoraj nemogoče. Prvi del tekme je bil sicer zelo dober, saj je Kemoplast celo vodil, a je v nadaljevanju popolnoma popustil. Minulo sredo je bila na sporedu prva domača tekma končnice z Banexom. Šentjurčani so dobro krenili in na začetku vodili, vendarle so do polčasa malce popustili in Konjičani so ušli na devet točk, česar v drugem delu ni bilo moč nadoknaditi. Končni poraz za enajst točk je bil še kar ugoden, saj so gostje vodili že za več.
Kot smo napovedali, se je v ekipo vrnil dolgo časa poškodovani Vinko Rovšnik, ki je v igro Šentjurčanov vendarle vnesel nekaj več zanesljivosti. Predvsem je bilo to opaziti na tekmi v Zrečah. Največji problem v igri pa je vsaj statistično gledano obramba. Kemoplast je povprečno na dosedanjih 25 tekmah prejel kar 85 točk, kar pomeni najslabšo obrambo v ligi in seveda ni težko biti pameten, kje je vzrok nekaterim kar nekoliko previsokim porazom. Splošna ocena vendarle je, da je ekipa trenerja Pučka dosegla zastavljene cilje in zato bi bilo
krivično kritizirati, čeprav je takole laično s tribune opaziti, da nekatere stvari vendarle škripajo. Še vedno lahko objokujemo prvo letošnjo tekmo z Zagorjem, ko so Šentjurčani nesrečno ostali brez zmage in Vinka Rovšnika, kar se je kasneje izkazalo kot nenadomestljivo. Pozitivno je morda v tem obdobju bilo to, da so veliko priložnosti za igro dobivali mladi igralci, ki bi morda lahko bili deležni tudi večjega zaupanja strokovnega štaba.
Uspešno so sezono zaključili tudi mladinci in kadeti. Prvi so v 2. ligi osvojili tretje mesto, pri čemer ostaja grenak priokus, da bi lahko bili še uspešnejši. Če bi namreč zmagali zadnjo tekmo v Mariboru, bi morda bili celo prvi. Toda na omenjeni tekmi ni bilo v postavi najboljših igralcev, ki so se udeležili treninga članske ekipe. No, kljub vsemu pa bodo imeli mladinci možnost napredovanja, saj bodo nekje sredi marca igrali kvalifikacije za prvo ligo. Kadeti kluba so prav tako kot njihovi starejši kolegi osvojili tretje mesto v drugi ligi, trener obeh selekcij Tomo Golob pa pravi, da je želja mladincev uvrstitev v prvo ligo.
L. H.
zmaga in poraz nogometašev
V	nedeljo, 15. marca, so šentjurski nogometaši pričeli s spomladanskim delom prvenstva v 2. SNL. Dolgo časa je bilo negotovo s kakšno igralsko zasedbo se bodo podali v tekmovanje, a se je na koncu vse dobro izteklo. Vsi izkušeni nogometaši, katerih igranje za Šentjurje bilo pod velikim vprašajem, ostajajo v ekipi vsaj do konca prvenstva. Očitneje k temu nekaj prineslo tudi izboljšanje razmer, če temu lahko rečemo izboljšanje. Igralci so namreč dobili izplačanih nekaj starih dolgov, pa tudi sprotne obveznosti naj bi se zaenkrat izpolnjevale. Seveda pa klub igralcem dolguje še vedno kar lepe denarce, a prvi znaki saniranja težav so vendarle na vidiku.
V	uvodnem srečanju so se naši nogometaši doma pomerili z novomeškim Elanom. Prijetno spomladansko vreme je na šentjurski stadion privabilo le borih 100 gledalcev, ki so za začetek sezone lahko videli soliden nogomet. Šentjurčani so dobro pričeli in večji del prvega polčasa imeli pobudo, ki jo je z lepim zadetkom kronal Uroš Vavdi.
V	drugem delu so se pomaknili v obrambo in se uspešno branili skoraj do konca, a vendarle prejeli zadetek. Gledalci so še jezno preklinjali, ko so jih nogometaši ponovno razveselili. V zadnji minuti srečanja se je v kazenskem prostoru odlično znašel mladi Aljaž Plavsteiner in z močnim strelom zapečatil usodo Dolenjcev. 17 - letni Šentjurčan je le nekaj minut prej vstopil v igro in sploh prvič zaigral na uradni članski tekmi, a takoj pokazal, daje talent.
Naši nogometaši, opogumljeni z zmago, so odšli na gostovanje v Dob pri Domžalah, kjer so jih gostili Zagorjani. V tednu pred srečanjem je imel trener Grbavac veliko težav s poškodbami, tako, daje bila postava na tekmi z Zagorjem močno okrnjena, gladek poraz s 4 : 1 pa zato tudi ni pomenil kakšnega večjega razočaranja.
S prvenstvom so minuli vikend pričeli tudi kadeti in mladinci, kmalu pa bodo z igranjem tekem nadaljevale še druge mlajše selekcije.
Prva lovorika študentom?
Študentski košarkarski klub Šentjur seje uvrstil med najboljšo četverico ekip, ki igrajo v medobčinski košarkarski ligi. V boj za naslov prvaka se je spustil z drugega mesta, kar mu je v polfinalu proti šmarskim veteranom omogočilo odločilno tekmo več (igra se na dve dobljeni tekmi) na domačem igrišču. V finalu pa imajo študentje, v peti sezoni organiziranega igranja, največjo priložnost doslej, da prvič okitijo svojo vitrino s pokalom zmagovalca. Na prvi tekmi so, presenetljivo, v gosteh ugnali
favorizirani Mega bar iz Rogaške Slatine z izidom 93 : 85. Študentje so prikazali daleč najbolj resen pristop do igre to sezono, kar se jim je tudi obrestovalo. Zlasti prvi polčas so odigrali briljantno v napadu. V drugem pa je nastopila vojna živcev, ki so prej popustili domačinom in so zato fizično obračunali z enim od sodnikov; čeprav je bilo večkrat videti, kot da imajo Slatinčani na parketu šest igralcev. Največ košev za študente so dosegli Vukmanič (27), Antolovič (22), Jančič (21), pri domačih pa je daleč izstopal župan Kidrič, ki je dosegel kar 52 točk.
br
Skoraj leto dni je že, odkar je ŠKMŠ ustvaril “Športne igre 98”. ligre so bile zelo lepo sprejete, zato smo se odločili nadaljevati s tradicijo. Zavedamo se, da je bilo prvo leto kar nekaj napak in škripanja v prireditvi, ampak pravijo, da kdor dela, greši.
Polni lanskoletnih izkušenj bomo tako letos športne igre ponovno organizirali. Zadeva se bo dogajala 15. maja v šprtnem parku Šentjur. Discipline ostajajo enake, le odbojko bo zamenjal
mali nogomet. Seveda bo zvečer spet sledil košarkarski turnir lokalnih študentskih klubov, ki je lani zelo uspel.
Naš največji problem lansko leto je bila množičnost, saj je bilo udeležencev glede na pričakovanja bore malo. Zaradi tega smo se letos odločili znižati prijavnine (vsaj dvakrat!). Upamo, da bomo na ta način privabili večje število predvsem domačih športnih navdušencev. Dodatne informacije bodo do vas prišle v naslednji številki Šentjurskih novic, lahko pa jih izbrskate tudi na naši spletni strani (www.kiss.uni-lj.si/skms/). Se vidimo 15. maja!
S. Gazvoda
	NAGRADNA KRIŽANKA	Šentjurske NOVICE
		1
ČlSTllNlCA '*
SESTAVIL:
FRANC
PEŠEC
UNIČEVALKA
ŽELEZA
ŽENSKO
IME
DUŠIK
AVTOBUSNO
PODJETJE
VELIKE
GORILE
VELIKA
IGRALKA
HOLLYWOODA
GOLOB
IVAN
ZDRUŽENE
ARABSKE
REPUBLIKE
NEKDANJI
PREMIER
MARKOVIČ
ZELENICA
V
PUŠČAVI
JUGOSLOV.
LETALSKI
TRANSPORT
GORA
V
SRBIJI
GLAVNA
ŽILA
INDUSTR.
RASTLINA

DRŽAVA
V
AFRIKI
OŽINA V SREDNJI GRČIJI
LIBERALNA
DEMOKRACIJA
VHOD V SAPNIK
MESTO V UKRAJINI
ŠPORTNO
OBLAČILO
UBITI
ČILSKI
PREDSEDNIK
ACO
PEPEVNIK
Ž. IME
ANTON
INGOLIČ
RIMSKI
HIŠNI
BOG
ANGLEŠKA
NIKALNICA
NAJBOLJ
OKUSEN
DEL
SLAŠČICE
VERDIJEVA
OPERA
TOČKA
REKA
V
ANGLIJI
SUNKOVITA
PREMIKANJA
ZEMLJE
ČARGO
NEKDANJI
SOVJETSKI
PREDSEDNIK
EZAV -SIN IZAKA IN
REBEKE
ANTON
AŠKERC
Nagrade za februarsko križanko podeljuje nov frizerski salon KAJA (v tržnici). Nina Cvek iz Šentjurja in Mojca Pleterski iz Gorice si bosta pri "Kaji" lahko enkrat brezplačno uredili svoje pričeske, Matej Tanšek iz Šentjurja pa bo brezplačnega striženja deležen dvakrat!
Dragi moji Planinčani!
Da pogrešate Pepco, sem slišala. Lepo. Jaz tudi vas in zato bom pa spet tu in tam kaj povedala.
Čeprav je bila letošnja dolga zima grozna, pa spet ni bilo tako hudo, da me marčevsko sonce ne bi privabilo spet ven v beli svet. Pa kam naj se takole rahlo razpuščena ženska poda? Kajpada, najprej k našemu oglasnemu panoju; da vidimo, kaj se dogaja na moji Planini. Trikrat sem zaokrožila okrog njega. Nič, ena sama betonska sivina. Mar so na Planini res vsi zmrznili? Seveda ne. Kdo pameten pa še obeša na veliki zvon, pardon, na reklamni steber, svoje početje! Pametni ljudje se ženejo za delom in denarjem. Ob spomeniku NOB vidim borce, ki si pripravljajo drva. Tako je prav, res je brezveze, da tam raste drevje v tri krasne, njih pa zebe. Ob njihovi delovni vnemi mi je postalo rahlo nerodno, pa sem mrknila v Pub, da si ogrejem kosti in pogledam, če so tiste punce res greha vredne, kot se govori. Roko na srce, prav nič me niso zrajcale, in mi sploh ni bilo treba k sosedom čez cesto na očiščevanje. Sem pa
srečala tam greha vrednega gospoda iz podjetniško - asfaltnega lobija, ki sem mu takoj podpisala pristopno izjavo za Janševo stranko. Je rekel, da bomo šli v Šentjur in tam sesuli tamkajšnje pokvarjene janševce, ki nimajo pojma, kaj je to asfaltna baza. Seveda bom šla zraven, če mi res ne bo treba plačati članarine in me bodo tja zapeljali s šefovim Audijem. Treba je pokazati tistim močvirnikom, kaj je načelna politika! Pa tudi sicer moram biti zraven, da ne bi kdo od naših skrivil kakšnega lasu našemu ljubljenemu županu Juriju, ki je zadnje čase naše edino upanje. V tretje tisočletje hoče Pepca po asfaltu, pa naj vsako od tistih kljuset na Vahtarjevi kmetiji vredno za cel štirikolesnik. Pa tudi na Občini bom dobila rahlo službico, pravijo.
Vas pozdravlja bodoča občinska funkcionarka Pepca
Kovalove atletske novičke
Zimsko športno mrtvilo se odraža tudi v redkih atletskih tekmovanjih. Pa vendarle je v mesecu februarju v Kopru potekalo državno prvenstvo v metih. Tekmovanja se je udeležila tudi perspektivna Kovalova metalka Martina Ratelj. Med starejšimi mladinkami je prepričljivo osvojila zlato. Poleg tega pa je nastopila tudi v članski konkurenci, kjer si je s svojim nastopom primetala bronasto kolajno.
Druga novička pa je iz državnega prvenstva v krosu za pionirje (v atletiki se še vedno uporablja ta izraz) ter mlajše mladince, ki je potekalo v Murski Soboti. Nataša Oset je med mlajšimi mladinkami osvojila drugo mesto, družno z Lucijo Novak, pa sta dosegli tretjo uvrstitev. Po končanem prvenstvu pa je bil organiziran tudi miting, na katerem je Klemen Laurenčak v starejše-mladinski konkurenci osvojil drugo mesto.
Menim, da smo lahko na naše atlete upravičeno ponosni, kajti v zadnjem mesecu, so nam pridelali kar lepo število kolajn. Pa srečno do prihodnjič!
Jernej Jančič
Šentjurske
NOVICE
Celje - skladišče
D-Per
18/1999
Do avtobusa suhi
Doma bi bil, pa bi ji
5000007525,3
COBISS o
Potniki, ki uporabljajo šentjursko avtobusno postajo, dajejo pobudo: v deževnih mesecih naj se postavijo ustrezni tuneli od pokritega zavetrja do postajališča, ali pa vsaj taksi služba.
Janez Skoberne podkupuje opozicijo?
Kot goreči zaveznik šentjurskega župana in krščanskih demokratov (pravzaprav predvsem ene njihove vplivne članice) se je na zadnji seji podal v boj za podporo vladajoči ekipi tudi med svetniki LDS; ponudil jim je 10% popusta, če ga bodo izkoristili letos - pri pogrebnem podjetju Žalujka.
Zavrnil krasno ponudbo
Še boljšo ponudbo je dobil predsednik SDS Kovač: predsednik “Ipavcev” Čoki mu je poleg Škobemetovega popusta pri Žalujki ponudil brezplačno “Slovenec sem” na ustreznem mestu. Kovač je ponudbo sprejel pod pogojem, da “Slovenca” zamenjajo z “Lipo”, kajti “Slovenec sem” v izvedbi “Ipavcev” je res preveč žalostna.
Rojena je zvezda
Odkar seje svetnik SLS Janez Škoberne preselil izza mize sekretarja občinskega sveta med navadne svetniške smrtnike, kar poka od svežih domislic. Ena od prijaznejših je tale: “Odlok o povrnitvi stroškov za volitve je zagotovo nejasen, saj sem ga sam pripravil!”
Rojena je nova stranka
Potem ko je že tretji svetnik iz vrst SDS začel kazati znamenja zaljubljenosti v SKD, je na dlani, da bomo v Šentjurju izumili novo stranko: SPD - social puckistično demokracijo.
In še eno preimenovanje
Z nakupom svežih kadrov iz SDS se bistveno spreminjata tudi vsebina in ime vladajoče krščanske demokracije. SKND bi se lepo prečitalo kot Slovenski krščansko nabavni demokrati.
Podsreda	Boč
87,6 MHz 93,7 MHz
ŠMARJE PRI JELŠAH	Sludio	Uprava
Tel.: 063 821-118 Tel.: 063 821-744 internet: http://www.radio-stajerski-val.si	063 821-200	063 821-745
e-mail:	desk@radio-stajerski-val.si	Fax: 063 821-060

L#-.	vež
Janko in Jure iz Dolge gore ^upravna luimumu popestritev v maniri naših dedkov v disku Senica na Ponkvici - z koli in noži. Vse bi bilo lepo in prav, če redar ne bi njune predstave vzel zares; še danes se ne more spomniti, ali jo je dobil z kolom ali vrtno lato.
Delovna inšpekcija jim ne pride do živega
Gospoda P. in B. iz občinske stavbe se niti v sanjah ne “šonirata” delovne inšpekcije. Pravijo, da ju je nemogoče zalotiti pri delu.
Šentjurske novice so odveč
Šentjur je v zadnjem času medijsko dobro pokrit; poleg velikonočnice in ljubljanskega sejma je zlasti opazna dejavnost naše mladine - v črnih kronikah.

d.o.o.
Ljubljanska 26, 3230 ŠENTJUR, Tel./fax:(063)743-151, 741-151
mm
m
mg\
»
as
,»6
M.
»
m

1
m
varčne žarnice
gorilec - plinski
899,00
71.760,00
žarnice 40-100W ^ gQ
OPTIKA
4 OČESNA AMBULANTA
^ftft-063/44 i- SOS
G U C C I
AN N E KLEIN
VERSACE

Gosposka 23, 3000 CELJE - Ul. Leona Dobrotinška 6b, 3230 ŠENTJUR
Največja in najkvalitetnejša izbira okvirjev z eno do deset letno GARANCIJO
OD
VALENTINO
©UMSFR&MCO
FERRE
LUNETTES
Christian Dior
OvaguE