P« psitt pr«|«man : M «tu ifito naprej 26 K — h pol !eta , 13 , — , Setrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V ipravnlätvii prtjomun : za celo leto naprej 20 K. — h pol leta „ 10 , ■ Jetrt , mesec 6.-. 1.70, Za pošiljanje na dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* in insérai e •prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitar ¡evo ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-ciskih ulicah St. 2. L, 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. v. 269. V Ljubljani, v petek 22. novembra 1901. letmk XXIX. Državni zbor. Dunaj, 21. nov. 1901. Češki odgovor. V torek so štiri nemške stranke češkim poslancem v svoji izjavi ponudile kompromis. Nemci so v tej izjavi izrazili zopet znano svojo neodkritost. Parlament, ustava in država so v nevarnosti, torej na delo, da rešimo to troje za — Nemce. To hočejo reči ali vsaj doseči nemški voditelji. Previdno pa zamolče, da žrtvujejo tudi parlament in ustavo, če treba tudi bistvene državne koristi, ako morejo zmešnjave izrabiti v svoje strankarske namene. Ponudili so kompromis, toda brez najmanjše koncesije in usluge. Mnogi so podpisali menico v nadi in z namenom, da je ne rešijo. Naravno, da so včeraj češki poslanci odgovorili, kakor jim je velevala dolžnost in samozavest. Pcpoludne ob 3. uri so se v zbornici zbrali dr. P a c a k, dr. S t r a n s k y, dr. B r zor a d, dr. H e r o 1 d in dr. Kramar kot zastopniki mladočeškega kluba, v imenu konservativnih veleposestnikov grof Sylva-Tarouča, princ Schwarzenberg in grof C z e r n i n, agrarce sta zastopala R a ta j in K u b r. Po kratki razprav^.^glasno odobrili nastopni odgovor na nemški »mani fost« : ■ »Parlamentarna komisija čeških poslancev smatra za svojo dolžnost, da brez ovinkov odgovori na predloge nemških strank. Zastopniki češkega naroda p r.j.,z n a j o, da so parlamentarne r a z m ere resne. Prepričani, kakor nemške stranke, da ne bode mogoče parlamentarnim potom rešiti ograko nagodbo, ako se vlada ne more naslanjati na soglasno voljo ljudskih zastopnikov, zahtevamo, da se odstrani velika krivica, ki se je nam zgodila brez vzroka, proti duhu in besedilu veijavmh zakonov. Dolgo in potrpežljivo smo čakali, da se tudi v notranji službi državnih uradov izvrši v temeljnih zakonih zajamčena ravnopravnost. Ker pa smo po dolgem boju to dosegli (Badenijevi jezikovni naredbi), zato je vlada kršila zakone, ko je (17. okt. 1899) preklicala jezikovni naredbi in češki poslanci zahtevajo v prvi vrsti, da se ta krivica popravi. Mi zahtevamo le to, kar je bilo v veljavi nad dve leti brez vsake škode za državno upravo in brez najmanjše omejitve nemških narodnih pravic. To zahtevamo, ker tudi mi toplo želimo narodnostni mir in s tem hočemo pripraviti tla za rešitev nagodbe in drugih prepornih vprašanj. Češki notranji jezik v državnih uradih je za nas najnujnejše vprašanje, ki omogoči stvarno razpravo o avstro-ogrski nagodbi Ako se to vprašanje odloži, zboljšajo se parlamentarne razmere le za trenotek, nikakor pa temeljito ne ozdravijo. To je sedaj tem nujnejše, ker mora vlada pri obravnavah o carinskem tarifu in nagodbi že vedeti, ali more računati na stvarno razpravo v zbornici o svojih predlogih. Le če vlada to ve, zamore imeti potrebno z a s 1 o m b o prt obravnavah. Veleposestniki so povodom de-želnozborskih volitev sklenili kompromis ter manjšini prepustili znatno število man datov. S tem so torej že iztrgali eno točko iz celote češko-nemškega vprašanja. Češki notranji uradni jezik pa je že nad 12 let v navadi, t rej o tem vprašatiju ni troba dol gotrajnih obravnav. Ako se hitro reši to vprašanje, je mogoča tudi hitra rešitev državnega proračuna in drugih za gospodarsko in državno življenje nujnih zahtev. Odločno pa ugovarjamo, ko se nam predbaciva, da prinašamo vedno nove jezikovne zahteve, in politične želje. Notranji čtški uradni jezik in češko vseučilišče za večino moravskega prebivalstva sta opravičeni zahtevi, to tembolj, ker se za manjšino zahteva nemško vseučilišče. Opravičeno in v kulturnem razvoju vseh narodov uteme ljene zahteve, na katere bi moral ponosen biti vsak v resnici napreden ljudski zastop, ne ovirajo mirnega dela v parlamentu, ampak le ovire tem zahtevam in grožnje z novo o b s t r u k c i j o. Odkrito in lojalno izpovemo svojo misel ter želimo, da bi jo tako tudi vsprejeli in tolmačili. Hočemo se udeležiti razgovorov, kako bi se mogle zboljšati parlamentarne razmere. Ne bodemo posnemali Nemcev, ki se niso hoteli ude ležiti enakih razgovorov, dokler ni vlada preklicala jezikovnih naredeb. Toda mi zahtevamo, da se ne razgovarjamo samo o parlamentarnem kalendariju, ampak brez ovinkov tudi o parlamentu in njegovih razmerah. Ako se nam krivica ne popravi, ako so s primerno pramembo opravilnika no za-preči obetrukcija, vse obljube za bodoče čase nimajo zagotovila boljše bodočnosti. atiri lota že čaka parlament zdravila. Gospodarske zahteve so bile v tem času ravno tako nujne, kakor danes, in državne koristi so bile v isti nevarnosti, ko je ob-strukcija preprečila rešitev nagodbenega pro-vizorija. In vendar vse nevarnosti in škode niso zabranilo obstrukcije. Mi uvažujemo gospodarske potrebe prebivalstva, zato smo tudi mirno sodelovali za zgradbo železnic in vod nih cest. Toda našo nade se niso uresničile. ' Tudi danes ne sihtevano, kar bi ne bila naša pravica in kar bi morda škodilo narodnim koristim drugih. Da bi so odpovedali tej skromni in opravičeni zahtevi, to nam prepoveduje odgovornost, ki jo imamo za narodne koristi in ugled svojega naroda vedno pred očmi. S tem pa je tudi označeno naše stališče. Od vlade in od strankje torej odvisno, kako mi uravnamo svoje na daljne korake v zbornici.« Kdor ta odgovor čeških poslancev trezno presodi, mora se uveriti, da jo sicer odločen po svoji obliki, toda spravljiv po vsebini. Češki poslanci, katerim so se pridružili tudi veleposestniki in agrarci, hočejo reči: Dobro, poskusimo še enkrat. Pridimo skupaj in si vpričo vlade povejmo v obraz, kaj hočemo in zahtovamo. Češke zahteve so jasne in takoj izvršljive. Češki notranji jezik moro vlada v svojih uradih takoj zopet uveljaviti brez najmanjše krivico za Nemce. Češko vseučilišče na Moravskem naj so vsaj za gotovo obljubi. Ako imajo Nemci resno voljo, naj udarijo v roko, in vlada dobi o pravem času proračun ter pripravi v zbornici ugodna tla za razpravo o nagodbi in carinskem tarilu. Češki poslanci so tudi pripravljeni vsprejeti ostrejši opravilnik, ki bi onemogočil obstrukcijo. Ako so Nemci in vlada s tem zadovoljni, dobro; ako no, naj sami odgovarjajo. Clara pacta, boni arnici! Nemška glasila seveda iščejo mej vrstami češkega odgovora raznih pomislekov in izgovorov. Mnogih je strah in groza pred Vsenemci. Radi bi pritrdili, pa se boje strupenih jezikov. Vendar je vsaj za nekaj ur solnce prodrlo temne oblake. Cehi ne bodo ovirali razprav o proračunu, toda moj tem zahtevali določene meje za premirje, ker imajo šo vedno čas za svoj »cjuod non«. sicer pa se danes zopet kažo dejstvo, da časnikarji največ vode skale. Kdaj bi žo bil red v zbornici in morda mir v državi, ko bi časniki vedno ne hujskali, pretiravali in zasukava!!. Taku piSejo češka glasda, da je premirje še jako dvomljivo. Jutri ob eni uri popoludno so naurcč na povabilo predsednika grofa Vettra snidejo vsi načelniki klubov k skupnemu razgovoru, katerega so udeleži tudi ministerski predsednik. Pri tem razgovoru hočejo po poročilih čeških listov češki zastopniki zahtevati: Češki notranji uradni jezik, vseučilišče na Moravskem, zboljšanje deželnih financ na Češkem, odpravo borzno trgovine z žitom na obroke in državnih mitnic ter konečno rešitev zakona o kmečkih zadrugah. Ako izvzamemo češke deželne finance, ki so pač v eni seji no morejo uravnati, so vse druge točko žo zrele. Vprašanje pa jo, ali vlada in Nemci privolijo v vso zahteve. Tako so vlnda brani odpraviti mitnice, a mnogi levičarji žitno tr- LISTEK. Pismo iz Južne Afrike. Priobči! P. K. G. Durban, 26. okt. 1901. (Dalje.) Neapol. — Vrnitev Italijanov s Kitajskega. Posloviva se od ljubeznjivega gospoda, da so odpeljeva za 155 lir 521 km daleč. V Foggiji so presedeva na drug vlak zjutraj ob 5'/, uri. Laški železnici se bolje mudi nego kamniški ali pa vrhniški. Vlak je hitel po krasni ravnini, na kateri vidiš vso polno grozdja, oljk, lavorjev, smokev itd. Oj, to je res divno ! In tu in tam zagledaš dvokolnico z oslom ali mulo. Voza s štirimi kolesi nisem nikjer opazil. Svet se jo kazal čimdalje bolj hribovit, peščen in neobdelan, tam višje v hribih so bilo večje naselbine z obdelanim poljem in vinogradi. Pri mestu Benovento se na mah spremeni priroda: krasna, ne pregledna polja, obsojana s birkom, koruzo, tobakom, paradižovci in drugimi zelišči, vmes pa murbe, jagnjela, smokve, breskve, jablane it 1 Drevje pa veže trta kakor na-vakrižne mostove. Oh, ta rodovita tla, in vendar jo ' udstvo jako siromašno! To spri-čujejo r zoito koče, siromašno oblečeni pre- J / bivaloi, majhna, mršava živina. Poprašam sopotnika po tukajšnjih razmerah in pojasni mi, da so vsa ta polja in vinogradi last bogatih plemičev, da so kmetje le najemniki, katerim pa tako malo od vsega ostane, da komaj životarijo. (Avstrijski Lahi pa tišče tako v Italijo, usmilite so jih, dajte jim še potnino po vrhu !) O povera Italia ! Neapol! To je naval na postaji! In usiljivost! To pa ne dobiš v Avstriji. Za moj ročni kovčok so je pulilo gotovo 20 fakinov. A nobenemu ga nisem izročil. Nek ljubljanski gospod nama jo priporočil hotel llassler, in ko kličeva : Hotel Hassler! se nihče no oglasi. Odideva v »Hotel do Russe«, kjer sva bila prav zadovoljna. Neapola Ti ne bom opisoval, vsaj so vžo drugi Slovenci todi stikali. To pa lahko trdim, da je tukaj čarobno, samo če bi Italijani malo bolje cenili snažnost. Oj ti ciganska umazanost ! Popoludno sem gledal vračajoče so italijanske vojake a Kitajskega. Sprejeli so jih s pravim južnim navdušenjem. Občinstva, vojaštva se je kar trlo ob pristanišču. In vmes društva s različnimi zasta vami. Mod njimi opazim tudi žensko zastavonošo (gotovo jo gojila posebna čatila do katerega vrnivših se vojakov.) Na čelu občinstva jo bil mestni župan. Pozdravil jo vojaštvo med strelom topov, in podal povelj- niku lavorjev vem c v znak junaštva in od likovanja. In zmagoslavni vojaki so korakali v vojašnice med ploskanjem in kričanjem navdušenega občinstva. To jo bil vrišč, da nisem slišal samega sebe. Vojaki so bili prepričani, da zaslužijo tak sprejem, in častniki so odzdravljali na vse strani. O srečen človek, ki živi ob domišljiji! 13. s o p t. L", naprej iz Noapola na morje. Nemški parnik »General« je bil usidran daleč izven luke. Na ladiji je bilo okrog 150 potnikov, največ trgovcev in delavcev za obrežna afriška mesta. Med njimi je bilo nekaj pravcatih Judov, ki so se vračali iz Brazilije, kjer so ponujali in vsiljevali svoje različno blago, v svojo domovino, — in sicer v pravo, — v Jeruzalem. In Judo moram pohvaliti. Kako so molili in prepevali psalmo vso pot! Ob 9 uri bi morali odriniti, a čakati amo morali še pošto, katera je imela zamudo, do prihodnjega dneva. Ob 1. ¡lojioludne zapiska na jiarniku. Avanti! Solnce je pripekalo kakor pri Vas ob sv. Jakobu, morje pa je bilo mirno kakor naslikano. Naš »General« je mogočno plul mimo italijanskega vojnega broduvja, med njim pravi velikani, posebno »Emanuel« in »Garibaldi«. Velikanski topovi so prežali na nas. Vseh ladij je bilo 12, mod njimi 4 lovci torpedov No vem, če so more naša Avstrija ponašati 8 takimi ladijami. Pa nič se ne bojte ! Če bo treba, bote lahko vso preobrnili in zavrtali. Vis! Vis! Lahi ga bodo pomnili. Krasen pogled na Neapol in Vezuv ! Ta je jia tako kadil iz svojo pipe, kakor no more noben naš očka iz svojega vivčka. Vsi smo bili veseli na ladiji. A je žo tako na svetu, da tudi veselje kmalu mine. Nasproti Capri jo začelo pihati po zraku, in morje — ne bodi leno! — se jo tudi vzbudilo, kar dvignilo so je, in imeli smo v jedni uri pravi vihar. No vem, če ziblje tiko katera naših mater svojega otroka, kakor nas jo zibal ta preklic ni »General«. Valovi so krov kar zalivali, da jo tekla voda na drugo stran kakor reka. Morali smo na suho, namreč v kabine, sicer bi katerega val seboj potegnil. Okrog dveh po noči pa jo tudi začelo dremati razposajeno morje. Tri četrtine potnikov so dajalo davek Nojitunu, od mojega tovariša in m ena pa ga ni dobil. 15. sept. je napočilo divno jutro. '7.al mi jo bilo, da sem nekoliko dolgo spal. Prišodši na krov nudil so mi jo krasen prizor: Na desni Sicilija, na levi razupiti Ainbruzzi s sivimi skalami, in vmes posejana sela, vasi in trgi, Srečali smo mm y<> ladij, hiteČih na vso kraje. Na koncu Korziko, dti Ne-apolu. govino na borzi. Vendar pa so zahteve take, da je mogoče premirje, ako je le količkaj dobre volje na vseh straneh. Vederemo. Proračunski odsek. Včeraj in danes je zborovai proračunski odsek ter rešil več točk državnega proračuna. O proračunu ministerstva za deželno brambo poroča baron S c h \v e g e 1, ki na-glaša potrebo reforme vojaškega pravdnega reda. Vojni upravi priporoča, naj «e ozira na koristi kmečkega in obrtniškega prebivalstva ter dovoljuje večje olajšave v vojaški službi kmečkim sinovom. Poslanec K o z 1 o w s k i želi vojaške vaje ob ugodnem čaBU in dopust kmečkih sinov ob žetvi. Dr. Herold graji razvade v armadi glede dvoboja. Poslanec Kaiser zahteva, naj se revnim vojakom plača potnina k vojaškim vajam ter vojaška Blužba zniža za dve leti. Baron Morsey priporoča, naj se zadnji dve vojaški vaji odpravita. Dr. Starzynski želi, da se odpravi prekupovanje potrebščin za armado. Prohazka utemeljuje resolucijo, naj se za armado kupuje naravnost od kmečkih zadrug. Poslanec Robič graja, da polit, obla-stva izrabljajo orožnike za razne tajne poizvedbe. Tako je neki orožnik dobil nalog, naj poizveduje o politični preteklosti nekega prolesorja na mariborskem semenišču. Danes je poslanec P o v š e zahteval, naj se deželam povrnejo troški za orožnike. Tako je kranjska dežela leta 1851 plačala za stanovanja orožnikov okoli 4750 gld., letos pa nad 17.400 gld. Ker so dežele že itak preobloženo, naj država plača stroške za orož-ništvo. Politični pregled. V Ljubljani, 22. novembra. Posvetovanje klubovih načelnikov se je vršilo danes popoludne ob 1. uri. Klu-bove načelnike je sklical k skupni seji predsednik poslanske zbornice grof Vetter. Posvetovanja se je udeležil tudi ministerski predsednik dr. Koerber. O izidu tega posvetovanja dosedaj sicer še ni nič znanega, gotovo je le to, da so posamni načelniki naznanili vladi svoje zahteve, od katerih izvedbe je odvisno potem nadaljnje postopanje njih klubov. Od današnjega sestanka pričakujejo Nemci, da bo odstranilo vse ovire, ki so se stavilo dosedaj razpravi o budgetu, in da so tudi sklene način, kako čim najbolj pospešiti proračunsko razpravo. Češke zahteve. Praška »Politik« se peča v zadnji številki z znano izjavo treh čeških klubov, katero odobrava v celem obsegu, potem pa nadaljuje: Kake zahteve bodo stavile imenovane tri češke skupine, je že popolno dognano. Zahtevali bodo zastopniki češkdga naroda prvič zopetno uvedbo češčine kot notranje uradnega jezika v čeških okrajih, dalje ustanovitev češke univerze za Moravo, tretjič saniranje čeških financ, potem Sestra. Maloruski spisal M. E. Markovič, preložil J. I. (Dalje.) Med tem se ozrem po poti: gruča lju-dij prihaja, i stari, i mladi, i devojke; približajo se mi ter me pozdravijo: „Dober dan!" „Dober dan!" jim jaz odgovorim. „Sedimo in se nekoliko odpočijmo!" Videla sem, da so bili jako utrujeni. „Odkod prihajate?" sem vprašala rdečo, lepo mlado ženo, katera je imela dete v na ročju. „Obljubili smo se. V Kijevu smo bili," mi odgovori. „In kam vas vodi mamka božja in do bra sreča?" „V Demjanovko, ako veste za-njo." „Kako ne bi vedeli za-njo, ko smo sami iz Demjanovke doma ? Torej imamo vsi skupno pot, bodemo šli tedaj skupaj." »Li ne poznate tam kovača Ljašča?" „Ljašča? Kakšen je ta kovač Ljašča? Ne, srce, ne poznam ga; nisem nikdar čula o njem. So pri nas Ljašči, ali ti niso kovači, temveč poljedelci, kot mi." „Vprašaj mene, žena," se odzove stara odprava blanco-termino-kupčije z žitom, petič odprava eraričnih mitnio ih konečno rešitev vprašanja glede kmečk h stanovskih zadrug. Te zahteve naznanijo češki zastopniki v konferenci klubovih načelnikov vladi in Nemcem in od njih izvedbe je odvisno, kako stališče bodo zavzeli češki poslanci nasproti vladi. Post. Barnrelter o parlamentarnem položaju. Imenovani član nemško liber. velepo-sestva je sotrudniku nekega dunajskega lista izjavil, da bo v slučaju, če parlament v kratkem ne prične z resnim delom, vlada razpustila drž. zbor in takoj razpisala nove volitve, ker na odgoditev drž. zbora več ne računa, posebno še radi tega, ker bi to neugodno vplivalo na Mažare. Mož je vedel dal|e povedati, da je tudi vladar edino le za razpust. Avtonomni carinski tarif. Ta teden so se pričela v Budimpešti pogajanja mej carinskimi delegati avstrijske in ogerske vlade, katerih se pa udeležujejo tudi obestranski ministri za trgovino, poljedelstvo in finance. Vrši se torej sedaj tako-zvano drugo branje carinskega načrta. Zastopniki obeh vlad so bodo skušali zediniti v posamnih tarifnih točkah, posebno pa spra viti kolikor možno v soglasje kmečke in industrijske interese, ki pridejo torej v prvi vrsti v poštev. Potrebna edinost mej obe-stranskima državnima polovicama se mora čim preje doseči, ker če bi temu ne bilo tako, bi Ogri na podlagi svojega samostojnega tarifa pričeli pogajanja z inozemljem. To bi pa po mnenju ogerske liberalne stranke pomenilo veliko gospodarsko nesrečo ne samo za Ogersko, marveč za celo monarhijo. Skupni avtonomni carinski tarif mora biti pod streho pred koncem prihodnjega leta, ker na njegovi podlagi so leta 1903 prično pogajanja z zunanjimi državami glede obnovitve trgovinskih pogodb. V zadevi zavoda sv. Jeronirna poročajo iz Vatikana: Kardinal Rampolla je naznanil grofu Vojnoviou, zastopniku črnogorske vlade, da je sv. oča voljan, če temu ne bo nasprotovala Avstrija, v toliko pre-meniti znano pismo »Slavorum gentem«, da se bo glasilo mesto »pro croatica gente« odslej »pro croatica et serbica gente«, s či mur bi bilo ustreženo tudi želji črnogorskega kneza. Ker pismo še ni bilo oficijelno objavljeno, se še vedno lahko kaj premeni. Seveda znanim »Dalmatincem« tudi ta korak ni povolji. Sklenili so vložiti energičen protest pri italijanski vladi, kakor tudi v parlamentu proti vmešavanju Črnogorcev v tej zadevi. Po mnenju tega odbora nobena vlada nima pravice vmešavanja. Nadzoro-valno pravico bi imela k večjemu italijanska vlada, ker se nahaja vse imetje zavoda na italijanskih tleh. Vladi sami je seveda tudi skrajno neljubo, da se drzne črnogorsko odposlanstvo priti v Vatikan in s tem nekako oficijelno priznati civilno pravico Vatikana nad zavodom. Kaj neki še le poreko laški nestrpneži, če tudi srbska vlada od- žena, deleča kruh med deco, katera je bila okrog nje, in prijazno me pogleda. „Jaz še pomnim kovača Ljašča, pa tudi njegovo ženo sem poznala ... naj jim bode zemlja lahka kakor pero! Dobri ljudje so bili ti ranjki!" „Ali so že davno umrli, žena ?" „Davno, moje srce! Bode že dvanajst let od tega. V istem tednu sta oba umrla; ker sta se tako zvesto ljubila, tudi živeti nista mogla eden brez drugega. Najprej jo umrl on, za njim ona; ob enem so ju pokopali. Znabiti si ju mislila obiskati? Morda si jima rojakinja? Ker ona je od daleč prišla." „Da, k njima sem hotela iti, žena, aii nimam sreče." „Naj se te Gospod usmili! A kam si namenjeno, srce?" „Grem iskat službe, pa sem mislila, da mi jo bodo moji sorodniki poiskali, a sedaj, uboga moja glava, nič ne vtm, kaj naj začnem." „Nikar se ne žalosti, žena! Jaz ti bo-dem našla službo. Pridi k našemu očetu Ivanu v službo! Jaz sem bila pri njem krščena in venčana in še sedaj živim pri njem, pa če Bog da, bodem tudi umrla pri njem. pošlje odposlanstvo v zadevi sv. Jeronim-skega zavoda. Novi turški veliki vezir. Kutšuk Said-paša je sedaj žo četrtič splezal na to mesto. Kot tak je bil že več krat v resnem razporu s sultanom. Posebno hudo se mu je godilo v letu 1895, ko je pred sultanom moral bežati v angleško poslaništvo in ostal tam tako dolgo, dokler mu ni dal Bultan zadostnega osebnega varstva. Morda se mu tudi sedaj ne bo godilo dosti bolje; mož je namreč precej svojeglavem Angleški parlament se snide, kakor je sedaj definitivno določil minist. svet, dne 16. januv. prihodnje leto k rednemu zasedanju. Morda sta Salisbury in Chamberlain toliko naivna, da pričakujeta do tedaj konca južno-afriške vojske. Vse je radovedno, s kakimi čutili se bodo sestali v zbornici zastopniki angleškega naroda, ki toliko žrt uie za vojno z Buri, a še dosedaj nima pred seboj vidnih spehov. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. Sinoči se je pela prvič v našem gledališču romantično-koinična opera v treh dejanjih, AlessandroStradella, katero je res umetniško uglasbil F. p I. Flo-tow, na našem odru že dobro znan m pri ljubljen po svoji «Mart i«. Benečanko Leonoro ljubita pevec Ales-sandro Stradella in bogat trgovec, njeni varuh Bassi. Zadnji jo hoče poročiti, a ona ga sovraži, vroče pa l|ubi mladega pevca, ¿ato pobegne ž njim zadnji večer pred poroko. Stari Bassi hoče na vsak način Stradella umoriti in nevesto dobiti nazaj. V to najme dva bandita, ki hitita za beguncema in jih ludi najdeta v gorski vasici blizu Rima, ko se ravno vrši poroka mladega para. Pri svatbi skleneta ženina umoriti, a ta ju tako očara in gane s svojim petjem, da ne izvršita črnega naklepa. Kmalu pride Bassi misleč, da je njegov tekmec že mrtev. Ko pa se prepriča, da še živi, obljublja bandidoma vedno več denarja, pohlep zmaga njiju blage čute in vsi trije se skrijejo, da umore mojstra pevca iz zasede. — Alessandro pride in zapoje krasno pesem Devici Mariji, ki jo prosi iskreno zase iu vse zapeljane in skesane grešnike. Morivci se priplazijo, toda pobožni, goreči in vzneseni spev Aiessandrov jim tako seže v srce, da pustijo morivno orožje in pro-Bijo pevca odpuščanja, potem pa skupno za-pojo čarobno himno v čast Materi božji. Lahko trdimo, da se bo ta za nas nova opera udomačila tudi v slovenskem gledališču. Saj je v njej toliko lepih milobnih, pobožnih, a tudi veselih, poskočnih in vročih melodij, iz katerih odseva velika, gorka italijanska daša, polna čiste poezije. Včerajšnja predstava je splošno zadovoljila. Pravega umetnika se je sinoči zopet pokazal g. Olszewski. Posebno finale — krasni spev do Bogorodice — mu )e privrel naravnost iz srca. Ž njim je duše poslu-šavcev kar pričaral v nadzemoljske višave. — Tudi gdčna Nt orni je kot Leonora pela izborno. Pohvaliti jo moramo, da izgovarja čisto besede, česar pri nekaterih drugih igralcih, ki se svojih ulog bolj malomarno nauče, pogrešamo. No, mala nezgodica pa se ji je vendar pripetila. Prijjravila sta jo v smeh strgana bandita s svojim smešnim ve denjem in kmalu bi ji bil pošel glas. — Kako dobri so ti ljudje, domači in priprosti! Samo dva sta in oba sta zelo stara. Bila jo tudi hči, pa sta jo omožila, ali ni dolgo gospodarila. Za njo je ostala mlada deklica, in stara jo imata pri sebi kot svojo vnukinjo. Krasno je to dete, krasno. Oče Ivan je že jako star in slep že nad devet let, ali božje službe le noče opustiti. Vladika je zvedel, da slepi starec opravlja božjo službo in mu je to prepovedal. Ali ljudje so prihajali kar v trumah k njemu in ga prosili, naj mu pusti. „Dobri liudjp," jim odgovori vladika, „ker vam je tako drag, mu ne bodem branil stati pred prestolom božjim do konca njegovega življenja, samo prepričati se moram na svoje lastne oči, li slepi starček dobro opravlja božjo službo ali ne." Prišel je vladika in zahvalil Boga, ker je slepec tako točno in dobro opravljal božjo službo m ga je blagoslovil s križem svetim . . . Pojdi k njim žena, ne bode mnoga dela. Ga li bode obilo, hočem ti jaz pomagati." „Hvala vam, moja ljubeznjiva ženica. Naj vam Gospod Bog da vse dobro!" „No, sedaj se nahranimo, potem idemo pa dal|e. Danes bodemo žo doma prenočili, ako Bog da." (Dalje prih.) Bandita gda Krampera in Wddner sta vzbudila mnogo smeha. G. Wddner naj vendar pride enkrat s svojim glasom iz grla na dan! V. Vašiček je v ulo^i Bassija ugajal. Zbor je pel še dosti dobro, a vendar tako ne poje več, kakor je pod vodstvom prejšnetra kapelnika. Ne vem, kaj je temu vzrok. Udeležba je bila precejšnja, a še večji bi bilo pričakovati pri tako krasni operi. — Prihodnja predstava bo v soboto. L. L. Dopisi. Z Bizeljskega na Štajerskem, 17. nov. Ogenj na Bizeljskem je vničil v nedeljo večer 17. t. m. ob 9. uri gospodarsko poslopje posestnici Katarini Degen. Urnosti c. kr. orožnikov kakor ognjegaseov zahvaliti se je, da so okolu 15 polovnjakov t. j. 75 veder vina rešili, ker klet je bila tudi zraven. Bizeljsko vinojevže od nekdaj slovelo in je bilo daleč na glasu. Pridelalo se ga jo vedno veliko — a sedaj ko so Bi-zeljčani povsod vže amerikansko trto zasadili — ga pa še več pridelajo. Tudi letos ga je obilo in je tudi po kakovosti dobro. Dasiravno se ga je vže mnogo pokupilo, še vedno pričakujemo vinskih kupcev. Prodaja se 17—25 kr. liter. Kdor hoče v resnici dobro kapljico piti — ter jo tudi po drugod kot dobro kapljico prodajati, naj pride na Bizeljsko, tam jo gotovo najde. Vreme smo imeli tukaj na Bizeljskem izborno lepo. Zadnja dva dni, v petek in soboto se je temperatura vsled velikega dežja znižala — tako, da je v nedeljo nekaj minut prvi sneg naletaval. Sotla je zopet vse preplavila — ter ozimini naših faranov ob njej stanujočih — gotovo ni koristila. Kedaj neki bode vže vravnana nje struga ? V Gradcu poznajo naš denar ter jim dobro tekne — a naših potreb pa ne poznajo — ker se o njih natanko ne poučijo. Bog dal, da bi slov. Spodnjištajer vže enkrat sam s svojim denarjem smel gospodariti, ker on svoje lastne koristi in potrebe najbolj pozna. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. novembra. Za vseučilišče v Ljubljani bo v Kranjskem obč. odboru danes večer seja. Peticijo za vseučilišče je odposlalo slov. pevsko društvo »Nanos« na Gočah. Korošci za slovensko vseučilišče. Iz Calovca, 21. nov. Peticije za slov. vseučilišče v Ljubljani so doslej odposlali s Koroškega sledeči zastopi in društva: »Kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«, obč. predstojništvo na Bistrici ob Pliberku, obč. predstojništvo v Ško-fičah, obč. predstojništvo v Logavasi, krajni šolski svet v Skofičah, hranilnica in posojilnica v S:nihelu nad Pliberkom, podružnica sv. Cirila in Metoda za Pl.berk in okolico, obč. odbor na Jezerskem, obč. predstojništvo Medborovnica, hranilnica in posojilnica v Glinjah, požarna bramba v Glinjah, krajni šolski svet v Glinjah, obč. odbor Sele, hranilnica in posojilnica v Tinjah, obč. odbor Globasnica, krajni šolski svet Globasnica, hranilnica in posojilnica za Št. Lenart pri sedmih stud ncih in okolico. Slava! Naj kmalu sledijo še drugi! — S posebnim veseljem pozdravljamo prepomenljivi korak preč. g. Jan. Wieserja v Velikovcu, ki je na tako odličen in dejanski način pokazal svoje simpatije za slovensko vseučilišče! Kakor ob tolikih drugih prilikah je odlični rodoljub pokazal tudi ob tej priliki svojo požrtovalno ljubezen do slovenskega naroda ! čast in slava mu ! Izjave za slovensko vseučilišče. Zupan Hribar je razposlal vsem občinam vzorce za prošnje za vseučilišče s pozivom, da naj jih pošljejo njemu. Mi smo sami pozvali občino in društva, in zaradi dobre stvari nismo nasprotovali temu, da se pošljejo Hribarju in ne komu drugemu, da bi z neslogo ne kalili cele akcije. Župan Hribar je pa tako — takten, da imena občin, ki mu pošiljajo prošnje, objavlja samo v »SI. Narodu«, kot bi bile vse te občine liberalne. Z več strani z dežele se nam piše, da so županstva vsled tega postopanja razžaljena in protestirajo, da se jih samo v omenjenem listu objavlja. Več občin zaradi tega noče poslati prošnje, ker je poziv prišel baš od Hribarja. Tudi nimajo občine toliko časa zaupanja v to akcijo, dokler je Hribar % dr. Tavčarjem in baronom Schweglom v politični zvezi. Zato naznanjamo občinam, da ie najboljše, če pošljejo prošnje svojemu drž. poslancu, tudi naše uredništvo rado postreže, da pridejo prošnje po pravih možeh tje, kamor so namenjene. Čast slovenskim kmetom! »Slovenski Gospodar« piše: »Oglasila so se torej na Spod. Štajerskem za vseučilišče najprej naša politična društva na kmetih. Politična društva v naših središčih v Celju, v Ptuju, v Mariboru, kjer je mnogo razumnikov udov, pa molčijo. To je že več kot škandal! Kadar so volitve, takrat so ta društva prva n a nogah, da postavijo kandidate, kadar se je treba potegniti za narodne ideale, takrat jih ni. Priznati moramo sicar dobro voljo mariborskega političnega društva, ki je sicer naredilo naskok, a se je vsled nebrižnosti v širjih krogih ponesrečil. Lahko rečemo, slovenske zahteve razumevajo se pri nas najbolj v kmetskem taboru. Aa to pa, vrli kmetje, vrle kmetske občine in politična društva, le vrlo naprej. Držite visoko vseslovensko zastavo ! Zahtevajte slovensko vseučilišče « Osebne vesti. Poročila sta se v Slo-vengradci Alojz F i e d 1 e r, inženir drž. železnic, in Vilhelmina V i e r 11, hči tovarnarja Vincenca Vierll. — V mariborsko bogoslovje je sprejet abiturijent g. Fr. L e t o n j a. — Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici posestnik Josip Š o 1 i n c. — Na Videžu pri Slov. Bistrici je izvoljen slov. županom veleposestnik I I a j s e k. Šolske vesti. Poročali smo že. da je Nj. Vel. cesar imenoval g. Štefana Križ-niča, ravnatelja na goriškem ženskem iz-obraževališču, strokovnim udom c. kr. deželnega šolskega sveta goriškega. Zdaj pa doznajemo, da mu je minister za uk in bogočastje poveril tudi posle deželnega šolskega nadzornika za slovenske ljudske in obrtne šolo v mestu Gorica, v goriški okolici in v gradiščanskem političnem okraju. — Na šoli Karčovina - Leiters-berg sta nastavljeni kot učiteljici gospa Viktorija Lichten\vallner in gdč. Mila Schreiner, kot učitelj gospod R. pl. Kankovsky. V Laporje je prišel kot učitelj gospod Anton H r i b o r n i k. — Izpite učne usposobljenosti so pred mariborsko izpraševalno komisijo v novemberskem terminu naredili za slovenske ljudske šole sledeči gospodje in gospice: C-ajnko Avgust, Cernej Ana, Fiso-litsch Gabrijela, Jankovič Alojzij, • Kalschek Ana, Ivukovec Elizabeta, Lebar Franc, Luk-man Ivan, Majerič Marjeta, Mavrič Karol, Namestnik Anton, Osenjak Marija, Pavlič Milena, Petovar Terezija, Preskar Roza, Sa-jovic Terezija, Urek Ivan, Valenčak Marija in Wudler Rudolf. Nemških kandidatov oziroma kandidatinj je bilo 9. — Blagoslov-ljenje nove šole v Gotovljah se je radi velike povodnji preložilo na nedeljo 24. novembra. Iz celovške škofije Razpisane so do 24. dec. Bledeče fare: Radentein, Št. Jožef na Trati (s Sattendorfom), Freže (s Št. Pavlom), Nemški Plajberg (s sv. Duhom), "VVeitensfeld (s Zammelsbergom), Št. Danijel nad Pliberkom (s Strojno). — Do 28. dec. je razpisana župnija Brdo. — č, g. J. Palle, župnik v Merčah, je postal župnik v Ober-miihlbachu. — Prestavljena sta č. gg. pro-vizorja: A K a p 1 a n iz Mostiča na Visoko Bistrico, in K. II r a b a iz Visoko Bistrice v Vogrče. — Pri kapitlju v Velikovcu jo raz pisan kanonikat. Umirovljen je na lastno prošnjo mestni ubožni zdravnik g. dr. Jožef Derč. Mesto mestnega ubožnega zdravnika je razpisano do 30. t. m. Ponovljeni koncert „Glasbene Matice". Da se težka B e ethovnova skladba »M i s s a s o 1 e m n i s« bolje razumeva in si jo občinstvo ložje obdrži v spominu, napravila se je poljudna razlaga s pridejanimi »motivi». Tudi latinsko besedilo se je natisnilo in pridejal se mu jo dobeseden slovenski prevod, ki je tako stavljen, da stoji pod vsako latinsko besedo dotični slovenski prevod, s čimer bo gotovo onim ustreženo, ki ne umojo latinščino. — Cene prostorom so kakor zadnjič, sedeži se dobe v trgovini g. Lozarja in na večer koncerta pri blagaj« niči. Začetek koncerta bo v nedeljo točno ob 5. uri popoldne, konec še pred '/,7. uro. Pasijonske predstave v „Katol. Domu". Kristusovo trpljenje je predstavljala včeraj starobavarska družba v dvorani »Katol. Dama«. Prizorov je bilo 15, ki so se vsi izvrstno posrečili. Priznati moramo, da nismo pričakovali tako ukusnega in naravnega predstavljanja. Obleke igravcev so bile jako primerne in dostojne. Videlo se je zlasti, da igrajo vse sodelujoče osebe z občutkom in prepričanjem. Gledavcav je bilo skoraj polno dvorano, večinoma rodbine z otroci. Drevi in jutri večer ob '/>8. uri se bo ponavljala ista predstava. Ustanova. Nedavno umrli c. kr. vladni svetnik gospod Ivan M ah ko t je v svoji oporoki zapustil 4000 kron za ustanovo, do katere bodo imeli pravico učitelji, ki bo morali opustiti službo radi bolehnosti pred desetimi službenimi leti, dalje oni učitelji, ki so radi bolehnosti bili umirovljeni pred 40. službenim letom, in konečno oni učitelji, ki se nahajajo vsled bolezni ali drugih vzrokov, katerih niso sami zakrivili, v bedi. Preveliko naglico je razvila policija na Reki v zasledovanju budimpe&tanskega defravdanta Kecskemetyja. Prijela je putovalca tvrdke s klobuki E. M a z u r z Dunaja, ki je defravdantu podoben. Na Raki je aretacija vzbudila silno senzacijo, a skoro se je pokazalo, da policija nima pravega v rokah. Trgovski potnik, ki je Kecskemetyiu podoben, se je na to pripeljal v Ljubljano, tu ga je pa policija zopet prijela. Celo h Kassigu so nekateri leteii za njim. Mož je tudi ljubljanski policiji dokazal svojo nedolžnost, a miru vsled svoje velike podobnosti s Kecäkemetyjem tudi v drugih mestih ne bo imel pred policaji. Vihar razsajal je dne 16. t. m. zelo po ribniški dolini, ter napravil precejšnjo škodo. Poleg druzega odtrgal je cerkvi sv. Ane komaj julija meseca 1. 1. na novo z bakrom krito streho zvonika. Isto treščilo je s tako silo na tla, da se jo močni hrastov Bteber, koji nosi ošpičje zvonika, na tri dele prelomil. Ta nesrečo deležna je pjleg drugih vasi tudi pred krakim pogorela Gorenja vas. Ogenj. V vasi Voglavlje blizu Trebe-levega je, kot smo že omenili, dne 20 t. m. ob 9. uri dopoldne nastal ogenj, ki je vpepelil eno hišo, pod, dva hleva in dve žitnici posestniku Marku Ljubiču. Poleg tega je zgorel en kozolec, 18 ovac, 3 prašiči, žito, krma in več orodja. Škodo cenijo na 5000 K, zavarovan pa je bil pogorelec za 2000 K. Ubegel je 241etni prsestnikov sin Fr. Jordan iz Roje pri Št. Jerneju, ki ga zasledujejo radi tatvine. Preložitev sejma. Letošnji letni sejm v Urnomlju, ki bi se moral vršiti 24. dec., je za letos preložen na 17. decembra. Utopljenca so našli pri Gostinci, župnija Dol v ljubljanski okolici. Utopljenec je delavec Gerne, ki je pri Medvodah utonil v Savi. Tiskarstvo. Na Dunaju se bodo jutri pričala pogajanja o novem tarifu za stavce, ki stavijo s strojem. Pobalinstvo nemško-nacijonalnih dijakov. Včeraj je napadlo nad 200 nemških buršev 7 članov nemškega katoliškega društva »Caroline« pred anatomičnim institutom. Nemški katol. dijaki so se branili, dokler jim je bilo mogoče nasproti tolikemu številu nasprotnikov. Nemški nacionalci, ki so že prejšnji večer dejansko napadli najmlajšega člana »Caroline«, so napadli nemške katol. dijake zaradi ostentativnega nastopa nasproti rektoratu. Nastop namških katol. dijakov proti rektoratu je bil — po mnenju nemških nacionalcev ostentativen, ker so zahtevali svoje pravice pri inaugu-raciji rektorjevi. Nacionalci so zahtevali od katol. dijakov, da odlože čepice in društvene trakove. Ko nemški katoliški dijaki tega niso hoteli storiti, vnel se je hud boj, v katerem so nacionalci strgali katol. dijakom društvene znake in jih hudo pretepli. Nato je »zmagonosno« kričalo nad 200 nacionalcev za 7 »Carolinci« : »Beim Lueger beschweren 1 Heil Lueger«. Nato so zapeli: »Kyrie Eleison« in ono zaničevalno pesem :j > Schön und heiter wiir's, wenn die Studenten — statt Rapier mit Rosenkranz in Hünden, — zu zwei und zweien — in Litaneien —■ zur Procession hinzieh'n — das hält' Sinn. — Nemško nacionalno dijaštvo je že na visoki stopinji — surovosti. Tožba proti Girstmayerju. Girat-mayer Francelj se bo moral dne 23. t. m. zagovarjati pred sodiščem v Ptuju zaradi nekih besed, izgovorjenih v ptujskem obrt. društvu, s katerimi se je čutil naš deželni odbor razžaljenega. Izpred mariborskega porotnega sodišča. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen 26letni strojni klučavničar I. Soršič, ki jo mizarskemu pomočniku Fr. Langu iz Studenic ukral dedščino, na tri leta težke ječe, poostrene s postom in težkim ležiščem. 24letni Mat. Lukovnjak jo radi uboja dobil sedem let težke ječe, poostrene s postom in težkim ležiščem. Zborovanje slovenskih kmetov. Katol. polit, društvo za slovenjebiitriški okraj bo zborovalo dne 24 t. m. v Makolah v po-sojilniških prostorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Govorila bosta kmet I. O n i č , predsednik društva in kmet Fran Mlakar iz Hošnice. Srebrno poroko sta pri Sv. Kunigundi na Pohorji v sredo obhajala vzpodbudno v cerkvi in veselo v krogu svojih prijateljev doma vrla zakonca Potnik-Lavičnik. G Jurij Potnik je član okrajnega zastopništva v Konjicah, v domači občini pa ni častne službe, ki bi je jubilarij ne bil že opravljal. Podružnični shodi. Na Koroškem imajo prihodnjo nedeljo 24. nov. kar tri Ciril Matodove družbe svoje shode, namreč ona za S t. Štela n ob Žili pri Pečku v bmolčicah ; ona za R o ž e k pri Vojtu v Puhmi (z igro „Zamujeni vlak"); ona za Tolsti vrh pri Ehleitnarju v Fari ob Pre-valjah. Izid prvotnih volitev na Gori škem V tolminskem okraju je zmagala »Slogina« stranka v B o 1 c u z 1 volivnim možem, vLoguzl, vSočiz 1, v T r e n t i z 1, pri S v. L u c i j i s 5, na Libušnjem s 3, v Cerknem z 12, na Št Viški gori s 4, Šebrelje z 2 volivnima možema. Zmaga »Sloge» v tolminskem okraj u je zagotovljena. — V goriškem okraju so zmagali sijajno v Po d gori s 7 volivnimi možmi, v Cerničah b 3, včepovanu z 2, v Št. Ferjanu s 5, vŠempasu s 5, vVrtovinu z 1, v Kamnjahz I, v Skriljah z 2, naVogerskem z 1, v S v. K r i ž u s 6, v Lokavcu s 3 in v Š t. Petru s 3 volivnimi možmi. — Kakor je videti, bo vrla goriška okolica volila skoraj enoglasno » S 1 o g i n e « k a n d i d a t e. Razpisane deželne službe. Goriški dež. odbor razpisuje služba dež. inženirja, uradnikov pri dež. knjigovodstvu in uradnikov za dež. pisarno na podlagi štatuta od II. julija t. 1. Prošnje je vložiti da 15. decembra. Predsednikom goriške kmetijske družbe je izvoljen goriški deželni glavar dr. Pajer. Nenadoma umrl je v Rubijah gosp. Gregor M r o v 1 j e , oskrbnik mlina barona Bianchija. Zadela ga je kap. Komponist in kapelnik 'Strauss odlikovan, Dunajski župan dr. Lueger je včeraj izročil komponistu in ravnatelju E Iv Straussu veliko zlato Salvatorjevo svetinjo tar v svojom nagovoru rekal mej drugim : »Vi ste vedno pokazali, da ste dober kri-stijan in da sočuvstvujeto z velikim delom dunajskega prebivalstva. Tak pogum, in p o g u m a j e treba, ako se hoče kdo dandanes pokazati javno kot k r i b t i j a n a , mora d o b i t i t u d i priznanje, kakeršno z a s l u ž i«. — Odlikovanec je nato odgovoril, da je vedno rad zastavil svoje interesa veri, kadar je bilo potrebno. * # * Prvi.snežni zameti. Na severno zahodnem Češkem je padlo to dni toliko snega, da so snežni zameti ustavili nekaj tovornih vlakov na progi. Monier — oproščen. Znani francoski aristokrat in bivši prefekt Marcel Monier, ki ie bil obtožen radi krutosti proti svo|i sestri, katero je imel dolgo vrsto let zaprto in j e popolnoma zanemaril in sestradal ter ie bil pri prvem sodišču obsojen na 15 mesecev ječe, je sedaj pri prizivnem sodišču v Parizu — oproščen. Dijaški nemiri v Atenah bo se zopet ponovili. Prišlo j« do boja med orožni-štvom in diiaki. Nekateri dijaki so streljali na orožniitvo. Dvajset dijakov in nekaj civilistov je ranjenih. Stejnova soproga prognana. Angleži so soprogo predsednika Oranje države Stejnovo prisilil1, da je morala kljub svoji bolehnosti s svojimi peterimi otroci zapustiti Južno Afriko. Ukrcati se je morala na ladijo, ki je odplula v Evr< po. Koliko zasluži parobrod v Ameriko. Pred kratkim časom je priplul parnik »Oceania« v Novijork in sicer iz Bremskega pristanišča in na njem so bih vsi prostori za popotnike zasedeni in razprodani V L razredu je bilo 357 oseb in 38 poslov v II. 259, v III. 1300 oseb. Plačalo se je : v I. razredu po 800 K (285.000 K), služabniki po 240 K (9120 K), v II. razredu po 200 K (51.800 K), v III. razredu po 120 K (156.000 kron). Vse osebe so plačale 502.520 K. Stroški, ki jih ima parnik, so proračunani na 140.000 K. Zaslužila je tedaj ta ladja pri sami vožnji, ne glede na dobiček pri jedi, pijači itd. okroglih 362 520 K. Telefonska in briojavna poročila. Dunaj, 22. nov. (0. B.) Poslanska zbornica jo danes nadaljevala razpravo o nujnem predlogu proti kongregaui-jam. Govorila sta Koinarovski in Fuchs proti in Tavčar za. Potem se je seja prekinila za eno uro in pričelo posvetovanje načelnikov klubov, ki se ga udeležuje tudi rainisterski predsednik. Razgovor je o pospešitvi parlamentarnega dela. Dunaj, 22. nov. V današnji seji je kot prvi govornik Poljak K o m a-r o w s k i polemiziral proti progovorni-kom in zavračal napade na katoliško cerkev in na samostane. Govoril je tudi dr. T a v č a r za vsenemški predlog proti katoliškim redovom. Tavčarjev govor. Dunaj, fi. nov. Tavčarjev govor, v katerem je grozno udrihal po katol. duhovščini, je posebno pri Vsenemoih in soc. demokratih našel glasno priznavanje. Soc. demokrat Schuhmeier in Vsenemca Hauck in Malik sta Tavčarja podpirala z glasnimi mejklioi. Za Fuchsom, ki je govoril zoper vsenemški predlog, dobi besedo Tavčar. Najprej polemizira zoper dr. Hru-bana in pravi, da je oni grof Monta-lembert, ki ga je Hruban citiral v prilog !*at. cerkvi, umrl s kletvijo na kat. cerkev. (Žičkar: „Saj to je bil drugi Montalembert!") Ako glasujem za nujnost predloga, storim to zato, ker ima naš zakon glede samostanov in motenja vere velike vrzeli, in je zadnji čas, da se te zakonito zarnaše. Med slov. narodom se zadnji čas razmere boljšajo. Kranjsko je duhovščina nahuj-skala v verski fanatizem, kakor ga .še v srednjem veku ni bilo. Agitacija duhovščine neobrzdana. Na čelu ljubljanski knezoškof. Klerikalizern škoduje ljudstvu gmotno in dušno. Bojeviti ljubljanski škof je naložil ljudstvu harač, da bi ustanovil celo vrsto duhovskih zavodov. V pastirskem listu je škof pozval duhovščino, da naj z vsemi sredstvi iz ljudstva izžema denar in dela zlasti na to, da mu v oporokah zapušča denar. Neko nemško gospo so pregovorili, da je zapustila celo premoženje za ustanovitev samostana. Interveniral je drž. poslanec dr. Šusteršič. Samostanski bratje iztikajo kakor psi vohuni za hra-nilničnirni knjižicami in si jih prilastu-jejo, kjerkoli zaslede kako starko na smrtni postelji. Na Kranjskem in po vseh slovenskih pokrajinah nima klerikalizern nobene drž. kontrole. Radi tega je slovenski narod strašno zabit in jo zaostal za celo stoletje. To je zakrivila država, katera ni z železno roko zatrla predpustnih budalosti klerikalizma. Glavni vzrok te nesreče je ta, da se verski misteriji brezvestno izrabljajo za politično agitacijo. Že leta in leta se s prižnic ne sliši več božja beseda. Pridige so hvalospevi katoliško-narodni stranki in žalitve liberalne stranke. Prižnica na Kranjskem je „pranger", na katerem se svobodomiselni ljudje izpostavljajo zasramovanju in slikajo kot prebivavci pekla. Zoper svobodomiselno stranko se neprestano litijska. Duhovniki hočejo pregnati Boga iz cerkvenih ta-bernakelnov. Svobodomiselne popisujejo kot brezverce in ljudi, ki jih Bog preklinja. Oseba govornikova je glavna zaloga, iz katere črpajo snovi za pridige. Celo mojo soprogo je napal pridigar v ljubljanski cerkvi. (Sohuhmeier: To je pobalinstvo! Malik: Ušivci! Glejte, kakšne duhovnike ima cerkev!) Naročnikom lib. časnikov odrekajo odvezo. Neki duhovnik umirajoči ženi ni dal odveze, ker je njen mož naročen na liberalni časnik. (Sohuhmeier: „To so hudiči. V take hudiče verujem, v druge pa ne!") Ko je pred kratkim umrl gočanski župan, so katoličani preti hišo kričali in ga pri pogrebu zasra-movali s klafarskim petjem. Kot prepričan katolik moram zahtevati, da državna uprava zabrani take pridige. Klerikalizem se je zajedel državi v kosti in mozeg. Država je v nevarnosti, da se popolnoma ne poklerikali. Jedino le boj proti klerikali/mu jo otme propada. Krivde ne nosijo narodi, ampak stari zistem drž. uprave. Zato moram glasovati za nujnost predloga. (Vsenemoi in sociji ploskajo.) Dunaj, 22. nov. Današnja seja se je za eno uro pretrgala zaradi konference načelnikov klubov, ki se je otvo-rila ob 3. uri. Na dnevnem redu je: Delo v zbornici. Položaj v parlamentu je zopet j a k o kritičen. A k o ta konferenca ne poda viadi popolnega raz-jasnjenja položaja, se drž. zbornica razpusti skoro gotovo. Govori se, da zahteva dr. Kor-ber od vseh strank jasne in nedvomne izjave, da ne bodo nasprotovale hitri rešitvi državnega proračuna in da bodo z vlado pri tem sodelovale. Ce tega zagotovila ne dobi, jim bo baje kar naznanil, da je zbornica razpuščena. Mladočehi bodo baje proti temu izjavili, da se oni kot opozicionalna stranka ne morejo vezati in da si v vseh vprašanjih obdrže prosto roko. Dunaj, 12. nov. Budgetni odsek je završil razpravo o „domobranskem ministerstvu. Minister Welsersheimb je odgovarjal na razne želje ter mej drugim povedal, da se kmalu završe preclposvetovanja o voj. kaz. - pravnem redu. Pri kontrolnih shodih se mora vojaštvo oglašati s „hier", da se ne ruši potrebna edinost in ne dela razlike med narodnostmi (!). častni sod skuša omejiti (?) dvoboje v armadi. Skrajšanje vojaške prezentne službe je združeno z mnogimi težkočami. Treba bi bilo zvišati kontingent novincev. — Odsek je potem pričel z razpravo o „direktnih davkih". Dunaj, 22. nov. „Vaterland" prinaša pastirski list avstrijskih škofov, ki ga je izdala škofovska konferenca. Dunaj, 22. novembra. Predsednik držpvnega zbora je vse zbornične stranke povabil za danes za 2. uro popoludne na posvetovanje o programu za zbornično delo. Posvetovanje se je vršilo tudi o hitri rešitvi proračuna, v kar se je nasvetovalo, da se plenarne seje skr- čijo v namen, da proračunski odsek hitrejše konča posvetovanja o proračunu. Navzočen je bil tudi min. predsednik Körber, Gorica, 22. novembra. Z a „S 1 o g o" volile občine: Kred, Sebrelje. če-povan. Trebuša. Slokovec, Solkan, Šem-pas. Vogrsko, St. Peter, Gojoče, Vrto-vin, Kamnje, Skrilje. Lokavec, Sv. Križ, Dornberg, Št. Andrej, Štanjel, Kopriva, Kojščica. Skrbina. Devin, 22. nov. Po srednji Nemčiji razsaja velik vihar s snegom. Budimpešta, 22. nov. Policija je dognala, da ima Kecskemety sokrivce. Nek njegov prijatelj, visokošoleo, je zginil iz Budimpešte. Policija je mnenja, da je Kecskemety pobegnil v Južno Ameriko. Budimpešta, 22. nov. Bivši drž. poslanec odvetnik dr. Jožef K o v a c z se je ustrelil. Atene, 22. nov. Včeraj, popoldne se je vršil shod, ki se ga je udeležilo z dijaštvom do 20.000 oseb. Mej dijaki in vojaštvom je nastal razpor. Streljalo se je s samokresi. Shod je zahteval, da sinod izobči prevajavce evangelija. Vseučilišče so zasedli dijaki. Uredništvi listov „Asty" in „ Akropolis" straži vojaštvo. Santiago de Chile, 22. novembra. Argentinske čete so udrle v chi-lensko ozemlje. London, 22. nov. Reuterjev urad javlja: Poročila o Dewetovi bolezni ali celo smrti so se izkazala kot povsem neresnična. Dewet živi in se prav dobro počuti. London, 22. nov. Kitchener javlja iz Pretorije: Burskega poveljnika Buysa so Angleži ujeli, ko je napadel blizu Villiersdorpa patruljo 100 pijonirjev. Angleške izgube niso znane. Žitne cene dn6 21. novembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen. .....K — do — „ „ pomlad 1902 ....,, 8'78 „ 8-79 Rž za jesen........„— „ — „ „ pomlad 1902 ...... 7-60 „ 7-61 Koruza za »ovpmb>-r . . . * „ — „ — , maj-junij 1902 . . . „ 58) „ 5 81 Oves za jesen.......„ — „ — » pomlad 1902 ...» 7 87 , 7 88 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober......K — do — „ april 1902 ...... 857 „ 8-58 Rž za oktober.........„ — „ „ april 1902 ......„ 7 63 , 7 64 Oves za oktober......„ — „ — „ „ april 1902 ...... 753 „ 7 55 Koruza za oktober......„ — „ — „ „ maj 1902 .....„ 5 51 „ 5-52 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 8-35 do 8 95 južne žel........ 8 55 „ 8 95 Rž „ „......„ 7-40 „ 760 Ječmen „ ......„ 7 20 „ 8 60 „ ob Tisi........ 6 75 „ 7-75 Koruza ogerska, stara...... 5-90 „ 6 00 „ nova...... 635 „ 545 Cinkvant „ .......„ 700 „ 7-35 Oves srednji........„ 7-70 , 7 95 Fižol.............7-75 „ 10-75 BSetecrclogično poročilo, tfiSiua nad morjem 306-2m, srednji /račni tlak 736-0 mr/ Poštenega dečka-vajenca ki bi na moral prebivati in oskrbo imeti pri starifiih, takoj Bprejme 1111 2 2 trgovka K E. Supan v Ljubljani, Dunajska cesta. T nT? kovlnaatl, mrzel upoiabljiv. v poljubni JJUti., Jl»oji. za po/.latarje, optike, kleparje itd , je v //ilogi pri tvidki RRATA EBERL v Ljub ljant, Frančiškanske ulice. Vitarja naročila proti povzetju. 228 23 11—4 Spanish Wine Import Company. Neposreden uvoz! Iz prvega vira! Priporoča zajamčeno pristna in prava fina, stara, obležana n03 6 — 2 španska in poiugijška vina bolniška in desertna kot: Madejra, Sherry, muskaf, Lacrimae-Christi, Pori Tarragona itd. Na kozarce jih toči po izvirnih cenah: A. Splihal, kavarnar v Škofji Loki. Postranski zaslužek, trajen In rastod. ponuja se spošlovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 30 Ponudbe pod „1,798", Gradec, poste restante. Izredna priložnost za nakup! Tovarna za plahte mi naroča, naj prodam ostarek za polovično ceno. Ponudim toraj jako fine, težke, nerazrušne prve vrste zimske konjske plahte izvrstnega dela, mehke, gorke, s pisanimi robovi, pripravne tudi za odejo na posieljo, v prav mrtev kup. One: K"mrd vrste A, 170X130 cm, 4 K; vrste II., fineiše. 5 K; lil. najfinejša vrsta G, za gospodo, Dublé, dvobarvne, l,r,0X20(J cm. ki celega konja pokrije. 7 K. Pošiljam le najboljše plahte, brezmadežne, mehke, debele, močne. Dobiva veliko naročil za graščinske hleve, posestva, zavode itd. Nevarnosti ni nobene, ker nazaj vzamem blago, aku ne ugaja. Proti povzetju pošilja M. Ruadbakln. Dunaj, IX., Berggasse 3. 1116 10-1 Na Golniku pri Tržiču, postaja Kranj, se prodá na 1122 4-2 prostovoljni dražbi dné 26. novembra od 10. ure zjutraj: 19 krav, 1 l)ik, 20 glav mlade govedi, 1 kobila, 2000 stotov sena, stroj za posnemanje mleka (eentri-fuga) in druga mlekarska oprava. Ziradi gospodarjeve smrti oddá se v najem 1100 3 3 mlin in žaga. Vse je v najboljšem stanu in na močni vodi blizo Ljubljane. Kje, se poizve v upravništvu »Slovenca«. „Slava l0giri "V. zvezek (25 adventnih in 7 božičnih napevov) zložil P. Angelik Hribar. Cena partituri 2 K, vsak glas posebej 40 h, po pošti 20 h več. Dobi se pri Fr. Petru Rešeta, frančiškan v Liubljani. it25 2—2 ckrasna garnitura (zofa In 6 foteljev), pač rabljena, vendar sedaj obnovljena s temnorudečim — na zahtevo tudi kake druge barve — volnenim blagom, posebno piipravna za župnišče, se za slepo ceno proda. - Več pove Anton Obreza, tapetmk v Ljubljani, oelenburgove ulice št. I. 1117 3-2 897 Priznano naravna 32 2u ijifr§ik¿! v i vb a pošiljata po nizki ceni Rebec & Zalaznik, Pulj. risar :n sestavljalec proračunov se sprfjme takoj pri ljubljanskem stav-binskem podjetniku i 24 3-2 Natančneje pové upravnifitvo »Slovenca«. Najboljša uporaba mleka ! Kar največ in najfinejšega sinovega masla ! BTT- - \-f r Le mogoče, če se ..^'¿vTS^ mleku odvzame i smetana po Alfa-Separator-jii. 500 prvih priznani ; 167 40-40 v Parizu 1900 „Grand Prix". 7* milijona tacih s:roiev v rabil Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa-Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne brožnre brezplačno. S-ftdnja včerajšnja temoarBtara 4-8 normale: 2 4 %Umetnijski zavod za slikanje na steklo Iß. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: ™^cerkvena okna ) različne izvršitve, / Ceniki ln strokovni svet brezpt&ono. Osemkrat odlikovan s prvimi darili -g 1> u u h J « k ai t* v. .a. On* 21. novembra. iilkap»: uriaviu dolg v notah ino 21. novembra. 3-2"^ državne srečke i. 1854. 250 gld.. 190 50 &"/„ državne srečke l. 1860, 100 gld. . . 171 — Dr lavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 222-50 4°/0 zadolžnice P.udolfove zelez. po 200 kron . 95 7o Tišine srečki 4u/0, 100 gld.......145-5" Dunavske vravnavne srečke 6°/0 266-r0 Ounavsio »iavaavno posojilo 1. IHVö l 6 Nastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke l"/0 . '1 Frijoritetne obveznico driavus železnice . 432 ■ pune teleznice 3°/0 . 310 > > južne železnice 6°/„ 120 > > dolenjskih železnic 4°,'„ . — ' Kreditne srečke, 100 vTld.......402' 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. • 6:'0 Avstrijskega rudeče^a križa srečke, 10 ?ld . 48 Ogerskeua > , > B » 24' BudimpeSt, bazilika-srečke, 5 gld.....1-' Rudolfov« irsčke. 10 «Id. .... 59 70 10 15 ila'5iiove srečke, 40 gld, . . 224 — St Gendis srečke, 40 gid .... 257 — Waldste"iov3 srečke, 20 gld. . . . — — LjubljansKo srečke. .... 7,) — i.kcije anglo-avstrijsteft o-tniti. 20.) glil. . . 200 50 Akcije Ferdinandove se v. ielez.. 100fJ gl. «t. w . 55K0 — Akcije tržaškega Lloyda 500 gid. . 80.S - Akcije južne telezaice, 200 gld. «r. ■ 6125 Splošna avstrijsKa jtavbinska družb» • 137 -Montansua družba .-kv?;r, ,;un ..... >5^50 Trboveljaka pramogarsM druJiia, ' ¿i. 1!H - Panirr.ih ruhlj?« 100 . 263 25 Kaknp in prodaja vankovritn b driavnib puplrjev, areúk, denarjev itd. y t, >iova»js za if übe pri žrebanjih, pri izlrebanja iSiiTüiiijiCK» dobitka, - Promeac za vsako žrebanje. Kulantns mríiltv naroóil ua bcrsl m ¿¡¡M-jiM^r« fügsam. ^eiiiarnicna deltuska d^uzDa iS II ^ i., Wolizalls il) in 13, Dunaj, i., îtrobeigasse 2. im " ' -i-, ■ ■ : ■ Odgovorni vreduik : lv?n Rakoveo. I immtamu II..J Pojaaulla "5s>St v vseh <¡:íipodaríklh i» DniaúniJi xív-arci:. potem o kurtnih vrednostih vseh ápekulaol|skla vr«it!Wíti¡«![ »aplrjav m vestni - ti t ii ar ' i» v >« i <••