Stev. 60. V Trstu, ¥ torek, dni 6. aprila 1915. Letnik II. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. L'redniStvo: U!k« Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. L nadstr. — V«I ctf isi naj s* pošiljajo uredništvi lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, ir odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorc'i lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .EdinostiV vpisane zadruge * cirr;<.nic: pereštvetn v Trstu, tlica Sv. Frančiška Asiškega Št 20. Telefon uredništva in uprave ftev. 11-57. haroiffica iraJa: Za celo leto.......K 24*^ ca pol leta.................'J— p tii mesece............ • • • • Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20 za fcJ leta............... • - 2*60 VEČERNA Posamezne številke se prod.ijip p-> 6 vinarjev, zastirele številke po 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti«. -• Plača In toži se v Trstu. Lprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulic! Sv. Frančiška Aslikega št 20i — Poštnohranilnični račun šL 841.652. BOH Ob BZUt Sveto MILAN, 4. (Cenz.) Vojni poročevalec »Secola« poroča o pozicijskih bojih ob Bzuri in Rawki: Grmenje topov traja neprestano. Iz mesta Grodoziska, ki je štelo pred vojno 6000 prebivalcev, je polovica prebivalstva pobegnila. Mesto je podobno velikemu vojaškemu taborišču. Ob Rawki m Bzuri se vrše boji; artiljerija je porušila okoli 60 hiš; mnogo mest teh malih rek je posutih s trupli; za nekatere jarke so se vršili že ponovno srditi boji. Na nekaterih točkah so oddaljeni nemški strelski jarki od ruskih komaj 50 m. Na obeh straneh prepevajo po strelskih jarkih narodne pesmi. Pri Bolimowu so baje Rum zašli na neki podminirani teren, tako da je bil en ruski polk popolnoma uničen. Bombardiranje Belgradi MILAN. 4. (Cenz.) »Corriere della Sera c poroča iz Niša o zadnjem bombardiranju Belgrada: Edini železniški vlak, ki spada Belgrad z ostalo Srbijo, ni mogel prispeti na kolodvor, ker je bil ta uničen in se je moral ustaviti pet kilometrov pred mestom. Učinek avstrijske artiljerije je bil strašen. Razven tega so tudi podonavski monitorji obstreljevali Belgrad. Vse tovarne, hiše, skednji in hlevi v okrožju okoli dveh kilometrov so bili popolnoma uničeni. Državna tobačna tovarna z velikimi zalogami je razvalina. Od marsikterih hiš so ostala le gola zi-dovja. ____ Z zapadnem bolftta. ŽENEVA. 4. (Cenz.) »Journal de Gene ve* poroča iz Pariza: Sedaj stavi francoski narod velike nade na novo francosko ofenzivo, ki jo pričakujejo za sredo meseca aprila. Baje imajo Francozi veliko premoč zlasti v artiljeriji. PARIZ, 4. (Cenz.) General Maunoury, ki je bil. kaker znano, pred kratkim pri pregledovanju strelskih jarkov nevarno ranjen, še vedno ni prišel k zavesti. Njegovo stanje je jako resno. Na njegovo mesto je bil imenovan sedaj general Dubois, bivši voditelj oddelka za konjenico v vojnem ministrstvu. ton^k* l^olfl nad francoskimi mesti. PARIZ. 5. (Kor.) Kakor poroča »Temps« iz St. Die, je bilo imenovano mesto v soboto že v šestič bombardirano od nekega nemškega letala. Letalo je vrglo štiri bombe. Ena je ranila tri osebe. ostale pa so napravile le neznatno škodo. LYON. 5. (Kor.) »Nouveliste« poroča iz Hazebroucka: Neko nemško letalo je vrglo v četrtek na Armentieres sedem bomb. Ubita je bila ena civilna oseba, ranjeni pa so bili trije angleški vojaki in sedem civilistov. Neki drug »golob* je letal dne 3. t. m. nad Haverskarquom in spustil bombe, ori čemer je bilo ranjenih več vojakov. Potopljena panika. LONDON, 5. (Kor.) Mali angleški par-nik »Olvine« je bil med otokom Guernsey in Calaisom torpediran. Moštvo je bilo rešeno. Ruska jadrnica »Hennes* je bila torpedirana na potu v Mehiko pri otoku VVight. Moštvo je rešeno. Zaplenjeni Španski parnik. LYON, 5. (Kor.) Kakor poroča »Nou-veliste« iz Niče, je pomožna križarka »Cortec v noči od 2. na 3. aprila pri rtiču Camerat ustavila Španski parnik »Teresa Fabrezas«. Parnik je bil odveden v Nico. Pri preiskavi so našli dva Nemca, ki sta bila skrita med prtljago. Bila sta aretirana. Jrtsko-boigarski incident. SoFlJA, 5. (Kor.) »Agence tel. Bulga-re« poroča: V odgovor na demaršo srbskega poslanika glede turškega vpada v okraj Valandovo, ki ga je tiskovni urad v Nišu tako lalikomišljeno predstavil kot invazijo komitašev in bolgarskih vojakov na srbsko ozemlje, je poslalo zunanje ministrstvo srbskemu poslaniku noto, kjer opisuje pravi dejanski položaj po poročilih mejnih oblasti in posebno neoporečni nastop bolgarskih obmejnih straž, ki so storile vse, kar so mogle, da so varovale srbske straže in dale bežečemu prebivalstvu zatočišče. Nota zahteva noto, da. raj se ukrenejo odredbe, da srbske čete pri zasledovanju upornega prebivalstva ne bodo streljale na bolgarske obmejne straže in tako ustvarjale incidente, katerih posledice zamorejo biti nenavadno resne. Rovi češki namestnik zaprisežen. DUNAJ, 6. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je danes ob Mil 1 dopoldne v Schdn-brunnu zaprisegel novoimenovanega namestnika za Češko, grofa Maksa Couden- hova. Pri slavnostnem aktu so intervenirali v zastopstvu najvišjega komornika grof Karel Lanckoronski, generalni adjutant cesarja, grof Paar, general kavalerije in minister za notranje zadeve baron Hei-nold. Zapriseženo formulo je prečital mi-nisterijalni svetnik dr. Ludovik pl. Alexy. Bitka pri ttorovem. Sledeče poročilo posnemamo po slovaškem dopisu, priobčenem v nedeljski številki praških »Narodnih Listov«. Zanimivo je tembolj, ker so imenovani kraji na severnem Ogrskem v slovaškem jeziku, da tako vendar enkrat čujemo ona krajevna imena, ki se danzadnem imenujejo v raznih vojnih poročilih, tako, kakor jih govori narod, ki biva tamkaj, namreč Slovaki, ne pa onih madžarskih skovank, ki smo jih bili izključno navajeni doslej. Dopisnik pravi: Madžarski časopisi priobčujejo plastične opise bojev, ki se odigravajo v šari-ški (madž. »saroški«) in zemplinski županiji, torej na našem, slovaškem ozemlju, po besedi in kulturno češkoslovan-skem. Ne samo Poljaki in Rusini, temveč tudi mi okušamo neposredno strašne u-činke svetovne vojne. Iz dukelske nižine vodi krasna dolina k reki Onda vi, ki teče skozi znano Makovico. Makoviško pogorje deli Ondavo od reke Tople. Obe rečici tečete vzporedno severovzhodno, d Kurima in Duplina dalje pa proti jugu ter se združujete pod Vranovim (madž. »Varanno«) ter se izlivata v Bodrog na madžarskem ozemlju. Zemljepisna razdalja med Bardiovim (madž. »Bartfa«, nem. »Bartfeld«) in dukelskim prelazom na eni ter Strepkovim (madž. »Sztrokpc«) na drugi strani ni velika, vmes namreč leži edino le Makoviško pogorje, visoko 600 do 700 metrov in gozdnato. Vse ceste in pota vodijo ob rekah, ob gorskem podnožju. Naše čete obvladujejo doline in ceste z vrhov, so dobro utrjene in imajo za seboj razmerno gosto mrežo dobrih cest. Rusi morejo dobivati cesto za cesto le tako, da skušajo osvajati operacijske točke, da z njih iz nižine naskakujejo naše postojanke. Strategične in taktične kretnje ruskih čet so silno težavne in zato ni čuda, da morejo napredovati le počasi in da imajo velike izgube. Doslej smo vedno čuli, da se Rusi bojujejo pri Dukli, Lupkovem, Užoku i. t. d. S tem pa ni povedano, da bi se bojevali samo za prehod čez prelaze, kajti zavzeti morajo tu, ako hočejo napredovati, vse strategično važne višine, vse steze, pota in ceste, poleg tega pa tudi vse okope, utrdbe in dobre pozicije za topništvo. V ta namen morajo posekavati cele gozde. Pijonirji imajo tu težko in nevarno delo. Rusi prodirajo proti Saryšu (madž. »Saros«) z dvema kolonoma: čez Maguro malostov-sko in Regetovko proti Zborovemu (madž. »Zboro«) in čez Dolnjo Poljanko (madž. »Also Pagony«) in Smilno, potem pa Čez dukelsko kotlino na Svidnik (madžarske > Felso-« in »Alsoszvidnik«). od-tam ob Ondavi nizdol čez Orlik, Miro-šov, Poljanko proti Zborovemu in na jug proti Dupilnu (»Banyavolgy«) in Stropko-vemu. V Zborovo vodijo iz Poljske tri ceste. Mala slovaška vas je vozlišče cest v Bardiov. kjer se konča železnica, ki vodi iz Prešovega (madž. »Eperies«). Za Zborov se bije v zadnjem času neprestan trdovraten boj. Samo 24 ur je trajalo prostovoljno premirje v bojih na Makoviškem pogorju. Bilo je to minuli četrtek. Rusi so tedaj popolnjevali svoje razredčene vrste in v petek se je začel boj ob gornjem teku Ondave nanovo z vso silo. Madžarski listi pišejo, da Rusi zbirajo v tem kraju velikanske mase vojske in da hočejo za vsako ceno osvojiti Zborov, oziroma železniško progo Bar-diov-Prešov. Najbrž pa jim ne gre za to, da bi prodrli s svojimi masami do Prešovega, dokler bi ne zavzeli odseka Lup-kov-Užok, temveč bi najbrž hoteli pretrgati promet na železnici iz Prešovega v Bardiov. Minili petek so se začeli boji okoli Zbo-rovega na novo in več hiš je že zgorelo. Stare kurije (plemiške hiše), ostanki iz Rakocovske dobe. so popolnoma razdejane. Dvorec Rakoczijev, ki ga je -zgradil Jurij Rakoczi in je last rodbine Erdodov, je uničen. Granate so pokončale tudi onih znanih sto lip, pod katerimi je pisal Rakoczi svoja pisma (Datum Zborowiae sub centum tiliis). Istočasno je hrumel boj v vzhodni smeri pred semelniškimi vrhovi. Povsod so napadali Rusi z veliko premočjo. Top proti topu, mož proti možu. Boj se je bil za sedem vrhov tega pogorja, ki obvladujejo proti jugu vso okolico. V več postopnih vrstah so Rusi naskakovali naše postojanke. Vse zastonj. Toda Rusi niso popuščali in vedno so pošiljali nove čete proti našim. Napadli so srdito in včasih so dospeli vse do naših zakopov. Tedaj so se naši vrgli na sovražnika in boj na bajonet je trajal cele ure. Sele proti večeru je nekoliko potihnil boj, da bi se potem ponoči ponovil še srditeje. Na zborovskem pokopališču se je posrečilo Rusom, da so se zakopali, toda našim se je vkljub temu posrečilo, da so vzdržali vas. Pri Zborovem se je videl zelo lep topniški boj. Ponoči so naše čete v Zborovem in v podolju omenjenih sedmih vrhuncev izvršile bajonetni protinaskok. Tedaj je vsa vas vzplamtela v ognju. Hiše, gospodarska poslopja, seno, slama, hlevi, deli gozdov, vse je začelo goreti in je razsvetljevalo grozno tragedijo, ki se je odigravala tu. Končno so se po večur-nih bojih morali na nekaterih mestih Rusi umekniti, puščajoč za seboj cele heka-tombe mrtvih in ranjenih. Mrtvecev se je nagomililo toliko, da so v petek pod večer prosili Rusi za dveur-no premirje, da pokopljejo mrtvece. Naše čete so prenehale streljati in so skupaj z ruskimi začele veliki pokop. Častnike so pokopali posebej in vse čete so salutirale v počast padlim junakom. Sovražniki so tako počastili žrtve nesrečne vojne in so vsaj dve uri mirovali. Zanimivo je še, da so stare razvaline nekdaj slavnega Makoviškega gradu, ki krase na vrhuncu pri Zborovem vso okolico, postale važna strategična točka. Odtod so obvladovali pokrajino mogočni magnati in plemiči, Rozgonjovci, rodbine Zudar, Tarczai, Seredy in nekaj časa tudi »češki bratje«. Leta 1601. je Januš vojvoda z Ostroha izročil grad rodbini Rakoczijev. Okoliško prebivalstvo si pa vse drugače razlaga to izpremembo: Mogočni vlastelin Seredy je baje pri neki pijači prodal Rakoczi ju grad za 16.000 cekinov s pogojem, da morajo biti cekini kovani v Kremniei tistega leta. Rakoczi je dal nakovati v Kremniei toliko cekinov in stari Seredy je umrl jeze, da je prodal o-četovsko posest. Na tem historičnem mestu so si našli naši topovi zelo dobre postojanke in odtod sedaj doni njihov grmeči glas. Moskvi, pak jo postaviti v središče svetovnega tranzitnega prometa. Naravno torej, da je bil Witte nasproten vsaki aventirski politiki in je šel za tem, da ptuje kapitale dovede gospodarskim investicijam v lastni deželi in da omeji militarizem, zahtevajoči državni denar za namene militaričnega nadvladja. Vloga Rusije o mednarodnem svetovnem tekmovanja. Nedavno umrli ruski diplomat in državnik grof Sergoj VVitte se je posebno bavil s tem predmetom v svojih »Predavanjih o narodnem in državnem gospodarstvu«. Vloga Rusije v mednarodnem gospodarskem tekmovanju — pravi Witte — je posebna. Razširjena po silni površini in ustvarjajoča sklenjeno področje, v katerem je vsega, česar treba, da se doseže najvišja stopnja gospodarskega razvoja, tvori Rusija tržišče za prehod, ki mu ga po velikosti ni primere. Iz tega dejstva izhaja, da za Rusijo mednarodni odnošaji niso vprašanje ekzistence, kakor so za njenega atipoda Anglijo. Mednarodni od-nošaji so za Rusijo le pot, po kateri odpravlja, česar ima v preobilici in zato jej ni treba kolonijalne politike. V prometu z inozemstvom izhaja odtod za Rusijo pred vsem naloga mirnih odnošajev. Ce gredo države evropskega zapada v Azijo za gospodarskim, a ne redko tudi za političnim podiarmljenjem narodov, po mora biti misija Rusije, da ščiti in povspeŠuje kulturo. Witte je hotel povečati sfero ruskega vpliva ter s tem hkratu v lastnem interesu Rusije varovati sosednje države pred prekomernimi političnimi in kolonialnimi težnjami drugih držav. Neprestano so gledale njegove oči velik, obilen dobiček v mirni penetraciji. Kitajska, Japonska in Koreja, kjer skupno število ljudstva iznaša 460 milijonov duš in kjer je v mednarodni trgovini 750 milijonov letnega prometa, niso niti od daleč tako razvile svojih trgovinskih zvez, kolikor bi mogle. Potom transsibirskih železnic more Rusija ustvariti velikansko izmeno z notranjimi kitajskimi pokrajinami, ki so daleč od obali, a so izredno gosto naseljene. Ob enem more Rusija s to linijo prevzeti wči del preskrbovanja Kitaja z blagom iz Evrope: bombažnimi tkaninami, volno, kovinami, petrolejem, sladkorjem, užigaHcami. Ako je sedaj Moskva prej rusko, nego svetovno tržišče, pa jej za bodočnost pripada tu pa tam večja naloga: trgovina s svilo, čajem in kožuhovino v Evropo; trgovina s tekstilnim blagom in drugimi fabrikati iz Evrrpc bi se mogla koncentrirati v Pomlad na ruskem bojltfu. Tudi na Poljskem so se pojavili sedaj že oznanjevalci spomladi. Pomlad zmaguje, sneg se taja, reke izgubljajo svoje ledene oklope in prometna sredstva na cestah so se temeljito izprenienila. Sredi aprila bo tudi na Poljskem pomlad praznovala svojo popolno zmago nad zimo. 2q skoro pol tretji mesec brije v Rusiji precej oster veter. Dočim je bila leto poprej tamkaj izredno mila zima, je letošnja zima to dobroto izenačila. Kakor da bi hotela priroda sama otežkočiti Rusom vojevanje, je bila letošnja pozna zima v Rusiji in zapadni Sibiriji izredno huda. V januarju, februarju in marcu je bilo na Poljskem do 6 stopinj pod ničlo, v Petrogradu in Moskvi še pozimi 25 stopinj pod ničlo, v Kijevu istotako, v za padni Sibiriji celo 30—50 stopinj pod ničlo. Irkutsk je imel z 51 stopinjami pod ničlo letos eno najglobočjih temperatur. Seveda je trajal ta mraz, pri katerem zamrzne celo živo srebro, le po par dni, vendar pa so mraz in hudi snežni viharji močno ovirali Ruse zlasti pri preskrbo-vanju armade z vsemi potrebnimi stvarmi. Se na Poljsko je prodrl ta hudi mraz, deloma tudi v vzhodno Prusijo in Galicijo. Reke so bile mestoma popolnoma zamrznjene, prehodi olajšani. V splošnem pa je bila zadnja zima na Poljskem srednje mrzla, v nekaterih ozirih celo milejša kakor prejšnja leta. Padlo je le več snega kakor običajno. Zato pa je bilo tem hujše v Karpatih, kjer je znašala temperatura do 20 stopinj pod ničlo. V kratkem zavejejo tudi tamkaj toplejši vetrovi. April je doba ruskega pomladanskega pričetka. Do tega časa se drži tamkaj zima trdovratno, zato pa se potem umika tem hitrejše. Solnce je potem tako visoko, da pomete lahko tudi z večjimi snežnimi masami. Opoldne postane potem jako toplo, noči pa so še vedno mrzle. V srednji in vzhodni Galiciji se prične doba tajanja koncem marca ali začetkom aprila. Potem postanejo pota strahovito blatna, ceste neprevozne. Reke mogočno naraščajo; na Poljskem in v zapadni Rusiji dosežejo širino več kilometrov, mostovi postanejo neporabni, treba je napraviti nove prehode. Iz močvirij nastanejo jezera, poprej še kolikor toliko dostopna ozemlja se izpremene v močvirja, v katerih ne morejo naprej niti liudje, niti živali, niti vozovi. Po tako na snegu bogati zimi, kakor je bila letošnja zima, te težkoče, ki jih u-Stvari pomlad, znatno naraščajo. To stanje traja cele tedne. Najslabše je seveda v bližini rek. Visla postane ogromen ve-letok, široke reke jezera. Dočim se pozimi lahko delajo prehodi čez reke. bo to sedaj znatno otežkočeno. Napad in obramba morata v očigled takim okotščinam računati s čisto drugimi pogoji. Tren prihaja počasneje, topovi često obtiče v blatu, moštvo se vsled žilave ilovice močno utrudi, velikih pohodov ni mogoče delati, konjeniški napadi so deloma popolnoma nemogoči. Huda zima nudi mnogo možnosti za vojevanje, čeprav napravljata sneg in mraz velike težkoče, spomladi pa so o-peracije skrajno težavne. Prvi pomladanski dnevi so najhujša doba za vojne. To traja večinoma do konca aprila in šele z majem je mogoče izrabiti vse ugodnosti vojevanja, ki jih nudi milejši letni čas. Za april torej ni pričakovati posebnih velikih dogodkov. Ce se Rusom tekom cele zime ni posrečilo prodreti preko Mazurskih jezer, se sedaj gotovo ne 6o-do upali niti približati temu ozemlju, jezerom in močvirjem, ki tvorijo nekak prirodni nasip proti Rusiji. Začetkom aprila se led po teh jezerih staja. Močvirnata ozemlja okoli Varšave, Lublina in Lvova se izpremene v mogočne prometne ovire, ki bodo delale vsem velike skrbi. Nekoliko na boljšem so v tem oziru zavezniške armade, ki se za svoje namene poslužujejo večinoma železnic, kjer so boljše ceste in je manje močvirja. Za dovoz v Rusijo iz teh pristanišč pa tudi še anril ne prihaja v poštev. Kronstadt, pe- trograjsko pristanišče, je zaprto z ledom približno do 3. maja. Riga in Helsings-fors do konca aprila. Iste velja tudi za Arhangelsk ob Belem morju, edino večje rusko pristanišče, preko katerega se zamore uvažati v Rusijo vojni materijal. Tudi tu je vladala letos izredno huda zima — do 30 stopinj pod ničlo. Približno pol leta je Arhangelsk običajno zaprt z ledom. Led v pristanišču se prične gibati šele okoli 15. maja in bo trajalo torej še okoli dva meseca, predno bo zamogla dobivati Rusija vojni materijal preko tega pristanišča. Tudi edino rusko pristanišče v vzhodni Aziji. Vladivostok, je o-bičajno zaprto do srede aprila. Bližajoča se spomlad bo torej Rusom do pričetka poletja manj dobrodošla kakor zaveznikom, ker jim bo delala večje težkoče kakor zima. Kakor hitro pa mine april, potem omogoči pozna pomlad zopet velike pohode, premikanja, boje na daljših črtah in tudi naprave strelskih jarkov. V maju bodo boji najrbže že v polnem teku. Sličice iz vojne. Ponočno delo v vojni. Iz pisma nekega vojnega prostovoljca, ki se nahaja kot pijonir na zapadu, posnemljemo sledeči opis: Mi pijonirji delamo sedaj ob Aisni s podporo infanterije naše nove postojanke, ker se francoskih strelskih jarkov ne moremo posluževati; nahajajo se namreč kake tri kilometre za našo fronto. Večer za večerom delamo... Ob 8 odhod! Treba je napraviti žične zadržke pred naj-sprednejšim jarkom! Skupina pehote pomaga.« S temi besedami je prišel poveljnik naše skupine v našo »sobo«. Slišati je razne medklice, ki prihajajo od raznih strani, kajti oddelek, ki ga mora predelati naša skupina se odlikuje zlasti po veliki nevarnosti. Mlad BerlinČan meni: No, tu smo dobri! Previdnejši zopet: Le mirno, ne veselite se prezgodaj! Da bi se le ne nahajale nasproti nam te proklete strojne puške! Sli smo eden za drugim. Vsak je imel s seboi svojo lopato. Z močno odprtimi očmi je skušal prodreti vsak skozi tmino. »Pozor, žica!« je zasepetal voditelj svojemu tovarišu. »Povejte to naprej!« In tako je šlo naprej; vsak je Šel preko žičnega zadržka. Marsikdo je obtičal v teh žicah in — to je najpodlejše pri tem — ne more dati duška svojemu srcu. Sovražnik je namreč vedno pazljivo na straži kakor lovski pes. S kletvicami v grlu smo šli čez neki rezervni jarek. Vrgli smo preko težke žice in po-skakali potem na drugo stran. Eden je skočil slabo in je seveda padel v jarek. »Taktaktak,« je zapela sovražna strojna puška. Vsi smo se vlegli v trenotku na tla. »Vidiš,« je rekel Berlinčan ponesrečenemu. »to prihaja radi tega . . .« Ko je »avtomat« končal svoje delovanje, smo šli dalje. Kmalu smo bili vsi v jarku. Že čez nekaj časa smo zabili v zemljo kole za žice. Na posamezne strele, ki so prihajali, se sploh nismo ozirali. Tu je zaropotal nekdo z lopato in šum je bil takoj kvitiran s salvo. Na nebu se je zasvetilo in takoi smo spoznali, da imamo opraviti z artiljerijo. Divje tulenje je napolnilo ozračje. Komaj sem zamogel še posvariti svoje tovariše, ko se je pretreslo ozračje vsled eksnlodiranja šrapnelov. Nasledniega dne smo morali napraviti jarek pred poljsko stražo. Sli smo naprej s petimi skupinami infanterije. Neposredno od Aisni lepi gozdič. Treba je bilo iti skozi njega. Mi pijonirji smo določili razdalje med posameznimi ljudmi in potem si je vsakdo hitro izkopal svojo luknjo, da dobi nekoliko kritja, kajti sovražne straže so komaj 30 metrov od nas. Vrh tega se nahaja ena straža še v dimniku neke onstan brega se nahajajoče tovarne. Kljub vsej previdnosti nas je vendar o-pazil sovražnik, kajti prišel je večerni blagoslov v podobi šrapnelskega deževja preko A i sne. Infanteristi so se poskrili v luknje, ki so jih izkopali, pijonirji so se vlegli na tla; oni nimajo nobenega kritja in delajo še vedno brez varstva. Tu se pravi pač vzdržati, četudi bije srce do vratu in hodi mimo smrt. Kroglje so padale skoro sto metrov na levo od nas in niso napravile nobene škode---- Razne politične vest!. Grof Tlsza odgovarja dunajskemu županu dr.u VVelskirchnerju. V klubu »delavne narodne (vladne) stranke« so razpravljali dne 2. t. m. o vprašanju aprovi-zacije. Več poslancev je opozarjalo, kako se v Avstriji — kakor kaže to nedavni govor dunajskega župana dr.a Weiskir-chnerja — pojavlja ob tem težkem vprašanju neka nervoznost, na kar je izjavil ministrski predsednik grof Tisza, da se Stran IL VEČERNA EDINOST" št. 60. V Trstu, dne 6. aprila 1915 čudi očitanjem Weiskirchnerja na račun Ogrske, in pa tonu. ki ga je rabil. Oči-vidno župan \\ eiskirchner — tako je izvajal grof Tisza — ni dobro informiran o dejstvih, sicer ne bi bil govoril o pretve-znih prebitkih na živilih na Ogrskem in ne da bi bil očital ponujane cene 46 K. Resnično dejstvo da je, da se jeOgrska skrajno omejila glede preskrbljevanja za regularno potrebo kruha in za zaloge koruze, potrebne za živinorejo. Kar pa preostaja preko kvantitet za lastno potrebo, da bo ogrska vlada dajala avstrijski na razpolago po ceni, ki bo enaka oni, ki jo mora ;>Iačevati ogrski konsument. Če se tudi tu pa tam pojavljajo višje cene, da je to izključno delo avstrijskih kupovalcev, ki prepla. Ijajo deželo in ponujajo cene. višje od maksimalnih. Ogrska vlada da bo ob reševanju gospodarskih vprašanj naj-l(»jalneje stnla avstrijskim bratom ob strani in bo vršila svojo dol/nost. Tako je zagotovil grof Tisza in jemljemo na z m; nje z zadoščenjem, seveda pod pogrnem. a bodo tudi dejanja resnično odgovarjala besedam. Vendar obžalujemo, da se ni grof Tisza niti z besedo dotaknil še nekega druzega. za aprovizacijo zelo važnega vprašnaia: koliko ie Ogrska v času vojne izvozila v inozemstvo, kar bi bilo morda preprečilo marsikatero današnjo rekriminaciK ako bi bilo ostalo na razpolago naši »državni skupnosti«, ki se ie v tej vojni sijajno uveljavila, kakor ie tudi naglasa! grot Tisza s patrijotičnim zadoščenjem. Prostitucija in šp;jonaža. — V praškem »Času je napisal dr. Tichy: Ženska dra-žest in ženska ierota ste se pogostoma u-porabljali tudi v politične namene. Politika ženskega spodnjega krila je znana stvar v vseh časih m vseh deželah. Ženskih vohunov pa vendar v prejšnjih letih ni bilo toliko, kakor jih je sedaj. Vohunke so vedno krasotice, kajti lepota vedno lažje odpira usta poučencev. Zdi se pa, da so vohunke skoraj vedno prostitutke. To je lahko umljiv pojav, kajti ženska, pojoč moško dušo, ve dobro, kdaj uporabiti svoja seksualna dražila. Ij je ženska špijonaža razširjena ar ci. posebno zato, ker se tam-! l ; ne smatra za prestopek e-tike, temveč se smatra za častno. Prav tako i a tudi prostitucija na Japonskem ni nič slabega, posebno kedar se izvaja z na en 'u. da se s pomočjo nje preživlia rodbina, japonske prostitutke so danes preplavile že skoraj ves svet, izvzemši /apadi : vropo. Ceni se. da je teh gejj od 50.CHH- do 60.000. Zdi se pa, da je to ve?il j razširjenje japonske prostitucije i-melo svoj poseben namen. Povsod, kjer so gejše, so tudi Japonci, s katerimi so gef e v najožjih stikih. V rusko-japonsk: vojni rf.s. bile japonske tolerančne hiše v Via:ia nič družba nego gnezda vo- hunov. 1 nazoru F:. ^L Binderja je vsaka japonska gcj^a vohunka in to svoje mnenje opira na zadnje dogodke na vzhodni zemeljski peluobli. V mandžurskih tolerančnih hišah so baje našli skrite telefone in • ikroione. s pomočjo katerih so se Iah-.<> dali v večji razoalji poslušati pogovori in izjav t opitih ruskih častnikov. Neu-■a in opozarja v »Zeitschrift fiir Se\ual-■a isscnschaft« na to stvaT in zahteva, da ie zlasti na Nemškem poizvedovalo o življenju in stikih raznih iz tujine doš!ih plesalk, .irtistk itd., od katerih jih jih ve-•i! /, 't') v ozkjh stikih s častiiištvom. fzencčei?e nezakonskih otrok na Nor-veškem. Norveški parlament (storthing) je sklenil, da imajo tudi nezakonski otroci pravico do dedščine in da smejo nositi očetovo ime. S tem je rešeno važno sočna' o vrr išanje v smislu pravičnosti. Ta re*« ma na Norveškem je v prvi vrsti delo ministri za pravosodje Castberga, ki ie di! svof znVo iski načrt na principu enake-.ti med zakonskimi in ne-.irni otroci na principu enakih -ti očeta in matere, in na principu / ania družabnih interesov na-i otrokom in staršem. vest. Sivel in Croce-Spinelli sta umrla, ko sta se 1. 1875 dvignila 7000—8000 m visoko, docim se je njiju tretji tovariš Tis-sandier zamogel rešiti. Nevarnost je posebno velika radi tega, ker si slede ti pojavi čisto neopaženo. Gross, ki se je dvignil z Bersonom v zrakoplovu 8000 m visoko, poroča »o grozečih pojavih«. V tej višini je zapisal v svoj dnevnik komaj čitljivo: »Mi smo strašno slabi, vendar pa še pri popolni zavesti; vdihavamo kisik«. Napadla ga je nekaka uspavalna omotica. Siiring. ki se je parkrat dvignil nad 9000 m visoko, enkrat celo 10.500 m, ^e poročal o popolnoma enakih pojavih. Se v višini 9100 je zamogel mirno opazovati, premišljevati in pisati; za telesna dela pa nasprotno ni bil več sposoben. Siiring meni, da se zamore v odprtem zrakonlo-vu dvigniti največ 12.500 m. Za letalce v letalih so stvari seveda precej drugače; oni ne smejo izgubiti svojih telesnih sil, sicer ie padec neizogiben. V višinah 9—10.000 m se pojavljajo, kljub preskrbi s kisikom, znaki omamljenja. Na vprašanje, kako visoko se zamore dvigniti človek, se odgovori torej lahko sledeče: višine med 7—8000 m so za drzne letalce pristopne: mogoče se dobe tudi taki, ki dosežejo 8—9000 m, toda preko 10.000 m je skoro nemogoče. I poje g. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec. 7. a) Dr. Anton Schwab: Še ena! b) dr. Gojmir Krek: Slika; c) dr. Gojmir Krek: Blagor jim! Mešani zbori. Poje pevski zbor »Glasbene Matice«. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 K. Stojišča po 1K 20 v, za dijake in dijakinje po 60 v. Predprodaja vstopnic v tobakarm gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni. — Spored in besedilo po 20 v istotam. Pre-plačila na korist ranjencem in na korist -Glasbene Matice« se hvaležno izkažejo. MALI OGLA SI □□□ se računajo po 4 stot. be-edo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a 40 stotink. : □□ □□ znai nior Najr med kai zgra prav zak< d<>U: iz iv) prai Izgube konj v vojni. Koliko konj pade v vojni, to je iako težko dognati, vendar t pa se zamore sklepati približno po izgubah v prejšnji vojni. Zadnje leto amerikanske državljanske vojne je imela armada Unije okoli 2t»0.000 konj. Od teh jih ie pad!o dnevno okoli 600. Skupna izguba znaša torej preko 20.0 se pridružile gospodarske razmere, ki so neizogibne spremljeva'ke vsake vojne. Naravno je turej, da ob vsti vedrini neba ni bilo vedrine v dušah. Ob sjaju solr.ca je viselo v vzduhu, kar je tlačilo duha. Ena misel, ena želja pa je združevala vse: da bi skoro, po častno završeni gigantski borbi, slavili povratek miru, ki je pogoj sreče in zadovoljstva. Nezdrava koruzna moka. Tukajšnja „Triestcr Zeitung" pripoveduje, da so jej zatrdili od verodostojne strani, da je došlo semkaj mnogo partij koruzne moke, ki se je kaJila. Koruzna moka je v zdravstvenem pogledu neoporečna le tedaj, če je sveže zmleta. S'abi kruh, ki se je prodajal zadnje čase tu pa tam, in ki je imel neki grenak so kus, je bil gotovo iz take stare koruzne moke. Priporočati bi bilo torej, da bi se koruza dobavljala v zrnu in da bi se mlela deloma v Trstu, deloma po drugih primorskih mlinih. »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi v soboto, 10. aprila 1915, zvečer ob V28 v veliki dvorani »Narodnega doma« na korist ranjencem v ljubljanskih bolnicah in »Glasbeni Matici« II. dobrodelni koncert pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Sodelujejo: g. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec iz Dunaja; g. Janko Ravnik, konservatorist iz Prage; g. Josip Vedra], učitelj Glasbene Matice; pevski zbor »Glasbene Matice«. — Spored: 1. a) Vilko Novak: Cvetje iz narodnega vrta. Hrvatske narodne pesmi za mešani zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija; b) Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi... ; c) Josip Pavčič: Kaj ve misli?, mešani zbori. Poje pevski zbor »Glasbene Matice. 2. a) R. Wagner: Spev \Volframa iz opere Tannhauser; b) Risto Savin: Poslednje pismo, pesmi poje gosp. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec. 3. Anton Lajovic: Pesem. Kje se skrivaš mi, vesne mili dan... Dvospev. Za ženske glasove in klavir. Pojo gojenke solo-petja r.Glasbene Matice« gospodične: Marija Pirh, Maruška pl. Trnkoczy (sopran); Mila Počivalnik, Cenka Sever (mezzoso-pran); Jelica Sadar in Zora Ropaš (alt). Na klavirju spremlja gospod Josip Vedral. 4. a) Viteslav Novak: Balada v E-molu; b) Viteslav Novšk: Valaški ples. Na klavir igra gospod Janko Ravnik. 5. Anton Lajovic: Pesem primorke. Trospev. Za ženske glasove in klavir. (Glej št. 3). 6. a) Anton Lajovic: Norčeva jesenska pesem; b) Anton Lajovic: Mesec v izbi. Pesmi Mm kreditnih zadrug o bodočnosti« »Deutsche Iandwirtschaftliche Genos-senschaftspresse« je priobčila članek ekonom, svetnika Ouabecka iz Miinstra o »pogledu v minolost in bodočnost kreditnih zadrug«. Nekatera mesta iz tega članka utegnejo dobro služiti tudi našim zadrugarjem. »Največji del denarja«, pravi Ouabeck, »ki ga nalaga sedaj občinstvo v denarnih zavodih, bo nedvomno po končani vojni takoj zopet dvigalo. Po vojni bo treba opraviti marsikatero stvar, ki se jo je sedaj odložilo, treba bo nakupiti živine in predvsem bo treba intenzivnejšega obrata v kmetijstvu. Danes je pač uvidel tudi največji nasprotnik kmetijstva, da ne moremo pogrešati močnega kmečkega stanu, ki more sam vso državo preskrbljati z živilom in mesom, in kako resnične so skoraj proroške Moltkejeve besede: »Nemčija mora poginiti tudi brez vsakega strela, ako nima več trdnega kmetijstva«. Že sedaj se pojavlja gibanje, ki zahteva obdelanje vseh pušč in po vojni se bo to gibanje, če tudi previdno in ne-prenagljeno, krepko nadaljevalo. Treba bo zboljšati vse panoge kmetijstva — in to brez sodelovanja zadrug ne pojde. Po vojni*bodo morale zadruge dati kmetijstvu velike svote na razpolago in izpolnjujejo gotovo patrijotično dolžnost, ako se že sedaj skrbno pripravljajo na to. Toda ne le kmetijstvo, tudi trgovina in obrt bosta rabila po vojni obilo sredstev na razpolago. Pričakovati je v teh strokah novega poleta, nove povzdige; oče vseli stvari je pa denar. Armada in bro-dovje bosta obnavljala obrabljeni vojni materijal in kupovala bosta novega; kraji, ki jih je vojna opustošila, se bodo morali znova kultivirati, prebivalcem škodo povrniti; skrbeti bo za rodbine padlih vojakov, pomagati pohabljencem; to in vse drugo požre milijarde. Težave, ki nastanejo iz tega, da obnovimo in oživimo svoje zveze s svetovnim trgom, naj tukaj le mimogrede omenim. Mnogi ljudje govore o miljardah, ki smo jih dobili kot vojno odškodnino leta 1871. Toda začasno se raje veselimo, da nam je Bog pomagal doslej in upajmo, da nam bo pomagal tudi zanaprej — načrtov za bodočnost pa ne kujmo nobenih. Za sedaj se nam je treba pripraviti na večno enako igro na denarnem trgu; za plimo sledi oseka, ki lahko povzroča krize in katastrofe. Da se tem izognemo, skrbimo, kar moremo, in to tembolj, ker pride najbrž do mednarodne denarne krize. Bratska naša avstrijska država, mi, Francija, Ruska. Anglija, Turčija, Japonsko, vsi bodo hoteli od denarnega trga denar za nadomestitev vojnega materijala in vojnih škod ter zgub vsake vrste. Čim dalje bo trajala vojna, tem večje bodo te zahteve na denarnem trgu. In da plava naše zadružništvo z valovjem svetovnega trga. o tem so nas dogodki zadnjih let dovolj jasno poučili. Res je, moja izvajanja so le domnevanja ali pričakovanja; če se uresničijo, ne vemo, lahko pride tudi vse drugače, nego človek misli. Toda naloga naša je, da se pripravljamo za vse slučaje. Nič bi ne bilo bolj napačno nego to, ako bi prehitro porabili ali pa zabili sedaj v večji meri kamorkoli vloge, ki morda prihajajo. Začetek smo prestali dobro, skrbimo za to, da tudi konec ne bo slab«. n o »g Odlikovan! CevJJorskl mojster || n Viktor Sdienk g 0mIafatoU »»evala •. kr. ML If «s miilftif HM(|itn n li H priporoča mjo salcr rano- gg B vrstnega ofrnala sa t go- (| •pode kakor tudi sa t Ka. S HH Prod*J* Mjboflfcga g faSl tolgfls Fredia, ke, zefir, balist in perljiva svila j S za jopice. — Svilenina in okraski zadnje s j| novosti, velik izbor izgotovljenega pe- E al rila in na metre, spodnje srajce moderci. B S Vezenine in drobnarije, preproge, za- 3 Ivese, trllž po izjemno nizkih cenah. B ■IIKMES&^BHBfl IIESHN Specijalist za sifilistične in kožne bolezni { Ima svoj avnbuBaloriJ J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ — 4. TEG E FON St. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) *a shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drag h vrednot, popolnoma varno proti nlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načina ter jo oddaja strankam v najem po najniljih Cenah* STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Brafce ure: ti 9 do 12 dopoid. bi od 3 to 5 popoid.kplatoje » m\ delavsk ah mk i faYi71 TiK (M I liiJikžoi