leto LXVIII Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce< loletno 96 Din, z« inozemstvo 130 Din Uredništvo je v Kopitarjevi oWUI PoBfnha plačana V Ljubljani, v nedeljo, dne 13. oktobra 1940 Štev. 236 a Cena 2 din ZPVENEC Cek. račoa: Ljub« ljana it 10.650 ta 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Li pravu: Kopitar* jeva »lica štev.fe, i aprave: 49-01, M4I, 4t-08, M-N, M-M «■»' Uhaja vsak daa ajatra) razen poaedeljka la 4»eva p« praznika „H komu naj gremo V V Kafarnavmu v sinagogi je bilo. Zvelifar je že davno oi>ozoril na ono skrivnost, ki je še Jo danes veliki, nedoumni zaklad naših oltarjev. Toda njegovi poslušalci so se zaradi svojega, zgolj čutnega pojmovanja, nad njegovim govorjenjem sjH>dtikali. »Trda je ta govorica,-kdo more kaj podobnega prenesti?« In so se jočili od njega in veliko jih od tega časa ni več z njim hodilo. Tedaj pa se obrne k dvanajsterim: »Ali me hočete tudi vi zapustiti?« Peter pa je v imenu vseh odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Ti edini imaš besede večnega življenja.« Na slehernika, ki je kdaj razmišljal o temeljnih vprašanjih življenja, je že bilo stavljeno vprašanje Odrešenika: »Mar hočeš iti tudi li od mene?« In to vprašanje nam ni bilo zastavljeno le enkrat, morda v mladosti. Čim globlje smo v vrtincu življenja, čim silnejše udarjajo ob nas dnevna mnenja, čim hujše odmevajo v naši sredi dogodki v svetu, tem pogosteje trka to vprašanje na našo, od dvomov vznemirjeno notranjost. Kolikokrat je že znanost, umetnost, tehnika, sploh moderna kultura najjovedala preživelost in konec »stare« vere! Le kaj bi mogel bledi Galilejec f>ostaviti spričo sijajnih iznajdb zadnjega stoletja, ki so nam odkrila prečudne tajnosti narave, ko smo izmerili oddaljenost zvezd in celine ter ozračje povezali z nevidnimi vezmi! Ali je v svojem življenju rešil en sam znanstveni problem? Je mar obogatil človeško življenje z eno samo koristno iznajdbo? Ali je dal državi novo ustavo, je preosnoval gospodarstvo ali izboljšal družabne ustanove? Pa ne le iz znanstvenega gledišča, tudi v pogledu modernih socialnih razmer, — tako slišimo — ne more več veljati »nesodobno« krščanstvo. Kako povsem nemogoč je za modernega človeka, ki stoji sredi neizprosnega boja za obstanek. Kristusov nauk: »Ne skrbite, kaj boste jedli ali kaj boste pili in s čim se boste oblačili. Poglejte ptice pod nebom in lilije na polju!« Ali stavek: »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi!« Kakšno dušo? Človek je del večne materije in s smrtjo je vse končano. Zato glej, da v življenju tem več užije.š! Krščanstvo je opij, je mamilo za delovno ljudstvo, da pričakuje plačila no smrti, ki ga nikdar ne bo, — mesto da bj udarilo in si vzelo dobrote zemlje kjer koli že so in vživalo ter se radovalo življenja! — Tako govori materialistični komunizem, ki smeši Kristusov nauk in nebo »prepušča angelom in vrabcem«. Nauk križa mu je nespamet in va-rnnje ljudstva, da si ni že tu na zemlji ustvarilo srečnega paradiža... »Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji sebe, sprejme svoj križ in hodi za menoj!« O, težka je ta govorica, kdo jo more poslušati brez ugovoral Ln veliko jih ne hodi več z njim. Kako nesodobno je šele krščanstvo, — slišimo govoriti moderni nacionalizem, — s svojim naukom, da je Bog oče vseh ljudi, da smo vsi ljudje enakovredni bratje in sestre med seboj! In da ima torej sleherni narod pravico do svojega mesta in prostora pod soncem! In vsi narodi naj se med seboj ljubijo, kakor ena sama božja in krščanska družina: »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« Kako trda in nemogoča govorica! — Kdor je močnejši, ima tudi v mednarodnem živl jenju vse pravice. Moč je pravica in samo moč narekuje močnemu meje njegovega življenjskega prostora! Krščanstvo, to so stare židovske mnrnje, absolutno nezdružljive z moderno religijo krvi in rase! — Tako vsak dan doživljamo, da se mnogi nad njim pohujšujejo: eni v imenu znanosti, drugi v imenu boja za družabno pravičnost, tretji v imenu absolutnega nacionalizma. Mnogi se obračajo od njega ter ga celo sramote. In vedno znova je tudi nam zastavljeno njegovo vprašanje: »Ali me hočete tudi vi zapustiti?« Srečen, za kogar to vprašanje ni nobeno vprašanje, in kogar srce vedno enako veselo in zaupljivo odgovarja: »GosjkhI, h konvi naj gremo? Ti edini imaš besede večnega življenja.« Prav bi bilo, ko bi mi vsi in vedno mogli tako odgovarjati. Moderna kultura, če jo merimo z merilom' križa in večnosti, kaj pa nudi človeški duši? Kajti v prvi vrsti gre vendar za dušo. Kaj nudi našemu spoznanju? Gotovo, krila metulja in najmanjše bakterije in skrivnosti vodne kaplje nam je odkrila na čudovit način. Toda kaj je z osnovnimi življenjskimi vprašanji, ki so za človeka našega časa prav tako pereča, kakor za ljudi iz dobe Pentatevha ali Ilijade: Čemu je človek na zemlji, odkod in kam? Moderna kultura ne more rešiti niti enega teh vprašanj. Ne vemo in ne bomo nikdar vedeli!, je edini odgovor, ki nam ga pošteni moderni modreci dajejo. Tam smo, kjer je ostal Gothejev Faust: »Česar ne vem, to bi potreboval; in kar vem, tega ne morem rabiti!« Rešitev gospodarskega in družabnega vprašanja! Odkar je človek na zemlji, občuti nered, kar je dokaz, da se zaveda, da ni v paradižu ampak v solzni dolini. Toda marsikaj bi se dalo izboljšati, marsikake krivične ostrine omiliti. Ko bi vsi ljudje, delodajalci in delojemalci bili celi kristjani, bi socialno vprašanje najhujše ostrine sploh izgubilo. Toda gotovo se bol jši red v družbi ne bo dal ustvariti na ta način, da lmmo mesto zasebne sebičnosti postavili razredno sebičnost. Potrebna je reforma človeka, da ne bo več prežet sebičnosti in lakomnosti, ampak s pravičnostjo in ljubeznijo. Toda te pre-osnove ne zmore matenalizem, ki sploh ne jx>-zna sociulnega čuta. temveč le silo močnejšega. Nobene socialne reforme ne bodo osrečile človeštva, ako ne bo krščanstvo prerodilo duš in src. Nemški general z 40 častniki slovesno sprejet v Bukarešti Angleški državljani bodo te dni odšli iz Romunije 159 neniskih letal je krožilo nad Bukarešto Te dni prišakujejo tudi italijansko odposlanstvo Bukarešta, 12. oktobra AA. DNB: Dan,es ob 12. je prispel na dvorsko postajo Baneasa pri Bukarešti poseben vlak s člani nemškega vojaškega poslanstva, ki bo po želji romunske vlade sodelovalo z romunskimi vojaškimi oblastmi pri izučevanju romunske vojske. Železniška postaja je bila svečano okrašena z nemškimi in romunskimi zastavami. Na postaji je nemško vojaško misijo pozdravil pomočnik predsednika vlade Horia Širna v družbi zunanjega ministra Siurza, državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Ba-tasi, šef romunskega generalnega štaba general Jonaiti ter veliko visokih častnikov romunske vojske. Na postaji je bila razvrščena častna četa z zastavo in godbo, zraven pa so stale številne delegacije Železne garde, ki so držale špalir na postaji in pred njo. Razen predstavnikov romunskih oblasti so bili na železniški postaji tudi, člani nemškega poslaništva z dr. Fabriciusom na čelu, italijanski poslanik, španski odpravnik poslov, japonski poslanik in vojaški atašeji imenovanih držav. Prvi je stopil iz vlaka vodja nemške vojaške misije konjeniški general H a n s e n, katerega je nemški poslanik seznanil z romunskimi častniki. Nato je general Hansen obšel častno četo, godba pa je igrala nemško in romunsko državno himno. V slovesni dvorani železniške postaje je četo nemške vojaške misije pozdravil šef romunskega generalnega štaba general Jonaiti. Poudaril je, da je še v nedavni preteklosti obstojalo sodelovanje med obema vojskama, poudaril upanje, da bo nova doba rodila plodne uspehe in trajno sodelovanje med obema državama. Nemški general se mu je za pozdrav zahvalil, rekoč da se je nemška oborožena sila z največjo pripravljenostjo odzvala vabilu romunskega naroda, da v Romunijo pošlje misijo, ki bo svoja izkustva dala na razpolago romunski vojski. Nemški general se je nato odpeljal h generalu Antonescu, ostalih 40 nemških častnikov pa se je odpeljalo na svoja stanovanja. Popoldne je prispelo tudi letalsko odposlanstvo. Ameriško poročilo o po3oža;u v Romuniji Bukarešta, 12. oktobra t. Associated Press: Angleško poslaništvo je pozvalo vse angleške državljane, naj zapuste Romunijo. Za odhod bo pripravljena posebna ladja, ki odpluje v ponedeljek iz Kostance v Carigrad, kjer bodo angleškim državljanom dali nadaljna navodila. Angleško poslaništvo pa še ostane v Bukarešti, toda z z"lo skrčenim osebjem. Po bukareških ulicah je videti številne uniforme nemških letalcev. Nad romunsko prestolnico pa je včeraj napravilo slovesen polet okrog 150 nemških letal, med katerimi je bilo opaziti letala vrste »Dornier« in lovska letala vrste »Messerschmitt«. Po bukareških hotelih in zasebnih stanovanjih, ki jih je mnogo praznih, pripravljajo vse potrebno za oskrbo nemških in italijanskih vojaških strokovnjakov, ki pridejo v Romunijo. , Po Bukarešti govore o tem, da pride v kratkem v Romunijo tudi več sto italijanskih vojaških strokovnjakov, ki da se bodo nastanili delno v petrolejski industriji, delno v Bukarešti, delno pa v Konstanci na Črnem morju, kjer popravljajo letališče in opremljajo tudi prostor za vodna letala. Toda o prihodu italijanskih čet ni bilo mogoče izvedeti nič točnega. Prav tako so se širile po Bukarešti novice, da pripravljajo v Konstanci vse potrebno za oporišča za podmornice. Podmornice naj bi prišle po suhi poti ali po Donavi v razdeljenih kosih in bi jih potem v Konstanci sestavili. Tudi te govorice uradno niso potrjene, čeprav hočejo nekateri že vedeti, da so v Črnem morju že nekatere nemške podmornice. Na nemškem mestu izrecno poudarjajo, da v Bolgarijo nemške čete niso prišle. Nemška mesta trdijo, da takšne novice širi angleška propaganda, ki želi na jugovzhodu ustvariti vznemirjenje. V Dobrudži so bili nemški filmski fotografi, ki so bili oblečeni v časnikarske uniforme. Mogoče so te ljudi nekateri pristaši Anglije zamenjali z nemškimi vojaki. „Na povabilo prejšn;e romunske vlade" Bukarešta, 12. oktobra AA. Rador: Uradno sporočajo: Prejšnja romunska vlada je zaprosila za pomoč Nemčije za izpopolnitev izvežbanosti romunske vojske. General Antonescu je ugotovil, da je ta zamisel odlična in jo je sprejel. Nemški rajh sc je odzval temu vabilu v naklonjenosti in prijateljstva polnem duhu in sklenil poslati v Romunijo vojaško misijo, katere prvi oddelek je prispel danes v Bukarešto, pod poveljstvom generalov Han- sena in Schweidela. Med vožnjo skozi Transilvani' jo je prebivalstvo priredilo predstavnikom slavne nemške vojske navdušen sprejem Nemško-bolgarsko prijateljstvo Sofija, 12. oktobra AA. DNB: Bolgarsko zastopstvo, ki bo v Berlinu nadaljevalo gospodarska pogajanja z Nemčijo, odpotuje danes v Berlin. Bolgarsko zastopstvo vodi ravnatelj za zunanjo trgovino G a n e v. Dunaj 12. oktobra AA. DNB- Poliedelski minister Nemčije dr D a r r e in namestnik Baldur v. S c h i r a c h sta včeraj priredila sprejem na čast bolgarskemu kmetijskemu ministru Bagrja« n o v u. Ob tej priliki so bile izmenjane zdravice. Minister Bagrjanov je podčrtal prijateljske vezi med Bolgarijo in Nemčijo in ie nato govoril o junaštvu nemške vojske, pri tem pa je naglasil globoke vtise, katere je nanj napravila narodno socialistična agrarna politika. Ob koncu se je Bagrjanov zahvalil za prisrčni sprejem. Odmev v Turčiji in Grčiji Stališče Turčije Carigrad, 12. oktobra t. Turška radioposlaja je objavila poluradno obvestilo, v katerem pravi »da se slišijo govorice, da bi nemška vojska hotela 6kozi Balkan in Turčijo napasti angleške postojanke v Sredozemlju in morda celo prodreti do pe-trcileiskih vrelcev v Iraku. Turčija ne bo nobeni tuji državi dovolila prehoda skozi svoje ozemlje. Dva milifona turških bajonetov brani turške meje.« Turški govornik v radiu je dodal, da ima vtis, kakor da sta jugovzhodna Evropa in Sovjetska Rusija na predvečer velikih dogodkov. To sporočilo je bilo oddano po radiu med vojaškimi poročili, za to menijo, da prihaja naravnost od.turškega generalnega štaba. sprotju s politiko zadnjega ruskega cesarja, ki je ruski narod žrtvoval za interese angleškega imperija. » Modra politika Stalina« Stališče Grčije Atene, 12. .okt. b. Obisk grške delegacije v Berlinu je nenadoma odpovedan. Grške oblasti o tem ne dajejo nobenih pojasnil, Grčija z največjo pozornostjo spremlja razvoj dogodkov na jugovzhodu. Navzlic hudemu pritisku vsi znaki kažejo, da se Grčija ne namerava odpovedati svojim prijateljskim odnošajem z Anglijo. Grški trgovci s petrolejem so poslali romunski vladi protest zaradi prepovedi izvoza petroleja v Grčijo, ki je popolnoma odvisna od romunskega petroleja. Moskva, 12. okt. b. »Šanghaj Telegraph« poroča, da v K remiju spominjajo na nedavni govor maršala Timošenka, da se Itusija 7, vsemi silami trudi, da ohrani mir, kar jo predvsem pripisati modri politiki Stalina. Kljub temu pa se mora Sovjetska Rusija oborožiti in pripraviti, ker mora tudi ona računati z možnostjo zaplelljajev. Angleški upi na Sovjete Ziirich, 12, okt. b. Londonski dopi nik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da se merodajne angleške oblasti še vedno vzdržujejo komentarjev za-radi nastalega položaja v Romuniji. Dopisnik opozarja na okoliščino, da je dosedanjega sovjetskega poslanika v Ankari zamenjal Vinogradov, ki je ve-i iik prijatelj Turčije. To smatrajo za ugoden znak, ki zna privesti do zbližanja obeh držav na Črnem morju. Delikatno vprašanje za Anglijo bi bilo sa' mo v tem slučaju, če bi se hotelo s tem nevtralizirati Turčijo pri podvigih osiščnih držav. Soviet) ostanelo prijatelji osišča Milan, 12. okt. b. V bilanci o sedanjem političnem položaju piše »Relazioni Ititernazionali« o odnošajih Sovjetske Rusije do podpisnikov berlinskega pakta. List pravi, da s« govorice Anglije, da je pakt naperjen proti Sovjetski Rusiji, brez vsake podlage. Za presojo odnošajev osiščnih držav do Sovjetske Rusije je treba upoštevati okoliščino, da je Moskva uredila svoje politične od-nošajc tako z Nemčijo kakor tudi z Japonsko ter je odstranila vsak povod za medsebojne spore. Pod pojmrm velikoazijskega cesarstva je treba razumeti samo področje izven ruskih meja. Končno je treba priznati, da je Sovjetska Rusija trdno odločena nadaljevati politiko miru. kar je po sklenitvi trozveze Rim-Berlin-Tokio še potrdila. Zaradi tega je zaprta pot za angleške špekulacije s Sovjetsko Rusijo. Kremelj ne bo mogoče pridobiti za angleško igro, ker je njegova politika v na- Pogodba o nevtralnosti Aalandskih otokov Moskva, 12. oktobra. AA. Tas.. Dne 11. okto« bra je bila podpisana v Moskvi oogodba o Aaland-skem otočju med Finsko in Rusijo. V imenu Sovjetske Rusije jo je podpisal komisai ra zunanje zadeve Molotov, v imenu finske vlaae pa finski poslanik v Moskvi Paasikivi. V čl. 1 se Finska obvezuje, da bo demilitirazirala Aaalandsko otočje, da ga ne bo utrdila in da ga ne bo dala na razpolago oboroženim silam drugin držav To velja prav tako, da ne sme biti ohranjen noben objekt, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za letalsko oporišče oziroma mornariško oporišče ali pa tak objekt, ki bi bil izrabljen v druge vojaške namene. Takih zgradb se ne sme graditi v območiu Aaland-skih otokov bodisi od strani Finske ali od «trani drugih držav. Prav tako ie treba obstoječe temelje za postavitev na tem otočiu odstraniti. Čl. 3 daje Sovjetski Rusiji pravico, da ustanovi na Aalandskem otočju svo) konzulat čigar dolžnost bo opravljati razen rednih konzularnih poslov tudi nadzorstvo nad izvršitvijo te pogodbe. f« *:J \ h \ t -M I , « i rii7 B t .. Al ( > A l, 1 A a. , o i liv . a (tU'l l ul\ Kako naj iz sovraštva in inržnje nastane boljši, pravičnejši red med narodi? Kako, če narodov ne druži osnovna ideja človeškega bratstva in medselx>jnega sjx>štovanja? Ali so te preizkušnje našemu narodu tuje? Slovenci gotovo nimamo nobenih osvojevalnih namenov in tudi Jugoslavija ne. ker hočemo z vsemi sosedi v miru in prijateljstvu živeti. Toda materializem in z njim brezboštvo ter propadanje nravnosti si tudi med nami na široko utira pot. Morda tega ne čutimo toliko, dokler še vsi živimo od stare, poštene dedščine prejšnjih rodov. Ta dedščina je krščanska in je močmi jez dolžnosti nasproti divji |xiplavi človeških strasti. Toda z vsakim dnem je jez bolj pod rit in preluknjan; vedno več jih je, ki jto-navljajo moderni evangelij: Ničesar ni, kar bi bilo slabo, vse je dovoljeno! To |>a je začetek konca, konec tudi moderne kulture, tudi zdrave rasti naroda. Kultura in zdrava moč naroda prospevata. kjer je red, delo, izpolnjevanje dolžnosti, smisel za žrtve in [Ki.štenje. Kjer pa tega ni. nam pa ne bo nič jTomacala ne elektrika, ne radio, ne riintgen in ne kemične unalize. Kultura, ki dušo ubija ni kultura, ampak strup i. v * > / t: ' v i' < t"',V 11 l za narod. Duša sleherne kulture je kultura duše. Vrzimo sedaj pogled na moža iz nepoznane judovske dežele, čigar ime je komaj bilo poznano tedanjim pisateljem Res je: m bil narodni gospodar, ne poklicni socialni politik, ne iznajditelj, ne raziskovalec. Očitno je imel svetu in ljudem povedati važnejše stvari, takšne, ki imajo večno vrednost, resnice, ki ne za-sturajo »Njegovo kraljestvo ni od tega sveta,« toda glej, vendar je zgrudil nov svet, ki sicer ni jM>|>olen, ker so nosilci njegovih zamisli bili ul>ogi ljudje in svojo človeškost mešajo z večnimi idejami. Toda koder njegova luč napolni duha, tam se razjasnijo vsa življenjska vprašanja V katero srce pade njegov čisti ogenj, vžge novo življenje, ki lajša sedanjost in vžiga upanje za prinodnjost. Tudi li si že v lastni duši občutil njegov ogenj in vedno se lahko o njem prepričaš, ako se prepustiš njegovemu nauku in njegovi ljubezni Spodtikanje Bogu odtujenega sveta nad Zveličarjem je veliko, kdo bi mogel tajiti! Toda na njegovo vprašanje: »Ali me hočete tudi vi zapustiti?«, je za moža in ženo tudi 20. stoletja, pa čeprav sta izobražena, samo en odgovor: »(rospod. h komu nuj gremo? Ti edini imaš besede večnega življenja!« Drir Srčno sporočilo generala Franca Mussoliniiu Madrid, 12. oktobra. A A. Štefani: V svojem od' govoru na govor maršala De Bona, ki mu je izročil ovratnico visokega reda sv. Anuncijate, je general Franco med drugim rekel: »V trenutku, ko naši fašistični tovariši na ozemlju Afrike obnavljajo junaško preteklost italijanskega orožja, hočem poudariti popolno vzajemnost našega naroda, ki jo čuti za vaše vojake in vašega duceja. Gospod maršal, bodite tolmač ču. stev hvaležnosti, prijateljstva, vzajemnosti pri vašem kralju in cesarju in to v mojem imenu, kakor tudi v imenu naroda, ki goji najprisrčnejše želje za njegovo osebnost, za slavo in veličino imperialne Italije.« Zemun, 12. oktobra. AA. Vremenska napovedi Močno obbčno b i na za! odi.i polov-!;!, kjer bo bržkone tudi deževalo. Zvedrilo se bo na Primorju, ko bo nastopila lahna burja Delno oblačno in vedro bo na vzhodni polovici. V zahodnih io severnih krajih bo toplota padla. Zagrebška vremenska napoved: Oblačrn Kralj Peter v Mačvi fcel^rad, 12. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj Peter II. je v družbi Nj. kr. Vis. kneza Aleksandra in s svoiitn spremstvom naredil 10. in 11. t. m. avtomobilski izlet vzdolž Kolubare skozi Mačvo, Gornji Jadar in Posavino. Ko je potoval skozi Lazarevac, Valjevo in okoliške vasi, kjer ga je tamošnje prebivalstvo toplo pozdravljalo, se je Nj. Vel. kralj zadržal na Certi, kjer mu je guverner, armadni general Kosič, razložil zgodovino cerske bitke. Ko si je ogledal potem spomenik padlim junakom v cerski bitki, je Nj. Vel. kralj v družbi Nj. kr. Vis. kneza Aleksandra nadaljeval pot do Žabca. Ko je šel skozi Šabac je Nj. Vel. kralj naletel na prisrčne manifestacije meščanov, ki so izvedeli za kraljev prihod in napolnili vse ulice, da bi ga videli in pozdravili. V okolici Žabca je Nj. Vel. kralj z Nj. kr. Vis. knezom Aleksandrom prisostvoval vajam pontonirjev na Savi, nato pa je obiskal inženirsko podčastniško šolo. Na povratku se je Nj. Vel. kralj ustavil na Mišar-skem polju. Tu je guverner general Kosič opisal Nj. Vel. kralju boj na Mišaru in poudarjal posebno pomen te znamenite bitke, katera se je bila pod vodstvom Karadjordja 14. avgusta 1806. Včeraj okrog 17 se je- Nj. Vel. kralj z Nj. kr. Vis. knezom Aleksandrom vrnil v Belgrad. Uredba o sladkorju za slajenje vina Belgrad, 12. okt. m. Finančni minister je na podlagi pooblastil iz čl. 5 uredbe o oprostitvi državne, banovinsfte in občinske trošarine na sladkor za slajenje vinskega mošta predpisal pogoje za podelit cv take odobritve in način izvrševanja kontrole nad sladkorjem, izdanim brez plačila trošarine za slajenje vinskega mošta. Po teh navodilih bodo odobritve za podelitev sladkorja brez plačila državne trošarine izdajala finančna ravnateljstva, finančni inšpektorat v Zagrebu itn dclegacija državega finančnega inšpektorja v Splitu pod pogojem, da obstoja odlok in odobritev pristojnih bansirih uprav in banske oblasti v Zagrebu za slajenje vinskega mošta s sladkorjem v dotičnih krajih v smislu odredbe čl. 2 zakona o vinu in čl. 4 pravilnika za izvrševanje zakona v vinu. Nadalje, da pravilno kolkovane poinje zainteresiranih vinogradnikov potrdi okrajni krme ti j sla referent. Priloženo mora biti potrdilo o količini pridelanega mošta v litrih kakor tudi o tem, da grozdje dotičnih vinogradnikov ni moglo pravilno dozoreti zaradi izredno neugodnih at«nosfer.J'ibovik ekladi?* no nalogu te centrale. Imenovanja pri apelacijskem sodišču v Ljubljani G. dr. Andrej Dolinar, novi podpredsednik Belgrad, 12. okt. m. S kraljevim ukazom je imenovan za podpredsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani v 3-1 dr. Andrej Dolinar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani Za nove sodnike na apelacijskem sodišču v Ljubljani so pa imenovani: v 3-1 dr. Alojzij Lešnik, okrožni sodnik v Mariboru, v 3 2 Avgust Haber-muth, okrožni sodnik v Mariboru dr. Josip Šenk in dr. Vlado Rupnik, okrožna sodnika v Ljubljani. Peč, 12. okt m. V spremstvu tehničnih strokovnjakov je gradbeni minister Vulovil na svojem inšpekcijskem potovanju po Srbiji prsgledal pot skozi Rugovsko klisuro, prav tako načrte ta regulacijo Peške Bistrice. Nato je obiskal samostan De-čane in se zanimal za samostanske znamenitosti. Belgrad, 12. oktobra m. Na Dunaju se bo 14. oktobra začelo jesensko zasedanje jugoslovansko-nemškega stalnega lesnega odbora. Reševalo se bo vprašanje utrditve cen za les, posebno za jelovino, ki se izvaža v Nemčijo V jugoslovanskem zastopstvu bodo dr. Čuvaj, dr. Golia, Delič, Premrl, Wolf, Andričevič. Klic po Gospodarskem svetu Belgrad, 12. okt. m. V zvezi s preureditvijo našega gosjiodarskega življenja, kar je potrebno zaradi našega izvoza v totalitarne države, mora vlada pogosto v naglici izdajati potrebne uredbe zaradi pravilnega funkcioniranja gospodarstva. Te uredbe so dostikrat prav zaradi naglice pomanjkljive. Glasilo pravosodnega ministra dr. Marko-viča »Delos misli, da bi bile vse te gospodarske uredbe boljše in popolnejše, če bi vlada imela na razf>olago kak posvetovalni organ — poseben gospodarski svet. To bi bilo potrebno tudi z»radi tega, ker je skupščina razpuščena, senat sam pa ne more reševati zakonodajnih stvari. Gospodarski svet seveda ne bi smel v nobenem slučaju zamenjati niti skupščine niti senata, ki imata svoje osnove in funkcijo označene v državni ustavi. »Delo« s svojim predlogom o ustanovitvi gospodarskega sveta ne odkriva nič novega, ker lak svet jc že določen v sami samo da se do- slej še ni uvedeL • Za izvoznike Belgrad, 12. oktobra. AA. V jugoslovansko-nemški prometni zvezi za promet blaga, so z veljavnostjo od 21. oktobra letos v Urilo *t 13 za tesan les uvrščene postaje: Dubrovnik. Metkovič, Prijedor in Sušak. V tarifo št. 103 pa postaja Ljubljana. Po dosedanjih predpisih n- bilo določeno javpo objavljanje seznama največjih dovoljenih razmakov osi in pritiska na osi. Toda po novi uredbi se bo ta seznam objavil kot priloga št. 9 k tarili za prevoz blaga, zvezek št. 1, 1. julija 1938. Belgrad, 12. oktobra AA. Z veljavnostjo od 12. oktobra letos se ustavlja sprejem blaga na železnicah, katero se pošilja na postaio Oslo. Pošiljke, ki so na poti, bodo zadržane in stavljene pošiljateljem na razpolago. V septembru je bil ustavljen tudi prevoz pošiljk za severne države skozi postaji prehod Sanihafen. Tremborg Toda sedaj je ta promet vpostavljen tako da se v Jugoslaviji vsak delovnik lahko sprejme osem vagon-skih pošiljk za ta postajni prehod narrenien za severne države. Kolesarska tekma »okrog severne Srbije« Belgrad, 12. oktobra, m Davi se je začela tekma okrog severne Srbije. Proga je dolga 419 kilometrov. Zjutraj ob 7 se je zbralo mnogo občinstva pred startom. Minister za telesno vzgojo Pantič je dal znak za štart in 46 kolesarjev je z jstrim šprintom vozilo skozi Zeniun po 40 km na iro. Pred Sremskimi Karlovci so dosegli 60 km «a uro, ker je pot vseskozi lepa in asfaltirana, /seskozi so vozili v skupini in se je vsakemu iz- jalovil poskus, da bi pobegnil od ostalih. Prvo pol-etapo do Srbobrana, to je 111 km, so prevozili v času 2:53. Prvi je bil Davidovič iz Zagreba in je dobil nagrado bana donavske banovine dr. Branka Kiurine. Drugi je bil Pokupec, tretji Vojinov, četrti Janez Peternelj. Po oddihu in kosilu so vozili drugo poletapo Srbobran—Subotica. Proga je dolga 70 kin. Hrvat Podrugač in Srb Andrejevič nista mogla zaradi padca v prejšnji vožnji nadaljevati dirke. V Srbobranu je startalo 44 tekmovalcev, ki so se z ostrim tempom spustili proti Subotici in vozili potiekod 60 do 60 km na uro. Prod Subotico se je odcepilo. 12 kolesarjev 6d ostalih in so vozili skozi špalir desettisočih gledalcev v skupini v Subotico. Progo so prevozili v 1:48,10, to je povprečno 40 km na uro. Prvi je bil Pokupec, ki je dobil nagrado prometnega ministra inz. Besliča. Končni placement v današnji dirki Belgrad-Subotica, katere proga je dolga 181 kilometrov: 1. Josip Pokupec, 2. Vojinov, 3. Janez Peternelj, 4. Drljačič. V današnji tekmi so prišli do veljave kolesarji, ki so vajeni voziti po ravni progi, in so zalo Zagrebčani in Belgrajčani, ki so vajeni na ravne ceste, zavzeli prva mesta. Letošnji pridelek pšenice Belgrad, 12. oktobra, m. Po podatkih, ki jih je zbralo ravnateljstvo za prehrano iz vse države, je izdelalo statistiko predhodne cenitve letošnjega pridelka pšenice po posameznih banovinah. Po teh podatkih bo dravska banovina pridelala 621 tisoč 333 met. stotov pšenice, vardarska 2,048.412, vrbaška 1,040.420, di.nska 1,633.683, donavska'7 mili j. 511.627, zets^a 3,111.063, moravska 2 tnilij. in 135.769, področje uprave mesta Belgrada 37.350 metrskih stotov. Vse pšenice se bo pridelalo brez banovine Hrvatske 15,545.657 metrskih stotov, to je 38.8% manj kot lani. Osebne novice Belgrad, 12. oktobra AA. Nj Vis knez namestnik je sprejel v avdijenco ministra za ljudsko telesno vzgojo Dušana Pantiča. Belgrad, 12. očet. m. Na rednem občnem zboru »Kovine d. d.« 60 bili izvoljeni v upravni odbor tudi naslednji Slovenci: Karel Kuhelj, Evgen Lovšin, Božidar Ravnikar, Avgust Tosti, Ansaldo v „Telegrafo" »Italijanski narod se je prepričal, da utegne vojna postati dolga in trda« Rim, 12. okt. t. V glasilu zunanjega ministra »Te le graf o« je glavni urednik Ansaldo napisal daljši članek k inšpekcijskemu potovanju Mussolinija pri severni armadi. Pisec meni, da je pri tej priliki Mussolini doživel velikanske manifestacije, ki so ga mogle prepričati, da ie ljudstvo pripravljena to vojno peljati do zmagovitega konca. Tuja propaganda da je širila mnenje, da se bo italijansko ljudstvo, kakor hitro bo zadelo na težave, utrudilo in v svoji odločnosti popustilo. Mussolini da jo videl, kako je v resnici. Manifestacije namreč da »dokazujejo, da se je italijanski narod s stvarnostjo vojne spoprijateljil, se navadil na razne omejitve in tudi na liste žrtev vojne, tcv da se je tudi prepričalo, da lahko sedanja nemški list priporoča vojna postane zelo trda in dolga, da lahko zavzame obsege, ki niso bili predvideni in se razširi tako na široko, kot se nobenemu pred enim letom niti sanjalo ni. Italijansko Ijuil-stvo, ki jc modro in ki misli, računa tudi t možnostjo, da se bo vojna na gotovih krajih še razvila dalje. Anglosaksonci se imajo ta trde, za najbolj trdi narod na svetu. Ne mečemo. da niso stvorjeni iz zelo trdega lesa, toda imeli bodo priliko videti, da so tudi Italijani trdi, bo.lj trdi kot so Aglosaksonci morda pričakovali, ter da jc pri Italijanih volja do zmage prav tako močna, če ne močnejša kot pri njih. V istem času pa italijanski voja. ki opravljajo v puščavah Afrike delo, ki nm v zgodovini ni primere. »zbiranje vseh germanskih držav v eno veliko skupnost« »Frankfurter Zeitung«, ki mnogokrat razodeva misli nemškega zunanjega ministrstva, objavlja zelo zanimiv članek znanega jiolitičnega publicista Karla Megerle. ki pravi, da prihajajo sedaj za narode germanskega plemena in germanske kulture velike možnosti, da v novo urejeni Evropi zavzamejo mesto enakopravnih tvornih članov velike vse-germanske skupnosti, ne pa samo kot narodi, ki jih drugi vodijo. Revolucija 20. stoletja je zajela vso Evrojjo. Njen cilj je, da premaga razne separatizme v Evropi in da spet obnovi vseevropsko skupnost proti tujim silam, ki na evropskem prostoru nimajo nič iskati in za katere so bile male države samo predmet igrač-kanja in izkoriščevanja. Najavljajo se veliki gospodarski prostori in razumevanje za nje raste tudi pri tistih državah in narodih, ki so do-sedaj sanjale, da bodo našle svojo srečo v romantični idili nevtralnega miru nekje v kakšnem evropskem kotičku, iz katerega je zbežalo vsako veliko življenje. Te državice so bile nekdaj pomembne in sjjoštovane članice veli- kih skupnosti, sedaj pa so se ponižale v podrejene vloge, se celo vdale argleškemu vodstvu^ in postale neke vrste »narodi v jjokojiu. Takšne separatizme morajo narodi german. skega porekla premagati in sprejeti veliko skupnost, v kateri bodo spet lahko zaživeli Tu ni govora o kakšnem podjarmi jen ju, o kakšni izgubi svobode, marveč o čas ni, svobodni in enakopravni vrnitvi germanskih narodov v f>o-koju nazaj k veliki germanski skupnosti, k novemu političnemu, človeka in narode izobliku-jočemu življenju Mladina pri teh narodih bo razumela klic sedanjega časa Mladina teh narodov že tlanes čuti, da so na svetu še bolj plr. menite dobrine, kakor mirno čepeti v kotičku Evrope in tamkaj v miru vživati materielno blagostanje. Mladina teh držav bo hotela sodelovati pri veliki vsegermanski skupnosti, skupno z mladim nemškim narodom tudi podreti te neumestne in protinaravne germanske separatizma. (Megerle v svojem članku gotovo misli na Švedsko, Norveško, Dansko.. Nizozemsko in Flamsko, ki so vse germanskega porekla.) Trenja na Tihem morju Ameriški minister ugotavlja pomirjeno obnašanje Japonske Washington, 12. okt. b. O položaju na Daljnem vzhodu je bilo izdano danes naslednje poročilo: Vojni minister je izjavil, da dela za obrambo Filipinov napredujejo z veliko naglico. Vtem vidijo ameriški krogi nov opomin na naslov Japonske. Splošno ugotavljajo \ Ameriki, da so napadi Japonske na Severno Ameriko popustili in je zelo nblažen kurz, ki ga je uvedel knez Konoje, Vse to se je zgodilo zaradi negativnega stališča Združenih držav. Neki japonski vladni govornik je tudi zanikal glasove, da namerava Jnponskn prevzeti mednarodno koncesijo v šanghaju, kjer se nahaja turli 1.200 ameriških mornarjev. S tem hoče Japonska doprinesti k pomiritvi ameriških državnikov, ki so v tem videli novo napetost. Amerika ne bi namreč nikdar brez oboroženega odpora zapustila svojih koncesij ter bo v vsakem oziru varovala interese ameriških državljanov. Američani zapuščajo Japonsko Washington, 12. okt. b. »United Pressc poroča iz Tokia, da je tja priplula ameriška ladja press of Russia« z ameriškimi ženami in otroki, ki so po nasvetih ameriške vlade zapustili Japonsko. Washington, 12. okt. b. Predsednik Združenih držav Roosevelt bo imel nocoj ob 9 srednjeevropskega časa veliki govor,v katerem bo razpravljal o temi: Eden za vse, vsi za enega. Washington, 12. okt. b. Za službo na atlantski in pacifiški obali je bilo pozvanih nadaljnjih 5700 mornarjev pod zastavo, ki se morajo javiti do 7. novembra. Japonci zapuščajo Anglijo London, 12. okt. t. Reuter. Vsi zastopniki japonskih firm v Londonu bodo odšli z japonskim parnikom »Fušimaimaru«, ki odpluje z irske obale proti koncu oktobra. Vseh Japoncev, ki odpotujejo, bo okrog 180. Samo nekaj jih še ostane, da bodo pazili na poslopja in imetja oelikih japonskih firm, kot so »Yokohaina Specie Bank« in »Mitsui Bussan Office«, ki sta imeli velikanske podružnice v Londonu. Podjetja ne bodo več delala in bodo popolnoma zaprta. V Londonu osta- ne še osebje poslaništva ter vsega skupaj 15 Ja-jjoncev — stražnikov japonskega imetja. Sovjetsko zadržanje Belgrajski Slovenci v svoji organizaciji Belgrad, 10. oktobra. Prejšnji teden v sredo, 2. oktobra, je imelo belgrajsko Prosvetno društvo, ki praznuje letos 10 letnico svojega obstoja, redni občni zbor. Iz preglednih poročil, ki so jih na občnem zboru posamezni odborniki podali, lahko posnamemo precej zanimivih podatkov o delovanju in prizadevanju belgrajskega Prosvetnega društva, da pritegne v svoj krog čim več zavednih katoliških Slovencev in jim v svojih prostorih ustvari prijetno shajališče. Kakor prejšnja leta je tud v pretekli poslovni dobi prirejalo društvo prosvetne večere o aktualnih vprašanjih. Sestankov je bilo več ter so na njih govorili: g. p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane o nalogi slovenskih društev med izseljenci, g. minister dr. Krek o razvoju zunanje in notranjepolitičnih dogodkov, g. senator Smodej o nordijskih državah ter komu nizmu, g. superior Pohar o Nizozemski in naših izseljencih v tujini ter g. industrijalec Avsenek o vtisih s svojega potovanja po Sovjetski Rusiji. Glavna prireditev Prosvetnega društva je bila to leto Prešernov večer v Ruskem domu, na katerem je pred izbranim občinstvom orisal lik našega največjega pesnika g. urednik dr. Tine Debeljak. Prosvetno društvo je tudi to leto zbiralo ude za Mohorjevo družbo ter se je močno udejstvovalo tudi na karitativnem polju. Miklavžev večer je številnim siromašnim otrokom olajšal gorje. Prav tako je društvo obdarovalo več brezposelnih slovenskih delavcev Zaradi tesnejše povezanosti članstva med seboj je društvo pritejalo družabne večere, ki so nudili članstvu pošteno zabavo. S temi večeri se je med članstvom zelo poživila družabnost ter so se v društvo pritegnili mnogi, ki so prej iskali zabave drugod. Veliko pozornost je posvečal odbor tudi gojitvi slovenske pesmi. V začetku leta je imelo društvo samo moški zbor, letos pa je ustanovilo tudi mešani zbor, ki ga spretno vodi g. Janežič. Sredi junija so društveni člani napravili skupen izlet v Vršac, kjer so jih tamošnji Slovenci prav lepo sprejeli. Društvo razpolaga danes že s precej bogato knjižnico, ki se iz leta v leto spopolnjuje. Knjižnica ima danes 1200 del, od teh 814 slovenskih, 341 hrvatskih in srbskih in 45 v drugih jezikih. Knjižnico so tudi to leto močno podprli stari dobrotniki belgrajskega Prosvetnega društva g predsednik senata in prosvetni minister dr, Korošec, g. minister dr. Krek, g. senator Smodej in drugi. Število članov se je letos pomnožilo za 33 novih članov. Društvo se je letos začelo zanimati še posebej za slovenske otroke, ker v Belgradu ni zanje primernih mladinskih organizacij ne otroških vrtrev. Pripravilo je posebne otroške sestanke, na katerih je poskrbljeno za dobro nadzorstvo in kjer se otroci lahko prijetno zabavajo. Društveni odbor je že ustanovil tudi mladinski pevski zbor, ki se prav lepo razvija. Na občnem zboru je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor z g. Knafeljcem na čelu, ki med drugim pripravlja proslavo 10 letnice obstoja Prosvetnega društva v Belgradu. Newyork, 12. okt. b. Glasilo ameriških paro-brodnih društev poroča, da je Sovjetska Rusija v Združenih državah naročila 100.000 ton ladij za prevoz petroleja. Moskva. 12. okt. b. Z mesta ljudskega komisarja industrije za proizvodnjo strojev je odstavljen ž naredbo predstavništva vrhovnega sovjeta Sibaček, ker v več slučajih ni izpolnil vladnih na-redb. Na njegovo mesto je postavljen podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Meiišev. Za njegovega namestnika je imenovan dosedanji podkomi-sar težje industrije za proizvodnjo strojev A. Popov. Istočasno je zaradi napačnih informacij o produkcijski delavnosti zamenjan s svojega položaja ravnatelj avotmobilskih tovarn v Moskvi Ugnjecov in izročen izrednemu sodišču. Iz Francije Tujci v Franciji Clerrmont-Ferrand, 9. okt. Havas. Francoska vlada je sklenila, da bo poslala v določene kraje vse v francoskih kolonijah živeče tujce. Temu bo sledilo preiskovanje vseh tistih, k iso pred 13. leti postali francoski državljani. Francozi bi s tem radi rešili hudo tujsko vprašanje v času, ko je francosko gospodarstvo na tleh in je mnogo Francozov brezposelnih. V preteklem letu je živelo v Franciji nad 2 milijona tujcev in to: 790.000 Italijanov, 320.000 Španjoleev, 310.000 Poljakov, 120 tisoč Švicarjev, 68.000 Nemcev, 120.000 Rusov, 30 tisoč Armencev, 7000 nemških beguncev itd. V krajih ob Sredozemlju je živelo 600 tisoč tujcev, v severni Franciji 480.000, v Parizu in okolici 500.000. 20% trgovine in obrti ie bilo v rokah tujcev, kmetijstva 25—37% z ozirom na tla. v gradbeni stroki pa so tujci celo prevladovali, bilo jih je 60%. Zato je pač razumljivo, če hoče francoska vlada pri novi ureditvi francoskih kolonij po možnosti urediti tudi tujsko vprašanje. Pred 'nekaj meseci se je francoska vlada sporazumela z mehiško vlado, da bo Mehika prevzela 130.000 španskih beguncev, ki jih že tri leta vzdržujejo Francozi. Francija sicer noče opustiti znanega francoskega gostoljubja, toda v sedanjem času, ki zahteva od Francozov velike gmotne žrtve, bo strogo pazila na to. da ne bodo v gospodarstvu tujci zasedli tistih mest, ki bi jih morali zasesti Francozi. Berlin, 12. okt. b. »Der Dienst aus Deutsch-land« poroča, da ie Nemčije pripravljena dopustiti Francozom svobodno plovOo pod pogojem da Francozi 6voje ladje v primeru angleškega napada sami potopijo. Belgrajske novice Belgrad, 11, okt m Na mesto kongresa /.druženja poštnih zvaničnikov in služiteljev traja v Belgradu že 3 dni sestanek predstavnikov tega društva Na sestanku so predstavniki tega društva izdelali sjiomenico o vseh potrebah postnih uslužbencev ter jo izročili poštnemu ministru dr. Jorbarju in ostalim činiteljem postnega ministrstva, Osijek, 12, okt m. Uprava državnega posestva Belje je sklenila ,da ve-- letošnji sladkor, ki ga pridela meljska tovarna na Braninem vrhu, v skladiščiti v nekdanjo tovarno v Usori. Do tega odloka je prišla zato, ker je skladišče na oramnem vrhu stalno v nevarnosti pred poplavam, reke karašice Zaradi Hohre let ne sladkorne |>cse se misli, da bo letošnja sladkorna kampanja ena največjih in se bo zavlekla do pozne zime Od nedelje do nedelje Zunanji pregled V preteklem tednu je za dogodke na bojiščih značilna zaostritev letalskega bojevanja, vendar pa so kljub večjim razdejanjem, ki jih povzročajo letala izgube letal pri obeh nasprotujočih se taborih neprimerno manjše, kakor prejšnje tedne. Na političnem polju doživljamo prve razvoje sklepov, ki so bili sprejeti na sestanku med Hitlerjem in Mussoliniiem na Brennerju. Pregled po bojiščih Nemško-anglcška vojna se razvija predvsem v zraku. Letalski napadi na Anglijo so se povečali tako po obsegu, kakor po srditosti. Stvarno trajajo brez prestanka noč ni dan in veljajo Londonu in njegovi okolici, pristaniščem v južni in zahodni ter industrijam v srednji Angliji. Toda napadalci so spremenili način in taktiko napadanja, tako, da je presenetljivo malo letal izgubljenih. Glavni napadi pa so bili preloženi na noč. — Angleško letalstvo pa napada nasprotnika samo ponoči in so ti napadi tudi redni. Raztezajo se od obale do Berlina, Stettina in Leipziga ter trajajo sedaj že po 4 do 5 ur. Dnevni napadi angleških letal veljajo pristaniščem na francoski, belgijski in nizozemski obali. — Iz enih in drugih uradnih poročil razberemo, da so razdejanja, ki jih bombe povzročajo, obsežna in da mnogokrat trpijo predvsem stanovanjske hiše. —Na morju traja nemška podmorniška vojna proti angleškim trgovskim ladjam dalje in so izgube znatne. Angleško brodovje se je pojavilo samo enkrat, v četrtek, ko je bombardiralo Clier-bourg. Italijansko-angleška vojna se je v preteklem tednu razvijala predvsem v zraku iti sicer v obojestranskem bombardiranju utrjenih postojank. Na morju niso bila javljena nobena vojna dejanja, na kopnem pa so prišla poročila o spopadu med italijanskimi in angleškimi motoriziranimi četami južno od Sidi Baranija, nakar je nastopil spet molk o vojaških operacijah. V okvir vojaških dogodkov na tem prostoru je treba spraviti tudi inšpekcijsko potovanje Mussolinija v severno Italijo, kjer je natančno pregledal novo, motorizirano oklopno armado v dolini Pada. Na tem potovanju je prišel do meje in je .. pregledal ves tamkaj zbrani armadm zbor. Spremljal ga je prestolonaslednik princ Umberto. Ta nova italijanska armada je tako urejena, da lahko služi za bliskovite napade kadar koli in kjer koli in ni navezana na določene točke obrambe. Politični pregled V preteklem tednu se je otlgrnila zavesa od sklepov na Brennerju in sedaj vsaj delno že vidimo pred seboj oblike prvega in naslednjih poglavij bodočih dogodkov. Nemčija in Italija sta se odločili, da odstranita Anglijo popolnoma iz Sredozemskega morja. Glavna moč Anglije je zbrana v trikotu Aleksandrija—Hajfa—Ciper v vzhodnem kotu Sredozemskega morja. Ta trdnjavski trikot se opira na Egipet, Palestino in na močno brodovje. Poleg tega ima na razpolago Turčijo, s katero ima Anglija vojaško zvezo, in Grčijo, kateri Anglija jamči njene meje. Nemško italijanski napadalni načrt velja teorej temu angleškemu trikotu, vendar pa zahteva glavni sunek predpriprave. Ena teh predpriprav je, da Nemčija in Italija najprej bodisi 7. diplomatičnimi, bodisi z drugačnimi sredstvi odtrgata Turčijo in Grčijo proč od Anglije in dobita najpoprej pod svojo kontrolo ves severni del vzhodnega kota Sredozemlja, tako, da bi Anglija na tej strani ne imela nobene opore več, marveč bi bila nekako zaklenjena v kot pri Suezu, na katerega bi potem nemško-italijanska ofenziva pritisnila z dveh strani, z Libije in iz Palestine. Izvedba navedenega napadalnega načrta zahteva torej najprej razjasnitev na jugovzhodu Evrope, in sicer pri Turčiji in Gjčiji. V preteklem tednu so se, kot smo rekli prikazali prvi obrisi tega poglavja. Nemške čete so se kar naenkrat pojavile v Romuniji, kjer so sporazumno z romunsko vlado zasedle petrolejske vrelce ter razne strate- gične postojanke v notranjosti države, kakor tudi na obalah Črnega inoria. Nemčija je s tem prišla rlo črnega morja. Diplomatični pritisk na Turčijo, da se odpove Angliji, se bo sedaj lahko oslanjal na prisotnost nemških čet v Romuniji, od koder so razdulje do C arigrada malenkostne, a tudi na prijateljstvo Bolgarije z državama osišča Rim Berlin. Iudi diplomatični pritisk na Grčijo bo imel oslon v nemški armadi v Romuniji, poleg tega pa še v italijanski armadi v Albaniji in v italijanskem brodovju. Nemčija in Italija sta si v svesti, da bo to zadostovalo, da se Turčija in Grčija ločita od Anglije, nakur bi sledil splošni napad na angleško moč pri Suezu, nukur bi nastopili še Španija in morda celo Francija, da pomagata pregnati angleški vpliv z vse severne Afrike. Vloga, ki jo ima Sovjetska Rusija, je nad vse poučna. Nemške čete so prišle na Črno morje in so na tem. tla dobijo nadzorstvo nad Bosporjem in Dardanelami. V Moskvi molče. Iz tega je treba pač sklepati, da je prijateljstvo in sodelovanje med Sovjeti in Nemčijo še mnogo bolj popolno kakor je bilo misliti, in da Sovjeti po najnovejših dogodkih ne samo da niso presenečeni, marveč zadovoljni in srečni, da bodo mogli z Nemčijo še bol j vdano sodelovati tudi na črnomorskem področju. To je nauk, ki ga nudi sovjetsko zadržanje pri najnovejših razvojih na Balkanu. Med Romunijo in Madžarsko je nastopila nova napetost. Obe državi sta napravili priziv na Berlin in Rim in je pričakovati novih odločitev položaja v Transilvaniji. Na Daljnem vzhodu ni bilo novih odločilnih dogodkov, toda na splošno se položaj razvija na hujše. Napetost med Ameriko in Japonsko narašča, kar je razvidno iz vsakodnevnih novih gospodarskih in vojaških ukrepov enih in drugih na viharnem prostoru Tihega morja. Toda poznavalci pravijo, da do predsedniških volitev v novembru ne bo velikih Notranji pregled senzacij. V Belgradu so bila pretekli teden spet številna posvetovanja političnega in gospodarskega značaja. Prehrana ljudstva stoji še vedno v ospredju. Dosedanji ukrepi so imeli že blagodejen učinek in jih bo treba samo še podpreti z nekaterimi tehnično-organizatoričnimi ukrepi. pa bo vsa zaskrbljenost glede prehrane v bodoči zimi odstranjena. Seveda ie treba imeli pred očmi dejstvo, da ima Jugoslavija kot država miru sredi Evrope v vojni tudi mnoge obveznosti gospodarske narave do velikih sosednih narodov, s katerimi je v prijateljskih odnošaiih. Potemtakem je nujno, da mora svoje domače gospodarsko življenje prilagoditi temu stanju, kar morajo vpoštevati naši voditelji države, a mora vpošte-vati tudi ljudstvo. Oho uredbi o prevelikem vplivu Judov v trgovini z živili in v prosvetnem življenju sta stopili v veljavo. Časopisje je v preteklem tednu z opisom razmer na polju naše trgovine z živili kakor tudi z opisom stanja na univerzah, poka zalo, kako so bile potrebne. Razodelo se je nemogoče stanje, ki je klicalo po samoohranitvi in samoobrambi nacionalnega prebivalstva. Tudi inozemski tisk je podčrtal važnost teh uredb kot dokaz, da ima Jugoslavija trdno volio odstraniti v svojem življenju vse kvarne vplive. Nas posebno veseli, da se je v tej zvezi pohvalno imenovalo tudi ime našega voditelja dr. Antona Korošca, ki kot vodja prosvetnega življenja v državi skrbno Poročila z zahodnih hojšč lapaii na Inglijo Nemško poročilo Berlin, 12. okt. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Bombardiranje lahkih nemških letalskih eska-dril je povzročilo včeraj v londonski prestolnici obsežno opustošenje. Požari, ki so nastali zaradi bomb, so se v nekaterih krajih silno razširili in je ponoči plamen kazal pot nemškim letalom pri ponovnih napadih. Letala so metala številne bombe srednjega in težkega kalibra. Padale so na pristanišče ob Temzi in povzročile velike požare. Prav tako je bilo mogoče ugotoviti številne zadetke z bombami okoli parka Batency in na obalah Temze. Drugi veliki napadi so bili izvršeni na pristaniške in industrijske dele Liverpoola. Berken-heada in Manchestra. V pristanišču Aleksandre v tem delu in vzhodno v dokih Canada je nastal velik požar, ki se je hitro razširil. Prav tako je bilo videti velike požare med pristaniščem Stan-ley in Canada Prav tako so bombe zadele doke in naprave v Liverpoolu in povzročile požare. Veliko posamičnih napadov je bilo naperjenih proti železniškim napravam in progam v južni Angliji. Z uspehom so bile bombardirane oboroževalne tovarne in preskrbovalna središča v srednji Angliji in v vzhodni škotski obali. Neka važna tovarna na vzhodni obali je popolnoma zgorela. Daljnometni topovi vojske in vojne mornarice so ponoči streljali na neki angleški konvoj blizu obale Doverja in ga razgnali. V vodah pred vzhodno škotsko obalo je neki nemški bombnik v nizkem poletu napadel britanski konvoj, ki je bil sestavljen iz več oboroženih trgovskih ladij. Neka 8000-tonska ladja se je morala ustaviti in jasno je bilo videti dim, ki se je dvigal iz ladje. Bombardiran je bil tudi drug, zelo zavarovan kon- Vojna v Sredozemlju Italijansko poročilo Nekje v Italiji, 12. oktobra. AA. Štefani: Poročilo št. 127 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: V Severni Afriki je neka naša motorizirana kolona na ogledniški akciji zaplenila dva tanka, ki ju je sovražnik opustil. Naše letalstvo je bombardiralo sovražnikova letališča in železniške objekte pri Mastenu in Bagosu. Bombardirani so bili tudi vojaški objekti pri Kasabi. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Benghazi, Bardio in Sidi Barani. Bilo je pet ranjenih. V Benghaziju so bile znatno poškodovane hiše in katedrala. V ostalih krajih je škoda brezpomembna. V Vzhodni Afriki so sovražna letala bombardirala Burgavo, Nekheli, Asmaro, Buro, Asab, Adi in Ugri. Žrtev ni bilo, škoda pa je malenkostna. Italijani zanikajo izgube podmornic Rim, 12. oktobra. AA. Štefani: V rimskih krogih zanikujejo poročilo, ki ga je objavil radio v Sidnevu, da je baje neki avstralski rušilec v Sredozemskem morju potopil italijansko podmornico. Prav tako ne drži, da bi avstralske pomorske enote doslej uničile dve italijanski podmornici ter tor-pedirale eno italijansko jjodmornico. Bedaste govorice o odstavitvi maršala Graziania Budimpešta, 12. oktobra, t. »Pester Lloyd« objavlja poročilo DNB iz Rima, da so bila na mero-dajnih mestih poročila, da bo maršal Graziani odstavljen in da bo poveljstvo tudi nad armadami maršala Grazianija prevzel nemški maršal Keitel, zlonamerna iznajdba, ki je naravnost smešna in bedasta. Berlin, 12 oktobra. AA. DNB: »Deutsche All-gemeine Zeitung« se bavi danes s sporočilom agencije Reuter, da je baje maršal Graziani prevzel vrhovno poveljstvo nad nemškimi četami ob Rokav-skem prelivu, maršal Keitel pa vrhovno poveljstvo nad akcijo proti Egiptu namesto maršala Grazianija. List pravi: Taki vesti je mogoče pristaviti sledeče: i Ako..,se mora državn,o vodstvo posluževati ta-' kih brezsmiselnih izmišljotin, kakor to dela britansko vodstvo, potem pomeni to bližajoči se konec. Sili osi ne izmenjujeta maršalov, temveč tolčeta Angleže po določenem načrtu vsaka v določenem prostoru. Italijanski ,tisk poudarja, da so vremenski pogoji v Egiptu čimdalje ugodnejši, nemške čete pa izvajajo maščevalne napade proti britanskemu otočju z neprestanimi udarci. Niti letal niti moštva ne bo zmanjkalo Nemčiji za te napade, pravi list in s tem v zvezi opozarja na nedavno ugotovitev generalnega pooblaščenca za motorno pogonsko silo v okviru štiriletnega načrta, generala v. Sella, da razpolaga Nemčija sedaj s še večjimi količinami pogonskega materiala, kakor pa v začetku vojne. List dalje pravi, da bo mogla Nemčija s svojimi zalogami pogonskega materiala voditi vojno 10 let, povrh tega pa se nemška proizvodnja stalno povečuje tudi z dovozom iz jugovzhoda, zato je smešna trditev, da bi Nemčija mogla popustiti na področju pogonskega materiala. S to ugotovitvijo z najmerodajnejše strani je narejen konec utvaram, s katerimi vodi Churchill svoj narod proti zlomu. Angleška poročila Kairo, 12. oktobra. AA. Reuter: Vrhovno poveljstvo je objavilo poročilo, da so angleška letala ponoči napadla sovražne vojaške postojanke pri Bengaziju, pri Tobruku in Asabu v Eritreji. Oj^a-zila so številne požare. Vsa angleška letala so se vrnila. Angleška razgibanost pri Gibraltarju Algeciras, 12 oktobra. AA. DNB: Zadnje dni je bilo opaziti čimdalje večje delovanje angleških letal in vojnih ladij pri Gibraltarju. V ožini neprestano križarijo torpedni čolni, nad Gibraltarjem pa letajo letala. Razen tega je znatno ojačena Kontrola nad vsemi ladjami. Izve se. da so angleške ladje dobile ukaz, da morajo ustaviti vsako ladjo brez razlike in jo odpeljati v Gibraltar na pregled. Zaradi tega je znatno otežkočen promet španskih ladij, ki so prav tako prisiljene zapluti v gibraltar-sko pristanišče. Nadzorstvo je raztegnjeno tudi na obrežne ladje, ki plovejo vzdolž španskih pristanišč. voj južno od Hebridskega otočja. Dve ladji sla bili tako jioškodovani, da nista mogli nadaljevati poti. Neka nemška podmornica je torpedirala in potopila v zelo kratkem času tri ladje, skupno 21.000 ton, ki so plule v sovražnikovem konvoju. Angleške letalske enote so preteklo noč napadale veliko število nizozemskih krajev, kjer so povzročila velike človeške in gmotne žrtve. Sicer pa se je napadalnost sovražnika omejila na nekaj nočnih poletov nad nemškim zalivom in obrežnimi kraji severne Nemčije. Ponoči med 10. in 11. oktobrom so poskušali manjši oddelki angleške mornarice bombardirati Cherbourg. Po triminutnem streljanju so jih naše obrežne baterije prisilile na umik. Nekoliko kasneje se je zgodaj zjutraj približala Cherbourgu neka angleška krtžarka, vendar so nemška ogled-niška letala njeno približanje pravočasno opazila in križarka je bila zaradi streljanja nemških baterij prisiljenja umakniti se, ne da bi sama streljala. Vojaškim objektom ni bila j>ovzročcna nobena škoda niti v pristanišču niti v mesto Cherbourgu, vendar pa so granate poškodovale več francoskih zasebnih hiš. Sovražnik je včeraj izgubil 13 letal, in sicer 10 v letalskih spopadih, tri pa so zbile protiletalske baterije. Eno nemško letalo je izginilo. Nemški pomorski napsd pri otoku Wiglit Newyork, 12. okt. b. Po uradno še nepotrjenih poročilih so nemške vojne enote napadle neki manjši angleški oddelek angleškega brodovja pri otoku Wightu. »National Broadcasting Corporation« potrjuje ob 16, da je danes zarana eskadra nemških tor-pednih čolnov napadla angleško vojno brodovje v bližini otoka VVighta. Prvič v tej vojni je napadla nemška mornarica angleške pomorske enote v angleških vodah. Izid bitke v Berlinu še ni objavljen. Angleško poročilo London, 12. okt. t. Reuter: Letalsko ministrstvo je davi javilo, da so se nemški bombni napadi začeli ob nastopu mraka in so trajali vso noč, le da po polnoči delovanje nemških bombnikov ni bilo tako živahno, kakor pred polnočjo. Napad je veljal spet Londonu in okolici. Vrženih je bilo mnogo bomb, med katerimi jih nekaj ni eksplodiralo. Bombe so bile vržene skupno na 50 različnih krajev. Nekaj hiš je porušenih in nekaj ljudi mrtvih in ranjenih. Nemška letala vrste »Dornierc, so napadla Liverpool, toda angleški lovci so sestrelili 4 med njimi, ostale pa razpo-dili, preden so mogli vreči bombe. Včeraj so Nemci izgubili 8 letal, angleške izgube pa znašajo 9 letal. Danes je imel London svoj 200. letalski alarm. Nemška letala so petkrat priletela čez Rokav in so se nad južno obalo razvile srdite borbe v zraku. Eden ali dva bombnika sta se prebila skozi lovsko obrambo in sta z visoke višine vrgla nekaj bomb, ki so porušile nekaj hiš. Žrtev ni bilo nobenih. Na neko južno mesto na obali je bilo vrženih 6 bomb, od katerih je samo ena zadela, in sicer neko zasebno hišo. Žrtev ni bilo. Bombe po padle tudi na Hastings. V noči od petka na soboto so padle eksplozivne in zažigalne bombe na neko staro samostansko šolo. Prednica s sestrami in učenkami so gasile nastali jjožar in ga zadušile. Toda samostan je dejansko razdejan. Žrtve ni bilo nobene. London. 12. oktobra. AA. Reuter: Snoči je pri mesečini prišlo do hudega dvoboja med daljno-strelnimi topovi ob Calaisu. Napadi na Nemčijo Nemška poročila Diisseldori, 12. oktobra: AA. DNB: Britanski letalci so preteklo noč poskušali izvesti na Diissel-dorf napad Ker zaradi močnega streljanja protiletalskega topništva niso prodrli nad mesto, so zmetali svoje zažigalne in eksplozivne bombe na pokopališče. Poškodovanih je več grobov in spomenikov, Berlin, 12. oktobra A A. DNB: Preteklo noč so posamezna britanska letala letala nad zahodno Nemčijo in se poskušala približati Berlinu Poskus 6e ni posrečil, kakor se niso posrečili tudi vsi prejšnji poskusi. Vsa letala so bila prisiljena zaradi streljanja protiletalskih batenj vmiti se. Britanska letala so metah bombe na neko nemško mesto, a so povzročila zelo majhno škodo v stanovanjskih hišah. pazi. da bi odstranil vse strupe, ki se zajedajo v naš duhovni kulturni zaklad in odvajajo mladino na pola, ki vodijo daleč proč od domovine in spoštovanja do nje. Vsa zdrava, neoKUŽena jugoslovanska javnost pričakuje, da bodo te prve uredbo sprožile še nove nadaljne, predvsem na poliu tiska, gledališča, umetnosti in filma, kjer še čaka delo čiščenja. Slišimo, tla naši merodnjni čini-telji tudi la vprašanja resno proučujejo in da na nove ukrepe na teli poljih ne bo več treba dolgo ča kali. V Sloveniji je treba posebo podiVtati navodila, ki jih je objavil ban dr. Marko Natlačen in ki naj prinesejo red no naš živežni trg in ki ga IkmIo razbremenile sedanje napetosti, ako lih bodo vsi spoštovali in če se bo čini prej našel primeren način, da se onim slojem, ki lini je sedanja draginja prizadela najhujše udarce v družinskem proračunu, čim prej pride na pomoč s primernimi povišanji prejemkov. Današnje priliko zahtevajo, da pride do izraza načelo skupnosti, ki pač nalaga večja bremena listini, ki kaj imajo, da jih bodo tisti, ki imajo manj, lažje prenašali. Na političnem polju ni bilo pomembnejših dogodkov. Pri nas v Sloveniji skušajo takoime-novani »napredni krotit« spet poiskati skupno raven, da bi se mogli združiti in so glasila JNS g .dr. Kramerja in glasilo slovenskih radikalov dr. Puca objavila v tem smislu pozive za zbiranje. Torej poskus, da pride skuj>ai, kar kulturno-jx)litično skupaj spada. V Srbi ii se nadaljuje gibanje Srbov, toda do sedaj razen v časopisnih člankih še nikjer ni rodilo nobenega olipliivega uspeha. Berlin, 12. oktobra t. Vrhovno nemško poveljstvo poroča: Angleške letaleke sile so v pretekli noči izvedle omejeno na nkaj nočnih poletov v bližino Helgo-kjer je bila povzročena velika škoda in je bilo mnogo žrtev. Ostalo sovražno delovanje je bilo omejeno na nekaj nočnih poletov v bližino Heligo-landa n prometna središča, na priloženem uradnem zemljevidu pa je označil nad 200 važnih vojno industrijskih ciljev, ki so bili večkrat bombardirani. Iz tega poročila je razvidno, da je bil Hamburg 36 krat in Bremen 32 krat bombardiran na najrazličnejših področjih razsežnih pristaniških naprav. Berlin je bil 15 krat, Wilhemshaven 20 krat, Frankfurt ob Maini 12 krat in Essen 16 krat izpostavljen sovražnim napadom in da je tulo večkrat bombatdirano vsako važnejše industriisko središče v Porurju. 65 napadov ie bilo namenjenih Hammu. Načrtno bombardiranje važnejših oboroževalnih in prometnih središč ie v celi vreti primerov težko zadrževalo njihovo delovanje. Neoporečno je poročilo, da je nemška letalska produkcija znatno oslabljena, Med težko prizadetimi industrijami ie v prvi vrsti industrija sintetičnih olj. Zadnje čase so bile stalno bombardirane v zahodni Nemčiji osredotočene tovarne s;ntetičnih olj ki so 6ame izdelovale 40% skupne proizvodnje v iznosu 2,5 milijonov ton, sedaj pa so se razširili napadi na tovame ležeče v srednji Nemčiji, ki izdelujeio 50% celotne proizvodnje olja. Dvakrat so bile napadene rafinerije v Leuni, 36 krat hamburške, 31 krat pa bremenske rafinerije Šele pred kratkim so bile pritegnjene v te napade tudi rafineriie » Stettinu. Napadi na promet imajo za nalogo, ovirati su-hozemne in pomorske transporte Kakor poročajo, je načrtno bombardiranje pristaniških naprav v Hamburgu in Bremenu občutno zavrlo pristajanje in raetovarjanje ladij, težka pa ie tudi škoda povzročena na dokih in nasipih Ti uspehi so imeli za posledico oistveno 'iiočnejše naraščanje prometa na suhem in večjo potrebo po uporabljanju prekopov. V zvezi s tem predstavljajo posebno hud udarec uspešni napadi na prekop Dortmund-Ems. Preden so napadi promet popolnoma ustavili, je prevozilo na tej vodni poti sami nad 400 ladij dnevno O železniškemu omrežju prizadeti škodi imamo izvirna poročila d velikih zamudah vlakov. Mnogi vlaki ne morejo vozilj po določenih progah, temveč so prisiljeni voziti po velikih ovinkih Izvedeli smo, da je bil konec iunija med dmgim prekimen ves tovorni promet med južno Dansko in Nemčijo. Med Hamburgom in Berlimm, v Porenju in Porurju vlaki 6talno zamujajo za 24 ur G&Ap&daK&tvjO Nadaljne naraščanje cen na debelo Oddelek za gospodarska proučevania pri Narodni banki je sestavil in objavil indeks cen na debelo za mesec september, iz katerega posnemamo: sept. 1039 avg. 1910 sept. 1910 rasti, proizv. . . . živina in proizv. , miner, proizv. . . industr. proizv. . . skupni indeks izvozni proizv. , . uvozni proizv. . , . Ce pogledamo posamezne skupine cen, vidimo, da so od avgusta na september letos narasle vse cene. Indeks cen rastlinskih pdoizvodov je narastel za 7.3, živine in proizvodov za 12.4, mineralnih proizvodov za 1.7, industrijskih proizvodov za 5.3, skupni indeks pa je narastel i 6.7%. Nadalje je narastel indeks izvoznih proiz- ' 73.5 163.6 173.8 67.7 93.1 105.1 93.9 125.3 127.5 79.5 114.8 120.9 76.6 121.2 129.4 73.1 120.6 126.7 81.6 119.6 124.1 vodov za 5, uvoznih pa za 3.8%. Iz toga jo razvidno, da so najbolj narasle cene živine in proizvodov, še nadalje pa je znaten dvig cen rastlinskih _ proizvodov. Še bolj poučna pa je primerjava lanskega in letošnjega septembra: od lanskega do letošnjega septembra so cone rastlinskih proizvodov narasle 135.7%, ceno živine in proizvodov za 56.7, mineralnih proizvodov za 37.4%, industrijskih proizvodov pa za 52%, tako da jo skupni indeks naraste! za 79%. Levji delež na povišanju cen imajo rastlinski proizvodi, med njimi koruza in pšenica, ki sta dosegla rekordne cene in spravila v nered ves ostali sistem cen. Nadalje so narasle znaino tudi cene živine in proizvodov, nato industrijskih proizvodov, najmanj pa še cee mineralnih proizvodov. Izvozni predmeti so v primeri z lanskim septembrom narasli v ceni za 73.3%, uvozni pa samo za 02%. Ljubljanska borza je določila tipe moke V navzočnosti predsednika dr. I. Slokarja in glavnega tajnika J. Kovača ter zastopnikov kralj, banske uprave Drag. Trstenjaka, načelnika trgovinskega oddelka in inž. I. Koširja zastopnika kmetijskega oddelka, je borzna komisija za tipiziranje vzorcev mok — sestoječa iz borznih članov A. Smr-kolja, A. Volka in A. Paulija — ob sodelovanju I. Bahovca kot zastopnika mlinske industrije, danes določila iz številnih predloženih vzorcev mok povprečni tip enotno in krušne moke v smislu predpisov nove uredbe o mletju pšenice z dne 26. avgusta 1940. Borzna komisija je pri tem ugotovila, da vzorec krušne moke iz mlina K. Zu-panca iz Sevnice ob Savi povsem ustreza povprečnemu tipu enotne moke«, a vzorec iz mlina 1. Ku-ralta iz Domžal pa ustreza povprečnemu tipu bele moke »0« baza. Vzorci bele in krušne moke bodo dostavljeni po ljubljanski borzi vsem okrajnim na-čelstvom, kjer bodo na vpogled vsem občinam. Borzno tajništvo bo proti malenkostni odškodnini razpošiljalo tipe mok le na pismene pozive. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 8. oktober 1940 kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 30. septembra 1940): Aktiva: zlato v blagajnah 2.075 8 (4.24), zlato v inozemstvu 312.1 (3.3), skupna zlata rezerva 2.387.94 (7.55), devize izven podlage 532.0 (13.6), kovani denar 204.7 (— 7.4), posojda: menična 1.459.9 (9.76), lombardna 182.27 (0 25), skupno posojila 1.642.2 (10.0), vredn. papirji 315.44 (— 34.0), eskont bonov državne obrambe 5.266.0 (111.0), razna aktiva 1.859.4 (9.4). Pasiva: bankovci v obtoku 12.535.9 (132.8), drž. terjatve 42.85 (21.75), žirovnl računi 1.288.84 (— 11Q.9), razni računi 1.112.7 (79)15). skupno ob-vezftA&i po vidu 2.444.4 (*i- 20.P)," riizna pasiva- > 329.3 (— 1.16). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 14.980.3 (llJ2i8)i"*kupnia,"ilata'i »eeirva^pon stvkrni vrednosti 3.820.7 (12.1), od tei.a samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3 321.3 (6.8) milij. din, skupno kritje 25.50 (v prejšnjem izkazu 25.61)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 22.17 (22.29)%. Izkaz kaže še posledico ultima, saj je obtok bankovcev znatno narastel in je obtok z žirovnih računov še nadalje trajal. Tem izpremembam na strani pasiv ustreza nadaljnje povečanje zadolžitve države, pa tudi zasebnega gospodarstva. Banka še nadalje odprodaja vrednostne papirje, katerih ima le še za 315 44 milij. (pred mesecem dni še za 415.8 milij.) din. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode: Pri katarju želodca In črev se najuspešneje nporabljn v prvi vrsti vrelec Styria. Ta voda odloča shiz in pospešuje delo želodca in črev. V avrho zdravljen,in je treba tri do Stiriurnt na dnn popiti požirek za požir-kom kakih 100 b ogrete vode Styria. Razpis nagrad za porabo umetnih gnojil Nagradno tekmovanje za kmetovalce, ki bodo pridelali največ in najboljše pridelke z uporabo apnenega dušika in nitrofoskala-Z. Tvornica za dušik d. d, Ruše razpisuje 100 nagrad za one kmetovalce, ki bodo na 1000 m2 zemlje pridelali s pomočjo ruških umetnih gnojil največ in najboljše kmetijske pridelke. Tekmuje se lahko samo v naslednjih štirih skupinah kultur: 1. ozimno žito (rž ali pšenica ali ječmen), 2. travnik, 3. vinograd, 4. sadonosnik. Vsak kmetovalec, ki se želi udeležiti nagradnega tekmovanja, mora poslati Tvornici za dušik d. d. Ruše od občine potrjeno potrdilo, da je poskusno parcelo s točno naznačeno katastrsko številko poskusne parcele pognojil s 50 kg N-Z (liitrofos-kal-Z) in posejal žito (omeniti kakšno ozimino), ozir. da je gnojil vinograd, travnik ozir. sadonosnik. Gnojilo si mora vsak kmetovalec sam nabaviti. Zemlja, težja, ki že nekaj let ni bila gnojena s hlevskim gnojeni, se naj gnoji samo z apnenim dušikom, 30 kg na 1000 m1. Vsak kmetovalec, ki sodeluje pri nagradnem tekmovanju, mora poskusno parcelo posebej pospraviti in pridelek točno stehtali; pri žitu posebej zrno in posebej slamo; na travniku prvo in drugo košnjo; v vinogradu grozdje, odstotek sladkorja in odstotek kislino v moštu; pri sadnem drevju kakovost in količino sadja. Podatki o pridelku morajo biti potrjeni od občine, v kateri leži poskusna parcela, z opombo, da so vsi podatki resnični. Tako opremljene podatke je poslati na naslov: Tvornica za dušik d. d. Ruše. Poskusne parcele bo med vegetacijo pregledal kmetijski strokovnjak. Nagrade bo razdelila posebna komisija v Rušah po tehle načelih: Kmetovalec, ki bo v svoji skupini pridelal največ, dobi prvo nagrado v višini 1000 din (4 nagrade). Druga nagrada v vsaki skupini znaša 500 din (zopet 4 nagrade). Tretja nagrada po 250 din (4 nagrade). Četrtih 'nagrad je 28 po 100 kg apnenega dušika, ozir. nitrofoskala-Z. Petih nagrad je 60 po 50 kg nitrofoskala-Z, ozir. apnenega dušika. Druga ozir. tretja, četrta ozir. peta nagrada bo razdeljena po vrstnem redu v vsaki skupini sledečemu naj-bolzšeniu poskusniku. Vrednost vseh 100 nagrad skupaj znaša 15.000 dinarjev. Poskusno gnojenje se mora izvršiti tekom letošnje jeseni, najkasneje do 15. novembra 1940. Prijave o sodelovanju pri nagradni tekmi in o izvršenem poizkusu s potrdilom od občine se morajo poslati Tvornici za dušik d. d. Ruše do 1. decembra 1940 pod značko: »Nagradno tekmovanje«. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Pod isto značko se morajo poslati Tvornici v Ruše poročila o uspehu gnojenja: 1. od ozimin do 1. septembra, od travnikov do 1. oktobra, od vinogradov in sado-liosnikov do 1. novembra 1941. Uspeh nagradnega tekmovanja bo razglašen 15. decembra 1941. Nagrade bodo dostavljene nagrajencem do božiča 19,41. Kmetovalci, ne zamudite te ugodne prilike, ki jei prva te vrste, a za današnje čase velikega gospodarskega pomena. Najvišje cene za kruh v ljubljanski okolici Za območje okr. načelstva Ljubljana okoliča so določene naslednje najvišje cene za kruh: Enotni ljudski kruh 5.25 din, in to v kosih po teži 114 dkg 6 din, 57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50 din ali v kosih po teži 76 dkg 4 din, 38 dkg 2 din, 19 dkg 1 din, zemlje v teži 8 dkg 1 din. Za peko enotnega kruha se sme uporabljati le pšenična moka, namleta v smislu določila čl. 5 zgoraj citirane uredbe. Za peko kruaa iz krušne moke, pomešane z drugimi vrstami žita ali- plodov, si mora pekovski mojster izposlovati posebno dovolejnje — kakor tudi zaprositi za določitev teže in cen takemu kruhu pri okr. načelstvu v Ljubljani. Tako dovoljenje je potrebno tudi za peko belega kruha za potrebe bolnišnic. * Najvišje cene zn prašičje meso, slanino in mast v ljubljanski okolici. Okr. načelstvo Ljub' Ijana okolica je odredilo za svoje območje naslednje najvišje cene za prašičje meso, slanino in mast: slanina s kožo 23 din za 1 kg, slanina brez kože 25 din za 1 kg, salo in riba po želji 26 din za 1 kg, trebušna slanina 24 din za 1 kg, stegno in pleče brez privage in hrbet 23 din za 1 kg, stegno in pleče s privago, potrebušina in vrat 21 din za 1 kg, rebra 17 din za 1 kg, domača svinjska mast 28 din za 1 kg. Davčna uprava Šmarje pri Jelšah proda na javni dražbi 16. t. m. ob 9 kotel za žganjekuho (200 litrov). Pravilnik o poslovanju silosov Priv. delniške družbe za silose v Belgradu. Na osnovi čl. 19 zakona o javnih skladiščih je upravni odbor Priv. deln. družbe za silose predpisal pravilnik o poslovanju silosov družbe, katere odredbe veljajo ziJ vse silose družbe. Ta pravilnik je potrdil tudi trgovinski minister in je sedaj objavljen v »Službenih novinah« z dne 11. oktobra ter je s tem dobil obvezno moč. Sestanek jugoslovansko-nemškega lesnega odbora. Kakor smo že poročali, je še ta mesec pričakovati sestanka mešanega jugoslovansko-nemškega odbora za les. Sestanek bo na Dunaju, z naše strani pa potujejo na Dunaj g. dr. Adolf Golia, dr. Adolf Čuvaj, Delič, Premru, Boli in Andruševič. Nove cene za kože v banovini Hrvatski. Strokovno združenje trgovcev s kožami je predložilo oblastnemu nadzomištvu za cene v Zagrebu naslednje cene kož, ki jih je tudi omenjeni urad odobril: goveje kože vseh tež, baza prima, relacija vagon Zagreb vhodna vaga 23 din, telečje kože in cvikerji z glavami in nogami baza I.a relacija vagon Zagreb vhodna teža 26 din, brez glave in kratkih nog baza l.a vhodna vaga 31 din; junčje kože z glavami in nogami Zagreb 26. konjske kože baza I.a relacija Zagreb, za komad, ako so daljše kot 220 cm, za vsako manjšo dolžino po uzancah za 10% ceneje 180 din; suhe goveje kože baza I.a relacija vagon Zagreb 50; telečje 55. Te cene veljajo za prodajo trgovcev s surovimi kožami industriji odn. predelovalcem kože z dodatkom 10% brutozaslužka pri govejih, telečjih in junčjih kožah, pri konjskih pa z dodatkom 20% na navedene cene. Cene se razumejo franko vagon Zagreb vključno skupni davek. Pri prevzemu kož brez soli se ima vpoštevati izsušek (kalo) po čl. 9 uzanc zagrebške borze. Metalno akcionarsko društvo, Belgrad, ki se je preselilo v Belgrad, je izvolilo na svojem zadnjem občnem zboru naslednji upravni odbor: dr. Karel Kuhelj, (Ljubljana), Evgen Lovšin, (Belgrad), ing. Milorad Naumovič, (Karlovac) Božidar Teodor Ravnikar, (Celje), Avgust Tosti, (Ljubljana), Vlasti-mir Milutinovič in Avgust Plevan (oba Belgrad). Izpremembe v zakonu o izvršbi in zavarovanju. Izšla je uredba ministrskega sveta, s katero se v čl. 248 zakona izpreminja beseda dvajset v trideset. Ta člen zakona namreč določa' Od zaslužka (dnevne mezde), ki ga prejema na podstavi službe, katera spada po svojem značaju med službi, omenjene v čl. 245 in 247, je dopustno poseči z izvršbo na tretjino, toda z utesnitvijo, da ostane dolžniku vendarle po dvajset (po novem besedilu 30) dinarjev na dan. Zavarovalnica »Dunav«, Zagreb. Izbrisani so člani upravnega sveta: Kronfeld Leo, Zagreb, Mi-lenko Lj. Popovic, Belgrad, Kamilo Raabe, Dunaj, dr. Djordje Vasiljevič, Zagreb, Josip Neumann, Zagreb, Bruno Raabe, Praga, Adalbert Mark, Zagreb, Julius Faith, Novi Sad in Schwerer Aleksander, Zagreb. f i i i i i D i,. Q I I I I I I I I I I I I I I L. TOMBOLA v Kranju 20. oktobra ob 14 url V2 vagona 5.000kg bele moke; vagon 10.000 kg premoga; 2 motorni kolesi; 200 kg riža; 2.000 kg krompirja: sod olja, zaboj masti, sladkorja, mila, več koles, drva itd. TABLICE: v predprodaji po din 5'—j na dan tombole din 6'— "1 I I I 1 B I I I I I I M I I I I I I I I I I rJ Dražba dveh rudnikov. Dne 15. novembra ob pol 9 bo pri okrožnem sodišču v Ljubljani, oddelek III dražba premogovnika Podgorci v katastrski občini Podgorci, d. o. Ormož, okr^j Ptuj (rudnik rjavega premoga), najbližja železniška postaja Mo-škanjci. — Istega dne ob 9 pa bo istotann dražba premogovnika Ivanjkovci v kat. občini Veličane, d. o. Ormož, najbližja železniška postaja Svetinje-Jeruzalem. — Cenilna vrednost za prvi premogovnik znaša 72.250 din, za drugi pa 95.400 din. Likvidacija; Oblačilnica -a Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani, Zadružna knjigarna r. z. z o. z. v Trbovljah, Zvočni kino Ptuj r. z. z o. z, in Mlekarska zadruga z o. j. v Dobriši \asi. Jugoslovanska električna d. d. Brown Boveri, podružnica Ljubljana. V trg. registru je bil izbrisan za reprezentanta za Slovenijo Rudolf Štebi, vpisan pa prokurist ing. Stegu Velimir v Ljubljani. Borze Denar 12 oktober. Devizni promet je znašal na ljubljanski bor2 ta teden 12.03 milij. din v primeri s 7.259, 8.33; 7.961 in 5.861 milij. din v prejšnjih tednih. Živinski sejmi Mariborski svinjski sejem 11. oktobra. Pripeljanih je bilo 229 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari 85—130 din, 7—9 tednov stari 135—175 din, 3—4 mesece stari 205—365 din, 5—7 mesecev stari 390—560 din, 8—10 mesecev stari 570—760 din, 1 leto stari 800—1100 din. Prodani so bili 104 komadi Kilogram žive teže se prodaja po 10—13 din, kg mrtve teže 14—18.50 din. SPOKT Tenis: Hrvaška : Madžarska 2 :1 Zagreb, 12. okt. b. Na igrišču zagrebškega drsalnega društva so se nadaljevale danes teniške tekme med Madžarsko in Hrvaško. Igrala sta Galiori in Mitič. Na igrišču se je zbralo ok rog 300 gledalcev. Vreme je bilo izredno lepo, ko sta oba teniška tekmovalca nastopila. Igra se je pričela z zanimivim Mitičevim servisom in se je končala z izidom 6:8, 3:6. 6:0, 6:3, 6:1. Mitič je bil deležen burnega odobravanja gledalcev, ki so mu ploskali, ko je odhajal z igrišča. Borba se je končala z izidom 2:1 za Ilrvaško. Današnji športni program Nogomet : Ligaške tekme v Ljubljani: Mars : Amater ob 15.15. Predtekma: Mars jun. : Moste jun. ob 14. V Mariboru: železničar : Bratstvo. V Celju: Olimp : Maribor. V Kranju: Kranj : Ljubljana; I. razred: Hermes : Svoboda ob 9.30 na Hermesovem stadionu, kjer bo ob 11 tudi juniorski derby Hermes : Ljubljana; Moste : Korotan ob 14.30 na igrišču Moste. Atletika: Meeting ASK Primorja ob 15 na telovadišču, v Tivoliju. — Meeting SK Elana v Novem mestu. — Meeting SK Celje na Glaziji. V Zagrebu bo medsebojni boj reprezentanc Belgrada in Zagreba. Danes bo druga etapa kolesarske dirke po severni Srbiji, katere se udeležuje tudi 11 slovenskih dirkačev. V Zagrebu bo zadnji odločilni boj teniškega tekmovanja med Madžarsko in Hrvaško. Madžarski boksarji bodo proti reprezentanci Hrvaške nastopili jutri. Tudi balkanski prvak Mavsar nastopi danes v Novem mestu Na današnjem lahkoatletskem mitingu SK Elana v Novem mestu bodo nastopili tudi številni atleti iz Ljubljane, in to Ilirije, Planine i. dr. Največje zanimanje vlada za nastop novomeškega rojaka Darka Mavsarja, ki si je na letošnjih balkanskih igrah v Carigradu v mestu kopja osvojih balkansko prvenstvo. Tudi druge točke tekmovanja bodo zelo zanimive in zato naj vsak Novomeščan danes izrabi priliko ter si ogleda borbe naših lahkoatletov. Svetovne smučarske tekme v Cortina d' Ampezzo . Kakor smo v našem listu svoječasno Že poročali bodo prihodnje svetovne smučarske tekme v Italiji in sicer v Cortino d'Ampezzo. Priprave za skoke in proga za sn.uk so že skoraj gitove. skoke HS ^1Cap M S0'° skoke tw dopuščala skoke do 80 m. Proga za smuk leži v senčnati teCov«; Je -Zel° Valovi,a- tako "a zahteva vPllIn T1 Slf?urn° držo. Udeležba bo tako velika kakor v mirnodobnem času. Italijanska smučarska zveza je namreč povabila 14 držav, i1®/ ' tak« ^ "o ž njo vred sodX-vato 15 dizav na svetovnem prvenstvu leta 1941 Povabljene so bile naslednje države odnosno narodi: Nemčija Slovaška, Finska, Belgija. Jugo-n in V C'„ £ arska, švedska. Norveška, Romu- /d r n Spnp H r - cf' BolKari.ia, Nizozemska ter Združene države Severne Amerike. Večina no- se tekem u^eTet * * ^ ^ da Malo zgodovine teka na 100 m ie Jr« Za, najhitrejšega človeka na svetu je bil0 že od nekdaj veliko. Vendar pa je ofi-cielno tekmovanje narodov na športnem polu razmeroma prav mlado, saj se je pričelo Sr> v Ett. lm Pre,Rk1^« mletja" Prvi rezultat v eku na 100 m zaznamujejo šele leta 1848 med- ko foi^V^T reliord v ,e»> ^ku šele od leta 1912 dalje. V obeh primerih so bili Ame- v^|C:„hLn\ik.V-V1 ,edni '7'V0ipvali prvenstvo v tej lahkoatletski disciplini. Sploh pa je tek na kratke proge že od nekdaj domena Amerikancev. Edino nemške, švedske in nizozemske tekače dobimo še v listi najboljših tekačev na 100 111. Treba pa je takoj pripomniti, da zaslužijo teki pred letom 1912 vso pozornost in pohvalo. Tedaj namreč še niso imeli tako finih tekališč kakor dandanes, ki bi dopuščali take rezultate, in tudi še niso imeli nizkega starta, ki dopušča današnjim tekačem tudi prve metre preteči v hitrejšem tempu. Amerikanec Potter je tekel 100 m leta 1884 v Parizu v 11,25 sek.; kot prvi sprinter je prišel Cary (Amerika) pod 11 sekund, ko je rabil leta 1881 za 100 ni progo 10,75 sek. tudi v Parizu. Lista mednarodne lahkoatlctske zveze pa se prične Šele z letom 1912 in sicer z .olimpijskimi igrami v Stockholmu in takole izgleda: Lippincott (USA) 10,6 1912; Jackson Scholz (USA) 10.6 1920; Charles W. Paddoek (USA) 10,4 1921; Eddie Tolan (USA) 10.4 1929; Percy Wil-liams (Kanada) 10,3 1930; Eddie Tolan (USA) 10,3 1932; Rolph Metcalfe (USA) 10,3 1933; Eulace Peacoek (USA) 10,3 1934; Christian Berger (Ho-landska) 10,3 1934; Jesse 0\vens (USA) 10,2 1936; Clyde Jeffrey (USA) 10,2 1939. Nemca Jonath in Borchmayer ter Japonec Yoshia so tudi dosegli čas svetovnega rekorda 10,3 sek. Da so izboljšali čas za eno sekundo, je bilo Ireba celih 60 let in skoraj 30 let je bilo treba, da so popravili čas za bore štiri desetinke sekunde. Iz tega se vidi, da je rezultat za tek na 100 nj že skoraj na meji. Sicer bodo še. prišla izohljšanja, toda mož, ki bo tekel 100 m v čistih 10 sekundah, morda še rojen ni bil... Vesti Športnih zvez. klubov In društev Kdo je sprejet v visoko šolo za telesno vzgojo v Belgradu. Po sprejemnem izpitu iz lahke atletike, plavanja, orodne telovadbe in pismeni nalogi so sprejeti v višjo šolo za telesno vzgojo v Belgradu sledeči kandidati: Dolinar Zlata, Petrov-ce; Ivančič Majda, Maribor; Klun Olga, Prevalje; Kmet Silva, Ribnica; Poljanec Marija, Maribor; Požlep Marija, Ptuj; Primožič Lidija, Žiri; Pu-stoslemšek Mira, Ljubljana; Stare Majda, Varaždin; Vrezec Vida, Logatec; Žumer Majda, Radovljica; Drovenik, Ljubljana; Glonar Jože, Ljubljana; Lenart Mate, Št. Vid; Knol Vinko, Ribnica; Kosec Miloš, Ljubljana; Marinko Maks, Ljubljana; Poljanec Dušan, Maribor; Potočnik Mihael, Ljubljana; Pustoslemšek Rasto, Ljubljana; Rabič Adolf, Ljubljana; Šter Ciril, Tržič in Učakar Ernest, Maribor. Smuška telovadba. Ljubljanska zimsko-šporlna podzveza priredi za svoje tekmovalce smuško telovadbo v telovadnici gimnazije na Poljanah vsak ponedeljek, sredo in petek ob 20 zvečer. Opozarjamo vse klube, da poskrbe za udeležbo svojih tekmovalcev pri tej telovadbi. O udeležbi se bo vodila stroga evidenca. Začetek tečajev ie 14. t. m. Smučarski klub Ljubljana. Telovadba za članice se vrsi vsako sredo ob 18.30 v telovadnici na liceju. Vodi g. Močnik. Pričetek v sredo, dne 16. t. m. ZF0 ZFO bo imela pozimi vaditeljsko telovadbo, in sicer ob ponedeljkih v telovadnici I. realne gimnazije. Vegova ulica, od 8 do 10. Vabimo vse načelnike ljubljanskih odsekov in bližnje okolice. Vabljeni so tudi sodnijti iz Ljubljane. Enako so nam dobrodošli tudi starejši bratje, ki se zanimajo za telovadbo. — Tehnični odbor ZFO. Fantovski odsek Ljubljana Sv. Jakob ima svojo redno telovadbo vsako sredo v telovadnici I. realne gimnazije, Vegova ulica, od 8 do 10. Naraščaj ima istotam ob sobotah od 6 do pol 8, mladci pa od pol S do 9. Bog živi! - Odbor Jedicev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! THONET-MUNDUS tovarna pohištva iz upognjenega lesa d.d. VARAZDIN dobavlja stole, fotelje, mize in ostalo drobno pohištvo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene domove, kinematografe, čitalnice in zasebna stanovanja v prvovrstni kakovosti in po najnižjih cenah. — Zahtevajte ponudbe in prospekte! Brockway - slovenska kmečka naselbina v Ameriki To naselbino so skoro pred 80 leti ustanovili izseljeni gorenjski kmetje. — Občina, šola in cerkev docela slovenske. — Njihov župnik Janez Trobec obhaja te dni 40 letnico, odkar župnikuje tej veliki slovenski kmečki fari v Ameriki V državi Minnesota v Severni Ameriki je velika slovenska farmarska (kmečka) naselbina v Brockvvay pri mestu Duluth, čigar pravi začetnik je naš misijonar France Pire, kjer je bil škof Slovenec Jakob Trobec. To je najstarejša slovenska naselbina in najstarejša slovenska župnija v USA. Leta 1865 in 1806 se je iz Gorij, Dovjega in okolice Bleda izselilo več slovenskih ljudi, ki so šli v Ameriko iskat si novega doma, drugače, kakor pa je šlo naše poznejše izseljenstvo, ko so šli tja naši ljudje v pretežni večini z namenom, da si hitro zaslužijo denar in se vrnejo domov in si z ameriškimi dolarji izboljšajo svoj položaj, t. j. si plačajo dolgove na kmetijah, si dokupijo itd. Ti prvi izseljenci so pa takoj ob svojem prihodu v novi svet vzeli takozvani »Homestead«, t. j. vzeli od države brezplačno število arov neobdelanega sveta, v večini pragozda, pod pogojem, da ga obdelajo in spremene v kmetije. Z velikimi težavami in žrtvami so se lotili tega dela takrat, ki jim danes donaša stoterne sadove. Vsi kmetje so zelo premožni. V tej naselbini slavi slovenska pridnost in podjetnost svoje triumfe in kaže jasno, koliko je domovina zagrešila na sebi in na svojih izseljencih, da je svoje izseljensko skrbstvo do zadnjega časa toliko zanemarjala, in da se še danes ne loti tega velikega in pomembnega narodnega vprašanja v isti veliki meri, kakor ga zamišlja Rafaelova družba. Ko bi se bila že takrat ali vsaj pozneje ustanovila doma družba, kakršna je naša Rafaelova družba, in bi bila slovensko izseljenstvo uredila smotreno in načrtno, ga vodila in speljala na take farme, namesto po industrijskih mestih, kjer je naš človek postal samo suženj industrije tujega kapitala, kjer se je pa v tolikem številu izgubil moralno, še bolj pa gospodarsko, ker ja te razmere nima ne značaja ne vzgoje, bi mi imeli po USA danes celo vrsto bogatih kmečkih naselbin, kjer bi naš človek res našel svojo popolno srečo, kakor so jo naši izseljenci v Brockwayu, kar bi bila neizmerna korist in čast tudi naroda doma. Ker je vsa občina slovenska in katoliška, se tam poučuje v državni ljudski šoli tudi slovenščina in se uči krščanski nauk. Zato se je pa tu krepko ohranila slovenščina tudi še v drugem in tretjem rodu in se bo še ker se morajo vsi otroci slovensko učiti. Enako se je ta občina ohranila tudi slovensko-katoliško in se tako obvarovala vseh zablod ostalega našega slovenskega izseljen-stva, ki so zahtevale toliko žalostnih in nesrečnih moralnih, gospodarskih in verskih slovenskih žrtev. Zanimivo je tudi to, da nobena slovenska župnija v tujihi ni dala še toliko duhovnih poklicev kakor Brockway, kjer je doma tudi znani kanonik Oman iz Clevelanda. Naši slovenski izseljenci v Brockwayu so si takoj, ko so si nekoliko uredili svoje domove i« farme postavili tudi sami prvo slovensko cerkev v Ameriki in sicer kar iz hlodov, kakršne so bile naše stare slovenske kmečke hiše. Do 1. 1894 so imeli sv. mašo samo od časa do časa, ko so jih razni slovenski misijonarji iz Minnesote pogosto in radi obiskovali. L. 1894 so pa dobili svojo župnijo, ko se je tja naselil slovenski misijonar pijonir, Ignacij Tomazin. Novo življenje se je v naselbini začelo, ko je tja prišel sedanji župnik Rev. Ivan Trobec, 7. dec. 1901, ki je bil posvečen 1. 1900, lorej pred štiridesetimi leti. Z mladeniškim navdušenjem in z znano slovensko požrtvovalnostjo in gorečnostjo se je mladi župnik lotil težkega dela in dosegel, da je že 1. 1904 postavil novo zidano cerkev njegov stric, pokojni St. Cloudski škof Javna zahvala Ne najdem besedi, s katerimi bi izrazil dovolj hvaležnosti in zahvale primariju kirur-gičnega oddelka gosp. Vlad. Gnzelj, kateri je s svojo brezprimerno požrtvovalnostjo in skrbjo rešil življenje moji ženi Franji Košir ter jo otel gotove smrti. Enako hvaležnost izrekam banovinskemu zdravniku g. dr. Dragu Pintarju v Domžalah, kateri jo je z vso mogočo skrbjo zdravil ter pripomogel do rešitve. Prav lepa zahvala tudi vsem drugim, ki so jo oskrbovali v njeni težki operaciji. Hvaležni Kiirol Košir z otroci. Jakob Trobec. Cerkev je poslikal slovenski akademski slikar Ivan Gosar. Pod njegovim vodstvom je cela naselbina izredno hitro napredovala v duhovnem, tako tudi v gos]X>darskem oziru, da je danes ena izmed najlepše urejenih slovenskih župnij v Ameriki. Zato ni čuda, da je ta naselbina letos avgusta meseca slovesno praznovala 40 letnico mašništva svojega župnika in 40 letnico njegovega župnikova-nja. Vsa naselbina se je oblekla v slavnostno obleko in zbrali so se okrog svojega dobrega duhovnega očeta vsi župljani in se skupno |x>veselili tega lepega dogodka in se Bogu zahvalili, da jih je tako srečno vodil do tolikih uspehov. G. Janez Trobec je bil rojen v Logu pri Polhovem gradcu 1. 1875. Študiral je v Ljubljani, od kocler ga je vzel njegov stric škof Trobec v Ameriko, da je v semenišču v St. Paulu končal svoje študije in ga je sam posvetil v mašnika. G. Trobec je ena izmed najznačilnejših osebnosti med slovensko ameriško duhovščino. Kot zvest slovenski sin je vsekdar podpiral vsa stremljenja slovenskih izseljencev za ohranitev vere in narodnosti po celi Ameriki. Vsekdar je bil med prvimi, ki je s svojim sodelovanjem in s svojimi žrtvami podprl vsak podvig med njimi. Zato se je tega jubileja veselila vsa slovenska Amerika in se pridružila Brockwayskim rojakom in počastila ta redki jubilej. Tudi domovina se pridružuje kakor Brockway-čanom, tako g. župniku, kakor celi naši ameriški Sloveniji in vsem iskreno čestita. Občni zbor Zveze fantovskih odsekov Dne 20. oktobra bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani 4. redni občni zbor /veze fantovskih odsekov. Občni zbor se jirične ob 10 s sledečim dnevnim redom: t. Branje in odobrenje zapisnika. 6. Slučajnosti. 3. Poročilo jireglednikov. 4. Volitev novegu odbora, razsodišča in preglednikov. 5. Predlogi. 2. Poročila odbornikov. Odseki prejmejo tiskano poročilo predsedstva s priloženim pooblastilom za zastopnika, ki bo prisostvoval občnemu zboru. Opozarjamo zastopnike, da bodo morali pred ostopnm v dvorano oddati izpolnjeno pooblastilo (podpis dveh odbornikov in odsekov žig). Člani, ki bodo hoteli prisostvovati občnemu zboru bodo na galeriji in se bodo morali pred vstopom v dvorano izkazati rediteljem s člansko izkaznico. Zastopniki naj jiridcjo v dvorano dovolj zgo. daj, da se bo mogel občni zbor točno pričeti. Slovenske dijakinje med kmečko mladino ob meji Veliko kulturno delo slovenskih katoliških dijakinj v naših obmejnih krajih Slovenska dijakinja med otroki v hribovski vasi. Ljubljana, 12. oktobra. Leto za letom hodijo naši visokošoki na deželo, da se pobliže spoznajo z življenjem in delom našega kmeta in mu po svojih skromnih močeh f>omagajo. V tem smislu organizirajo razna akademska društva počitniške tabore po deželi. Me dekleta pa smo se letos lotile socialnega vprašanja prav z ženskega stališča. Poskrbele smo za najmanjše in najpotrebnejše, jim nudile skrbno varstvo in razbremenile tako njih matere v poletnih mesecih, ki so bile najbolj zaposlene pri delu na polju, kar je bilo važno zlasti letos, ko so bile doma jx> večini samo žene. Tovarišica Marija Kržičeva, cand. iur., ki je imela priliko opazovati v drugih državah mladinsko skrbstvo, je pričela prva delovati na tem, da tudi pri nas posvetimo več pažnje podeželskim otrokom s tem, da priredimo mladinsko-zaščitne akcije, ki naj jih vodijo visokošolke. Stopila je v zvezo z »Unijo za zaščito otrok«, pritegnila k delu še druge tovarišice in tako organizirala v juliju in avgustu otroška zavetišča na deželi. Pri tem je sodelovalo 20 deklet akademičark, večinoma članic DSKA »Savice«:, pa tudi nekaj učiteljiščnic in gimnazijk. Vsak začetek je ležak in v želji, da bi bila akcija uspešno in vestno izvršena, smo se za prvo leto omejile samo na nekatere obmejne dele. S posredovanjem »Slovenska Straže« smo poizvedele v katerih krajih bi bila predvsem potreba po otroških zavetiščih. Odločile smo se za Dravograd in Remšnik na severni meji, na Kočevskem pa za Mozelj, Livold in Slovensko vas pri Stari Cerkvi. , Zavetišča je skupno obiskovalo 200 otrok v starosti od 2. do 12. leta; večina otrok je bilo slušateljev v šoli za telesno vzgojo Minister za telesno vzgojo g. Pantič je slovesno odprl zimski tečaj Belgrad, 9. oktobra. Šola za telesno vzgojo v Belgradu, katero je ustanovil bivši minister dr. Miletič, stopa letos že v tretje leto svojega udejstvovanja. Začela je z enoletnim tečajem, lani se je povzdignila v dveletno šolo in dosegla stopnjo višje strokovne izobrazbe, prihodnje leto pa bo najbrž učna doba ponovno podaljšana. Dela se na tem, da bi se šola za telesno vzgojo povzdignila na stopnjo fakultete. Te dni so bili v športni akademiji, kakor tukaj nazivajo to šolo, sprejemni izpiti za vpisovanje v zimski semester. Odziv je bil razmeroma slab in takšna tudi izbira. K izpitom se je priglasilo 71 absolventov srednjih in strokovnih šol, in sicer 27 deklet ter 44 fantov. Med njimi nekaj učiteljev, ki so že v službah. Kandidati so polagali najprej pismeni izpit, za tem pa so se podvrgli pregledu zdravniške komisije. Pogoj za sprejem v šolo za telesno vzgojo je namreč krepko zdravje, razen tega pa morajo kandidati na posebnih praktičnih izpitih dokazati, ila so se vsestransko pečali s telovadbo in športom. Zaradi tega morajo doseči predpisane mere v plavanju, lahki atletiki in telovadbi na orodju. Glede na nizko stopnjo telesne vzgoje med našo srednješolsko mladino so pogoji za sprejem v bel-grajsko šolo za telesno vzgojo lažji od pogojev v inozemstvu, vendar je bilo le malo kandidatov, ki so povsem ustregli. Nekateri so se izkazali kot odlični atleti, na drugi strani pa slabi telovadci in plavaSi. Pri plavačib specialistih je bilo spet opa- ziti, da jim delajo težave vaje na orodju. Najboljšo pripravljenost je pokazal Novosadčan Miloš Marko-vič, takoj za njim za Ribničan Miloš Kosec. Izpitna komisija je najslabše kandidate odbila. Nekatere je zavrgla tudi zdravniška komisija. Zlasti dobro so se držale Slovenke. Med 19 sprejetimi je namreč enajst Slovenk, in sicer: Vagaja Božena, Poljanec Marija, Kmet Silvestra, Požlep Marija, Dolinar Zlata, Žmner Miroslava, Pustoslemšek Marija, Slare Majda, Vrezec Vida, Klun Olga in Primožič Lidija. Med sprejetimi so sledeči Slovenci: Glonar Jože, Dvorenik Branko, Knol Vincenc, Kosec Miloš, Marinko Maks, Poljanec Dušan, Potočnik Mihael, Pustoslemšek Rastislav, Rabič Adolf, Uča-kar Ernest in Šter Ciril. Dan po sprejemnih izpitih je bila slovesna ima-trikulacija novih slušateljev in otvoritev zimskega semestra. Intimne slovesnosti v šoli za telesno vzgojo se je udeležil tudi minister za ljudsko telesno vzgojo g. Dušan Pantič, ki je imel ob tej priliki pomemben govor. Čestital je mladim študentom, da so si izbrali poklic sodobnih vzgojiteljev in jih zagotovil, da je zelo blizu čas, ko bo postala telesna vzgoja veliko bolj cenjen in vpliven činitelj splošne ljudske vzgoje kot je bila doslej. Uvodno predavanje je imel vršilec dolžnosti rektorja g. Milivoje A račič, za tem pa je bila slovesna obljuba novih študentov, da bodo spoštovali predpise šole in viteška načela v šporlu. Skupno število slušateljev obeh lelnikov je 112. starih od 4 do 8 let; nadzorovale sta jih dve vi- sokošolki v vsakem kraju. Po jutranji molitvi in pregledu ušes in ročic, na katere so malčki radi pozabili, smo začeli s telovadbo, kateri so sledile razne igrice in žoganje do desetih, ko so malčki dobili kruh z medom — aj, to je šlo v slast! Nato smo šli v gozd po jagode in gobe, da so otroci opoldne z njimi razveselili svoje mamice, ki so se trudne vrnile s polja. Kakor hitro so otroci odšli na kosilo sta dekleti začeli hiteti s kuho, kajti povsod razen v Dravogradu, kjer ni bilo primernega stanovanja, so si dekleta same kuhale. Res, da so bili naši jedilniki bolj skromni, a pripravili so nani tem več veselja, ker smo jih same sestavljale. Tako smo se imele priliko uriti tudi v kuharski »umetnosti«, kar je za nas dekleta — čeprav študiramo na visoki šoli — velike važnosti za življenje. Ob slabem vremenu smo pogosto obdržale tudi kakega našega oddaljenejšega varovanč-ka na obedu; če bi imeli dovolj sredstev, bi mogle to seveda vedno storiti. Komaj smo si pripravile naš »menu«, že se je oglasil zunaj vesel vrišč — otroci so bili že tu. V spremstvu vesele poskočnice na harmoniki ali kitari smo nato odkorakali k potoku, kjer smo se ves popoldne kopali, sončili ter igrali: veselo je bilo naše »popotovanje v Jeruzalem«, dalje smo sočustovali z ubogo »Maričko« ,ali pa smo preizkusili »trden most« in pa »žaganje«, to je bilo vrišča! Marsikdo je obstal ter zadovoljno motril veselo rajajoče otroke na zeleni trati ob vaškem potoku, na zlatem soncu — vse se je smejalo. Res, da se je včasih kdo opraskal ali hitro je bila le-karnica pri roki in naše vrle medicinke so imele pray dobro »prakso«. Vendar pa je tudi res, da se ves čas ni pripetila nobena nesreča in so bili vsi otroci zdravi, rožnih lic. Kadar ni bilo vreme ugodno za kopanje ali kjer ni bilo v bližini vode, smo, hodili tudi v gozd po drva in jih nosili revnejšim družinam, drugič smo pomagali prinašati vodo od studenca in sploh kolikor se je dalo smo pomagali materam pri njih delu, kajti otrok nismo hotele odtujiti domačemu milieti in smo jih vedno navajale k delu- To zlasti ob deževnih dneh, ko smo stali v učilnici. Oblekce so šivale, pleničke in srajčke za svoje manjše bratce in sestrice, druge so vezale prtičke z lepimi narodnimi vbodi. (Material so nam podarile razne ljubljanske in mariborske tvrdke). Dečki so rezljali in gradili, najmanjši pa so risali ter barvali sonce ter hiše... Vmes pa smo prepevali naše ljube pesmice; kako so se jim svetile njih velike in jasne očke, tudi me smo postale pravi otroci med njimi in kar prehitro je bilo včasih šest, ko smo se poslovili. Res zelo smo vzljubile te zlate otročke. Najmanjše smo pospremile domov, da smo se pogovorile z njihovimi mamicami o njihovem življenju in delu. Ob tej priliki smo naj|x>trebnejše obdarovale z raznimi gospodinjskimi predmeti ter jim dale kak zdravstven ali gospodarski nasvet. Spoznale smo, da so nam matere zelo hvaležne ter so postale zelo zaupljive v naše delo. Pri teh obiskih na domovih smo spoznale, kako težko je včasih življenje naših ljudi, a strmele smo nad njihovo ljubeznijo do rodne grude, ki je močnejša kot samo jeklo. Divile smo se njih vztrajnosti ter vrlinam — a opazile smo tudi masikaj senčnega, kar bi se pa dalo z načrtnim delom v doglednetn času izboljšati, tako zlasti alkoholizem in drugo. Odkrile smo pa tudi nešteto lepih običajev ter navad. — V oddaljenejših vaseh, ki smo jih tudi obiskale, smo neredko naletele na zaklenjene duri, a v hiši so se oglasili malčki, ki so jih morale matere pustiti doma, ker jih niso imele komu izročiti v varstvo, medtem, ko so šle same na polje. Kako rade bi vzele tudi te malčke s seboj, da bi jim zlato sonce ožarilo njih ljubka bleda ličeca. To natn je potrdilo, da moramo započeto akcijo nadaljevati v vedno večjem obsegu, tako da bomo mogle nuditi vsaj pretežni večini otrok svojo pomoč. Ob nedeljah pa smo zbrale vaška dekleta, jim priredile razna zdravstvena in kulturna predavanja, spremljana s skioptičnimi slikami, razdelile smo jim več zdravstvenih in leposlovhih revij, brošur in knjig ter zdravil. Pa tudi sicer smo bile vedno v njih družbi, kar nas je zelo združevalo — tudi , V .....fe. * NALIVNO PERO ZA CtLO ŽIVLJENJE' me smo marsikaj koristnega zvedele od njih. Za zaključek smo povsod priredile malo slovesnost z igricami otrok in deklet ob veseli pesmi, tako, da je vse izzvenelo v prisrčno domačnost. Dekleta so se po enomesečnem bivanju na vasi vrnile v mesto obogatena z mnogimi izkušnjami in s|>oznanji ter vsa navdušena za nadaljnje tako potrebno delo, s katerim moremo izkazati našemu narodu svoje čustvovanje ter hvaležnost do njega in ob katerem rastemo po njegovih vzorih ter idealih. Izkazalo se je, da so omenjena zavetišča zelo koristna in potrebna. Prizadevati si moramo, da akcijo čim bolj pospešimo. Ljudje so nas zelo ljubeznivo sprejeli in nam bili vse skozi zelo naklonjeni. Tudi občine so odobrile naše delo in nam radevolje po svojih močeh tudi gmotno pomagale. Ob tej priliki naj se zahvalimo predvsem kralj, banski upravi, dalje vsem javnim in zasebnim ustanovam kakor tudi privatnikom, ki so nam z gmotno podporo omogočili realizirati to vsestransko koristno akcijo. Njih pomoč ni bila zaman, najmanjši jim bodo za njihovo dobroto vedno hvaležni! Slovenske akademičarke med kmečkimi dekleti v Mozlju VUHflze, Koledar Nedelja, H, oktobra: 22. pobink. Žegnnnska nedelja. Edvard (Slavoljub), kralj; Kolonian. Ponedeljek, 14 oktobra: Kalist, papež, niu-čenee; Just, škof. Torek, 15, oktobra: Terezija, devica; Avre-lija, devica. Novi grobovi ■f" Jeiina Vinko, šofer-mehanik, je izdihnil kot žrtev avtomobilske nesreče. Pokopali gu bodo danes ob pol štirih popoldne z ljubljanskih Žal, kapelica sv. Jakoba. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! -f- Ga. Ana Plevel, rojena Kregar, je odšla po večno plačilo včeraj na svojem domu v Zapu-žah pri št. Vidu nad Ljubljano. Zapušča moža in otroke, ki naj jih v njihovi bolečini tolaži ljubi Bog. Rajnici naj sveti večna luč! Pogreb bo v ponedeljek ob 9 dopoldne na št. viško pokopališče. -j- Žalec. Na zagrebški kirurški kliniki je umrl ugledni posestnik v Zg. Ložici pri Žalcu g. Vinko K o r e n t. Pogreb bo danes predpoldne na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu. Bog mu daj večni mir, sorodnikom naše sožalje! f Duh. svetnik Karol Kumer V nedeljo, 6. oktobra, je v Slov. Konjicah za vedno zatisnil oči blag duhovnik, ki je kljub 70 letom zavzemal viden položaj. Pokojni svetnik Kumer je bil vse do svoje smrti telesno čil in veder. Še na dan smrti je spovedoval. Smrt je mirno nastopila zaradi oslabelosti srca. Korel Kumer se je rodil 8. okt. 1870 na Vranskem. Gimnazijo je študiral v Celju, bogoslovje pa v Mariboru. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1895. Prvo dušnopastirsko službo je nastopil na Vidmu ob Savi. Tu je bil tri leta, od tod je prišel v Slov. Konjice, najprej je bil kaplan. Ko je odšel takratni nadžupnik Jernej Voli v Maribor, kamor je bil imenovan za kanonika, je Kumer jx>stal provizor. Po umestitvi Franca Hra-stelja za dekana, je bil njemu ostal za vikarja. Leta 1904 je postal župnik na idilični Prihovi, kjer je prebil večino življenja. Leta 1931 je zaradi bolehnosti stopil v pokoj in se preselil v Slov. Konjice v svojo hišo. Pokojnika označujeta blag značaj in mirna narava. V svojem plodonosnem življenju se je z veliko vnemo lotil številnih del, ki jih je z energijo in odločnostjo izpeljal. Na Prihovi, kjer je bilo njegovo glavno delovno torišče, je ustanovil Marijino družbo in tretji red. Poleg dušnopastirskega ie bilo obsežno in uspešno tudi njegovo javno delovanje. Prihovska župnija do njegovega prihoda ni imela ne prosvetnega društva n^ denarnega zavoda. Pokojnik se je z veliko vnemo lotil tega dela in ustanovil izobraževalno društvo in posojilnico. Ni treba jjosebej poudarjati, da je zlasti denarni zavod bil ogromnega pomena za gospodarsko dobrobit vse župnije. Temeljito je prenovil prihovsko župnišče. Bogate izkušnje, ki si jih je pokojnik pridobil na Prihovi, so bile znane. Zato so ga v Slov. Konjicah občani poklicali k delu v okrajno hranilnico, ko je že užival pokoj. Dela se je lotil s skrbnostjo. Več let je opravljal posle hranilni-čnega ravnatelja in blagajnika. V hranilnične prostore je zahajal vsak dan. V dušnem pastirstvu je dosegel velike uspehe. Težko breme spovedovanja je z veseljem opravljal. Saj je na dan smrti prebil celo dve uri v spo-vedmei, kar kaže, koliko mu je bilo na srcu dušno zdravje vernikov. Kolikšna je bila zaradi tega njegova priljubljenost pri ljudeh, je najbolje pokazal veličasten pogreb. 31 duhovnih sobratov je prihitelo k spremstvu na zadnji poti. Med njimi so bili s kanoniki mariborskega stolnega kapitlja: kanonik senjor č. gg. Janežič Rudolf kot zastopnik prevzv. škofa, dr. Ivan Žagar in dr. Jožef Mirt ter kanonik Pavel Žagar iz Nove Cerkve. Pokojnikova krsta, okrašena s številnimi krasnimi venci, je bila prenešena v cerkev. C. g. arhdiakon Franc Tovornik je s prižnice podal pregled pokojnikovega življenja in delovanja, nakar je opravi! sv. mašo. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo izredno veliko število ljudstva. Prišli so zastopniki vseh oblastev v Slov. Konjicah: načelstva, sodišča, občine konjiške in prihovske, davkarije in drugi številni ugledni zasebniki. Navzoča je bila tudi šolska mladina ljudske in meščanske šole z učiteljstvom. Od cerkve proti pokopališču se je razvil dolg sprevod, v katerem so bili tudi gasilci, Marijina družba, Slovenska dekleta in Slovenski fantje v krojih in z zastavami in fievski zbor. Ob odprtem grobu sta se po opravljenih molitvah poslovila od pokojnika kanonik g. dr. Jakob Žagar v imenu prezv. škofa in sedanji prihovski župnik Anton Kostanjevec. S pokojnim duhovnim svetnikom Kumrom je legel v grob eden izmed markantnih boriteljev za slovenstvo, ki je bilo zlasti v Slov. Konjicah vedno ogroženo. V letih 1898 do 1904 je bil tu osrednja oseba narodnostnega gibanja. Okrog njega so se zbirali trški zavedni Slovenci (dr. Rudolf, Ogorevc, Šepec in dr.) in duhovščina iz okoliških župnij. Tudi sedanji prosvetni minister dr. Anton Korošec je zahajal v Konjice in zlasti od takrat je oba vezalo tesno prijateljstvo. Ali sip že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Osebne novice = Z redom sv. Save 5. stop. je bil odlikovan g. Hlebec Ivan, bivši dolgoletni šolski upravitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, zdaj ravnatelj banovinskega dečjega doma v Mariboru. = 80 letnico rojstva je obhajal v četrtek mla-deniško svež vdovec Franc Ceplak iz Bočne v krogu otrok in številnih vnukov in vnukinj. Od 14 otrok še žive štirje. Sin gospodari in mizari doma, vse tri hčerke pa so si ustvarile domače ognjišče v Hrastniku, kjer so se poročile s tamošnjimi rojaki re-slavraterjem, trgovcem in mizarjem. Junaškemu »flosarju*, ki še zdaj rad prebira »Slovenca«, iskre-ue čestitket = Pred izpitno komisijo na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani je opravil z odličnim uspehom državni asistentski izpit gospod inž. Žni-deršič Branimir, univerzitetni asistent v Ljubljani, čestitamo! = Diplomiran je bil včeraj na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani g. Dolenc Karel za grad-benega inženirja. Ustanovnemu članu in večkratnemu predsedniku AKD Kladiva iskreno čestitamo! — VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ. Učni predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje itd. Prijave se sprejemajo v«nk dan. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Informacije, prospekte daje trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 45-82). ; ŠTEDLJIV KVALITETNI AUTO 1000 m 2000 ccm Cl. ZASTOPSTVO O. ŽUŽEK LJUBLJANA. TAVČARJEVAui 11 — Zasavsko okrožje. Tehnični svet bo danes, 13, oktobra, ob 8. dopoldne v Rokodelskem domu. Za načelnike in podnačelnike odsekov je udeležba obvezna. Okrožni načelnik. ,— Pouk italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, pripne dne 15. oktobra. Učninn nizka. Prijave za vpis se sprejemajo dnevno v pisarni zavoda. — Važno za rezervne oficirje. Tiskarna Merkur v Ljubljani bo izdala v svoji založbi prečiščeno izdajo knjige »Zakon o ustrojstvu vojske i mornaric?«. Knjigo je uredil major Slavko A. Farkaš, ki je že ziian po svojih knjigah iz vojaške stroke. Knjipa vsebuje vse spremembe in dopolnitve, in je toTej v vsakem oziru popolna. Tiskarna je nastavila ceno broširanemu izvodu na din 54.—, vezanemu pa na din 70.—. Članom združenja rezervnih oficirjev nudi tiskarna navedeno knjigo po znižani ceni, zato se vsi rezervni oficirji — člani pododbora vabijo, da nemudoma sporoče pododboru, če žele knjigo naročiti. Ker izide knjiga že v prvi polovi i tega meseca, naj pošljejo člani obvezna naročila, vsaj do 16. tega meseca. Poznejših naročil ne bomo mogli vpoštevati. Naročene knjige bo treba plačati ob prevzemu, in sicer ljubljanski člani v pisarni pododbora, izven ljubljanski pa po povzetju 6 pri-bitkom poštnine. — Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor v Ljubljani. NAROČNIKOM „NAŠE KNJIGE"! Prihodnji teden bomo razposlali III. in IV. zvezek „Naše knjige": Jaien Janez — Previsi — in Bevk Francč — Mlada njiva. Zakasnitev, ki so jo povzročile tehnične ovire pri natisku Bevkove knjige, naj nam cenjeni naročniki blagohotno oproste. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI — Glavna skupščina JUU odložena. Glavna uprava JUU sporoča svojim članom, da mora odložiti svojo glavno skupščino, ki je bila sklicana za 21. in 22. oktober 1940 v Novi Sad, za nedoločen čas. Okrajne in sekcijske skupščine pa se lahko izvedejo. Članom bo še sporočeno, kdaj bo giavna skupščina. — Dimnikarski pomočniki iz vse Slovenije so zborovali. Preteklo nedeljo 6..okt. je bil v Ljubljani 19. občni zbor organizacije dimnikarskih pomočnikov, ki obsegu vso Slovenijo. Občnega zbora, ki je sprejel važne sklepe, se je udeležilo nenavadno mnogo članov od vseh struni Slovenije. Zlasti so obravnavali in sklepali o ureditvi služebnega razmerja, o plačah ter kolektivni pogodbi, ki naj bi veljala za vso Slovenijo, Med drugim jc bilo tudi ugotovljeno, da dimnikarski pomočniki niti zdaj ne prejemajo marsikje, niti v Ljubljani niti v Mariboru, tedensko po 330 dinarjev, drugod pa niti 300 na teden ne. Končno je bila sklenjena daljša resolucija, ki med drugim zahteva: Delodajalci naj se takoj začno s pomočniki pogajati o ureditvi službenega razmerja in delovnih pogojev z enotno kolektivno pogodbo. Če bi ta pogajanja do konca tega meseca ne bila uspešno končana, se naproša g. ban, da bi na podlagi določil uredbe o minimalnih mezdah sam določil lestvico plač dimnikarskim pomočnikom. Dalje so zahtevali v resoluciji, naj bi banovina nujno določila nove dimnikarske ometalne okoliše v Ljubljani, Mariboru in Celju tako, da bi donosnost novih okolišev znašala nekako 75.000 do 90.000 dinarjev na leto. To je treba storiti tudi zaradi požarne varnosti. Nove rajone je treba podeljevati na podlagi javnega razpisa, in sicer vsakih 5 let nn novo, ker se v mestih razmere hitro menjavajo in kraji za-zidavajo. Treba je sedanji pravilnik spremeniti tako, cln se spet uvede redno in obvezno ome-tfui jc. Pri vseh teh navedenih zadevah je organizacija dimnikarskih pomočnikov pripravljena lojalno sodelovati. obleko in druge potrebe nekaj čez 300 din ako ima 500 plače, če ima pa samo 400, mu pa ostane komaj dobrih 200 din, du o onih, ki imajo 150 din mesečno ne govorimo. Poleg tega inoru povprečni pismonoša napraviti dnevno do 25 km hoje, tako da s tremi puri dobrih čevljev letno komaj shaja, kje je pa še topla obleka in perilo. Vse doslej smo potrpežljivo čakali, da se nas kdo usmili in sproži tudi vprušanje pismonošev na pogodbenih poštah. Dajte nam vsaj toliko, da bomo lahko kot ljudje pošteno živeli. Poleg tega nam je pa še poverjena tako odgovorna služba. Teh par besed nuj velja kot prošnja merodujnim činiteljem, du se nam nujno pomaga iz tega položaja. Če je kdo, smo mi upravičeno odpreti usta rn povedati, da tako naprej ne moremo več živeti. Zima pred durmi, treba nam je kurjave, obutve, perila in obleke, sicer ne bomo mogli službe izvrševati- Pričakujemo, da ta naša prošnja ne bo naletela na gluha ušesu. — Eden od prizadetih. — Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, prične dne 15. oktobra. Poleg rednega Večernega trgovskega tečaja prireja zavod tudi tečaje za: nemško stenografijo, nemščino, stroje-pis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, stenografijo itd.). Prijave za vpis se sprejemajo dnevno v pisarni zavoda. — Da boste stalno zdravi, je jiotrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. ZUNDAPP afufEK KVALITETNI LJUBLJANA M0TOC I KLI TAVČARJEVA 11 vsak Model dobite takoj. — Invalid Reven Janez, stanujoč v Dolenji Dobravi št. 25 obč. Trata nad Škofjo Loko, vljudno prosi svoje bivše tovariše z svetovne vojne, služeče pri 2.. komp. 27. domobranskem polku v Enzu v Tirolah, ki so bili priče njegove nezgode 14. avgusta 1. 1918, da se oglasijo na naslov Erjavec Anton, Ljubljana, Povšetova št. 46, zaradi jiričevanja v odmeri invalidnine. Imenovani živi v obupnem stanju in lepo prosi tovariše, da se zanesljivo oglasijo proti povračilu stroškov. — Nemščina, italijanščina in drngi tuji jeziki. Dnevni in večerni tečaji se pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Izbira predmetov jx)ljubna. Posebni strojepisni tečaji. Informacije pri ravnateljstvu. — Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 82. kosu z dne 12. oktobra 1940 »Ukaz o ukinitvi generalnega konzulata v Alžiru in otvoritvi generalnega konzulata v Mo-nakovem«, dalje »Uredbo o oprostitvi sladkorja za slajenje vinskega mošta od državne, banovinske in občinske trošarine«, »Uredbo o gojitvi, sečnji, prometu in izvozu lesa domačega oreha«, »Uredbo o začasnem dodeljevanju učiteljev ljudskih šol v druge ljudske šole zunaj službenega kraja«, »Odločbo o izredni dokladi dnevničarjev v resoru ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje«, »Odločbo o potrjevanju izvoženega blaga in plačevanju uvoženega blaga v prometu z Dansko«, »Popravek v uredbi o prometu s pšenico in državni intervenciji na pšeničnem trgu v letu 1940-41« ter »Spremembo meje župnij Le3kovec pri Krškem in Sv. Križ ob Krki«. po cUvžcivi * Zadrugo za nakup šolskih knjig nameravajo ustanoviti v Zagrebu, kakor je bilo sproženo na zborovanju staršev v okviru društva Dom in šola dne 11. t. m. * Razmere v hrvatskih planinskih kočah so menda sila težavne, kakor se glasi poročilo Hrvatskega planinskega društva, ki je v deputaciji naprosilo bana za večjo podporo. Ena planinska koča tega društva je pogorela, tri druge pa so razni nepoklicani obiskovalci docela izropali in razdejali. Iz njih so odnesli vse, kar se je dalo odnesti in odpeljati. Nekatere se že podirajo. Z ene so odpeljali celo strešno opeko. Samo s strokovno sestavljenim PLODOREDOM boste dosegli več pridelkov — več dohodkov, Poobl. agronom-fitopatolog ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova ulica 3, tel. 34-73. * Neprijetni najemniki. Društvo Putnik v Zagrebu je v začetku letošnjega leta kupilo za 5,200.000 dinarjev hišo od dr. Prebega, da bi v tej hiši imelo svoje pisarne. V ta namen je društvo odpovedalo svojim najemnikom, stanovalcem in trgovcem. Vsi pa so se uprli, Sodne odpovedi niso vzeli na znanje ter^ se doslej ložarili. Zdaj so stanovalci vendar le odšli iz hiše, svoja dosedanja stanovanja pa pustili v takem stanju, da bo treba hišo temeljito popraviti, kar se v take nihče ne more vseliti. Nekdo je od zida odtrgal močno hrastovo steno tako, da je poškodoval zid in steno. Drugi so v kopalnicah po-trgali cevi, predrli zidove, dvignili in razdejali parketna tla, odtrgali od vrit ključavnico, in sicer tako da so odlomili pri tem cele kose vrat. To so delali IAVNA 7AHVAI A N®^merno "hvalo izrekava zdravniškemu zboru ljubljanske otro-' llfi fcHHVHhfl ske bolnice, ki je z vso požrtvovalnostjo in z visokim zdravniškim znanjem rešil življenje in zdravje najini Cvetki iz brezupnega stanja tetanusovesM zastrunlienia Prav posebno se zahvaljujeva gosp. šefu bolnice dr. Derču, ge. priniarij dr. Kačarlevi gg. dr. Avčinu, dr. Svetličn in dr. Staculu ter častitim sestram strežnicam. ' Ljubljana, 13. oktobra 1940. Kokal Rihard in Tončka, Ljubljana, Hranilniška 13. — Obupen položaj selskih pismonošev pri i pogodjienih poštah v Dravski direkciji. Vse ' sloje, naj si bo to delavski, obrtniški, kmetiški ali uradniški tare tlunes neznosna draginja. Najbolj pa smo prizadeti pismonoši pogodbenih pošt, ker smo bili že preje tuko naravnost sramotno plačani, saj znaša najvišja plača pismonoša pogodbene pošte 500 din mesečno, pn so tako s 500 din zelo redki večina imajo po ! 400 din pa tudi sanio po 150 din mesečno. S to plačo še pred draginjo ni bilo mogoče sha-' jati, kako naj pa danes. Kar poglejmo: stanovanje stane najmanj 150 din. bolniška blagajna 30 din mesečno, torej mu ostane za liraiio, tisti najemniki, ki so bil sodno deložirani. Zdaj se pa nočejo izseliti trgovci iz svojih lokalov. Treba bo novih tožba. Medtem pn hiša za lastnika sploh ni uporabna, čeprav jo je bil kupil že v začetku leta. ♦ Občina, ki ima tri občinske tajnike, leži tamkaj doli v Banatu blizu Soinbora ter se imenuje Klarija. Ta zadeva je zanimiva ter se je z njo že večkrat-pečalo tudi sodišče. Najprej je bil tam tajnik Savič, ki pa je bil premeščen. Medtem je bil imenovan na njegovo mesto Jovanovič. Ker pa je bil Savič kmalu nato postavljen nazaj, je občina Jovanoviču odpovedala in mu nehala plačevati plačo Ta pa je tožil in tožbo dobil. Občina mu je zdaj dolžna plačevati tajniško plačo. Savič je večkrat s neguje zobe z zobno kremo skušal nastopiti službo, ki zanjo tudi prejema plačo, pa so ljudje bili zoper njega, češ da ga ne marajo. Medtem je posle občinskega tajnika opravljal neki Bibin, ki je sicer le podtajnik. Zdaj ljudje hočejo Bibina in so vsi zoper Saviča. Ta je ljudi tožil, češ da so preprečili nastop njegove službe, toda sodišče je zdaj vse oprostilo. Tako imajo tam še naprej tri tajnike, enega, ki je plačan in bi bil rad tajnik, drugega, ki je tudi plačan, pa se ne briga za to, kdo bo tajnik, tretji, ki je plačan in svojo službo tudi opravlja v zadovoljnost vseh občanov. * Film se je vnel v kinu med predstavo v Daruvaru Pri tem je 18 letni operaterjev pomočnik Frančič zgorel, operater Mareš pa bo najbrž oslepel. Med predstavo so bili v kinu dijaki, ki so se močno preplašili ognja in dima. Planili so ven, razbili okna in mnogo škode naredili. Pri tem je bilo nekaj dijakov močno porezanih od šip. Bukov žir zrelo, odpadlo blago kupujem v vagonskih pošiljkah franco vagon nakladna postaja. — Ponudbe na REKLAM ROZMAN, LJUBLJANA Pražakova 8/1. * Deček prodaja časopise, da bi mogel brati čim več listov in da bi tako kaj izvedel o svojem bratu in sestri, ki sta odšla po svetu, ko sta jim umrla oče in mati. Deček se piše Milan Dettič ter se je ponudil v službo knjigarni Štula v Glini, kjer zdaj kolportira liste. Bratu je ime Nenad, sestri pa Vasilija. Vsak dan prebere vse svoje liste, da bi kje našel sled o svojih dveh. * Dve sestri ukrotili oboroženega vlomilca. V Pakracu je vlomilec Djuro Balaša vlomil v stanovanje sester Juste in Berle Meringer. Justa je ponoči zaslišala nekak ropot in je brž vstala ter šla pogledat. Zagledala je vlomilca in planila takoj nanj. Ta pa je ni čakal, marveč začel bežati. Justa pa je pograbila sekiro in, ko ga je dohitela, ga je tako kresnila po hrbtu, da je dedec padel. Ker ženska medtem ni bila tiho, je njena sestra Berta že hitela na pomoč, prav tako pa 18 letni brat Slavko. Vlomilec je v hipu potegnil revolver in ustrelil v Slavka, ki ga je ranil na roki. Ženski pa se nista dali kar tako, marveč sta zdaj zelo odločno prijeli vlomilca, ga razorožili in zvezali, dokler niso prišli orožniki, kateri zdaj niso imeli drugega dela, kakor možakarja vzeti s seboj. Vse zdaj slavi junaški ženski. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled Cesar imajo vrenje v želodcu in črevih, se pospešuje temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Keg. po min. soo. pol tn n. rdr. S-br. 15.485, 25. V. 55. * Griža na Kordunu ob bosanski meji tako divja, da so vasi, kjer leži po 50 bolnikov. So hiše, kjer ni niti enega človeka več zdravega, da bi stre-gel drugim, ki so bolni. V teh občinah je bolnih za grižo najmanj tisoč ljudi. Griža je prišla iz bosanske vasi Veliki Kladuši, kjer leži bolnih več sto ljudi. Za vso to nesrečo pa je na razpolago le en zdravnik v Glin:. * Griža razsaja tudi okoli Zagreba. Medtem ko poročamo, da razsaja griža v nekaterih občinah blizu bosanske meje, moramo tudi poročati, da imajo grižo tudi v zagrebški okolici. Zagrebški mestni fizikat namreč sporoča številke o nalezljivih boleznih v Zagrebu, kjer je med drugim tudi 29 primerov škrlatinke, 10 davice ter 8 griže. V okolici Zagreba pa griža močno razgraja, kakor pišejo listi, zlasti v vaseh čučer in Medvedski breg. Zato zagrebški listi opozarjajo Zagrebčanke, naj dobro operejo sadje in sočivje, ki ga kupujejo na trgu. * Na zagrebški univerzi je zdaj vpisanih 5384 slušateljev. ... ,* Kako se je potopila jugoslovanska ladja »Vido«. Ladja je vozila iz Carigrada v romunsko luko Braila bombaž in juto. Kakih 18 kilometrov od Suline je jiarnik zadel ob mino ter se pri priči potopil. Bombaž in juto je parnik hotel izkrcati v Braili, od koder bi jo bili po Donavi spravili v Belgrad za potrebe naše države, kjer bombaža tako primanjkuje. Ladja je bila last družbe »Jugolevant« ter so bili njena posadka samo pomorščaki iz hrvatskega Primorja. Ladja je imela 3700 reg. ton. Markiza De Ros obsoiena na dve leti „ , Gorica, 19. oktobra. Znana francoska markiza De Roa. ki se je s svojimi pustolovščinami proslavila tudi v Slove-niji jc bila v tor-3k 8. oktobra pred kazenskim sodiščem v Vidmu obsojena radi sleparjenja na dve leti ječe. K -azpravi je prišlo veliko trgovcev m obrtnikov, ki so ovadili markizo, da jih je opeharila. Ovajena vsota znaša več ko 1 milijon lir. Obtožena «e |P pravočasno umaknila v Francijo m ie bila obsojena v odsotnosti. HI LJUBLJANA Počastimo rajne z dobrimi deli Ljubljanskim občanom! Ko sem vas lansko in predlansko leto pred prazniki umrlih povabil, da se tudi na grobovih svojih rajnikov spomnite mestnih revežev, je vsa Ljubljana pokazala svoje zlato srce, tako da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na vernih duš dan ni bilo groba brez preprostega venca mestne občine, ki je najlepše dokazoval, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli. Kako velika so bila vaša dobra dela, naj omenim, da smo lani revežem v stari cukrarni, otrokom prehodnega doma in dnevnega zavetišča, ki sta prav tako v stari cukrarni, podelili skupno 102.716 kosil in večeri] ter dali več kot 17.000 prenočnin. Vse to smo zmogli s pomočjo rednih socialnih sredstev in s pomočjo dobrosrčne Ljubljane, ki se je v počaščenje umrlih spomnila mestnih revežev. Plodovi lanske in predlanske vsesvetske akcije in zavoda za najbednejše v stari cukrarni so se prav dobro pokazali, da v Ljubljani skoraj ne vidimo več beračev po ulicah, a mladina je obvarovana pred slabimi vplivi beračenja, saj smo s prehodnim otroškim domom v stari cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih izjem. Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo je lani in predlanskim z mestnimi venci na grobeh zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker so mnoge reveže pripeljali k poštenemu delu, otroke pa v vzgajališče, da postanejo koristni člani človeške družbe. Najstarejši ljubljanski gasilci Prostovoljna gasilska četa v Ljubljani ima tudi lepo število zaslužnih dolgoletnih članov, ki so skoraj ves razvoj prostovoljnega gasilstva v Ljubljani spremljali od početkov do danes. Najdelj je član ljubljanskih prostovoljnih gasilcev g. Medic Franjo, ki je pristopil k ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu že 1. novembra 1879. Udeležil se je vseh velikih požarov, pri katerih je nastopila prostovoljna gasilska četa in je bil zato tudi imenovan za častnega člana društva, mestna občina pa ga je odlikovala z imenovanjem za svojega meščana. Lani novembra je torej g. Medic že obhajal 00 letnico svojega članstva pri prostovoljnih gasilcih. Letos februarja meseca pa je obhajal 60 letnico članstva g. Perme Ivan. Rodil se je 23. decembra 1S54 na Velikem Ločniku pri Turjaku in Toda letošnja zima nam obeta še več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hočemo vsaj nekoliko olajšati tegobe zime. Zato vas, dobri Ljubljančani, spet vabimo in prosimo, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetsko akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o vaših čustvih, kako častite svoje rajne na najplemeni-tejši način z dobrimi deli za bližnjega. Na vseh grobovih naj plamenčki belozelenih sveč oznanjajo, da vaša srca gore v ljubezni do bližnjega, preprosti mestni venci pa naj izpričujejo, da ste spomin svojih dragih rajnikov počastili z dobrini delom za mestne reveže! Že te dni vas članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se spomnile na grobovih svojih rajnih tudi mestnih revežev. V dokaz odkupnin dobite nakaznice za vence in sveče. Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih in duše umrlih se bodo radovale dobrih src svojcev! Počastimo rajne z dobrimi deli! V Ljubljani, dne 13. oktobra 1940. Župan mesta Ljubljane: Dr. Juro Adlešii 1. r. je 28. februarja 1880 pristopil v gasilsko društvo. Pri požaru na glavnem kolodvoru 1920 je bil po obrazu ožgan in ranjen v desno roko. Tudi on je bil imenovan častnim članom društva in meščanom mesta Ljubljane. 77 letni Pretekel Anton, rojen v Turjaku pri Velikih Laščah, pa je vstopil v prostovoljno gasilsko društvo 18. oktobra 1882. Je torej član že 58 let. Požrtvovalno je vedno pomagal pri vseh večjih požarih in bil imenovan za častnega člana društva in ljubljanskega meščana. 57 letno članstvo pri prostovoljnih gasilcih pa ima najstarejši ljubljanski prostovoljni gasilec, flO letni Tomažič Ivan, rojen v Gornji Jablanici, pošta Šmartno pri Litiji. Kakor njegovi tovariši, tako je bil tudi on mlajšim članom vedno zgled gasilske požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Sodeloval je pri vseh večjih požarih. Imenovan je bil za ljubljanskega meščana in za častnega člana društva. Od starejših članov, ki imajo tudi že lepo dobo članstva za seboj, pridejo za imenovanimi veterani šele taki, ki imajo 40 let članstva. G. Šever Ivan je član društva 40 let, 40 letnico članstva obhaja letos g. Zgonc Anton. Letos obhaja tudi 40 letnico članstva g. Breskvar Ivan, ki je še sedaj aktivni član društva. Prihodnje leto pa bodo obhajali štiridesetletni«) članstva g. Kavčič Tomaž in g. Ka-dunc Anton. Vsem tem želimo, da bi po letih dosegli prve veterane prostovoljnih gasilcev, mladini članom pa priporočamo, naj si vzamejo za zgled zvestobo in požrtvovalnost starih gasilskih borcev. Danes odkrijejo spominsko ploščo ponesrečenim gasilcem Ob 70 letnici prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani bodo ljubljanski prostovoljni gasilci tudi slovesno odkrili spominsko ploščo tistim gasilcem, ki jih je dohitela smrt pri njihovem požrtvovalnem delu, ko so reševali pred ognjem lastnino bližnjega. Lepa mramornata plošča je vzidana v pročeljo Mestnega doma. Ploščo so vzidali gasilci že leta 1934, odkrita pa bo letos. Plošča nosi napis: Spominu ponesrečenih gasilccv: Indof Ivan 28. IX. 1894. Zgonc Anton 10. V. 1918. Zargi Albert 4. V. 1920. Leveč Maks 8. V. 1920. Prva žrtev ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Indof Ivan se je smrtno ponesrečil, ko so prostovoljni gasilci gasili gorečo hišo na Barju. Lesena hiša se je sesula, tramovje in dimnik pa so padli na Indofa, ki je zaradi hudih poškodb umrl. — Zgonc Anton se je ubil na dvorišču Mestnega doma, ko se je sam vadil plezati po lestvi. Padel je že tako nesrečno, da je takoj izdihnil. — Žar-gija Alberta je dohitela smrt pri velikem požaru na ljubljanskem kolodvoru, ko je eksplodiral sodček nafte. Pri istem strašnem požaru se je smrtno ponesrečil Lcvec Maks, ki je čez štiri dni izdihnil v bolnišnici. Naj bodi vsem svetal spomin! Drugi prosvetni večer s predavanjem o jezuitih med Slovenci Na drugem prosvetnem večeru, ki jih v frančiškanski dvorani, ki jih prireja Prosvetna zveza, je imel ob 400 letnici jezuitskega reda pretlava-ni<> o jezuitih pri nas p. Bogumil Remec. Pred predavanjem so nastopili člani dijaške jezuitske kongregacije s pevskim nastopom ter deklamacijo pesmi »Zmagala je«, kar je napravilo lepo razpoloženje in želo priznanje. P. Bogumil Remec pa je nato s skioptičnimi slikami predočil rast in razvoj jezuitskega reda, ki ga je pokazal s podobami najvidnejših predstavnikov jezuitskih svetnikov, kakor so bili sv. Ignacij Lojolski, sv. Frančišek Ksaver, sv. Alojzij, sv. Stanislav, sv. Belarmini, sv. Kanizij itd. Nato je podal sliko razvoja jezuitskega reda pri nas. Poudaril je zasluge škofov Tekstorja, Tavčarja in Hrena za prve jezuitske zavode v Avstriji in Sloveniji sploh, njihov delež pri reformaciji ter posebno poudarjal osebno zvezo slovenskih škofov (Tekstor in Tavčar) s sv. Ignacijem, ki je posvetil tudi prvega slovenskega jezuita v Rimu. Slovenski jezuiti so kmalu šli tudi po svetu, kar spričuje jezuit Mesar, za katerega je v teku svetniški proces obenem z drugimi jezuitskimi mučenci na Vzho- je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in to snežno bele! VEČ SVETLOBE, MANJ STROŠKOV! 1 Nemška stenografija. Dnevni in večerni tečaji pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Posebni strojepisni tečaji! Informacije pri ravnateljstvu. 1 Ljubljanske občinske davščine in pristojbine za 3. četrtletje proračunskega leta 1940-41 dospejo v plačilo najpozneje do 15. novembra 1910. Zato opozarja mestno poglavarstvo vse lastnike in upravitelje hiš, da se lega roka pri plačilu hišnih davščin in pristojbin, kakor vodarine, gostaščine, kanalske pristojbine itd. točno drže. V istem roku dospejo v plačilo občinske davščine na motorna vozila. Hkrati se opozarjajo vsi lastniki motornih vozil na določbe Pravilnika o občinskih davščinah na vozila, po katerih je vsak lastnik dolžan pismeno Vsakdo si mora ogledati, prelepi filin o zadnjem indijanskem uporniku, ki je bil strah in ^ ^ Kp HA df^fe mj V trepet belih — Film močne in globoke vsebine hLJm JO Ha. itO M 1 v JI V^ ter napetih dejanj z najboljšimi tilmskimi igralci V glavnih vlogah: Preston Foster, EUen Drevv in novi zvezdnik Thunder Cloud KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 10 30 (matineja) ter ob 15., 17., 19 in 21. uri du. Razvoj slovenskih jezuitov je dosegel višek v organizaciji šolstva pri nas. predvsem vseučili-škega. Med učitelji se je odlikoval p. Gruber, za katerega jo bil red tudi razpuščen. To dobo viška so ponazarjale slike cerkve sv. Jakoba, kakor tudi konvikta pri sv. Jakobu, ki je znorel in iz katerega ostankov je sezidal p. Gruber svojo palačo. Zanimiva je bila nadaljna usoda tega velikega učenjaka v Rusiji, kjer je zopet stopil v red in postal eden glavnih carjevih svetovalcev ter delavcev za združenje cerkva. V Ljubljani spominja nanj Gruberjev prekop ter spomenik. Predavatelj je podal poleni zgodovino vseh redovnih hiš po novi dovolitvi reda ter posebno v zadnjih petdesetih letih. Slike jezuitskih stavb v Repnjah, v Gorici, Celovcu, Mariboru, Ljubljani, Ptujski gori itd. so ponazarjale razvoj reda v Sloveniji. Posebno pozornost je posvetil delovanju ljubljanskih jezuitov, njihovim misijonom, vodstvu kon-gregacij itd. Načrt lepega Plečnikovega oltarja je seveda vzbujal veliko zadovoljnost, zlasti pa še trditev, da bo za prihodnji praznik sv. Jožefa že zgrajen. Za konec je predavatelj pokazal v slikah še zavode, kjer bivajo slovenski .jezuiti (Zagreb, Split, Travnik, Belgrad), kjer so v misijonih (Bi-šonti, Pod Himalajo) ter kjer študirajo (fnomost, Valkenburg — delo med izseljenci) ter še posebej Germanikum in Gregorjansko univerzo v Rimu, kjer smo Slovenci zastopani tudi pri samem ge-neralatu (p. Prešeren). S sliko sedanjega papeža Pija je p. Remec zaključil svoje izredno uspelo in obiskano predavanje v čast jezuitskega reda njegovemu blagonosnemu delovanju v svetu in posebno še pri nas. Odpočijte in razvedrite se v krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v I. nadstropju. Številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska, soba za seje in ločene družbe. 1 Celodnevno češčenje v Karmclu na Selu. V torek, 15. oktobra, na praznik sv. Terezije Velike, bo v Karmeliianski cerkvi na. Selu ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Ob 6 se izpostavi. Nato bo slovesna sveta maša. Od 7 do 11 bo vsako uro tiha sveta maša. Najsvetejše molijo: Od 1 do 3: vzgajališče na Selu Od 3 do 4: žehe in dekleta. Od 4 do 5: možje in fantje. Ob 5 popoldne pridiga. Govori g. dr. Vilko Fajdiga. Nato pete litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Hed. Univ. dr. Miro JAM ŠE K se je preselil na Tyrševo cesto 199 a Ljubljana, ord. ob delavnikih od 1-4 ure _Tel. 32-34 1 Rokodelski oder bo uprizoril v nedeljo, dne 20. oktobra znamenito igro »Tri modrosti starega Wariga«, ki jo je spisal Henri Gheon in poslovenil Niko Kuret. Igra je prava umetnina in po svoji vsebini posebno primerna za misijonsko nedeljo. Zato že danes opozarjamo na pomenljivo igro, ki bo prihodnjo nedeljo ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu. 1 FO Šiška vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 15. t. m. ob 20.15 v samostanski dvorani. 1 Prosveta v Zeleni jami uprizori v nedeljo. 13. t. m. ob 8 zvečer v Zavetišču igro: Matnjev Matija. Vsi vljudno vabljeni! javiti mestnemu poglavarstvu najkasneje v 14 dneh nastop, oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka na vozila. 1 Ob štiridesetletni« ljubljanske gluhonem-nice, ki bo 26., 27. in 28. t. m., bo izdalo ravnateljstvo zavoda obširno spominsko knjigo. Ta bo bogato ilustrirana in bo vsebovala med drugim obsežnim gradivom nastopne članke: V svetu gluhonemega otroka; Dan življenja v gluhonemnici; Gluhonem-nica zavod za odpravo govornih hib; Socialni položaj bivših in sedanjih gluhonemih gojencev; Gluho-nemiiica danes in v prihodnje; Zemljepisni pouk v gluhonemnici; Važnost telesne vzgoje za gluhoneme; Gospodinjski pouk v gluhonemnici, itd. Nekaj člankov za to redko spominsko knjigo so prispevali tudi nekateri bivši gojenci, danes že ugledni obrtniki, kar napravlja publikacijo še zanimivejšo. Opozarjamo že danes našo javnost na jubilejno slavnost tega pomembnega socialnega zavoda. Cisto volneno — Kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki ljubliana, Aleksandrova 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. 1 Strma pot zaprto. Mestno poglavarstvo sporoča, da je Strma pot zaradi naprave podpornih zidov za novo stavbo ob Streliški ulici v vsej svoji dolžini do preklica zaprta za vozni promet. 1 Stare velesejmske paviljone podirajo. Te dni je začelo gradbeno podjetje A Battelino podirati stare velesejniske paviljone. Paviljona F in E sta že padla, prihodnji teden pa bodo hitro podrli še druge'paviljone. Zidana paviljona M in N v sredi razstavišča pa bosta začasno še ostala. Zdaj mislijo zgraditi veliko novo paviljonsko zgradbo. Za prvi del graditve ima uprava Ljubljanskega velesejma 3,700.000 din pripravljenih. Z graditvijo bodo tako pohiteli, da bodo že konec maja lahko spomladansko velesejmsko razstavo priredili v novih prostorih. V naslednjih letih pa mislijo ves velesejem dograditi. Profesor dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 22. oktobra 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ J0SEF« grenčice. 1 Koncert Glasbene Matice oh 70 letnici skladatelja Josipa Pavčiča, ki bo v petek, 18. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, nam bo prinesel naslednja Pavčičeva dela: V začetku koncerta bo pel Slovenski vokalni kvintet Kmečko balado in Deklica, ti si jokala. Za tem bo nastopila gospa Pavla Lovšetova ter zapela samospeve: Ciciban Cicifuj Škrjanček, Mehurčki. Nadaljnje samospeve bo pela gospa Bernot-Golob Franja, in sicer: Že-njica, Uspavanka II in Pesem Mojster našega solo-petja gospod Julij Betetto bo zapel: Priplula je pomlad, Padale so cvetne san|e, Jaz nimam več ljubice. To je prvi del večera Drugi del začne ženski zbor Glasbene Matice in bo zapel Žabe, ki jih je napisal Pavčič za ženski zbor, alt solo s sprem-ljevanjem klavirja. Alt solo bo pela gospa Bernot-Golob Franja. Pri klavirju docent Marijan Lipov-šek, ki bo spremljal tudi vse soliste. Za tem bo zapela zopet gospa Pavla Lovšetova tri samospeve: Vesela pesem. Uspavanka L Vrabci in strašilo. Gospa Bernot-Golobova pa bo izvajala Tri sloven- Poljski film, ki so mu vse slovanske države, kjer jo bil predvajan, priznale visoko umetniško kvaliteto Strah z ulice (STRACHT) KI IVO UNION tel. 22-21 Pretresljiva drama mladega deklela reši njeno prijatebico iste usode. — Nastopajo člani varšavskega narodnega g edališča Hanka Kar-wo\vska, Eugen Bodu in Tereza Andizejenska. Predstave: ob 10*80 matineja po znižanih cenah, ob 15.. 17., 19. in 21. uri. ske narodne v koncertni priredbi slavljenca. Zaključno besedo bo imel mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom Sama llubada in bo zapel Adamičev napev Jezdec v priredbi Pavčiča za mešani zbor ter Pavčičeva zbora: Če rdeče rože zapade sneg in Njega ni. Občinstvo vabimo na ta koncert, da počasti slovenskega kulturnega delavca; vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. K. Pučnik Ljubljana, Frančiškanska ulica 3 Krojuštvo za dame in gospode najelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov in tudi iz prinešenega blaga. Balonski plašči! 1 Sedanji podpoveljnik prostovoljne gasilske čete Ljubljana-Mesto je g. Stergar Jakob, pa ne Pergar Jakob, kakor nam je tiskarski škrat prekrstil pod poveljnika v sobotnerti poročilu v jubileju ljubljanskih gasilcev. 1 Smuška telovadba SPD prične v sredo, dno 16. t. m pod vodstvom samskega učitelja g. Čer-niča Jožeta Telovadba bo rodno oh sredah v telovadnici dekliške šole pri Sv. Jakobu in sicer vsakokrat od 19. do 20.30. Prijave sprejema društvena pisarna S. P. D., Aleksandrova cesta 4-1. 1 Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe. steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva co^ta 12, vis-a-vis hotela Union. bb Kino Kodeljevo teh 41-64 mm Danes ob 14*30, 17*30 in 20*30, jutri ob 20 šlagerfilm Metro-produkcije Karneval na ledu JoanCravvford, James Stewart in International Icc Follis, sijajna grupa akrobatov na ledu. Ustvarjeni za ljubezen Ganljiv in realističen prikaz zakonskega življenja modernih ljudi. V torek: PRELOM Duhovniški tečaji ZFO Dne 16. oktobra priredi ZFO enodnevni duhovniški tečaj v Ljubljani v dvorani Rokodelskega doma Tečaj se prične ob 830. V četrtek, dne 17 oktobra bo enak tečaj v Mariboru, ki so prične ob 10 v avli mariborskega bogoslovja. Ker so na obeh tečajih zelo važna predavanja, vabimo proč. duhovne vodjo, da se jih udeleže v čim večjem številu. Tatov! so se spravili na čebele Nova cerkev, 11. oktobra. V mesečni noči od četrtka na petek so vlomili drzni tatovi v čebelnjak g. kanonika v Novi cerkvi Pavla Žagarja in mu izropali ves med iz desetih najboljših panjev. Raztigali so močno obošenco in začeli mesarit: med čebelami po vrsti, dokler jih niso te pregnale s svojim pikanjem Imeli so s seboj majhen voziček, ki je pokazal s svojim tirom sled in smer za tatovi. Zato je upati, da bodo zlikovci kmalu na varnem, kjer jih čakajo druge sladkosti. Natrosili so okuli čebelnjaka polno ubogih čebelic, ki so zjutraj ob sončil*, toploti žalostne iskale svoja izropana gnezda v izropanih panjih. Oglasil se je pes na kratko Kanonik je zaradi tega vstal, a ker je slišal medtem brnenje težkega avtomobilskega motorja pod župniščem. ni 3topil k oknu, ker se je zaradi zdravljenja revme ravno hudo potil, se bal torej prehlajenja Nerodnost tatov pa je vendar pustila sledove, ki bodo vodili v kratkem do uspeha. V okolici se vedno bolj množijo tožbe zaradi tatvin. Treba bo večjo pozornost posvečati raznim nahrbtnikarjem in ženskam s skrivnostno zakritimi koši, ki se skrbno izogibajo prometnejših potov in cest, posebno v ranili urah, ko se poslavlja tema. Večinoma nosijo na polju ali v sadonosnikih ukradeno biago domov. Svojo nepošteno vest kažejo že s svojo nemirnostjo. Posebno pa so v veliki zadregi, kadar jih vprašaš od kod so doma. V jesenskem času naj bi se napravili večkratni pregledi pri tujih ljudeh kaj nosijo s seboj, tako bi se dognalo, kje in kako so stvar dobili. Drugače bodo kmetje še ob liste pičle pridelk?, ki jih morajo imeti zaradi slabega vremena tako dolgo na polju. Sava pri Litiji Velika sreča Vas čaka. Pri tomboli nn Savi dne 20. oktobra popoldne dne ob pol 3 lahko zadenete za 2 din mladega vola. vrečo bele moke, blago za celo moško in žensko obleko drugih, 2 m* drv, moško kolo in še veliko drugih lepili dobitkov. Tombola se bo vršila na prostoru pri cerkvi v korist cerkvene električne razsvetljave Tudi za malico bo ore-skrbljcno po nizki ceni ^ MARIBOR Kralj Peter II. boter desetemu dečku Obračun okrajnega cestnega odbora v Mariboru Mengeš, 11. oktobra, rrav na obletnico, na Mihelovo nedeljo, ko starodavna župnija Mengeš obhaja praznik farnega patrona, se je ponovila slovesnost, da je zopet prišel v Mengeš kraljevi namestnik v osebi g. podpolkovnika Jerneja Pavlica, v spremstvu svoje gospe soproge in g. sreskega^načelnika iz Kamnika. Po popoldanski službi božji je velika množica ljudstva čakala v župni cerkvi izrednega dogodka. Pred cerkvijo sta gasilski četi iz Mengša in Loke ter gasilski naraščaj s šolsko mladino in učiteljstvom v špalirju sprejeli kraljevega namestnika. Pozdravila sta ga mengški župan g. Karel Gregorec in homški župan g. Gregor Kepanšek, ki je visokemu dostojanstveniku predstavil otrokove starše g. Jerneja in g. Matildo Pirnat, celo vrsto njunih otrok in otrokovo botro, svojo soprogo, g. Ivano Repanšek. V cerkvi se je izvršil slovesen krst desetega fanta in enajstega otroka imenovanih staršev, ki so do- i živeli srečo, da je bil boter otroka Nj. Veličanstvo ' , kralj Peter II. po svojem namestniku. Otrok Andrej in starši so bili bogato obdarovani. Prav je, da se taki starši odlikujejo in obdarujejo! Zanimivo je, da izhaja oče otroka iz družine, ki je imela 13 otrok, a mati otrokova je imela 14 bratov in sester. Na sliki vidite starše otroka desno, mati je preprosta žena z ruto na glavi, znamenje, da je iz nižjih, a trdnih in poštenih plasti ljudstva. Ni treba posebej poudarjati, da sta oče in mati otrokova pobožna in globokoverna in da vzgajata svojo številno deco po naukih sv. Cerkve. Tudi je oče dolgoleten naročnik katoliških listov. Kakor je ob slovesnosti rosil dež, tako naj bi vedno rosil božji blagoslov na vso številno družino! - n k i » . Sodba zoper Žida Steinerja iz Sombora pravomočna Celje, dne 12. oktobra. Dnevniki so pretekli mesec navedli mnogo primerov, ko je oblast ovadda številne ljudi, ki so prekršili uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Prebivalstvo je z zadoščenjem sledilo tem vestem in odobravalo postopanje kontrolnih organov, ki so vršili svojo težko službo tiho in vztrajno, ne da bi vsak postopek obešali na veliki zvon. Vendar lahko trdimo, da je v malokaterem mestu Slovenije bo imel okrajni cestni odbor v Mariboru v torek, dne 13. t. m. svojo obračunsko sejo. Med tem je bil tudi obračun za proračunsko leto 1939—1940 razgrnjen od 26. septembra do včeraj v uradnih prostorih cestnega odlx>ra javnosti na vpogled ter ni bil v navedeni razglnsitveni dobi vložen proti obračunu noben ugovor ali pomi slek. Obračun nudi zelo zanimiv vpogled v gospodarstvo okrajnega cestnega odbora, ki po-staja zaradi važnosti, ki jo ima v današnjih časih cestni promet, naša vse bolj pomembna samoupravna ustanova. Obračun obsega 6 |>oglu-vij, med katerimi so najbolj zanimiva: obračun v ožjem smislu, to je zuvršni račun za proračunsko leto 1939-40, dalje obračun prihrankov iz proračunskega leta 1938-39 v znesku 697.781 din in obračun posojil — 2 milijona dinarjev za gradnjo novega mostu v Pečkah. Iz završnega računa je razvidno, da so znašali izdatki cestnega odbora skupno 4,790.806 din, od česar odpade na redno vzdrževanje ba-novinskih cest J,828.354 din, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim jx>stajam 11.4.88 din, za [Kmiožno osebje, za nabavo novega inventarja. za vzdrževanje subvencioniranih cest, za anuitete za odplačila posojil in za stroške za gradnjo občinskih cest 2,416.122 din. za izredne izdatke (izdatki za gradnjo novih banovinskih cest ter za elementarne nezgode) pa 474.911 din. K stroškom za redno vzdrževanje banovinskih cest je prispevala banska uprava t,662.412 din, prispevek za prekomerno uporal>o banovinskih cest je prinesel 18.481 din, cestni okraj pa je kril sam stroške za večjo [»otreb.ščino dobave gramoza, vzdrževanje motornih naprav in po-jiravila mostov v znesku 147.460 din, dalje stroške za vzdrževanje osebja, za nabavo inventarja itd. v znesku 2,416.122 din, skupaj tedaj 3.096.082 din. Te izdatke je kril s sledečimi lastnimi dohodki: cestna doklada 2,852 539, izkupički in vračila 2,224. obresti naloženih glavnic 55.885 din, prihranek iz leta 1938-39 100000 din, prispevek železniške uprave 8.453 din, razni nepredvideni dohodki pa 2.4000 din, skupaj tedaj 3,031.504 din. Če primerjamo izdatke, ki jih mora v tem preračunskem letu kriti cestni odl>or iz lastnih sredstev z dohodki, vidimo, da znaša primanjkljaj 74.578 din. Ta primonjkljaj se je kril iz obratne glavnice za kritje primanjkljajev. Vzrok primanjkljaju pri dohodkih je predvsem premajhen prejemek na cestnih dokladah. Cestni odbor je prejel 447.460 din manj, kot je imel predvideno v proračunu. Po pojasnilu davčnih uprav je vzrok predvsem v tem. ker se je osnova odmere cestnih doklad precej znižala zaradi preselitve nekaterih mariborskih industrij na jug; poleg tega so predpisi pri malih obrtnikih večinoma neizterljivi, vplačila pa so malenkostna, ker so vojaške vaje številne obrtnike ovirale pri delu; vplivala je tudi uvedba specijelnega doprinosa za fond narodne obrambe. Zaradi navedenega premajhnega dotoka dohodkov se je realiziral proračun le za 90.80%. Tudi prejemek na cestnih dokladah za proračunsko leto'1940-41 bo za kakih 600.000 do iskava je bila vzrok, da je državno tožilstvo obtožilo inž. Klopčiča te nesreče, da je dopustil v oddelku za izluženje lesa v tovarni obratovanje s parno posodo, s katero je bilo zaradi njene obrabljenosti varno obratovanje že močno ogroženo, tako da se je parna posoda po malenkostnem nad-normalnem pritisku razletela, kar se je tudi zgodilo. Pri razpravi so sodni izvedenci inž. prof. Strojnik, inž. Ditrih, inž. Debelak, inž. Stoli in inž. dr. Knop podali svoja mnenja. V glavnem se je sodišče opiralo na izjave inž. dr. Knopa, ki je navedel več činiteljev, ki bi mogli povzročiti nesrečo, ker pa je bila prvotna preiskava pomanjkljiva, je mogoče podati le domneve. Sodišče se ni moglo prepričati o obtoženčevi krivdi in je zaradi tega izreklo oprostilno razsodbo. c Danes se poročita g. Slavko Mulej in gdč. Anica Žvarova. Mnogo sreče in blagoslova! c Koncert vojaške godbe 39. p. p. bo danes od 11 do 12 na balkonu mestnega poglavarstva. Spored: Učakar: »Pozdrav Ljubljani«, koračnica; Vidošič: »Dalmatinka«, uvertura; Verdi: »Rigo-letto«, fantazija; Gleisuer: »Vijolica v snegu«, po-sem; Petrovič: »Srpsko-makedonske pesmi«, pot-puri; Učakar: »I. slovenski«, koračnica. c Važno opozorilo obiskovalcem celjskega gledališča. V torek, dne 15. oktobra bo uprizorila ljubljanska Opera v celjskem mestnem gledališču opero »Jenufa«. Vse cenjene obiskovalce gledališča opozarjamo, da se bo predstava začela že ob sedmih zvečer točno. Občinstvo naj zasede svoje prostore že pred sedmo uro, da ne bo med predstavo motenj. c Novo fotoamatersko trgovino v velikem obsegu in parfumerijo bo odprl v bivši Vjdenšknvi trgovini poleg mestnega poglavarstva Drago Božič iz Celja. Baragove proslave v ljubljanskem gledališč® Na letošnjo misijonsko nedeljo »Naša verska in narodna dolžnost je, da vse storimo, kar mogoče, da ves katoliški svet spozna veličino Baragovo in se z zaupanjem priporoča njegovi priprošnji, potem bo tudi Bog storil svoje in poveličal svojega junaškega služabnika.« Tako piše naš nadpastir dr. Gregorij Rozman v pred kratkim izišli knjigi »Slava Baragu«. Ce naj že ves katoliški svet spozna veličino našega Barage, koliko bolj jo je potem dolžno spoznati šele slovensko ljudstvo samo! Ta misel je dala Družbi za širjenje vere pobudo, da priredi ob priliki letošnje misijonske ne-nedelje dne 20. oktobra v središču Slovenije v Ljubljani velike Baragove proslave za vse sloje prebivalstva. Proslave bodo prirejene štirikrat: v soboto 19. oktobra ob 3 popoldne za našo dijaško mladino višjih razredov srednjih šol in za akademike, v nedeljo dopoldne ob 10.30 za meščanske šole in ostalo dijaško mladino nižjih razredov srednjih šol, popoldne ob 3 in zvečer ob 8 pa splošno za javnost. Nedeljska večerna prireditev je namenjena še posebej zastopnikom oblasti, kulturnih ustanov in organizacij, katere so najvljudneje vabljene k udeležbi. Vse proslave se bodo vršile v opernem gledališču. Jedro jim.bosta dve igri: prva: »Baragov kri-žev pot«, ki jo je napisal Jan Plestenjak, bo prikazala Barago pri delu za srečo slovenskega ljud- stva; druga: »Ob Veliki reki«, delo s. Darine Konc, pa bo prikazala našega velikega vojaka med seve-ro-ameriškimi Indijanci. Obe igri bodo predvajali odlični člani ljubljanskega dramskega gledališča. Svetniškega Barago nam bo predstavil g. Edvard Gregorin. Režijo vodi g. prof. šest. Poleg teh dveh iger bo vsebovala vsaka proslava se nekaj drugega programa( petje, nagovori itd.). Vsak udeleženec proslave se bo obogatil s pravilnim pogledom na našega svetniškega kandidata in se zavedel njegove veličine. Vabimo vse ljubljansko prebivalstvo k udeležbi. Gre za to, da čim širši sloji spoznajo našega svetniškega kandidata, ker to je nujno potreben prvi korak, ki naj nas privede do trenutka, ko bomo prvič v svoji narodni zgodovini doživeli, da se bo vsa vesoljna sveta Cerkev zatekla po pomoč k Slovencu z besedami: Sveti Baraga, prosi za nas! 1 Vstopnina k piosameznim prireditvam je sledeča: v soboto popoldne in nedeljo dopoldne so cene od 10 din navzdol, v nedeljo popoldne ob 16 din, v nedeljo zvečer pa od 30 din navzdol. Priporočamo, da se vstopnice naroče v predprodaji pri blagaini opernega gledališča. Pridite vsi, ki vam je povišanje našega Barage na oltar verska in narodna zadeva Družba za širjenje vere. 700.000 din manjši, kot je bil stavljen v proračunu ter bo mogoče zaradi tega realizirati le kukili 85% v proračunu določenih del. Delu, ki jih je cestni oc!lx>r v proračun, skem letu 1939-40 izvršil z navedenimi sredstvi, so velika Dogradilo se je nad 11 km novih banovinskih in občinskih cest, med katerimi je najpomembnejša gradnja ceste Reka-Sv. Areh, ki je bila letos 4 avgusta v prisotnosti bana or. Natlačena ter škofa dr. Tomažiča sloves.io blagoslovljena in odprta. Nadalje je vzdrževal cestni odbor 3+8.572 km banovinskih cest, 2.888 km dovoznih cest k postajam ter 57.248 km subvencioniranih cest Vzdrževanje banovinskih cest je prišlo na kilometer 5 250 din, dovoznih cest 3 999 din, subvencioniranih cest pa 4.9,S() din Da se je posrečilo z omenjenimi skromnimi sredstvi vzdrževati ceste kljub veliki obremenitvi, kateri so izpostavljene, nn kolikor toliko primerni višini, je največ pripomogel razvoz gramoza z lastnimi vozili, valjanje z lastnimi valjarji ter drobljenje z lastnimi drobilci. Med novimi cestami so se gradile: Brester-nica—Sv. Križ, Ruše—Fala, Žice—Sv Ana, Reka —Sv. Areh, cesta k tovarni Ceršak, Sv. Lenart— Sv. Benedikt, SI. Bistrica—Oplotnica. Večje delo je bila dograditev skladišča in garaž na Koroški cesti Med večjimi objekti je treba omeniti most v Pečkah, za katerega je odbor najel pil milijona din posojila. Za motorne naprave je cestni odbor izdal 539.000 din in sicer je nabavil osebni avto za nadzorstvo, drobilec i vsemi pritiklinami, parni valjar in tovorni avtomobil. Iz navedenih podrobnosti je razvidno, da je bilo delo mariborskega okrajnega cestnega odbora v letu 1939-40 zadovoljivo, v primeri z delom ostalih sličnih ustanov celo zelo zadovoljivo, * m Slovenci, Slovenke! V nedeljo, 27. okfpbra, bomo spet zbirali po vsej Sloveniji za našo severno mejo. Kot lani, tako naj tudi letos daruje sleherni Slovenec vsaj 1 dinar za zimsko pomoč ob severni meji. Lani smo s pomočjo zbirke obdarovali nad 70 šol. Tudi letos naj bo tako! Bog in narod! — Slovenska straža v Mariboru. m Župnijski izpiti na bogoslovni visioki šoli v Mariboru so dne 9. in 10, oktobra položili: Berden Jožef, ekspozit, Hotiza; Bratuša Alojzij, kaplan, Laško; Gabor Alojz, kaplan, Sv. Pavel pri Preboldu; Gorogranc Martin, provizor, Trbovlje: Jager Franc, kaplan, Pilštanj; Kušar Štefan, kaplan, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Laura Mihael, kaplan, Sv. Benedikt v SI. gor.; Omik Friderik, kaplan, Makole; Prelog Ludvik, vikar, Hrastnik; Škraban Janko, kaplan, Ljubno; Vogrinec Anton, kaplan, 2e-tale, m Lj'udska univerza. O Ivani Kobilci, največji slovenski slikarici bo predavala v ponedeljek 14. oktobra v dvorani Ljudske univerze dr. Silva Trdina, profesorica iz Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale 6kioptične slike. m Druga dramska premiera v mariborskem gledališču bo tekom prihodnjega tedna. Vprizori 6e v J. Kovičevi režiji Senečičev »Nenavaden človek«, ki ie bil že na mnogih jugoslovanskih odrih z velikim uspehom sprejet. m »Slovencev koledar« lahko naročite v naši podružnici na Koroški cesti 1, ali pri raznašalcili »Slovenba«. Opozarjamo obenem mariborske pridobitne kroge na ugodno priložnost tnseriranje v »Slo-venčevem koledarju«. m Avtobus med železniškimi zapornicami. V petek zvečer se je zaletel mestni avtobus v zapornice na Tržaški cesti. Bilo je vetnno in precej megleno ter je šofer opazil, da so zapornice spuščene šele tik pred oviro. Zavrl je, toda zavore niso dovolj prijele ter je avtobus zapornice stri in obstal nato sredi med tračnicami. Nastal je sila kritičen trenutek, ker se je že slišalo izza ovinka sopihanje lokomotive, ki je prihajala. Ker je belo v avtobusu precej potnikov, bi bila katastrofa brez dvoma tragična, če ne bi bil železniški čuvaj pravočasno s signalom ustavil stroja. Na tem močno prometnem prelazu se skoraj vsak mesec dogaja, da avtocno-bilisti ponoči razbijajo zapornice, to pa zaradi tega, ker zapornice same niso primerno s signalnimi lučmi opremljene. Zdi se, da dela želeMiiška uprava z zapornicami kar dobro kupčijo Nov lesen drog, s katerim nadomestijo strtega ter ga samo malo pobarvajo, stane njo nekaj kovačev, tistemu, ki je prejšnjega stri, pa zaračunajo novaga baie 800 din. Tak vir dohodka bi vsekakor odpadel, če b. železniška uprava opremila zapornici s primernim številom daleč vidnih rdečih signalnih luči. ni Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova c. 13, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m Cene na mariborskem trgu. Na včerajšnjem mariborskem trgu so bile ugotovljene sledeče uradne cene: krompir 1.60 din za kg, merica 11, čebula 2—3, česen 6—10, zelje glava 0.50—3 din, kislo zelje 5, repa 1, kisla repa 3, kumarce 0.50 do 2.50, zelena paprika 1, karfijola 2—8, ohrovt 0.50—2, hren 7—9, zelena 0.50—3, buče 0.50—4, paradižniki 3—6, peteršili 0.50—1, glavriata salata 0.50—1.50, endivija 0.50—1.50, motovileč 1, radič 1 din, špinača 1, por 0.25—1, koleraba 2--6, korenje 0.50—1, fižol v stročju 1, grah v strččju 1, grah luščen 10—12.50, redkev 0.25 —0.50, majaron 0.50—1, pesa 1, jabolka 3—8, hruške 8—16, slive 8—12, breskve 8-14, grozdje 10-16, brusnice 10, orehi celi 7--9, orehi luščeni 28 — 32, kostanj 5—6, kostanj pečen 6—8,. šipek 3, kutine 4, pšenica 2.75, rž 3.25, ječmen 2 50, koruza 3—3.50, oves 1.75—2, proso 3.50—4, ajda 2, proseno pšeno 5—6, fižol 2.50—4, ribe belice 9—10, morske ribe 14—28, morski raki 20—28. smetana 10—12.50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 32 -36, Čajno maslo 40—44, kuhano maslo 36-40, domači sir'10—12, jajca 1.25 do 1.75, jajca konservirana 1.25, kokoš 25—35, par piščancev 27—70, gos 45-60, puran 35—65, raca 17—22, domači zajec 10-35, teletina 12-18, svinjsko meso s kostmi 18—20, izluščeno 20—22 riia 20—22, zajec 20-22, salo 24, slanina 23—24, pljuča s srcem 8—10, reberca 16—18, glava z jezikom 8—10, ledvice 2—3, noge 2—3 din. m Repertoar Narodnega gledališča v Maribora. Nedelja, Ib. oktobra ob 20: »Cyrano de Bergerac«. m Orkestralni odsek »Glasbene Matice« je imel te dni svoj redni letni občni zbor. Lansko poslovno leto je orkestralni odsek priredil dva dobro uspela koncerta. To so zasluge našega vrlega in neumornega dirigenta g. kapetana Josipa Jiraneka. Po poročilu predsednika in funkcionarjev je bila dana soglasno sprejeta razrešmca odboru, nakar so sledile volitve novega orkestralnega odbora in so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik g. inž. K^mn ?nc' P°dpredsednik gdč. Perič Ida, tajnica gdč. 1 ertot Dašenka, blagajničarka gdč. Než-Č Dragica. 1 o končanih volitvah je predsednik apeliral k vztrajnemu delu in napredku. Telica je stala na vzpetini znotraj kam-nitne ograde, za katero so čepeli možje in skozi majhne- reže med zrahl janimi kamni pazljivo stregli na njo. Opazovali so njene okrogle lakotnice, počasi opletajoči rep, dvignjeno glavo in uhlje, s katerimi je nemirno strigla in prisluškovala . Medtem ko se je v njej nekaj gibalo, ji je lakotnice sprehajal srh. Rdeča telica je bila ponoči videti rjava. Tomnozeleni pašnik je pod rahlo megleno odejo obledel. V zraku je drobno brnelo, čeprav ni bilo nobenega vetra. Čuti je bilo, kako je šumelo morje in kako so tenko srpe.le ne- j štete travne biike, ki so se ljubeče pomaljale i proti rosi. _ _ j Daleč proč, na obronku sinjega hriba na vzhodni strani, je zažvižgal zgrožen kljunač. Prestrašil se je, ko je nekemu konju jeklena podkev zažvenketala ob kamen. Postave moških se niso ločile druga od druge. Neprijazni in trdi kmečki obrazi so sc vse mublažili. Na straženju jih je drugega pred drugim skrivala noč in vsi so v srcu boječe čutili usmiljenje in ljubezen, ki bi se ju med robatim podnevnim občevanjem sramovali. Neki fant je imel ustnice odprte. Sedel je ob ogradi in s čudečimi se očmi po strani strmel v noč. Starec z zven j enimi rokami in svetlikastiimi očmi. ki je klečal na enem kolenu in se oprijemal za žilast kamen, je mrmral. Moški s črno brado se je prihulil k starcu in mu šepetal na uho. Vsi so poshiškovali. »Ne bo pred dnem,« je dejal. »Neumnost,« je rezko zavrnil starec. »Ob meni bibavice bo.« »Ti že najbolje veš. rdeči Mihael. Ampak pri prvem teletu se i>oje noči. Za moje pameti je bilo zmeraj tako.« »Ne.kaj je res nn tem.« je zašeipetal majhen mož. v čepici", ki je čemel na petah. »Pri prvem teletu se boje noči.« »Tiho!« je zarobnntil starec. Vsi so prisluhnili. Krava se je premikala. Med prestopanjem so se ji mišice od teže napenjale in škripale. Slišati je bilo tudi, kako je podrsavala s parklji, ki jih je počasi vlekla za seboj in razgrinjala obledelo travo na dvoje. Bočila je rep, suvala z glavo gor in dol in s hrapavim rumenkastim jezikom opletala po razprtih čeljustih. »Kmalu bo, prav kmalu.« je dejal starec. »Legla lx> v jamo pri groblji.« Telica se je stresla in postala. Tzzn mladega osata je šinil zajec, ki mu je rjavo nevidno telo izdajal v bel obroč oblc.kajoči se rop. Preskočil je natsip in se izgubil. Krava je puhala in vohala osat. Po lakotnicah jo je obšel drget. Pomaknila se je h groblji, ki je bila porasla s šipkovimi poganjki. Tudi te je povohala. Nato je trudno vzdihnila in se trikrat zasukala naoikrog. Pokleknila je. prestrašena vstala in takoj spet pokleknila. Nekaj trenutkov se je tresoč se majala na upognjenih prednjih nogah, potem pa glasno zastokala, se spustila na težka bedra ioi legla na stran. »Ila!« je vzkliknil starec in n ogloma vstal. »Tema in noč ne moreta nič proti naravi. Mesec je, ki ga čutijo, ko se povrača plima.« Ko je vstajal, so mu mišice tudi škripale, od starosti in trganja po udih. »V starih ljudeh je zares veliko modrosti.« je zatrdil mali mož. v čepici in prav tako vstal. »Imej gradanico pripravljeno,« se je obrnil staTec k fantu. Fant je poskočil in urno pobral majhen svitek žimnate vrvi, ki je ležal kraj njega. »Pojdimo že za ogrado gor k vrzeli,« se je oglasil moški z brado. »Le. počasi, le počasi,« je momljal starec. »Stopajte previdno. Pst. Kaj je to?« Vsi so se ozrli. Na klancu za njimi je bila pusta senožet, po kateri so bili razmetani beli kamni. Konec senožeti, k jer se je svet prevesil v dolgo kotan jo, je počivala majhrta čreda ovac. Ovce so ležale v polkrogu in spale, glave na iztegnjenih tankih prednjih nogah. Onstran so se motni obrisi vaških hiš dvigali skozi po-nočno meglo proti od zvezd obsijanemu nebu. Zvezde so se svetile in v milijonih čule nad zemljo kakor sprevidne nebeške oči. Tam v dolini ni bilo nol>cnega šumenja. Za krajem senožeti je prihajala ženska. Bila je mahne, okrogle glave in vitkega života, ki se ji je širil v širok obroč krila. Primikala se je pripognjena. Eno roko jc imelo uprto v bok, v drugi pa je nesla nekaj v kositrni ročki. »Prav ona jc,« je spregovoril nekdo. »Pri otroku naj bi ostala,« je zagodrnjal starec. Ko se je približala, jo je nejevoljno ogo-gori'1? »Hej! Kdo te jo poslal?« »Prišla sem z ovsenim zdrobom,« je plaho zacepetala in se na hitrem ozrla po sklonjenih moških postavah. »Mati so me poslali. Larry se ni vrnil z lova na ribe.« »IIu!« je črhnil starec na videz jezno in segel po ročki, »Daj, tla pogledam. Fant je preneumno skop. Junica mu teli, pa ostaja zunaj in lovi ribe! Toda ti si.« glas se mu je otnečil, »vendarle dobrega srca.« Bila je mlada žena njegovega sina. Dala mu je ročko z ovsenim zdrobom, nato pa vzela je krotko in zaskrbljeno zaklical kravi: »Bog | bodi s teboj, moja mala čarovnica!« >\rv, \rv!< je zuvpil drugi. »Daj jo meni! Ti tepec nerodni! Razvozlaj jo!« Nekdo je srdito zaklel. Mlada žena se je pokrižulu Nastala je zmeda. Vse vprek so vpili in topotali z nogami. Vikali so: »lluerta*, liuerta. moje lepo dekle!« »Bog se nas ustnili!» je vzdihnila mlada žena, medtem ko je vstala. V mislih ji je bil njen mali otrok in mož, ki je bil na morju med dolgimi, počasi vdle-čimi se valovi. Potlej se je nekdo oglasil: »IIvala Bogu!« »Ženska, pridi! Pridi hitro! Pridi hitro! Hitro! Ti rjavo dekle! Ti rjavo dekle! Počasi, ljubica!« Držeč krilo je tekla k vrzeli in preko ograde podala fantu ročko. Nato je zlezla na drugo stran. Moški so stali v krogu okoli krave ogledovali nekaj v travi. Starec je z dolgimi prsti, ki so sc mu počasi pregibali, čehljul tisto prevračajoče se one. V si so sc pogovarjali glasno in veselo. »Bog bodi zali val jen!« jc vzdihnila žena in sc pripognila, da je pogledala lepo, kodrasto, \ValdmiiIlw: Otroci pri oknu »Moj mož je pisatelj ln zdajle piše vprav tisti prizor, ko se mož in žena kregata.« iz nedrja majhno steklenico in mu tudi to podala. »Mati so rekli, da vas bo ponoči morda zeblo in .. . nate kapljico, ki jo je danes prinesel iz mesta mali Pat, ki služi pri duhovniku.« »Bog povrni darovalcem,« so se vsi zahvalili. Starec je vzeli steklenico m jo odmašil. Pil je. Vsi so pili in vmes hvalili Boga in kravo, ki se je imela oteliti. Potlej je starec dejal: »Nuala, mi gremo k vrzeli, ti pa ostani tukaj. Ko te bomo poklicali, pridi z ovsenim zdrobom.« Pokiinala je. Moški so natihomn odšli vkre-ber k vrzeli, nekaj korakov proč. Ko so se hutili tjakaj, je bilo slišati, da so šepetali. Čula je tudi, da je krava mukala, toda ni si je upala pogledati skozi reže v ogradi. Vsak najmanjši glas jo je prestrašil in bala se je celo dalje jasnega neba. Ena od ovac je vstala, pihnila skozi no/drvi in začela mu I iti travo, ne da bi se pregibala. Čuden glas daje trava, katero režejo! Kako tiho je bilo! Marjetice so bele cvetne liste zapognile navznoter čez rumena srca. Rosne kaplje so jim po mnogih listo vitih lestvicah polzele v cvetno rumeno sredo. Mlada žena je zaslišala starca, očeta svojega moža, ki je tiho dejal: »Ha! Poslušajte!« Obrnila je glavo proti njim in prisluhnila. Slišala je samo, da je krava stokala in da so se ovce tiho pasle. Vse oce so bile pokonci in so suvajoč z glavo mulile travo. >To je to,« sc je oglusil nekdo. »Plima nateka.« »Tako plahuta ob črno čer.« je boječe spomnil fant. »Ne res, veliki Štefan? Povej! Ali ne?« Vsi so zarolineli: »Tiho, fant!« Potem je zaslišala dolge valove, ki so sc počasi valili in nekako jezno šumeli. Možje so spet dolgo molčali. Potlej so hipoma začeli glasno mrmrati. Ozrla se je in videla, da so se spenjnli v vrzel. Enemu so je strkljal na tla kamen, ki se ga jc opri jemal. Vsi so zlezli na drugo stran. Ko so se spustili na pašnik, so podmolklo udarili ob tla Nato I je šelostela trava, po kateri so hodili. Nekdo rdeče telo premetava jočega se teleta. Po teletu so potresli ovseni zdrob in obrnili zbegano kravo proti njemu. Krava je povohala teleta. ISila je nevedna v materinstvu. Ko je tel epridvignilo in spet pobesilo glavo na (iolgein medlem vratu, je o odzivu. Nato je mrčala, iztegnila raskavi jezik in teleta neugano li/ula. (Angleško: Liam OTlahertv.) * Krava iz irskega basnoslovja. Jesenske misli Jesenske sape v vihri spet pleto svoj bič nad mrtvimi gozdovi, in jeki jim love se nad oblaki. Tako neznano daleč razpodili se glasovi so okrog; nebo zasegli so in njih pristan je v duši vsaki. In njih pojoča govorica srce razburja, buta v lica in biča, reže do kosti. Poglej, kako odpada listje, kako po zraku se lovi! In kakor ta poslednji list, tako lovimo se ljudje, zdaj v luči dneva in v temi noči, da slednjič izzvenimo brez odmeva v zavesti strašne nemoči. (Ljudmila Sešek.) 25 balončl^ot) V nedeljo popoldne se vračam s sprehoda domov. Dve cesti me še ločita od mojega stanovanja. Nenadoma zagledam krošnjarico z balončki. Nad leseno palico se dvigajo in zibljejo ti rdeči, niodri in zeleni otroški ljubljenčki. [Kilni hrepenenja po višavah, vendar po belih nitkah ovirani v uresničenju svojega koprnenja. Mahoma se domislim, da bi svojo hčerko prav posebno razveselil, če bi s takole igračko prestopil prag svojega doma. Nagovorim prodajalko balončkov in «i izberem enega od njih. Ženska odreže izbrano kroglo s palico, izroči mi jo in zahteva kovača zanjo. Toda drobiža nimam, pa dam prodajalki bankovec za pet sto dinarjev. Ta pa pravi, da mi ga ne more izmenjati, ker sc je njena kupčija ta dan šele začela, in ker ni še nobenega balončka prodala, tudi nima nobenega denarja. Kaj bi zdaj? Ženska se ponudi, da bi šla pet-stotak menjat v bližnjo krčmo, ki je tam za vogalom, a da mi za ta čas -.ustavi vso svojo palico balončkov. Ker me je balončkov sram, stopim z njimi v bližnjo vežo, kjer me bo ženska, ko lx> izmenjala bankovec, tudi poiskala. Tri minute pretečejo. Hišna vrata , se od-pro. Mlado dekle stopi v vezo, razveseli se pisano zbirke 25 balončkov, ki moram paziti nanje, vštevši onega, ki ga držim po«f>Iwy v roki in ki je moj, nekam osuplo pogleda še mene in nato odhiti po stopnicah navzgor.. Pet minut mine, deset minut mine. četrt ure mine. Polagoma se mi pojasni, da sem nasedel sleparki, sicer nobeni taki iz navade in iz hudobije, pač pa taki, ki jc izrabila priliko. Tudi to se mi polagoma posveti, da je vrednost zaupanega mi blaga seveda manjša kot pet sto dinarjev in da stanejo vsi ti balončki le dve sto petdeset dinarjev. Storil sem to, kar mi je bilo sploh mogoče storiti. Hrabro sem stisnil palico in sem z njo in njenimi jiozibava jočimi sc priveski jioromal na cesto, kjer je bilo ta ča> pobio ljudi. Prav dobro se zavedam, da »transport« otroških balončkov ni niti malo sramotno delo, vendar je že tako. da je vsakogar, ki se vprav poklicno ne bavi s prodajo balončkov, malce sram, če je prisiljen nesti večje število teh igrač. Seveda se nisem smel pritožiti, da bi se slavno občinstvo ne bilo zanimalo za moje blago. Dvakrat zaporedoma sem bil kar koj vprašan po ceni balončkov In seveda so vprav takrat, ko sem se približal naši hiši, gledali Botčarjevi skozi okno Ti so si že zdavnaj belili glavo, kakšno službo Ha prav z.a prav imam in kaj da sem po poklicu, in kar brž se bo razvedelo, s čim si v resnici služim kruh in preživljam družino. A kaj je vse to spričo divjega veselja, ki sem ga pripravil domačim! V prvi vrsti seveda moji hčerkici, a tudi njenim staršem. Nič nikar se ne slepimo: pet in dvajset bulončkov, rdečih, zelenih in sinjih balončkov so tudi za odrasle čudovito uresničenje nekdanjih otroških sanj. Drevi pa. a seveda šele potem, ko pojde hčerka spat, bom balončke posamezno in vseh pet in dvajset spustil pod strop, preskušal jih l>om. koliko se dajo obremeniti, in enega, enega se l*>m pa z gorečo smotko dotaknil. da l>oin vsaj enkrat po tridesetih dolgih letih videl, kaj da bo |x>tcm! (II. Bauer.) »Oče. kaj pa je prav za prav deficit?'? >Fant, kaj tega še ne veš? To je tisto, kar imaš, ko imaš manj, kakor če bi imei, če ne bi nič imel!« ^^^kaSdomači ttdmmt? Medicinka: 10 let ste stari, eno leto Študirate medicino. Lani v avgustu ste nenadoma omedleli, drugi dan ste čutili bolečine okoli srca. Zdravnik je dognal neko nepravilnost na srcu in predpisal zdravilo. Po dveh mesecih ste bili zopet po|>oliio-ma zdravi. Po vpisu na medicinsko fakulteto st>i se nekaj časa počutili dobro. Nenadoma pa se jo z vami zgodila velika sprememba. Preje vedno živahna, vesela, nekakšen »enf.int terlhle«. Sedaj pa se vas je polotila neka duševna pobitost, strah pred smrtjo, jploh strah pred nečem neznanim. Na počitnicah ste dobili prvi napad. Zdelo se vam je, da vam je srce prenehalo biti; tresli ste se po vsem životu, roko in noge »o vam postalo poginoma mrzle, dihali ste težko. Ti napadi so se ponovili potem še 4 krat. Rečeno vam jo bilo, da vam te nevšečnosti povzročajo živci, da so posledica pubertetne dobe. Pred 14 dnevi ste zopet imeli napad. Vaše stanje postaja vedno slabše in slabše. l'o vsakem fizičnem delu sle strašno utrujeni, pri študiranju nimate nobeno vztrajnosti, boli vas glava, srce vnm močno utripije. Na videz sle zdravi, imate dober tek. alkahola ne pijete, kadite do 5 cigaret dnevno. Ne veste, od kod ta sprememba, Vprašujete če ni temu kriv medicinski študij. Mislili sle že, da bi začeli z drugim študijom, pn nimate nobenega veselje, Ie modi-cina vam je ideal. Brez nič ni nič, draga kolegica. Tudi pri vas mora tiščati nekje vzrok tem nenadnim spremembam. Menim, da je v vaši duševnoSti. To se pogosto dogajn pri dekletih v vaših letih. Morda ste doživeli kakšen psihičen konflikt, pa ste mi to prikrili. Lahko je temu kriva tudi medicina. Pre-surovo je tkan ta svet za nežna dekleta. Tudi pri ljudeh, ki so nagnjeni k tem sproži nenadoma kakšen duševni pretres te spremembe. Vzrok je treba odpraviti, pa jo zopet vse dobro. Imel sem prijatelja na filozofski fakulteti. Iz najbolj fan- Vsak ne more v zdravilišče ali vsak mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in Čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! tovsko-objestnega in razposajenega fanta je postal knr čez noč zamišljen samotar. Ni mogel ne spali, ne jesti, bil le nesposoben za študij, samo premišljeval je. Tožil je neprestano, da ga boli pri srcu in dobiva ponoči napade. Vsa zdravila mu niso pomagala. Ko pa sem malo bolj prebrskal njegovo duševnost, sem našel vzrok. Bil je nri sosedovih in jo imel prftv lope modre oči. Kakor le bolezen prišla, tako je tudi prešla. J. Ž. S.: Kakšna stanovanja Je priporočati starejšim, revmatičnim ljudem? Suho mora biti in pn dovolj toplo. Navadno pa to ni odvisno samo od snovi, iz katere je zidana oziroma grajena hiša, ampak tudi od kraja samega, kjer poslopje stoji. t'e je kra] vlažen, dosti- krat vsa moderna zidava in izolacija ne zaležejo. Kakšno trnov za zidavo bi si izbrali, vam ne morem svetovati, ker premalo poznam vaš kraj. B. C. M.: 50 let sto stari in naduho imate. Zdravila vam niso pomagala, oziroma jih niste mogli prenašati. Pomagali ste si sami h kamilfni-mi obkladki, z obkladki iz kravjega sira in ol>-kladki iz zemeljskega blata. Počutite se za 80% bolje. Zdravila, ki ste jih dobili, so bila prav dobra. Težko pa je seveda, če jih človek ne prenaša. Kakšnega posebnega zdravljenja ne potrebujete. Na pravi |>oti ste. Važno za vas je le, da se polagoma utrdite in postanete bolj odporni. Isti: Ženi ne morem priporočali zdravljenja s tem, kar vi omenjate. Brez dvoma jI mena povzroča velik del težav, če že ne vseli. S hormonskimi zdravili dosežemo po navadi prav zadovoljive uspehe. Priporočam, da se obrne nn giliekologn. L. M. B. A.: Moškemu v teh letih priporočam, da sčde za peč, prebira molek in premišljuje o minljivosti tega s^eta. Svetovanje pa naj prepusti mlajšim, ki so za to sposobni in poklicani. Itazu-mein, da je težko oh takem človeku. Potrebna je brezmejna potrpežljivost, da more človek prenašati žalitve in surovosti takih Izgubljencev. Tolaži naj vas zavesi, tla ,|e vse to le kratkotrajno. Radi bolezni, mislim, da morate tudi vi k zdravniku. Ugotoviti je potrebno, če niste tudi vi bolni. Ob tej priliki vnm bo zapisal zdravilo tudi za ono drugo nevšečnost. A. Z. Š. S\. K.: Iz tega kar sle napisali, ne moremo sklepati, da bi bili okuženi. Okužbe v tem primeru ne prihajajo kar tako iz zraka bi dejal. Za Inke bolezni sta navadno dva potrebna. Umivanje vratu tudi ni v nobeni zvezi s tem. Nadloga ima svoj izvor v rodilih. Kje, pa more dognati le zdravniška preiskava. F. S. Ž.: 18 let sle stari. Zadnje lelo bolj pešate in slabite. Čutile se utrjeno, boli vas glava, močno se potite, zlasti ponoči. Svetujem vam, da se takoj obrnete na zdravnika. Morda le vse lo samo prehodno. Često pa se za temi znaki skriva tudi resna bolezen. Hudo napačno bi ravnali, če bi lo omalovaževali in zanemarjali. Ž. Lj. Lj. Dijak sle. O počitnicah se vam je doma pri delu zgodila nesreča. Sestra vas je vkoslla v nogo. Rano so vam zašili, ge Je lepo zacelila. Po treh mesecih na še vedno nimate moči v stopalu. Ne morete so dvignili na prste. Obrnile so na kirurga Iz skice, ki ste jo pri ložilt Bklepain, da je poškodovana kita ali pa živec. t'. J. 8p. J. S.: Ker receptov ne pišem, vnm žal ne morem poslreči z njimi. Da bi fantku nmzilo samo po dveh letih moglo pomagali, zelo dvomim. Predolgo traja. Poskusite pn še vedno lahko. Vprašajte strokovnjaka za živčne bolezni. M. ,T.: Če že naprej omahujete, ste bitko seveda že Izgubili. Edino uspešno zdravilo je trdna odločna vdlja, ki niti za korak ne popusti. Te pa seveda ne moreni napisali na recept, da bi jo kupili v apoteki, X. F. C.t 33 let ste stari, Šibki, slabo rnevltl. Vprašujete, če bi si z gimnastiko in telovadbo Še lahko pomagali. Pozno ste se spomnili nato, prijatelji Poskusite seveda lahko. Brez dvoma se boste okrepili. Začeli bi pa morali že pred 15 leti. Pir&vnt Na dražbi prodano posestvo G, M. P. Svetu- jemo vam, da sami ali pa s pravnim zastopnikom pregledate dotični dralbeni spis izleta 1927 In boste po podatkih v spisu še dane9 mogli ugotoviti, za kakšno vsoto je bilo posestvo na dražbi od vaših starfev prvotno kupljeno, koliko so na račun kupnine starši plačali, kako je prišlo do ponovne dražbe in kako je bil od vaših Staršev na račun kupnine plačani denar porabljen. Ker so vaši starši odstopili od nakupa, je pač šla na njihov račun izguba pri ponovni dražbi, Če bi se izkazalo, da je za vaše starše preostalo še kaj denarja, lahko ta denar dediči še tekom 30 let Zahtevajo nazaj. Renta ponesrečenega rudarja. I. L. Rento dobivate r francoskih frankih. Če v zadnjih mesecih niste prejeli rente, je to pač v Zvezi z dogodki v Franciji. Prosite za posredovanje izseljeniški konii-serjat v Ljubljani, ki vam bo morda vedel pomagati. Saj vi »ste edinj, ki čakate na rento te Francije. Nesramen trgovec. V, I. R. Neki tesni trgovec je dal posekati le« v kupljenem gozdu, Pri tem so delavci po njegovem naročilu ne oziraje 6e na meje, posekali na vašem svetu 20 velik bukev. Vprašate, če smete te bukve za sebe uporabiti, ker trgovcu verjetno kaj drugega ne bo vAeti. — Svetujemo, da najprvo ugotovile mejo med vašim gozdom in parcelo, ki jo je kupil trgovec za posek. Če meje ne moreta sporazumno ugotoviti, potem predlagajte pri sodišču, da se ta meja določi. Šele ko bo meja ugotovljena, boste Vedeli, čigave so posekane bukve. Če »o bile na vašem posekane, jih boste smeli uporabiti zase, sicer t>a ne, Nehvaležen sin. K. A, B. Sinu In eimaht ste izročili posestvo, sebi pa ste pridržali dosmrtno računa prosto gospodarstvo. Sin in sinaha nočeta, sedaj na posestvu nič delati. Vprašate, če jih lahko odstranite iz posestva. — Ker imate izgovorjeno dosmrtno gospodarstvo, zato lahko sami določata, kdo bo pri vašem gospodarstvu pomagal in delal. Če 6in in 6inaha nočeta nič delati, jim niste dolžni dajati hrane s posestva. Tudi Iz stanova«)« jih wnele zapoditi, če m nista 6:n in 6inaha po izročilu pogodbe zagotovila stanovanje, brez ozira na sodelovanje pri gospodarstvu. Kmetski dolg »Dolenjsko«. N. .t. - Ker vam upnik noče dostaviti obručuna in obveznice po predpisih prnvilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami, lahko sestavite obračun in obveznico vi — dolžnik, ki morate tudi postopati po predpisih navedrnega pravilnika. V takem primeru začno teči letni obroki s prihodnjim t. novembrom pO izvršeni znmcni listin. Pravilnik je predpisal tudi obliko obveznice in obračuna in vam pri)Kirr>famo. da si gn ogledate, preden kaj storite Objavljen je v 100. številki Službenega lista kr. banske uprave um.....iiiiitiiiiiHiiiiiimiiiniiiiliiiili ODREŽITE ............................................... ^mvamvi&v s 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. | ( ,,Slovenec" 13. oktobra 1940 j ................................................................................................................minil dravske banovine z rine 14. dec. 19&S. Tz obrazca obračuna je tudi razvidno, kako visoke obresti vam stne upnik zaračunati. Do 19, aprila 1932 je smel zahtevali največ 12% obresti. Za čas od 20. aprila 1932 do 22. novembra 1933 so smele znašati dogovorjene obresti največ 10% na lelo, in to ne glede na višino prej dogovorjenih obresti, Od 23. novembra 1938 do 23. sept. 1936 pa sme upnik zaračunati le po 1% obresti na leto, a od 26. sept. 1920 dalje sme upnik, ki je moral znižati dolg za polovico, zahtevati po 3% obresti nn leto! Pokojnino. M, R. B. - Vložite na direkcijo drž. železnic v Ljubljani prošnjo za podporo po čl. 7 uredbe d spremembi zakonskih predpisov, ki se nanašajo nn prejemke drž. upokojencev, V prošnji popišite vaš stvarni položaj in zaprosile za nnknzilo podpore. Prošnji priložite dekret. S katerim je bila pokojnina odmerjena vaši materi. V primeru, da izpolnjujete pogoje za to podporo, vas bo direkcija jiozvaln, da predložite še druge dokaze. Obrtna šola v delavnici drž. železnic v Mariboru. A. L, - V delavnici tlrž. železnic v Marilioru res obstoji obrtna £ola, v kateri se morejo učenci Izučiti raznih obrti, ki so po-trebne železnici. Med ostalimi pogoji za sprejem v to šolo je predpisati tudi pogoj, da mora imeti kandidat najmanj dva razreda gimnazije ali druge srednje šole. Ker nimate predpisane šolske izobrazbe, vas v to šolo ne bodo sprejeli. če želite postati kurjač, se zglasite pri vodstvu kurilnice drž. železnic v Ljubljani ali Mariboru, kjer boste dobili potrebna pojasnila. Vknjižba zastavne pravice. K. F. R. - Brez stroškov ne boste mogli doseči vknjižbe zastavne pravice tla dolžnikovo posestvo. Lahko si pa prihranile nekaj stroškov, če daste predlog Za vknjižbo pri sodišču na zapisnik. V telil primeru boste morali plačati predpisane takse. Predložiti morate sodišči! pravilno sestavljeno in kolkovnno zatlolžnlco t dolžnikovo izjavo, tla dovoljuje vknjižbo. Njegov podpis na za-dolžiltcl mora overoviti sodišče ali javhi nolar Odklonitev sprejema v meščansko šolo, M. A. - Po zakonu o meščanskih šolali ne sme biti v prvem in drugem razredu mešč. šole več kot po 50 učencev. Zato lx> najbrž odklonitev sprejema vašega sina v mešč. šolo utemeljena. Če se opira odklonitev na zakonski razlog, pač-ni pomoči. Prosvetni minister iz upravičenih razlogov lahko dovoli izjemo. Nezadostno razvit Šolski učenec. O F. -Imate deklico, ki Je zelo majhne rasti in je zaradi tega niso sprejeli V šolo, Vprašate, ali majhni ljudje ros nimajo pravice do šolske izobrazbe? — Za nezadostno razvite in defekt-ne otroke imamo posebne šole. Tako šolo imamo tudi v Ljubljani, Morda bi vašo hčerko sprejeli v navedeno šolo, ki je flamenjcha otrokom, ki so nesposobni sledili pouku v ljudski šoli. Skoraj ne moremo Verjeti, da bi vaše majhne hčerke iz napajivosti ne bili sprejeli v ljudsko šolo. Saj jo je moral pregledati zdravnik, ker je le na podlagi^ zdravniškega pregleda oproščena hoditi v Šolo. Če pa mislite, da se vam godi krivica, se z otrokom zglasite pri okr. šolskem nadzorniku, ki vam bo že dal potrebna navodil*. Naprava masla v stekleni pinjl. I. K. S. M. — V vaši stekleni pinji se vam napravi maslo včasih prav hitro, včasih pa dolgo ne. Želite dobiti navodila za pinjenje. — Prcd\sem vam moramo pojasniti, da bodete, če boste pogosto delali maslo, kmalu prišli na razne podrobnosti, ki jih je pri tem delu upoštevati, ki se pa le težko dajo opisati. Tu vam hočemo odgovoriti v splošnem na vaša razna vprašanja, v kolikor bo lo mogoče, nc da bi se spuščali v dolge razprave. V steklenico - pinjo je vliti samo smetano in sicer do tri četrtine; ne do vrha, sicer ni mogoče piniti. Ko se začno delati maslene kroglice, tedaj je vliti v posodo nekoliko hladne vode, da se te krogkce lažje ločijo od~pinjenca. Smetana naj ima pri pinjenju 13 do 15 slanini C in enako tudi voda, ki jo vlijete ob koncu v pinjo. Mogoče je, da 6e katerikrat iz smetane ne napravi maslo. Vzroki zato se številni: prestara 6imetana, krave po teletu dajo mleko, Iz katerega ni mogoče napraviti masla: bolne krave ravno lako; neprimerna krma in še mnogo drugega V taki pinji se navadno napravi maslo v približno četrt ure, če so podani vsi pogoji za nemote. j pinjenje. Kako hitro je vrteti gonilno kolo, je težko opisati: ne prehitro in ne prepočasi. Izkustvo vam bo to najbolje pokazalo. Pravilno pitanje prašičev. F. B. D. G, — Imate prašička, sedaj šest mesecev starega, ki bi ga hoteli do konca leta tako opitali, da vam bo dal obilo špeha Želite vedeti, kako bi to najlažje in najhitreje dosegli. — Da bi deset mesecev starega prašiča tsko opitali, da bi vam dal obilo špeha, bo pač težko šlo, ker v tej dobi še močno raste ter se ne da tako spitati Prcd.no odgovorimo na vaša številna vprašanja, vam moramo podati nekaj .splošnih navodd za pitanje. Korita naj bodo vedno čista in nikdar ne puščati v njih krmo od enega obroka do drugega. Prašič naj dobi svojo krmo točno ob uri; najboljše redno trikrat na dan. Prašič naj se navadi žreti in se nasititi, kadar dobi krmo. Med obroki naj počiva in prebavlja. Ko po krmi leže, se naj korito očisti. Klaja naj bo različna. Ob početku pitanja mani tečna (peso korenje, detelial, kasnejše bolj gosta (krompir in nekaj zrnja), nazadnje najbolj gosta (koruzni zdrob ali moka, nikdar ne koruze v zrnju, ker je pri tem velika izgubb). Če ste prašiča navadili na kuhano krmo, tedaj morate še nadalje isto pckladatl. Peso mu pa še vedno lahko dajete surovo. V posameznih obrokih mu dajte samo toliko, kolikor požre. Več kot do sitega ne bo žrl. Oves je diber za mlado živino, za pitanje pa ni posebno primeren; bol ji je ječmen. Da ima pesa strup, je bajka. Pesa je za prašiče sicer izvrstna krma, toda pri pitanju nam služI samo radi menjave hrane in lažje prebave. Z njo pa prašič ne pridobi veliko špeha. Najbolje je prašiča navaditi na surovo krmo: peso in korenje, le krompir bodi parjen ali kuhan. Dobro je, če dobi zvečer oves aH par-jeno koruzo, Toda nikar mu ne dajati prevroče, ker to škoduje črevesju. Zgodi se lahko, da se bo potem črevesje pri napravi klobas trgalo. Buče so dobre, vendar pitancem jih ni dajati preveč. Krompir nft ledini brez hlevskega gnoja. F. . IILj. — Želite vedeti, če je priporočljivo saditi krompir na neobdelano njivo — ledino — Soo kvadratnih metrov obsežno in kako je pošto. pati, da Ih> kaj uspeha. — Krompir saditi na ledino je prav pri(>oročljivo, toda popolen uspeli se doseže le. če rtiu dobro gnojimo s hlevskim gnojem. Če nn tega ne morete dobiti, si boste za silo lahko pomagali z mešanim umetnim gnojem Nitrafnskalom, Na ledini je za krompir potreben humus, ki gn da samo hlevski gnoj ali kompost Ker pa tega ne dobite. boste najlx)lje opravili, če nuvedeno zemljišče že zdaj jeseni ali do božiča potrosite « 30 kg Nitrofosknla ter ga preorjete ali prelo-patite tako. da ostane brazda čez zimo odprta. Spomladi pred saditvijo krompirja njivo poravnajte oziroma prekopajte ali z grabljami pre-vleeite tako da uničite plevel Nato spravile krompir v zemljo. To umetno gnojilo vam sicer ne bo nadomestilo hlevskega gnoja, toda dalo bo hrano za krompir. Zima .to pa razkrojila zemljo in travno rušo prejšnje ledine, da se ho humus vsaj malo pripravit Pozneje pn skrbite, rla bo krompir večkrat okopan in oplet tako. da ne bo plevel oviral razvoja te rastline, S skrbnim obdelovanjem boste dosegli vsaj delen uspeh, tla se vam bo umetno gnojilo iz.pla-čalo. Posekano bukovje ni za pšenico. A. O. M.— Posekali ste en oral bukovega gozda, ga izkr-eili. zemljo nameravate prekopati ter zasejati s pšenico Spomlndi bi vrgli vmes še deteljo, da dobite travnik pozneje sarlonnsnik. Je-li to primerno, ali pa bo treba gnojiti še s hlevskim gnojem, ki ga je tu težko dobiti? — Pšenica na posekanem bukovju ne bo dobro uspevala Bolje storite, če nimate hlevskega gnoja, da tn zemljišče sedaj jeseni, kolikor pač mopoče, globoko preorjete. prekopate ali prelopatlte ter ga pustite v odprti brazdi čez zimo, da premrzne in se odpntlki gozdnega drevja razkrojijo Pred kopjo pa potrosite na ta prostor 400 kg Nitrofosknla. ki se bo zmešal z zemljo. Spomladi pa ga zasejte z ovseni in trnvno-deteljno mešanico za poznejši stalni travnik. Na ta način pridefe še najprej do travišfa oziroma sadovnjaka. — Če pa hočete imeti večji uspeh s kako drugo kulturno rastlino, tedaj sadite krompir. Za to rastlino vzemite pa 600 kg nitrrifosknla. Pri skrbni negi boste tudi na takem skrčenem bti-kovj ii gotovo dosegli lep pridelek krompirja in zemlja se bo dobro udelala za poznejši travnik. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela Izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 40-09 Živinozdravnik Krčevito i«tegnjeno nogo konja. F. K. L. Vašega konja je nenadoma prijel krč v zadnjo nogo, ki je lie more več upognitl, ampnk jo iztegnjeno vleče za seboj, Greli in masirali ste nogo, ali vse brez uspeha. Kako bj konju »popravili« nogo. — Vaš konj iiimft lilkakšnega krča v nogi, ampak se mu je Izpahnllo kolensko jabolko' ali pogaCica. Izpahnjeno jabolko je mogoče povrnili v prvotni položaj, le fe nI stvar preveč zastarana. Poseg mora izvršiti strokovnjak. Kašelj krove. M. V. C. Kupili ste kravo, ki kašlja. Želite nasveta, kako b| kašelj odplavili. — Kašelj povzročajo najrazličnejši vzroki, katere je treba najprej ugotoviti, in šele potem je mogoče z uspehom pristopiti k zdravljenju kašlja. Vzroki kašlja krave bi bili v glavnem naslednji: Tuberkuloza ali Jelika pljuč, vnetje dušnih cevi, šilnst predmet, ki prodira iz želodca proti pljitčim, zajedalci v pljučih in vnetje reberne mrene, če je krava že starejša, iz hlevske reje, če se je malo gibala na prostem ter Ima slaboten kašelj in mogoče celo olečene mezgovne žleze, potem je treba v prvi vrsti misliti na tuberkulozo ali jetlko. Da isključite sum na tuberkulozo, je najboljše poklicati veterinarja, ki bo kravo tuberkuliniziral, t. j., vkopal jI bo v oči ekstrakt bacilov jetike. Če še pojavi kravi drugi dan gnojni izcedek i t očesa, je znak, da je krava Jetična. Jetiuiie krave se ne izplača zdraviti, ampak je najboljše prodati jo mesarju. — Če Ima krava le vnetje dlšnih cevi — bronhijalni katar — nekužnega značaja, tedaj dajte kravi piti dnevno žajblevega čaja, oslajenega z medom, med otrobi Ji lahko daste mešanice enakih delov žveplenega cveta ln sode bikarbonn dnevno trikrat po dve žlici med hrano. Nadalje je priporočljivo kravo inhnlirati — pariti 8 se-nenlin oziroma deteljnim zdrobom na vreil vodi, kateri se doda čistega terpentlnovega olja n. pr. tia 5 litrov kropa ena velika žlica terpentlnovega olja. Kravo je treba irthaliratl v zaprtem prostoru ter je po končani inhalflciji tudi pokriti. — Nn-daljni možni vzrok kašlja je lahko oster predmet, ki Iz želodca prodira skozi prepono proti pljtičam. Ako krava težje diha, posebno, ko leži in če poleg lega še stoka, jo sum na tuje telo precej opravičen. Tudi v tem slučaju je kravo najboljše prodati za meso Obolenje reberne mrene in prisotnost pljučnih zajedavcev more ugotoviti le veterinar. Sploh vam svetujem, da se obrnete na strokovnjaka v vsakem slučaju, ker bosle od tega Imeli največjo korist VI sami. Danes ima živina previsoko ceho, da se zares ne Izplača delati poskusov z raznimi načini zdravljenja, ki ne morejo Voditi k uspehu, če Se predhodno ne ugotovi pravi vzrok bolezni. Davčni nasveti Stara hiša na deželi: Prenosna taksa: V letu 1929 sle kupili hišo za 100.000 din in jo sedaj prodajate za 450.000 din. Hišo ste temeljito popravili, napeljali elektriko, vodovod, uredili vrtove itd. Sploh ste mnogo investirali v hišo, katera Vam nosj sedaj letno rento v znesku 42,000 din, Vprašujete, koliko znašajo takse ob prenosu in kdo je dolžan te takse plačati. Plačati boste morali državno in banovinsko prenosno takso. Občinske prenosne takse ne bo treba plačati, ker podeželske občine prenosne takse ne pobirajo. Za kupoprodajne pogodbe se plačuje državna prenosna taksa v smislu tar, post. 12 zakona o taksah in sicer', a) kolek v znesku 10 din za listino: b) ,.a nakup in prodajo nepremičnin b% od vrednosti. Zn vrednost nepremičnin pa služi prometna vrednost v trenutku nakupa in prodaje ali kupna cena ali zakonita minimalna vrednost, katera od teh vrednosti je pnč večja. V Vašem primeru bo kot vrednost služila brez dvoma prodajna cena. Državna taksa bo torej znašala od 450.000 din, torej 2?,000 din Banovinska prenosna taksa pa znaša 2% od iste osnove, torej 9.000 din. Državna in banovinska prenosnina skupaj Znaša tedaj 36.000 din, čemur" je treba prišteti le še kolek 10 din za listino Razlika med kupno in prodajno ceno ter investicije nimajo nlkakega vpliva na odmero prenosne takse. Ta razlika je važna le za prenose nepremičnin iz področja mestne občine ljubljanske in mariborske, ki pobirata posebno mastno RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE JC 3 Dvokolesa, otroški vostčkl, Bivalni stroji, prevozni tri- cikljt, pncumftlika Tribuno r. B. L. Ljubljana, KarlovSka e.4 davščino, InkozvanO prirastkarino. Tz dopisa pa sklepamo, da Vaša hiša ne leži na področju teli občin. Kdo plača prenosno takso, zakon ne predpisuje. Taksa pa mora biti plačana v Zakonitem roku 13 dni po sestavi pogodbe, sicer se pogodbenika, kupec in prodajalec, kaznujeta. Zato jc stvar pogodbenikov, da v pogodbi določita, kdo bo takso plačaj. Navadno plača takso kupec, J. P. B. Državne takse in takse banovine Hrvatske: Ker iinate poleg obrata na teritoriju naše banovine poseben obrat tudi na teritoriju banovine Hrvatske, imate mnogo posla / oblastvi v banovini Hrvatski. Želite navodil, kdaj je treba v banovini Hrvatski plačati državno in kdaj banovinsko takso. To je široko vprašanje in Vam lahko povemo samo načela, tloflm se v podrobnosti ne moremo spuščati. Pc čl. 1. uredbe o finnrtsirn-nju banovine Hrvatske (Službene Novine z dhe I. 4. 1940, št. 73)/XXVI/204, Službeni list Z dne 14. 9. 1940, kos. 74) pripadajo državi sledeče takse, ki se pobirajo na teritoriju banovine Hrvatske: 1. Takse za spore pred upravnim sodiščem v Zagrebu, če gre za predmete iz pristojnosti države; 2. Vozarinska taksa iz tar. postavke 101 zakona o taksah, katero plačujejo državne železnice in ostola državna p.-evozna podjetja; VsC ostale takse za po«le iz pristojnosti države, t. j. za posle ki v shiMu odst. 2 in 3. čl. 2 uredbe o bahovini Hrvatski z dne 26. avgusta 1939 ostanejo v pristojnosti organov države nn vsem državnem teritoriju. To so v glavnem takse, ki se pobirajo za razne posle iz pristojnosti ministrstva zunanjih del, prometa, pošte, telegrafa in telefona ter ministrstva vojske in mornarice, pa bilo dfl =c ta ministrstva, oziroma njih ustanove pojavljajo kot oblast v a ali pn kot pogodbene stranke. Vse ostale takse, pobrane na teritoriju Hrvatske, pa pripadajo po 1 aprilu 1940 banovini Hrvatski. To so torej zlasti vsP tnksp po zakonu o »odnih taksah, ki «c pobirajo zn spore pred rednimi sodišči in vse «akse ki niso vsebovane v gornjih treh točkah. Misli o izobrazbi naših mater Ugledna gospa iz Ženeve v Švici, ki deluje že mnogo let v raznih ženskih prosvetnih društvih, se je izrazila, da je v redu in prav, ako se žena odtegne javnemu delovanju, in se posveti svojemu domu. Ni pa v redu, ako postane žena, ki se je posvetila domu, sčasoma brezbrižna za vse, kar se ne tiče nje in njenega doma. Ni prav, da zapravlja svoj prosti čas s tekanjem od šivilje do šivilje, od čajanke do čajanke in da poseda v kavarni. Saj je žena res potrebna razvedrila in odmora, toda ako se le preveč prepusti vsakdanjosti, ji bo duh otopel in čut za bližnjega zamrl. — Veseia bi bila, ko bi vedela da se vse žene, ki razpolagajo s kakšno uro časa na teden, in teh i žena je mnogo, udejstvujejo pri kakšnem koristnem delu v prid svojega bližnjega. Ženska je že po naravi učiteljica in vzgojiteljica ne )e svojemu otroku, temveč mladini na splošno. In dober vpliv matere in vzgojiteljice ostane neizbrisen za vse življenje. Saj vam je znano, da so vsi veliki možje črpali svojo moralno moč in darovitost prav iz naukov svojih mater, ki so jih prejeli v rani mladosti. Saj pravijo: Človek je tak, kakršnega je vzgojila mati. — Naj pripomnim še sledeče: naša mlada dekleta se j>otem, ko zapustijo šolo, še nekaj časa zanimajo za javna vprašanja, kakor hitro pa se poročijo, pozabijo na vse, ker so takšna vprašanja njihovim možem tuja. Leta 1824 je pisatelj Aleksander Vinet v svoji razpravi: »Obramba švicarskega duha,« položil svoji junakinji Margareti Evald na jezik sledeče besede: »Vpliv matere se pozna še v drugem po-koljenju.« Zato mora biti žena izobražena, prepojena z ljubeznijo do domovine, do vsega blagega in dobrega ter se mora zavedati svoje osebnosti. — Leta 1848 je zapisal Peter G i -rard, da bi bilo bolj pravilno, če bi rekli: materina dežela', namesto očetnjava. Kajti mati je tista, ki oblikuje duha in srce otroka.« In Viktor Duruy pravi: »Mati je dvakrat mati, ko te rodi, in ko te vzgaja.« — Ko je 1. 1915 izdala švicarska zvezna država poziv za pospeševanje ljudske prosvete, je dala gospa Pieczynska-Reichenbach v imenu zveze Švicar, ženskih društev predlog, da naj se ženska izobražuje v patriotičnein smislu. V svojem članku je poudarila, da bi bila vsaka izključno narodnostna moška zamisel že ob rojstvu mrtva, če bi jo ženska ne pospeševala. Žrtvujmo za ljudstvo svoje moči. svoje zamisli in načrte, svoj materinski poklic! Kako lahko je materi vzbuditi v svojih otrokih ljubezen do domo- Z gobami nadevamo telečie srce Dvoje očiščenih telečjih src položiš za ne-nekaj minut v vodo. Čebulo in polovico zelene razrežeš na kosce, dušiš na masti, dodaš 250 g sesekljanih gob, eno razžvrkljano jajce, polovico razmehčane žemlje in dva razčetverjena paradižnika. To goščo pomešaš še s soljo in poprom, preden jo nadevaš v oba srca, ki TU nato sešiješ. Potem obložiš oba nadevana srca s koščki slanine, vendar to ni nujno potrebno, ker se prav tako lepo opečeta na masti. Priliješ malo vode in nato pokrito dušiš in priliješ še kozarec vina. V dveh urah je jed gotova. Zeleni paradižniki Z mesoreznico razrežeš 5 kg zelenih paradižnikov, osoliš jih in pustiš, da stojijo 24 ur. Drug dan skuhaš četrt litra jesiha, daš vanj 6 sesekljanih čebul in paradižnikovo goščo, popopraš in t uro počasi kuhaš. Potem zavreš malo jesiha s četrt kilograma sladkorja, dodaš veliko hrena in gorčice — po "iko F« okusu. (Mogoče kg hrena in prav tolil gorčice.) Ko se- gošča ohladi, zmešaš vse sku->aj. Nato daš v kozarce in zavežeš s celo-anom. To se ne pokvari in je jako pikantno za h klobasicam ali govedini Mezga iz korenia Otrebiš, opereš in razrežeš na velike kose 2 kg korenja, ki ga na vodi dušiš do mehkega, odcediš in pretlačiš. Na t kg gošče daš 70 dkg sladkorja, 6 dkg grenkih, olupljenib in nastrganih mandeljnov in sok od dveh citron in lupino. To naj se še 10 min jI kuha: nato se ohladi. Na sleherni kilogram gošče daš osminko litra ruma ali konjaka. vine, čut odgovornosti in ljubezni do bližnjega in do vsega, kar iz teh čednosti izvira, ako ni ona v svojem domu le dekla svoje družine, ki skrbi le za telo, dušo pa zanemurja. O, ko bi jim človek mogel vžgati ljubezni do domovine! O, ko bi mogla vžgati v njihovih srcih vsem tem sinovom in hčeram ljubezen do domovine in do vsega lepega, kar ta ljubezen narekuje! Saj vera, da vse, kar delajo, izvira iz ljubezni do domovine, medtem ko se brigajo za svoje otroke. Vem, da bi vsaka mati rada storila svojo dolžnost do domovine. Toda, kako naj mati uči otroka, ako sama ni poučena, ako jo bolj zanimajo cene za maslo in premog, če jo bolj skrbi, kako se bo obnesla mezga, kako je z zalogo riža in ako so take skrbi njena edina briga in skrb. Potrebno je, da tudi Marta prisluhne Gospodovi besedi, vsaj potem, ko je uredila svoje gospodinjske za leve, saj je rekel Gospod, da je pridna in si veliko prizadeva, »toda le eno je potrebno ...« Kar se tiče vere, je tu Cerkev in njen delokrog je velik. Toda delo Cerkve je treba nadaljevati potem v krogu družine. Poznam vzorne gospodinje, ki se potem, ko se je hiša upokojila, ko so otroci zaspali, sklanja še nad kakšnim ročnim delom in vzame v roke še kako knjigo in se izobražuje za svoj lepi poklic. (Iz franc. švicarskega lista »La Suisse«.) Razvoj švicarskih družin v preteklosti in bodočnosti (Piše švicarski list) Švicarska družina je v sti=ki! Mnogim je usoda Francije odprla oči. Mnogi so začeli uvi-devati, da bo treba spričo neznansko hitrega razpadanju posvečati družini več pozornosti tudi v Švici. Saj so se od začetka tega stoletja ločitve zakonov potrojile in so rojstva otrok nazadovala za več ko za tretjino, čeprav se •je prebivalstvo zaradi prejšnjih številnih rojstev [Kivečalo. Pričujoče številke iz švicarskega statistike« jiodajajo usihanje družin njih 60 letih, V Švici so imeli: »Leto i pos pisa iled- Leta 1S88 1890 1900 1910 1950 1930 1935 1937 1959 Rojstev 84.165 78 348 94.317 93.514 81.190 69 835 66.378 62 480 63.837 Porok 19.413 20 836 23 537 27.346 34.975 32.132 30.495 30.394 31.513 Otrok na zak par 4.3 3.8 38 3.4 2.3 2.1 2 1 2.0 2.0 MK V navedenih številkah so prišteti nezakonski otroci, ki jih je tri do štiri odstotke. V Švici so se v zadnjih 60 letih precej redno ženili in možili. Srednja starost mlado- ,v.f,„..„ imi.m ..m,. ., » »'ui UMI. ■ ................ • :jf ^ s \ ^ " ♦ " ........' { <® v ' ■.. . .siti~..'.; 1.s Podoba oblek, kakršne moda predlaga za zimo 1940—1941. Na jesenskem polju Ti večni madeži! Ravnanje z madeži je večidel nadležna zadeva: ah so madeži tako zajedeni v blago, da se nočejo umakniti, ali pa madež sicer izgine, vendar z njim izgine tudi blago, kar je še bolj neprijetno. Saj je mnogo sredstev zoper madeže takih, ki so kar preveč jedki in ki jih moramo jako previdno uporabljati. Sleherni madež ima svojega posebnega sovražnika. Tako je treba z maščobnimi madeži drugače ravnati kakor z madeži od barv !n s sadnimi madeži drugače kot z madeži od črnila. Za odstranjenje madežev je treba potrebne priprave, predvsem se moramo vprašati, odkod da je madež in kako je nastal? Če vemo vzrok zanj, bomo uporabili tudi primerno sredstvo, in če bo sredstvo pravilno, bo naše delo tudi uspešno. Za odpravljanje madežev moramo imeti,— če ie le mogoče — isto blago, iz kakršnega je dotična obleka ali blago, ki^ je madež v njem. Jako važno je, Ja po nežnem in gladkem blagu drgnemo po nitkah, kakor potekajo niti tkiva. Ni važno, da močno drgnemo, marveč moramo na madež pritiskati s krpo, ki je prepojena s čistilom in le nalahno potezati po blagu. S tem, da potezamo od roba do sredine madeža, zabranimo, da raztajani madež ne napravi kolobarja okrog tistega mesta na blagu. Prav zato podložimo prejej papirja, ki vpija tekočino z madežem vred, E reden more pronikniti v blago. Če je blago nrvasto, pisano, je treba čistilno sredstvo preizkusiti prej na krpi tega blatra. Ko je madež že odpravljen, moramo dotično mesto izplak-niti z mlačno vodo, da tisto sredctvo popdl-noma izgine iz blaga. Le pri sredstvih, ki _ izpuhti jo, kot so to alkohol, eter, bencin itd., ni treba izplakovanja z mlačno vodo. Mnogo kemikalij, ki jih uporabljamo za odpravljanje madežev, je strupenih, zatorej je važno in prav za prav samo po sebi umevno, da z vso pažnjo ravnamo z njimi. Potrebno je, da jih imamo v steklenicah s pravilnimi napisi, da se nam ne bo zgodilo, kakor se je nekje, ko je gospodinja rekla svoji pomočnici: »Poglejte no. ali je v shrambi, v steklenici za špirit, kjer je napisano «bencin», še jesih notri!« Glede na sadne, travnate in mezgove madeže je važno tole: Madeže moraš z mrzlo ali mlačno vodo dobro izprati in potem uporabiti različne pripomočke, da se madež odpravi. 1. Ovlaženi madež držiš nad žvepleno paro, dokler ne izgine To delai pri odprtem oknu in ne vdihavaj pare! 2. Madeže pokapljaj s salmijakom, ki naj bo razredčen z vodikovim "rogeri" ad skl curek vroče vode nanj. Tako ravnanje je uspešno, dokler so madeži še sveži Po vsem tem je treba blago dobro izplakniti z mlačno vodo, lai bo dvokisom (dobiš oboje v drogeriii) 3 Omadeževano blago razprostreš nad skledo in poliješ oče vodi Glede na vinske, pivove, medene, sladkorne, knvove, čajeve mudeže in madeže od lepila in želatine pomni: Madeže izpereš z mlačno votlo in navadno pri tem že izginejo. Če madeža še kaj ostane, ga previdno pokapljaj z mešanico salmijaka ni vodikovega dvokisa (10 delov dvokisa in 1 del salmijaka). Maščobne madeže (od različnih maž in krem, od voska, mleka, smetane, sveče) odstraniš: Kar je voska ali maščobe vidno na blagu, postrgamo z nožem proč, nato pa po pivuiku polikamo. Kar še ostane, izgine iz belega perila s pranjem s sodo in milnatini lugom, a iz pisanega blaga tako, da narahlo mencamo blago z bencinom ali mešauico iz alkohola in etra in salmijaka (pazi na ogenj'). Starejše, trdovratne madeže odstranimo s tekočino, ki sestoji iz 15 delov milnega špirita, 8 delov salmijaka in 2 delov jesihovega etra ali s kakim dobrim sredstvom, ki ga kupiš v drogeriji. Madeže od katrana, kolomoza in smole odpraviš: Te madeže namažeš s presnim maslom, da se zmehčajo. Potem ostrgamo zmehčano goščo proč in zmencamo s terpentinom. Z madeži od čokolade in kakaa ravnaš takole: Če so madeži na blaeovih, ki jih lahko kuhamo, potem izginejo že med kuho v lugu. Če je blago občutljivo, izkrlačimo madež .. milnatim špiritom in obdrgnemo posušeno mesto z bencinom. Če ostane še kaj barve, pa uporabimo še vodikov dvokis s salmijakom. Glede na madeže od črnila (tinte) in rje pomnimo: Madeže pokapljamo z limonovim sokom ali jesihovo vodo in dajmo blago na sonce ali v soparo. Iz svile in umetne svile ti madeži jako težko izginejo Še najbolj hitro izginejo iz volne, kjer večinoma pomaga že mencanje z lugom. Krvni madeži izginejo iz vsakega blaga, če ga operemo ali pa še mencamo z mlačno milnico. Pri volnenih in svilenih blagovih pokapljamo madeže z glicerinom in potresemo z lo-jevcem, ki popije raztajani madež Ko «e blago posuši, ga je treba dobro ^krtačiti Če ostane glicerin še v blagu, ga odpravimo s čisto vodo. Neredna &oJUca. i upliva na ves organizem* Dobro sredslvo za odvajali, ki zanesljivo deluje ln ima prijeten okus, je poročencev je bila pri moških 28 let, pri ženskah pa 26. Ta «tarost se pri obeh spolih ni premaknila niti za leto dnu Torej vzrok velikega nazadovanja rojstev ni v zakasneloni ženitve in možitve, ie od nekdaj se je približno 60 do 63 odstotkov rojenih ljudi upalo stopili kasneje v zakon Neki gotovi odstotek moških in žen>-k pa je, bodi zato ali zato, ne poroči. Pri katoličanih je odstotek samskih večji ko v drugih verstvih. Recimo, da bo v bodočnosti moči zvišati poroke na 70 odstotkov, kakor je bilo to doslej. Ce bi se rojstva zvišala na 1.2 odstotka in bodo na deželi tudi koj j>osnemali meščane, dobimo sledeči razvoj švicarskega naroda za bodočnost: 70% porok Leto Poroke Otroci čez V) let Znk. pari 1940 30.000 60.000 42.000 21.000 1970 21.000 42 000 29 400 14:00 2000 14.700 2*1.400 20.580 10.290 20"'0 10.290 20.580 14.466 7.203 2040 9.300 18.000 13.029 6.510 Po vsem tem vidimo (piše dalje švicarski list o svojem narodu), da se čez 100 let niti tretjina toliko Švicarjev kot zdaj ne bo moglo j>oročiti. ker jih sploh ne bo več toliko ž.iveio, in da število n jihovih otrok ne bo več obsegalo 20 odstotkov števila iz leta 19O0. Kako bomo mogli Švico ohraniti Švicarjem? Ali ni to ironično, če moramo slišati, da naše oblasti še zmeraj niso prišle delj ko do [>redpriprav za narodnostno politična vprašanja. Kakšen l>o šele položaj družin. jK>sebno tistih, ki imajo več otrok, preden jim bodo prišle oblasti na pomoči Ali ne stopa naša država z neznanskimi koraki v projjast? Družinski očetje, združite se! Samo če ste združeni, si bo«,te izsilili varstvo ?vojih družin v blagor svojih potomcev, v blagor tudi naše skupne domovine! (Velja tudi za nasi) Na &očjč favi »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je boije g a!« Te jasne Kristusove besede so vedno oblikovale in ie oblikujejo obličje človeštva. Cesar, kralj, predsednik ali kakor koli ie je urejena drža-va se udejstvuje v druibi in službi človeštva. Skrbeti za blagor in pravico med državljani, to je delo in dolžnost države. Vsaka oblast, kolikor višja je, v toliko večji nevarnosti je, da si prilastuje najvišjo vrednost, kakor da je njen smoter tudi vrhovni in zadnji človekov smoter na zemlji. V tem pogledu je država malik. Kakor je posameznik v nevarnosti, da ga čast in oblast omami in pripravi do krivičnega postopanja, da celo do socialnega mučenja svojih podrejenih in mora torej skrbno, vestno pretehtati svoje nagibe, namene in načrte; enako mora tudi tako mogočna oblast, kakor je država, dobro preudariti načela resnice in pravice ter jih državljanom v blagor tudi v dejanju uveljaviti. Ta poudarek in postopek pa mora dobili svoj pravočasen izraz v ljudskem zastopništvu in v javnem tisku. Ker kot kristjani verujemo v božjo svetovno vlado, ki jo imenujemo Previdnost, ne moremo pustiti, da bi šla država in božja postava vsaka svojo pol. A'e moremo biti zadovoljni, da se od posameznikov zahteva resničnost, pravičnost in zvestoba, nasprotno pa se v državi in v državah prelamlja pogodba in pravica. Za nas kristjane ni zadnja in najvišja avtoriteta. Kadar gredo državne zahteve preko božjih postav: je treba Boga bolj poslušati kakor človeka. Tedaj je treba za božjo stvar nastopiti, čeprav v žrtvah. To je pomen Kristusovih besed: »dajte Bogu, kar je božjega«. Mogli bi torej reči tako: Le izvršujte skrbno in vestno vse naloge državnega življenja! Toda ne kar na slepo, kar brezpogojnol Ne tako, da bi iskali, kar je našega in pozabili na to, kar je božjega. Vse presojajmo v luči svoje vere. Bogu, kar je božjega! To je za nas zadnja in najvišja zapoved. Vse naše državno delo in življenje bodi v skladu s to zapovedjo. Tudi vse naše kulturno delo! MlL VI. S. If. UWfit Sodobna plašča ki sta v pasu močno zažeta; pokrivala sta iz istega krzna kot obšiv. 'Stran |2 .»SLOVENEC«, dne 13. oktobra 1940. __ MLADI SLOVENEC Zamorska pripovedka Živel jc kralj, ki jo imel tri hčerke. Nc-icega dne je poklical k sebi prvo hčerko in jo vpruušl: »Ljuba hčerka, ali me imaš kaj rada?< »kakor zlato!« je odgovorila »Prav je tako,« je zadovoljno pokimal kralj Poklical je k sebi drugo hčerko in jo vprašal: »Ljuba hčerki ali me imaš kuj rada?« »Kakor diamante!« je dejala. »Lepo je to,« jo je pohvalil. Poklical je k sebi Iretjo hčerko in jo vprašal: »In kako me imaš rada ti?« Ta mu je odgovorila: »Kakor sol!« Kralj se je razjezil in zakričal: »Proč od mene! Nisi več moja hčerka.« Deklica je šla in se napotila v širni svet. Prišla je do hiše nekega drugega kralja. Stopila je v hišo in zaprosila: »Sprejmite me v službo, dobri ljudje!« »Pa kuj bi delala pri nas?« so jo vprašali kraljevi ljudje. »Posodo noin pomivala,« je odgovorila »Dobro,« so reki: In so jo odvedli v kuhinjo in deklica je fačeia pomivati kuhinjsko posodo. Pomivala je in se učila kuhanja tako do igo, da je postala kuharica. Nekega dne je kralj priredil veliko svečanost. Povabil je nanjo tudi prvega kralja, očeta mlade kuharice. Ko je deklica zvedela, da je povabljeni gost prišel, je rekla: >Za njega bom skuhala kosilo sama.« Nihče ji ni branil. Deklica se jc lotila kuhe Kosilo je bilo kmalu skuhano in bi bilo prav dobro in okusno, če bi vrgla vanj vsaj ščepec soli Pa je ni Preden so kosilo odnesli kraljevemu gostu na mizo je deklica naskrivaj vrgla svoj prstan v jed, potem pa je odšla iz kuhinje. Ko so [Mistavili kosilo pred kralja-gosta, je ta rekel: »Pa začnimo v božjem imenu!« I 'okusil je in takoj spoznal, da je jed ne-slanu. Začudil se je in majal z glavo. Potem je jed premešal in našel v njej prstan. Ostrmel je in zaklical: »Prjvedite mi deklico, ki je skuhala to jed!« In so jo poiskali in privedli. Kralj jo je prižel nase, jo objel okoli vratu, jo poljubil in vzel s seboj domov Spoznal je, da je sol včasih več vredna kot zlato in diamanti. Miška in muca Očka Pokljukar je našel v kleti med paj-eevino stekleničko žganja. Bil je tega odkritja tako vesel, da jc zavriskal na ves glas in jmj-skočil visoko od tal. Pri tem pa mu je steklenica padla iz rok in se ubila. »Žlahtna« pija-čica se je razlila po tleh. Očka Pokljukar je bil na vso moč jMitrt zaradi te nesreče, ker ljubi žganje nad vse, Grdo preklinjajoč je od-lilačal iz kleli... Inkrat je smuknila iz neke luknje majhna miška. Ko je zagledala lužo na tleh, se je spomnila, da je hudo žejna, ker se je bila malo prej najedla dobrega sira. Privoščila si je zato nekaj kapljic tiste »vode« in smuknila nazaj v luknjo. Čez nekaj časa so jo znova obšle skomine po »dišeči« inlakuži. Skočila je iz luknje in srknila še par kapljic politega žganja. — »Miri!« je rekla, si zadovoljno obrisala brčice, se blaženo potrepljala jmi trebuščku in smuknila nazaj v skrivališče. Pa je ni dolgo strpelo v temni luknji. Čedalje boljše se ji je zdela pijana, Stekla je še v tret jič k njej in se ga jx>šteno nasrkala. Toda zdaj ni šla več nazaj v svoje domovanje. Skočila je na siar zaboj sredi kleti, sedla na zadnji nožici, si junaško zavihala brčice in zakričala: »No, zdaj mi pn le dajte sem tisto mnčko!« Staro muco je ropotnnje pijane miške prebudilo iz spanju. V trenutku je bila v kleti. Tako dolgo ne bo Skozi imenitno urejeni mestni drevored korakata dva revna dečku. Molče korakata in se držita za roke. Z neba padajo težke dežne kaplje, pomešane s snežinkami. Oba sta že premočena do kože. Da bi se vsaj malo zavarovala pred dežjem in snežinakini, hodita tesno ob neblih dreves. Pa ne pomaga dosti Tudi v preltiknjunih čevljih jima žofota voda. Tako hodita, žalostno hodita — neznano kam. Nikogar nimatu nn vsem božjem svetu, da bi se k njemu zatekla in mu potožila svoje gorje. Mlajši beraček vzdihpe: »Tako sem lačen!« »Ne morem pomagati,« odgovori s pridušenim glasom starejši bratec in ga žalostno jx>-gleda, »Ali misliš, da jaz nisem?« • Nekje na koncu drevoreda je velik ribnik in ob njem lesena utu zu labode. Pod to uto sedeta beračka V tem trenutku se približa jezeru z druge strani dobro rejen gospod, držeč za roko majhnega, lepo oblečenega dečka Deček dr/i v levici velik kos maslenega kruha. Beračka se prestrašita in se skrijeta za uto, da bi ju pri-šleca ne opazila Plašno kukata izza ute in čakata, da odideta neznanca mimo. Očka in njegov sinko pa obstaneta ne daleč od njiju pri jezeru, v katerem ponosno plavajo veliki labodi. »No, ali ne boš jedel kruha?« vpraša očka ljubeče svojega sina. Sinko vtakne konec j>ognče v usta, pa se nakremži in zabrusi odgrizeni košček iz ust: »Ne maram!« »Zakaj ne?« ga skrbno vpraša očka. »Zato, ker ni rozin in orehov v pogači!« se odreže sinko. » Tako je suha, da se mi kar drobi v listih.« »No. zaradi tega se ti ni treba cmeriti,« pa pokara očka. »Potrpi! Ko se vrneva dom<^- ti mama odreže kos medene potice« j „Perilo se suši na soncu ..." Perice pravijo, da se perilo suši na soncu. Če bi bilo to res, bi morale perice splezati po lestvi na sonce in tam obesiti perilo, kakor nam kože prizorček, ki ga je narisal Alojzij B a b n i k , dijak IV. razr. real. gimn. v Ljubljani. .M Miška, vsa omotena od »dobre pijače« ni vedela, kaj naj stori. Iskala je poti v svoj domek, pa je n i našla. Mucu se je obliznilu okrog ust in urno segla po pijani miški, še trenutek — in junaštva mule miške je bilo za zmerom konec. dobro na svetu ... Sinko je potolužen. Tedaj se očku nečesa domisli in reče: »Veš kaj? Če ne maraš pogače, jo vrzi labodom!« »I'a zakaj bi jo inoral dati labodom?« Očka ga pouči: »Zato, ker moraš imeti usmiljenje do živali.« »Saj one meni tudi nič ne dajo!« se odreže sinko. Očka se razjezi, vzame sinku pogačo iz rok in jo vrže. Pogača pa ne pade v vodo, ampak na breg. »Kadar bodo lačni, jo bodo že našli,« reče in pristavi: »Zdaj pa domov!« Ko sta že daleč, skočita beračka izza svojega skrivališča. »Hitro, da je ne vzamejo labodi!« zasope starejši. Že sta pri jwgači. Starejši se zlekne na trebuh in stegne roko po jx>gaei. Srečno jo u jame v zadnjem trenutku; že so labodje plavali proti njej... Pogača je bila vsa premočena. Beračka se ne menita za to. Tako sta lačna, da bi krom-pirjeve olupke jedla, če bi jih imela, »Pojdiva nazuj k uti!« veli starejši svojemu bratcu. Žarečih lic mu sledi mlajši bratec. Ko sta spet lc|>o na suhem pod uto, prelomi varejši beraček pogačo na dva delu. Večji kos ponudi bratcu, manjšega obdrži zase. Ko si za silo utešita glad, vstaneta in odideta dalje. Sam Bog ve. odkod sta prišla, sam Bog ve, kam ju spet vodi pot. Ljudje ju srečujejo zdaj tod, zdaj tam — a nihče jima niti prijaznega pogleda ne privošči. Jaz pa vem, dobro vem, kakor bi mi bil sam Bog šepnil na uho: Tako dolgo, dokler se ju ne bo nihče usmilil, toko dolgo, dokler jima nihče ne bo ponudil toplega zavetja, tako dolgo ne bo dobro na svetu. „Ura teče ..." Kako čudno bi bilo, če bi ure v resnici po cesti tekle, vidimo na sliki, ki jo je napravil Alojzij Babnik, dijak IV. razr, real. gimnazije v Ljubljani, Mati je v zemlji zakopana, oče na vislicah visi, sin pa po svetu hodi in ljudi moti? •on;a 'pzojS 'cjjj. Bila le deklica . .. Bila je deklica, lu se nikoli ni hotela pošteno umiti. Raje je umazana hodita okrog. Kadar je zjutraj vstala in jo je mati napodila k umivalniku, se je cmergala na ves glas. In ko ji je mati z mokro brisačo obrisala obra«, se je držala tako obujmo, kakor da bi morala trpeti najhujše muke tega sveta. Nekega dne se je deklica spet drla na vsa usta in si je z jezikom skrbno kzala gobček, tačice in jo odvedla v izbo, kjer ie na stolu sedela domača mačka. Pravkar se je bila prebudila iz lepih sanj in se je z jezikom skrbno lizala gobček, tačice in vse telo. Kjerkoli je bila njena dlaka razmršena, si jo je s tačico lepo pogladila. »Ali vidiš,« je rekia mati, »kako snažna ie mačka! Ko zleze s 6vojega ležišča, se umije. Na sebi ne trpi najmanjše nesnage. Ali te ni nič sram pred njo? Mačka je žival, pa tako skrbi za snago. Ti SI pa človeško bitje, ki ga je ustvaril Bog, pa se tako vode bojišl Najraje b« umazana kot dimnikar hodila okrog , , .« Zanikrno hčerko je res postalo sram, ko je videla, kako skrbno si muca snaži telo. To je bolj zaleglo kot vse materine karajoče besede in niena šiba. Poslej je kar tekmovala z muco, kdo izmed njiju bo bolj marljiv pri umivanju. MLADA NJIVA Zvezdica Zvezdica svetla na nebu miglji, kakor briljnnt se leskeče, in ob pogledu na njo iz sred želje privro mi goreče: O, da bi duša kristalna tako kakor ta zvezdica bila, zmeraj svetila se kakor zlato, bleska nikdar izgubila! Da ne premami nobena je stvar, ki le trenutno se sveti: zvezdica, bodi za vzgled mi vsekdar, zmeraj tak jasno mi sveti! Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi. Lis ak in pečenka Tatinski lisjak, prekanjena zver prišel je pod noč na dvorišče; ne najde ne goske ne račke nikjer — zaman že dve nri ju išče. »Le čakaj, le čakaj me, zviti lisjak!« kmet misli si, ko ga zapazi. »Ob sončnem zatonu, ko legel bo mrak, spet semkaj, grdun, se priplazi! Nocoj te bo čakala mastna pečenka, katero pripravim ti sam; za zmeraj ti sreča tatinska odklenka: zastrupljeno piško ti dam .,.« Priplazi lisjak se res tiho na vrt, od daleč cede se mu sline; ne ve, da pečenka prinaša mu smrt: poje jo —in kmalu pogine. Radmirski. Naš dan Grenka ura trepetanja, trpkega pričakovanja, nam je zdaj vsak dan, vsak dan. Daljna groza v duše lega, smrtni dih nam v misli sega, pesem kraka kakor vran. V dalji — tam bobne topovi... Niso naši več domovi radostni, kot prejšnje dni. Kaj nam bo polnoč prinesla, knm. o kam nas bo zanesla? Dalja kakor grob molči... Marija Pučko, Ljubljana Stric in kanon. Stric pripoveduje sosedu: »Jaz se vsak dan po kosilu udobno zleknem po zofi in zaspim kot kanon « Tonček ga začudeno vpraša: »Stric, ali tudi kanoni na zofi ležijo?« Malčkova čudovita dogodivščina Matiček ni bil hudoben fant, a vendar je delal svoji materi mnogo skrbi in jeze. Bil je debelušast fant, izredno živahne narave. Ker je hotel v»e videti in vse oblezti, je raztrgal mnogo hlač in srajc. Mati mu je naredila velik predpasnik, da bi nekoliko ščitil obleko. Toda Matiček ni prav nič maral za predpasnik, preveč pa je oviral, kadar se je igral Kakor hitro ni bilo v bližini skrbnega očeta, je snel sitni predpasnik. Previdno je še pogledal na vse strani, potlej pa je ročno splezal čez železna vrtna vrata in stekel na polja in livade. Nekega dne je spet neopaženo smuknil iz hiše. Splezal je če? železna vrata, toda smola mu je oila za petami Ko je hotel skočiti z druge strani na tla, je zaslišal čuden glas- rsk! To so bile njegove hlače. Matiček je neprijetno začutil, kako je veter zažvižgal skozi luknjo Zakril je luknjo z roko. da ne bi ljud je videli, kako moli rob njegove bele srajce izza hlač. Kako vesel bi bil zdaj, če bi imel na sebi svoj r javi predpasnik! V strahu, da ne bi prišla njegova mati in opazila njegovo nerodnost, je stekel čez travnik Nato je zdirjal skozi velik, temen gozd in se nenadoma znašel pced globokim črnim jarkom če/ katerejra se je spenjal most. V globeli sta tekli dve beli progi druga f>oleg druge — bila sta cesta in železnica In res je Matiček v tem trenutku zaslišal za seboj naporno sopihanje. Bil je vlak. Matiček je kričal kakor nor: »lin, kako se kadi!« Še nikoli ni videl take pošasti. Ves navdušen je vrgel svojo čepico v zrak. Čepica pa je zletela na dim. ki se je vil iz lokomotive, in dim jo ie zanesel visoko v zrak. In glej Čudo, ko je vlak privozil pod most. je dim tudi Matička zajel in ga oflnesel visoko pod nebo. Ko se je zavedel, je sedel na okroglem oblaku sivega dima. Začel je kričati nn vse grlo: »Mamica, jx>glej' Letim! Letim!« Oblak ga je zanašal zmeraj više, zmeraj više .. Matiček jc letel nad zelenim gozdom. Od zgoraj dol so bila drevesa videti kot zelj-nate glave nn njivi Tudi lovska hiša in mlin poleg gozda sta bila tako maihna, da bi se Matiček lahko z njima igral Ko je čez nekaj časa pogledal navzgor, je kar zatulil od samega veselja Z oblakom sta priplavala tik do visokega gradu v oblakih. Zidovi so bili tako veliki, da jim Matiček ni videl do vrha Svetili so se, kakor bi bili iz samega srebra in zlata. Oblak, na katerem je priplaval Matiček, se je ustavil ob vratih gradu v oblakih Mn-tiček je skočil z njega in stekel skozi odprta vrata. Ker ni nikogar opazil, je stekel dalje, na mehko trato oblakov. Svojih korakov niti slišal ni, tako mehka je bila preproga pod njim. Okoli trate so stale velike hiše iz oblakov. Majale so se knkor drevesa v vetru in se vendar niso prevrnile. Joj, kako lejio bi se v njih gugal! — je pomislil Matiček, že je nameril svoj korak proti najbližji hiši, ko ga je nekaj jKicukalo za nos. Kdo se ie bi ustrašil? »Ilo. ho,« se je od srca zasmejal droben možieelj Oblaček »llo, ho, ali si se ustrašil!« Možieelj se je od smeha kar valjal po mehki preprogi iz oblakov Ko sc je nekoliko opomogel, je Matičku prijazno razložil: »Tu v naši deželi, ki ji pravimo Oblako-nija. ne slišimo škripanja čevljev, ker co oblaki premehki.« Tedaj se je domislil, da tega fanta niti ne pozna, pn mu tako zaupno razlaga skrivnosti svoje domovine. Zresnil se je in strogo vprašal: »Kdo pa si prav za prav. debelušček, in kako ti je ime? In kaj. iščeš v naši deželi Oblakoniji?« »Matiček sem,« je jx>nosno odgovoril Matiček in pozorno premeril možiclja od nog do glave. Možičck je nosil obleko iz samih rosnili kapelj, ki se je bliščnla v soncu kol demnnti če se je le za ped premaknil. Na prijaznem obrazu je v vetrn vihrala dolga brada, ki je bila trikrat daljša od možiclja in se je vlekia kakor vlečka na oblekah naših starih mater Možieelj je bržkone moral nazarensko spoštovati svojo brado, kr.jsti spletel s; jo je v tri lepe kite. ki jih je vse prepletel z lepimi rdečimi in modrimi pentljami »Pa si res lep!« je priznal Matiček »Kajne! Oblački smo sploh zali, to priznavajo celo naši tovariši sončni žarki, ki od same bahavosti ne vedo kaj bi f>očeli. Toda ljubi moj debelušček — hotel sem reči Matiček — vprašal ihal v hišici. »llu, knko se hišica ziblje,« se je prestrašil Matiček. »Ali se res ne bo prevrnila?« je hotel vedeti. Možieelj se je zasmejal: »Kaj ti pade v glavo! Hišica se vendar ne more prevrniti, saj ni zidana iz kamenja.« V hišici so bili skoraj /e' vsi Oblački. Ko so zagledali Matička, kako se drži z obema rokama /a luknjo v hlačah in kako ga veter premetava sem in tja. bi bili kmalu popokali od smeha. Ni čuda saj je bil res od sile smeren. ko je Široko koračni po hišici, da ga ne bi žvižgajoči veter odnesel. Grozno se je razjezil nad nesramnostjo porednih možicljev. Zgrabil je prvega, ki se je režal na vse grlo, da so mu od samega smeha lile debele solze iz oci, za brado. Dvignil ga je visoko v zrak in ga treščil na tla, da je možici jeva obleka iz rosnih kapelj žvenkljala kakor tisoč srebrnih zvončkov. »Joj, kako jc močan,« so se začudili mo-žicl.ii in se niso upali več smejati. • •ie.,h.'.'? ,štiri' Moži(,'ji so se'spravili na de- lo ludi Matiček jim je vneto pomagal. Iz kota so privlekli sod za dež in ga zavalili v srebrno rešeto ki je zijalo v odprtini srede vremenske hišice, Odprli so pipo in iz soda je začelo liti, kakor bi se utrgal oblak. Ljudje na zemlji so hvaležno sklenili roke k molitvi: »Bog bodi zahvaljen, dežuje! Potreben je bil, tale dežek Saj je zemlja kar zijala od vročine!« Oblački pa so sPj prijeli za roke in zarajali okoli soda Veter je divjal kakor burja in preme-Javal moziclje, da so z Matičkom vred plesali kakor nori v kolobarju gor in dol. sein in tja Dolgo so plesali, da se je Matičku že poSteno vrtelo v glavi. Tedaj je veter nenadoma prenehal pihali in Matiček je ves omolen priletel na sre- brno rešeto. Ni dosti manjkalo, pa bi bil Matiček preluknjal kakor pajčevino tenko rešeto. V zadnjem hipu so ga rešili moživlji, ki so ga potegnili na suho. »Moj Bog,« je vzdihnil star možieelj, »kakšna nesreča bi se bila lahko pripetila! Namesto pohlevnega dežja bi se kmalu vlila prava ploha na zemljo.« Matiček je zajokal od samega strahu, ko je pomislil, kako bi lahko priletel na zemljo in si razbil brihtno glavico ob kakšnem grdem kamnu. Oblački so ga tolažili, kakor so vedeli in znali Oblekli so ga v lesketajoče se novo obleko iz rosnih kapelj. Silili so vanj, naj bi ostal za vedno pri njih in jim pomagal pri delu. Toda Matiček je žalostno odkimal in rekel: »Če bi še enkrat padel v srebrno rešeto, bi se gotovo pretrgalo. Pojdem raje domov, da ne bo plohe < Možicelji so priznali, da ima prav. Posadili so ga na majhen bel oblaček in se od njega prisrčno poslovili. Bili so zelo žalostni, ker jih je zapuščal. »Glej, da nas prideš še kdaj obiskat,« so mu naročali. »Seveda pridem,« je obljubil Matiček, »kadar bom mamici spet ušel!« Oblaček se je ustavil nad dimnikom domače hiše. Matiček se mu je lepo zahvalil in splezal po dimniku navzdol v kuhinjo. Lahko mislite, kako se je prestrašila uboga mama, ko je Matiček več črn in zamazan prilezel iz dimnika. »Za božjo voljo,« je zavpila vsa»- v strahu, »kje si pa bil? Kaj si iskal v dimniku? Si hotel izmakniti klobaso?« Strogo ga je pogledala. »Iz Oblakonije sein prišel,« je užaljeno pojasnil Matiček, ki ni mogel razumeti, da mama tako ■slabo misli o njem. »Poglej, možiclji Oblački so mi podariti obleko iz rosnih kapljic.« Toda. jej, prejoj, obleka iz rosnih kapljic je gotovo obvisela v dimniku. Matiček je imel na sebi samo zamazane hlače, v katerih je zijala široka luknja .. Nič ni pomagalo, da jo je hitro skril z roko. Z grozo je opazil, da jo je mati že zagledala. Nič ni rekla, samo prijela ga je za roko in ga odvedla v izbo. Tam je šiba pela svojo žalostno pesem, tako žalostno, da je Matiček za zmeraj napravil križ čez čudovito deželo Oblakonijo. Tudi z velikim rjavim predpasnikom se je počasi spopri-jazuil. Sedanja Varšava Boji za Varšavo so bili hudi, zato tudi mestu ni bilo prizanešeno. Danes je Varšava le še bivša prestolnica, le senca tega, kar je bila pred dobrim letom. Glavni kolodvor zopet raste. Malo pred izbruhom vojne ga je močno uničil požar, zato letalci niso vmeli posebnih opravkov z njim, pač pa je strašno razdejana bližnja ulica Marszalkow-ska (maršalova ulica). Ta nekdanja veličastna varšavska cesta nosi neštevilne sledove prejetih udarcev. Za časa bojev za Varšavo je bil popolnoma razbit in požgan tudi poljski narodni simbol, stari kraljevski grad. Mnogo cerkva je bilo zravnanih z zemljo, mnoge druge so hudo poškodovane. V varšavski škofiji je živelo 1,600.000 katoličanov, za dušno pastirstvo je skrbelo v mestu 680 duhovnikov. Nepoškodovanih je ostalo 210 cerkva. Če hočemo [»dati splošen vtis o sedanji Varšavi, moramo pač reči, da je en sam kup razvalin in je le v malem sposobna za bivanje. Res so že odpravili mnogo podrtij in razvalin, toda niesto je veliko in se še vse to zelo slabo pozna. V glavnem TEHNIKA Rezanje s plamenom Varenje je prineslo mnogo preobratov povsod tam, kjer imajo opraviti s kovinami, posebno z železom, pa najsi bo to v gradnji strojev, avtomobilov, ladij itd., eli pri zidanju j>oslopij, kjer se v zvezi z betonom uporablja železo za armiranje. Obenem z varenjem se je razširilo tudi rezanje s plamenom (avtogeno rezanje). Avto-geno rezanje kovin se vrši na ta način, da se materijal s primernim gorilnikom najprej segreje na približno 1100° C, potem pa se ognju doda kisik, s pomočjo katerega razgreto železo izgoreva, obenem pa ga struja izpihuje iz naslajajoče špranje. Z gorilnikom za rezanje se z lahkoto režejo ravni robovi, pa tudi najrazličnejši okrogli in zaviti liki. Rezi, ki jih dobimo, so jx>navadi pokončni. Lahko pa gorilnik nastavimo tako, da odreže predmet poševno do 50° z ozirom na površino, kar je važno za robove, ki se pozneje varijo. Rezanje s plamenom je mogoče samo pri takih materijalih, pri katerih je temperatura taljenja višja od temperature, pri kateri materijal izgoreva in pri kateri je temperatura, pri kateri se snov tali, nižja od temperature, ki je potrebna, da se stalijo nastajajoči oksidi. Ce bi bila namreč talilna temperatura oksidov višja od talilne temperature kovine, kakor je to pri aluminiju, bi oksidi preprečili, da bi se snov prežgala. Isto se dogaja pri nekaterih vrstah manganovega jekla. Za dobro rezanje s plamenom je potreben zelo čist kisik (po možnosti 99% in čez). Vsak nezaželjeni dodatek vpliva na brzino rezanja in na ličnost odreza. Poleg kisika rabimo seveda plin, ki gori, recimo: acetilen, svetilni plin, vodik ali podobno. Lahko se uporabljajo tudi tekoča goriva, kakor bencol, seveda moramo imeti za taka goriva nalašč za to izdelane gorilnike. Na rezanje samo različni plini ne vplivajo veliko. Ravno tako ni velike razlike, če uporabljamo plin iz jeklenk, ali pa plin, ki si ga f>osebej pripravljamo, ob predpostavki, da je plin, ki ga posebej pripravljamo, dovolj očiščen. Za ceno rezanja je predvsem merodaj-na cena kisika. Plina za segrevanje se namreč sorazmerno malo |x>rabi. Gorilci, ki se uj»orabljajo za rezanje, so lični. Najbolj razširjeni so gorilci. ki so tako izdelani, da izteče gorilni plin sredi gorilca, kisik pa izhaja iz obročaste odprtine, ki se nahaja okol in okoli srednje odprtine za iztok gorilnega plina. Za velike debeline jemljemo često gorilce, pri katerih se kisik za izgorevanje pločevine posebej dovaja. Kar se tiče posa-meznih gorilcev, se je najbolje, tako glede velikosti gorilca kakor glede predpisanega pritiska plina držati navodil tvrdke, ki je gorilec izdelala. Z večjimi gorilci, kakor so predpisani za določeno debelino, se namreč hitrost rezanja ne poveča bistveno. S pravilnim rezanjem s plamenom je mogoče doseči precej točne odreže. Če imamo za rezanje šablono, po kateri vodimo gorivec, se da doseči pri debelini predmeta 25 mm odrez, pri katerem se rob oddal juje od začrtane vrednosti komaj za 0.3 mm na eno ali drugo stran. Pri rezanju brez šablon je točnost odvisna od tega, kako vešč je delavec, ki opravlja gorilnik; računamo lahko pri ročnem rezanju z napako od 0.7 do 2 mm. Hitrost rezanja s plamenom je odvisna od debeline pločevine, ki jo režemo. Petmilimeter-sko pločevino prerežemo v eni uri v dolžino 26 m, pri čemer napravimo 2 mm širok rez. Pri pločevini debeline 100 mm pa napravimo v eni uri komaj 7.5 m dolg in okoli 4 mm širok rez. Danes se rezanje s plamenom zelo veliko uporablja posebno tam, kjer se režejo večje debeline in kjer se izrezujejo predmeti v različnih krivuljah, kakor v gradnji električnih generatorjih, turbin itd. Rezanje s plamenom se rabi tudi, da se olajša obdelava različnih kovanih kosov, tako se veliko prihrani na času, prihrani pa se tudi veliko dela na težkih obdelovalnih strojih. izgleda mesto še vedno tako, kakor je bilo tik po vojni. Po končani vojni so se morali vreči pač na druge najnujnejše in neobhodne posle. Najprej so morali popraviti plinske vode. Za časa bombardiranja so bili na 380 krajih poško-dovani. Potem so popravili najvažnejše ceste in ulice za tramvaj in avtobus, ki že zopet poslujeta, v zmanjšanem obsegu seveda. Hitro so morali popraviti vodovodne cevi in aparate za čiščenje dragocene tekočine — pitne vclde. Pod ruševinami še brez dvoma leže mrtva trupla. Odstranjujejo jih počasi, kakor popravljajo poslopja. Večina poslopij je tako razdejanih in podrtih, da sploh niso več sposobna za p>opravilo. Med ruševinami rastejo zelišča s travo f>omešana, pravcati vrtovi nastajajo v mestu in mu dajejo čisto nov videz. Varšava ni več prestolnica. Vedno manjša postaja. Velik del svoje nekdanje veličine je morala odstopiti Krakovu. V mrtvo skupino hiš in zidovja se je polagoma začelo povračati življenje. Pridne roke so , že popravile izložbena okna. V njih že zopet vidiš kravate, ženske jopiče in — to je znak časa — velike količine lopat, sekir, motik, žrebljev ... Življenjska borba je težka. Premagala je žalost nad tem, kar je zgubljenega, zavrgla je pogubne upe.. Dvorano nekega poškodovanega gledališča so preuredili v kavarno. Imenujejo jo kavarna »Umetnost«. V tej kavarni namreč strežejo sami nekdanji (sedaj brezposelni) gledališki igralci. Prav blizu v neki drugi kavarni ti postrežejo sami nekdanji baroni in baronice, ki so si rešili golo življenje. Mnogi gostje poljubljajo roko plemenitim damam, ki jim strežejo. V mestu je tudi mnogo plesa in godbe. Program se vsak dan spreminja, znak, da ni pomanjkanja renomiranih artistov. Ne, ni pomanjkanja, le brezposelni so mnogi. Povsod naletiš na neizmerno revščino. Mnogi so izgubili svoje ognjišče. Senca pobitosti in bede jim sije z oči. Kdor ne najde zaposlitve v Varšavi, lahko gre v Nemčijo, kjer potrebujejo delavcev na deželi in v tovarnah. Veliki razglasi v poljščini vsebujejo pogoje za delo v Nemčiji in dajejo vsa potrebna navodila. S stanovanjskem vprašanjem si morajo varšavski prebivalci zelo beliti glave. Bombe so uničile nešteto hiš. Uničeno je tudi pohištvo, obleka, zaloge. Večina si je rešila le golo življenje. Kje naj stanujejo? Vsa razpoložljiva stanovanja so bila hitro oddana. Preostali so šli v kleti, kjer čakajo, da bodo popravljena ostala stanovanja, v kolikor se bodo dala sploh popraviti. Prav tako trpi tudi gospodarsko življenje. Mnogo nam pove že sam telefonski imenik. Prej je obsegal 466 strani, sedaj pa le 71. Na križiščih urejajo promet signalne luči. Prebivalstvo se jih je že dobro privadilo. Kolikor je treba, so vedno na razpolago poljski orožniki, da ljudstvo poučijo o novem redu. V Varšavi vidiš še neko posebno prometno sredstvo: tricikelj ali tro-kolo. Na njem je mesto za dva. Eden sedi na kolesu, kot navadno pri kolesih in ga poganja, za drugega pa je mesto spredaj nad tretjim kolesom, kakor vidimo včasih tudi v Ljubljani, samo da pri nas ne prevažajo ljudi, ampak knjige, razne izdelke m podobno. Omenjena trokolesa so zelo hitra. Ker v današnjih časih primanjkuje bencina, so prav primerno sredstvo za prevoz ne samo prtljage, ampak tudi ljudi. Nič ni strahu pred izrabljanjem z visokimi cenami. Oblasti jih določijo in nadzirajo. Prečne ulice, ki sekajo Marsalkowsko ulico in vodijo proti staremu mestu so zaprte. Kakih 100 metrov od te ceste so vse zagrajene z zidom. Za zidom je »zabranjen prostor«. Iz higienskih ozirov je prepovedan vstop v ta prostor. Ker pa je notri tudi deset katoliških cerkva, ga niso popolnoma zaprli. Nekaj svobodnih prehodov z velikimi napisi te opozarja, da je v tem prepovedanem prostoru bivališče Judov, varšavski gheto. 200.000 Judov živi v varšavskem ghetu. Z begunci iz drugih mest, zlasti Krakova, so narasli morda na 300.000. Čakajo na povelje za odhod v »obljubljeno deželo«. Granate ta Anglijo. Top na tračnicah v pripravljenosti. V majhnih vozičkih dovaiajn naboje k topu. Napoleon je bil Grk? K položaju na Daljnem vzhodn. — Anthony Eden, angleški zunanji minister. — Macuoka, japonski zunanji minister. — Geueral Marshal, načelnik generalnega štaba Zedinjehili držav. Rtič Dobre nade postaja zopet važen Petstoletna morska pot v Indijo Nobena vojaška in trgovska pot v zgodovini ni prizadevala narodom toliko skrbi, kot morska pot v Indijo, cesta, ki vodi k neizčrpnim indijskim bogastvom. V Indiji vodi tudi su-hozemska pot preko divjega vzhoda, toda ta pot ie silno težavna in nevarna. Zato so že od nekdaj stremeli, kako bi prišli v Indiio po morju. Ta želja je vodila Krištofa Kolumba, ki sicer ni prišel v Indi jo, pač pa je odkril Ameriko. Stremljenje po Indiji je gnalo Portugalca Bartolomeja Diaza, ki je odkril najjužnejšo točko afriške celine, rtič Dobre nade. Diaz je rtič Dobre nade odkril, prvi pa ga je objadral s svojo trijamborko Diazov rojak Vasco da Gama. Več kot tristo let je bila Vasco da Garaa-sova pot edina morska pot v Indijo Angleži so zasedli vse važnejše točke ob obalah te poti. To je trajalo vse do takrat, ko je bil odprt Sueški prekop. Pot okrog Afrike je postala pozabljena. Le redko je vozila okoli Afrike kaka ladja, ki ni hotela plačati dragih pristojbin za pot skozi Sueški prekop, ali se ni hotela prikazati v bližini pristaniških policijskh oblasti v Adenu, Port Saidu, Suezu ali Aleksandriji. Ze od junija letošnjega leta pa je zopet vse drugače. Takoj po vstopu Italije v vojno, ko je postalo tudi Sredozemsko morje bojno pozori- šče, se je zmanjšal promet na poti Aden Sueški prekop — Gibraltar za tri četrtine. Angleži so sedaj zopet raje preusmerili promet med angleškim otočjem in indijo ter vzhodno Azijo na stari pozabljeni pomorski poti okrog Afrike mimo rtiča Dobre nade. Če se bo Italijanom in Nemcem posrečilo zavzeti Egipt, bodo Angležem za stalno odvzeli ključe od sredo- llalijanskc čete v pripravljenosti za odhod na egiptovsko bojišče. zemske in sueške poti in bodo morale ladje pod angleško ter verjetno tudi amerikansko zastavo za stalno voziti okrog Afrike. Trnjeva pot okrog Azije Ko so pred 71 leti izročili prometu Sueški prekop, so se oddahnili vsi trgovski in pomorski krogi. Ne samo, da so z novo potjo mnogo prihranili na času — danes vozi tovorna ladja od Colomba na otoku Cejlonu do Marseillea 14 dni, od Bombaja do Londona 18 dni, dočim traja pot z isto ladjo okrog rtiča Dobre nade 6 do 7 tednov — in na prevoznih stroških, temveč je bil olajšan promet tudi s tem, ker so bile ladje rešene mučne in raznih nevarnosti polne vožnje okrog Afrike. Dvakrat so morale ladje na poti Vasca da Gama pluti preko ekvatorja skozi izredno nemirno morje, kar je bilo zlasti v času starih jadrnic zelo nevarno. Vzdolž ob afriški obali je malo globokih pristanišč. Velike so težave s preskrbo kurjave in pitne vode med potjo, pesek in koralne čeri otežujejo pristajanje. Če viharji več ne morejo modernim parnikom do živega, prevozne družbe s skrbjo gledajo, kako bodo pireskrbovale ladje s premogom. Od Anglije krene ladja, če gre po stopinjah Vasca da Gamasa, ob francoski, španski in. portugalski obali proti Afriki. Tam zavije proti Kap Veruu, kjer leži najve jc afriško pri-glavno mesto francoske Senegalije, nam že dobro znani Dakar. Ko ladja nadaljuje pot proti jugu, ima na levi strani ob plitvi, peščeni obali manjša, bolj slaba pristanišča: Abidžan na Zlati obali, Lagos v Nigeriji, prista- nišča v Kamerunu, Portugalski Angoli in angleški (prej nemški) jugozahodni Afriki. Ladja lahko pristane tudi na angleških otokih Ascen- sion in na otoku sv. Helene. Potem pa pride mogočno moderno pristanišče na rtiču Dobre nade tik ob vznožju južno afriških gora. Na vzhodni afriški obali je pot že ugodnejša. Portugalska vzhodna Afrika in francoski Madagaskar nudita ladjam dovolj pristanišč. Tako je tudi naprej vse gori do Rdečega morja. Sedaj pa je naša ladja že v Indijskem oceanu, kjer gospodari angleško brodovje. Na jugu angleške Indije je Kap Comorin z mogočnim pristaniščem Trivandrum. Odtod ni več daleč v velika indijska pristanišča v Bombaju in Modrasu... Po tej poti se je vozil v Indijo Vasco da Gama, danes pa jo zopet uporabljajo angleške trgovske ladje v dolgih konvojih. Kai vse se bo še ponovilo? Amerika je dovolila izvoz lovskih letal »Air-Cobra« Iz Newyorka poročajo, da je ameriška vlada dovolila izvažati na Angleško najnovejši tip ameriških lovskih letal, ki jih sedaj uporabljajo v ameriški vojski. Letalo je tipa »Air-Cobra«. Razvija hitrost 400 milj na uro. Oboroženo ie s štirimi strojnicami in enim topoin. Dva grška časopisa sta pred kratkim zopet načela staro sporno vprašanje, ali je bil Napoleon grškega pokolenja ali ne. Dejstvo je, da je neki grški zgodovinar že davno dokazal, da se i.e okrog leta 1700 izselil iz Grčije neki Grk po imenu Ka-lomeros. Živel je v Maini v južni Grčiji, pa se je pozneje naselil na Korziki. Kaloineros bi se reklo po naše »dober dek. Ker je bila takrat Korzika italijansko-sardinska, je mož prestavil svoje ime v italijansko in se je odslej pisal Buona parte. Iz tega je naredil Napoleon francosko Bo-naparte. Nekateri trdijo, da je bil Napoleon pia-vnuk tega Kalomerosa. Grški pesnik Soutzos je napisal celo himno na »Korzičana iz Pelopone-za«. Drugo vprašanje je, če vse to v resnici tudi drži... 50.000 funtov za žensko glavo Jajonci so razpisali nagrado 50.000 funtov nagrade za tistega, ki so mu posreči prinesti živo ali mrtvo glavo kitajske vohunke miss Yang Hui-ming. Kitajci slave miss Yang kot Francozi Devico orleansko. Pred vojno je bila voditeljica kitajskega mladinskega gibanja. Ko je izbruhnila vojna med Kitajsko in .lajonsko, si je odrezala lase, oblekla moško obleko in tako se ji ie posrečilo prodreti v prve sovražne vrste ter prinašati kitajskemu poveljstvu važna sporočila in japonske vojaške skrivnosti. Tisočem kitajskih vojakov je rešila življenje. Zato ni čudno, če Kitajci gledajo na to pvogumno dekle, ki ga Japonci še niso mogli dobiti, kot na svetniško junakinjo. Prav tako pa tudi ni čudno, če so razpisali Japonci tako visoko vsoto na njeno glavo. Angleški socialisti zatirajo komuniste Moskovski radio je sporočil iz Londona, da jc angleška vlada prepovedala izdajanje in razširjanje komunističnega dnevnika »Dailv \Vorker . Zanimivo je, da tega ni storila prejšnja konservativna vlada, temveč sedanja vlada, v kateri je zastopna angleška delavska stranka. — Neki hudomušne! je pristavil, da so se angleški socialisti odločili za ta korak po daljšem, razburljivih trenutkov polnem posvetovanju z mariborskimi so-drugi. Industrijski napredek Neki amerikanski inženir, ki je hodil po Sovjetiji kot turist, je med potovanjem obiskal večje število vzornih modernih sovjetskih tovarn. Pri obisku neke moderne hiperamerikanske tiskarne mu je obratni ravnatelj s ponosom razlagal, kako velik napredek je zadnje čase dosegla industrija v Sovjetski Rusiji. Med drugim mu je rekel tudi to: »Vidite, na tem stroju natisnemo v eni uri 800 plakatov, prihodnji mesec bomo prišli že na 1000 plakatov na uro, dočim smo pred enim letom v istem času lahko natisnili le 250 plakatov. To je industrijski napredek v Sovjetski Rusiji!« »Kakšne plakate pa tiskate?« vpraša amerikanski obiskovalec. »Kaj je napisurio na njih?t Ravnatelj mu je pokazal eneai od tisofev plakatov, ki jih je stroj že od jutra venomer bruhal iz sebe. Na tem plakatu je bilo napisano: »Pokvarje.i stroj.« Za dobro voljo Prevelika radovednost ni dobra »Slišal sem, da si prisostvoval boksarskemu dvoboju, ki je trajal samo eno minuto. Kako to, da je šampion tako hitro zmagal?« »Ne vem. Hitel sem v garderobo, da sem pravočasno dobil svoj plašč.« Popularnost V mesto je prišel filmski igralec. Mali Vinko je šel k njemu in ea prosil za podpis. Kar šest podpisov mu je mora! dati. »Toda čemu ti bo toliko mojih podpisov, fantek?« vpraša igralec 7. nasmeškom. »V šoli jih zamenjujemo,« pravi Vinko. '»Za Jest v»ših oodDisov dobim eneca Ilarrv Pielo-veaa.t Ne zamudite ugodnosti, ki se Vam ponuja! Banovin, kmetijsko-gospodinjska šola v Svečini. pri žolskih sestrah v Repnjah pri Ljubljani; 5. pri šolskih sestrah v Kranju; 6. pri Uršulinkah v Škof ji Loki; 7. pri ubožnih šolskih sestrah de Notre Dame v Št. Jerneju; 8. pri ubožnih šolskih sestrah de Notre Dame v Zireh nad Škofjo Loko. Prve tri šole 6o 10 mesečine, ostale pa 6 mesečne. Pogoji za sprejem in učni programi so podobni ornim banovinski.h šol, le da je pri šolah, katerih gospodinjski pouk traja 6amo 6 mesecev progi am znatno skrčen. Kmetijsko-gospodinjski tečaji Iz »Določil« za prireditev trimesečnih kmetij-efeo-gospodinjski h tečajev vidimo, da se tečaji vršijo v času od 1. septembra do 30. junija vsakega leta. V vsak tečaj 6e sprejme 16 do 24 kmečkih deklet, ki so stare najmanj 16 let in dostojnega obnašanja ter telesno in duševno zdrave. Za tečaj potreben inventar da kralj, banska uprava brezplačno na razpolago. Za tečaj lahko prosijo: kmetijske organizacije, krajevni šolski odbori, občina, župni ura- Reprodukeijo v treh barvali v bakrotisku znane, prelepe »Goriške Matlone« slikarja It. Debenjaka, boste dobili v dar s »Slovenčevim koledarjem«! Koledar bo zelo velike oblike, in sicer 23 X 30.5 cm, to jc skoraj polovica »Slov enca« in bo imel blizu 200 strani; toroj bo tudi po velikosti in obsegu in ne samo po vsebini, ki smo jo že večkrat objavili, prekašal druge tovrstno knjige. Bogate ilustracije bodo ponazarjalo domače dogodke, kakor tudi dogodke ki so sc in se še odigravajo v svetu in zlasti iz vojski, ki divjajo. Za naročnike »Slovenca« bo stal »Slovenfev koledar« le 10 dinarjev Vsa k naročnik i m a pravico naročiti le 1 izvod. Za vse nenaročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« pa bo koledar po 28 din izvod, kar jc v primeri z drugimi podobnimi knjigami na našem knjižnem treu izredno nizka cena. " Tiskali bomo lc toliko izvodov koledarja, kolikor bo prednaročil. Prednaročila bomo sprejemali do 1. novembra 1940 in zato prosimo, da nam naročilo vsak čimprej sporoči, ker sicer, ko ho koledar konec novembra oz. v začetku dccembra izšel, ne bomo mogli ustreči naknadnim naročilom. Koledar naročite po dopisnici ali v naših podružnicah ali pri naših zastopnikih najbolj enostavno pa po položnici, s katero plačujete naročnino in po kateri pošljite' poleg naročnine še 10 din več za koledar in na zadnjo stran srednjega dela položnico napišite, da pošiljate 10 din več za »Slovenfev koledar«. Kdor nanovo naroči »Slovenca« za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mcsoco ah »Domoljuba« za celo leto, lahko dobi »Slovenčev kolodar« tudi po 10 din. Pri naših podružnicah si lahko ogledate netiskan izvod knjiiio. ki nredstavlia velikost in obseg »Slovenčevega koledarja«. 1 lja Koledar bo izšel konec novembra oz. v prvih dneh decembra t. 1. Ne odlašajte, ampak takoj naročite koledar, kajti prepričani smo, da ho vsakomur kdor ga ne bo naročil, iai, zlasti potem, ko bo videl to lepo knjigo v rokah svojih zuancov. »SLOVENCEV KOLEDAR« Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 Pesmi za Vse svete »Blagor jim!« Pod tem naslovom v novem natisu in v lični žepni obliki so izšle razprodane, toda že splošno znane in priljubljene nagrobnice, katere je za moški zbor zložil Lovro Hafner in odobril knezoškofijski ordinariat. Prav je, da so te skladbe, ki jih je deset po številu, vnovič izšle, ker moški zbori jih radi pojo, vse imajo resen in slovesen značaj. Izredno lepo se spaja figuralni stavek s koralnim, prav to jim vtisne oni resno slovesni cerkveni pečat, kakršen pri nagrobnicah mora biti. Tekst je po veČini uporabljen iz pogrebnega dovenskega obredn ka. Moški zbori, na praznik Vseh svetnikov boste 3 temi nagrobnieami, ki ustrezajo cerkvenim predpisom, ki vzbujajo pobožnost m so v resnici prava molitev, najlepše počastili spomin vernih duš. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni in pri skladatelju v Preski. L. Slovenske ustanove za vzgojo kmečkih deklet Vsaka bodoča kmečka gospodinja bi morala imeti kmetijsko gospodinjsko šolo bavile moderno šolsko opremo poleg mnogih srednjih šol že tudi razne podeželske občine. Ker je podjetnost tvrdke Remec A Co. v blagor našemu največjemu zakiadu, naši mladini, jo toplo pozdravljamo in ji želimo čim več uspeha. di, prosvetna društva itd. Prošnjo za prireditev je treba vložiti preko okrajnega načelstva n,. kmetijski oddelek kraljevske banske uprave. Da bi se mogli ti tečaji prirejati sistematično m v krajih, ki so kmetijsk o-gospodinjske izobrazbe najbolj potrebni, določa banska uprava za veako leto v naprej, koliko teh tečajev se bo priredilo v posameznih okrajih in kateri okraji pridejo dotično 1 leto na vrsto. Sedaj deluje v Sloveniji na področju dravske banovine deset garnitur banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev, ki morejo prirediti letno 30 takih tečajev. Poleg kralj, banske uprave prirejajo gospodinjske tečaje na vasi tudi razne prosvetne in kulturne zveze. Kmetijsko-gospodinjske tečaje naj bi obiskovala predvsem kmečka dekleta, katerim gmotne razmere ne dopuščajo obisk kmetijsko-gospodinjskih šol. Kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole Daljna vreta kmetijsko - gospodinjskega šolstva so kmetijsko-gospodinjske šole. Tudi kmetijsk.o-«o-spod'njske nadaljevalne šole so predvsem namenjene onim odraslim kmečkim dekletom, ki ne morejo obiskovati stalnih kmetijsko gospodinjskih Pol. Kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole se morejo osnovati pri vsaki ljudski šoli, kjer je na razpolago primeren prostor, kvalificirana učna moč in zadostno število učenk. Obisk je neobvezen in brezplačen. Kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole lahko obiskujejo kmečka dekleta, ki so stara aaij«-manj 16 let. Pouk traja navadno od mes-ca novembra do marca dvakrat tedensko po 4 ure, skupaj največ 221 učnih ur. Vsako leto deluje v Sloveniji približno 55 kmetijsko-gospodinjskih nadaljevalnih šol. Ustanovljenih je pa seveda mnogo več, toda zaradti pomanjkanja kreditov ne morej delovati. Sedaj se bodo mogle ustanoviti nove kmetijsko-gospodinjske šole tudi v naiboli oddaljenih krajih, ker se je povečalo število učiteljic, ki imajo sposobnost ea vzgojo kmečke mlad:ne. Te dni je bil namreč zaključen strokovni tečaj za učiteljice kmetijsko-gospodinjskih nadaljevalnih šol, katerega je dovršilo nad 30 učiteljic. Tečaj je priredila kralj, banska uprava, ki z vsemi sredstvi širi in podpira poklicno izobrazbo med kmečko mladino. Kmetijsko-gospodinjski seminar Kot četrto vrsto kmetijsko-gospodinjskega "ol-stva je smatrati kmetijsko-gospodinjski seminar za vzgojo kmetijsko - gospodinjskih učiteljic. Seminar ima namen vzgojiti zadostno število učiteljic za poučevanje na kmetijsko-gospodinjskih šolah in tečajih. Kmetijsko-gospodinjski seminar imamo s;.mo eden, in sicer na Bokale ah pri Ljubljani. Seminar se je z letošnjim šolskim letom oreosnoval, tako da traja sedaj pouk na semiinariu 4 leta. Kandidatinje, ki žele biti sprejete v seminar, morajo imeti 4 gimnazije z malo maturo ali 4 meščanske šole z 4a-vršnim izpitom ter z odličnim ali vsaj s prav dobrim uspehom dovršeno celotelno kmetijsko-gospodinjsko šolo. Kmetijsko-gospodinjski seminar na Bckalcah pri Ljubljani je 6redišče vse izobrazbe učiteljic kmetijsko-gospodinjskih šol in tečajev. Tu se pro-učavajo vse novosti, ki spadajo v gosoodiinjeko s .roko, in prirejajo po večini vsi sestanki in zborovanja kmetijsko-gospodinjskih učiteljic. Kmetijsko-gospodinjskih šol imamo premalo Ker kmetijsko-gospodinjski tečaji in kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole dajejo le nepopolno gospodinjsko izobrazbo, odra. samo pripravljajo kmečka dekleta na obisk celoletnih kmetijsko-gospodinjskih šol se na noben način ne smemo zadovoljiti z današnj:m številom kmetijsko-gospodinjskih šol. Seveda se r>a morajo kmečki starši zavedati važnosti teh šol in če je le količkaj mogoče poslati 6voje hčerke v te šole, vsaj tiste, ki nameravajo ostati na kmetih in bodo nekoč vodile kmeč- da dobiva naše slovensko podjetje naročila na šolsko jjohištvo iz vseh krajev širom naše države. Slike predstavljajo nekaj vrst modernih šolskih klopi tvrdke Remec & Co. Izdelava v serijah omogoča take cene, da si bo lahko omislila moderno, higiensko klop tudi skromnejša vaška šola. Tako so si v zadnjem času na- V Sloveniji je bilo 1. 1931 z ozirom na poklic družinskega poglavarja 142.000 poljedelskih družin in 95.000 nepoljedelskih. To 6e pravi, da bi morali imeti v Sloveniji vsaj 142.000 izšolanih in vzgojenih gospodinj sposobnih za vodstvo kmečkih gospodinjstev. Poklic kmečke žene, gospodinje in matere se pogosto napačno tolmači in omalovažuje. Kmečka žena mora biti dobra, zvesta družica in pomočnica svojemu možu, biti mora skrbna, strokovno izobražena gospodinja ter kar je najvažnejše, biti mora dobra mati in vzgojiteljica svojih otrok. Mnogo ljudi pa še danes ima za zadostno izobrazbo, če se kmečko dekle po 'dovršeni ljudski šoli priuči dema pri materi za silo kuhati in šivati. Ti ljudje gotovo niso razmišljali v poslanstvu kmečke žene v družini, ki ni omejeno samo na ozek domač krog, ampak posega dalje v življenje naroda in države. Bodočnost naroda je odvisna od družine, ki je prva in najvažnejša celica vsakega naroda in vsake države. Kmetijsko-gospodinjska šola in seminar Marjanišča na Boknlcah pri Ljubljani. Da pa h« mogla kmečka žena in gospodinja vse te naloge prav in zadovoljivo rešiti ji je neobhodno potrebna temeljita splošnost in strokovna izobrazba. Tega dejstva se moraio zavedati kmečka dekleta sama, dalje kmečki starši in tudi tisti, ki jim je poverjena skrb za napredek in blagostanje našega naroda in države. Iz navadnega je razvidno, da so od vseh strokovnih šol prav gotovo najvažnejše one, ki so namenjene izobrazbi našega kmečkega stanu, pa naj bodo to kmetijske ali kmetijsko-gospodinjske šole, t. j. šole, k so namenjene izobrazbi Inaših kmečkih gospodinj. Kmetijsko-gospodinjsko šolstvo je pri nas sicer že lejx> razvito, vendar še od daleč ne toliko, da hi moglo zadostiti potrebam vsega kmečkega žen-6tiva. Naše kmetijsko-gospodinjsko šolstvo nima namena podati gojer.kam samo strokovno znanje in tehnično izvežbanost, ampak želi istočasno združevati tudi umsko izobrazbo kmečkega dekleta z vzgojo k močni kmečki osebnosti. Vrste kmetijsko-gospodinjskega šolstva V Sloveniji skrbe za izobrazbo kmečkega žen-stva sledeče ustanove: 1. kmetijsko-gospodinjske šole, 2. kmetijsko-gospodinjski tečaji, 3. kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole in 4. kmetijeko-go-spodinjeki seminar. Kmetijsko-gospodinjske šole Najstarejša kmetijsko-gospodinjska šola v Sloveniji je na Bckalcah pri Ljubljani, ki je tudi matica vsega kmetijsko-gospodinjskega šolstva. Vodijo jo šolske sestre. Zoleg te imamo še dve banovinski in sedem zasebnih kmetijsko-gospodinjskih šol. Banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli sta na Mali Loki na Dolenjskem in v Svečini na Štajerskem. Vsaka od teh dveh more sprejeti let okrog 40 do 45 deklet. Šola na Mali Lcki se prične vsako leto 15. novembra in traja do 15. oktobra, na Svečki,i pa v začetku decembra in traja do 31. oktobra naslednjega leta. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta, ki so stara najmanj 16 let, fiopolnoma zdrava in nravno neoporečna. Oskrbovalmina znaša 350 dinarjev na mesec. Kmečkim dekletom, ki zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati celoletne oskrbovalnine, podeljuje kralj, banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po premoženjskih razmerah. Zasebne kmetijsko-gospodinjske šole imamo: 1. Na Bokalcih pri Ljubljani, ki smo jo že omenili; 2. pri šolskih sestrah v Mariboru; 3. pri ubožnih šolskih sestrah de Notre Dame v Šmihelu; 4. Bunovinska kmetjsko gospodinjska šoia na Mali Loki. ka gospodinjstva in vzgajale nov rod, ki'bo k le., in delaven, kot je bil klen (n delaven nekdaj. Kmečke gospodarje pa prosimo naj pravilno cenijo in upoštevajo delo kmečke gospodinje in žene, ki jo je potrebno vriniti njenim gospodinjskim in materinskim nalogam. Na ta način bomo tudi omejili beg kmečkih deklet iz dežele v mesto, kjer se marsikatero dekle zgubi in propade. Sodobni higieniki zahtevajo, naj bo šolska klop taka, da se šolarju razvije hrbtenica normalno in da mu kri kroži pravilno, kar je predpogoj zdravja. Razen tega naj mu bo v vsej šolski dobi oko v pravi razdalji od pisalne deske. Tem zahtevam že desetletja ustrezajo inozemske klopi. Pri nas zasleduje lesna veleindustrija Remec & Co. v Kamniku vse novosti na področju šolskega pohištva in se je kljub nesigurnim razmeram odločila za izdelavo šolskih klopi v serijah. Serijska izdelava pohištva, t. j. izdelava v določeni, nespremenljivi obliki in v velikem številu, po tako nizkih cenah, kakršnih manj mehaniziran in na individualen okus navezan, zato cepljen obrat ne zmore, je v Jugoslaviji novost. Zato ni čuda, Oče Koren - 90 letnik Tako imenujemo daleč do Drave proti Ptuju znanega moža, Korena Mihaela, kmeta v Oerečji vasi pri Ptuju, ki je nedavno v krogu svojilf številnih potomcev obhajal tiho 111 skromno redek jubilej — 90 letnico življenja. Po božji Previdnosti nosi ta mož priimek Koren, kakor da naj bi že ime povedalo, da je on res prava korenina slovenskega kmeta, krščanskega moža, ki ga lahko s ponosom stavimo za zgled današnji kmečki mladini. Delo na svoji grudi in molitev v družini je bilo nad pol stoletja njegovo edino veselje, ker se je zavedal, da kjer ni molitve, ni blagoslova in pravega blagostanja. 10. julija 1850 pri Sv. Vidu pri Ptuju rojen, se je naš jubilant v 21 letu starosti priženil, kakor sam rad pripoveduje, z nekoliko goldinarji v žepu, k Filipovi Micki v Gerečjo vas, na takrat malo [Kisesfvo, ki sta ga z ženo kmalu dvignila v lepo kmetijo in si pridobila med vaščani ugled; žal, je ženo iztrgala smrt že pred 20 leti. Iz njune hiše se nihče ni vračal praznih rok, ako je potrkal na vrata proseč kakršne koli pomoči. Kdor koli je v Oerečji vasi, premožen ali reven, nujno fiotreboval zdravnika ali duhovnika, vsak je šel k očetu Korenu, ki je rad ustregel, imel je koleselj in iskre konje. Oče Koren je vidno deloval tudi v javnem življenju, saj je bil 24 let občinski odbornik, dalj časa v šolskem sosvetu in več let cerkveni ključar v svoji farni cerkvi na Hajdini. Značilno za tega korenjaka je tudi to, da prave bolezni še danes ne pozna, čil in krepak še danes prime za plug, če je treba. Kljub svojim devetim križem še vedno bere tednik »Slovenski gospodar«. Ako se ozre naš jubilant nazaj v svoje življenje, ga pač navdaja veselje in ponos zaradi njegove družinske sreče. Vsi otroci, dva sinova in pet hčera, katerim je vedno posvečal vso skrb, so živi in poročeni po bližnjih krajih v Sv. Kungoti, Hajdošah. Zlatoličju, najstarejši sin je prevzel domačijo. Brez izjeme vsi so dobri in premožni gospodarji ter gosjxxlinje. Kdo bi mogel opisati srčno veselje očeta Korena, ko se je pred kratkim okoli njega zbralo poleg sinov in hčera še 24 vnukov in 13 pravnukov! Vsi, ki poznamo očeta Korena, se pridružujemo čestitkam tako redkega jubileja in mu iskreno želimo, da bi obhajal tako svež in zdrav še stoletnico! Inž. Marija Ahačič: Naše vaške šole Ni je slovenske vasi, nad katero ne bi kraljeval cerkveni zvonik. In do pred kratkim je bila najlepša hiša v vasi župnišče, malo mračna, pa vendar ponosna zgradba. V njej so bili po večini tudi šolski prostori, navadno dva razreda, neredko tudi občinska pisarna. Vasi so pričele rasti. Kmetski otroci so uhajali ' v svet in se vračali domov z večjim znanjem in z 1 večjimi zahtevami, ki jim stare župne in druge zgradbe niso več odgovarjale. Začeli so graditi nove šole, ki so se po svoji velikosti dvignile visoko nad prejšnji raven. Sedaj so jx>leg prosvetnih in gasilskin domov okras in ponos naših vasi. S splošnim napredkom higiene se je močno spremenil način zidanja šolskih pioslopij. Še večja pa je razlika med klopjo, ki jo f>oznamo izpred 20 let, in med sodobno klopjo. Nobena vaška šola, ki je bila že od vseh začetkov zidana za šolo in ni morda le zasilno preurejena večja hiša, ni bogzna kako zastarela, temveč je sončna in svetla. To zato, ker pri nas starih vaških šol sploh ni. V tem so naše vaške šole daleč pred mestnimi, predvsem pred šolami manjših mest. Pač pa so šolske klopi, dobavljene morda pred četrt stoletjem, takšne, da bi se večina mestnih otrok počutila v njih za ujetnike: toge, ozke kletke, v katerih mora sedeti zdrav, živahen kmetski otrok po več ur nepremično, tako da skoraj ne more treniti z roko, niti z nogo, niti ne more spremeniti telesne drže. Nič čudnega, če tak otrok v dobi svojega najbujnejšega razvoja, to je tedaj, ko rabi njegov organizem čim več gibanja, zasovraži šolo, kar močno vpliva na uspeh pouka. »Slovenski dom« že gradijo Najprej bodo zgradili študijske in upravne prostore ljubljanskega radia Pritličje Večkrat smo že poročali o načrtih za osrednji prosvetni dom v Ljubljani, ki bo pod imenom Slovenski dom« stal na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice. Letos so bili pripravljeni na-čiti, ki sta jih izdelala inž. arh. Gaspari Oton in inž. arh. Tomaž Štrukelj. Odločitev je padla in letos so začeli tudi že graditi prvi del stavbe. V septembru je gradbeno podjetje Karel Kavka iz Ljubljane začelo s potrebnimi izkopi za temelje, v oktobru pa so se tudi že začela betonska dela. V glavnem sedaj betonirajo temelje. Radijski študiji Trakta ob Tavčarjevi ulici in višjih nadstropij letos ne mislijo graditi. Ti pridejo na vrsto prihodnje leto. Sedaj pa hitijo kar se le da, da spravijo pod streho nove študijske in upravne prosto-to Radia Ljubljane, ki bodo v pritličju v traktu ob Kolodvorski ulici in na dvorišču in prav tako v prvem nadstropju ob Kolodvorski ulici. Seveda tudi večina kletnih prostorov ostane za namene Ra-div Ljubljane. Po načrtu naj bi stala v pritličju v traktu ob Kolodvorski ulici na južni strani velika veža. Polovico te veže bodo že zgradili sedaj v prvem delu gradnje, da bo ustvarjen čimbolj primeren vhod v radijske prostore. Za' to vežo, v kateri je tudi monumentalno stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje, pridemo po hodniku mimo vratarja in stražnika do čakalnic za nastopajoče in do študijev. Glavni študiji so postavljeni na dvo-dišču, dva manjša pa sta v traktu ob Kolodvorski ulici. Razdelitev prostorov .je urejena tako, da je ustvarjena čim večja preglednost. Največji je studio Ljubljane. Po načrtu naj bi stala v pritličju v oder za orkester in zbor in tudi 96 sedežev za občinstvo. Ta studio sega do višine drugega nadstropja in ima v višini prvega nadstropja galerijo, v kateri bo lahko zasledovalo koncert 40 oseb. Ta galerija pa je zaprta s stekleno steno od študija. Gledalci bodo nastopajoče sicer videli, poslušali pa bodo že radijski prenos. Ta galerija je zlasti potrebna zaradi kontrole kakovosti prenosa. Vhod v veliki studio bo z velikega dvorišča mimo garderob in pritiklin. Pod odrom za orkester in zbor pa bo posebna shramba za instrumente. Studio, ki je na skici označen s štev. 2, bo precej manjši in bo namenjen za dramske predstave. Studio, ki ima na skici štev. 3. bo pa za male koncerte, trie itd. Med študijema 2 in 3 in ob velikem študiju pa bo s stekleno steno ločena ojačevalnica in sobica za režijo. Iz ojačevalnice bo imelo strokovno osebje neoviran pogled na vse tri študije, iz sobice za režijo pa v oba mala študija. Ob Kolodvorski ulici bo imel pisarno napovedovalec in iz svoje sobe dostop na vsako stran za 4. in 5. študij. Eden od teh bo služil napovedovalcu, drugi pa predavateljem. Za študije so ob oddajnih prostorih tudi zadosti velike čakalnice, v katerih bodo nastopajoči pričakovali čas svojega nastopa. Težavna graditev Graditev študijev je bila poseben in težak gradbeni pioblem. Študije je bilo treba namreč zavarovati pred zvočnimi motnjami od zunaj in tudi drugega pred drugim. Zaradi tega ima vsak studio dvojne stene, kar vidimo tudi na skici. Pa ne samo stene, tudi temelji so dvojni in prav tako stropovi. Vsak studio je potemtakem nekakšna škatlav škatli. Poleg tega bodo gradili navpične stene glavnega študija v različnih 1 meter širokih Škofja Loka V nedeljo, dne 5. oktobra 1940 je bil v Škofji Loki občni zbor Krekovega okrožja fantovskih odsekov. Iz poročil odbornikov smo slišali, da sta odbor in okrožje kljub številnim vpoklicom prav živahno delovala v preteklem letu, tako na duhovnem, pa tudi telesno-kulturnem polju, kar pričajo tudi lepo uspel^smučarske tekme Krekovega okrožja. Novi odbor s predsednikom g. Tinetom Omanom, požrtvovalnim delavcem v naših vrstah, nam jamči za uspeh dela v bodoči poslovni dobi. Od nove gorenjske podzveze v Krariju pa pričakujemo, da bo žarišče novih pobud in dela. Krekovo okrožje pa hoče biti še vnaprej zvesto svojemu vzorniku Evangelistu s tem, da bo zbralo v svoje vrste vse zavedne slovenske fante obmejnega okraja, ki bodo trdno stali na straži domovine in Jugoslavije. — V našem mestu imamo že tri šolske kuhinje: na drž. meščanski, na deški ljudski in v samostanski šoli, ki bodo po svojih močeh skrbele za hrano revnim učencem. Za vse reveže mestne župnije pa že več let skrbi Vincencijeva konferenca. Seja bo spet jutri zvečer ob 8 v župni pisarni. — Na misijonsko nedeljo, 20. oktobra bo ob 4 popoldne v Društvenem domu uprizorjena Žrtvovana ljubezen«. — Kino Društveni dom bo igral danes jjopoldne ob 4 in drevi ob 8 krasen film iz kalifornijskih farm »Plodovi zemlje«. V glavnih vlogah: George Brent, Olivia de Havilland, Margareta Lindsay. — Krožek prijateljev Francije v Škofji Loki bo začel začetniški in nadaljevalni tečaj. Vsi, ki se zanimajo za pouk francoščine, naj se udeleže sestanka, ki bo v torek, dne 15. oktobra ob 20 v pisarni Trgovskega gremija na Mestnem trgu. Krožek priporoča tudi svojo knjižnico, ki je članom brez-ciačno na razpolago. plasteh. Uporabili bodo za te pasove v glavnem različne opeke To je potrebno zaradi tega, da se zvok po zidovih ne širi enakomerno. Vsi trije večji študiji, glavni je dolg skoraj 20 metrov in širok povprečno 15 in pol metra, nimajo vzdolžnih sten vzporednih, ampak se te stene približujejo druga drugi. To je bilo potrebno, da se zveča za radijske oddaje potrebna zvočnost, kai so pokazale skušnje drugod po svetu. V kleti bo radijska postaja imela shramhene delavnice, poseben prostor za odmev in napravo za kurjavo s toplim zrakom, s katerim bodo kurjeni študiji. V kleti bo tudi še kuhinja z itienzo iu gospodinjska šola ter centralna kurjava za vse druge prostore v domu. V prvem nadstropju bodo upravni prostori. Vsega skupaj bo uprava radia imela v traktu oh Kolodvorski ulici 10 sob, od tega bosta dve pisarni, dve sobi za referente, soba za upravnika, soba za tajnika, dalje soba za blagajno, soba za kartoteko, arhiv in nekoliko večja sejna soba. Nad dramskim in malim koncertnim študijem Ik> terasa, ki bo imela nad prostorom za rešiserja in ojačevalnico stekleno streho, tako, da bosta ta dva prostora imela mirno dnevno svetlobo, medtem ko bodo glavni trije študiji razsvetljeni le z elektriko, kar tudi nič ne moti. Prihodnje leto bodo gradili naprej Tehnična rešitev studijskih in upravnih prostorov Radia Ljubljane v »Slovenskem domu« je sedaj že odločena. Notranja ureditev in oprema pa se po izkustvih, ki jih dobivajo drugod po svetu, spreminja skoraj vsako leto. Da bodo studijski prostori čimbolj akustični iu za to tudi oddaje čim lepše, bosta v kratkem projektanta arh. Štrukelj in arh. Gaspari odpotovala v inozemstvo, da si ogledata najmodernejše notranje ureditve in opreme drugih študijev. Po izkustvih, ki so jih imeli drugod, bsota potem dokončno tudi določila notranjo ureditev študijev. Ko bo prihodnje leto graditev prvega dela končana, se bo začel drugi del gradnje »Slovenskega« doma«. Sredstva v ta namen se še nabirajo in bodo prav gotovo pri zavednosti in požrtvovalnosti naših prosvetnih delavcev tudi zbran tako, da bomo končno vendarle izpeljali staro željo in postavili v Ljubljani pod skupno streho dom vsej katoliški slovenski prosveti. Mezdna gibanja gradbenega delavstva in čevljarskih podočnikov uspešno končana Od Delavske zbornice smo prejeli: Gradbeno delavstvo dobi: Gradbeno delavstvo je potom svojih organizacij zahtevalo prilagoditev mezd narastli draginji ter je kr. banska uprava razpisala poravnalni razpravi, ki sta se vršili 26. 9. in 4. 10. ter sta končali brezuspešno, ker delodajalci stavbne stroke niso pristali na po delavskih organizacijah predlagano zvišanje mezd ter so vztrajale na stališču, da naj se državna javna dela izvzamejo od poviška vse dotlej, dokler ne bo država privolila v doplačilo nastalih diferenc. Obe stranki sta se nato sporazumeli, da naj se reši spor pred razso-diščnim odborom, ki se je sestal U oktobra 1940 in je po daljši razpravi izrekel sledečo razsodbo: V prvi draginjski razred se poleg dosedanjih krajev uvrste še kraji: Javornik, Celje, Bled, Trbovlje ter kraji, ki štejejo nad 5000 prebivalcev. V drugi draginjski razred se uvrste še: Novo mesto, Sevnica, Kočevje, Rogaška Slat:na, Litija, Tezno, Studenci, Pobrežje, Košaki, Vrhnika, Raj-henburg, Ptuj ter vsa stavbna dela industrije v celjskem, dravograjskem, kamniškem, konjiškem, laškem, litijskem (levi breg Save), ljubljanskem, mariborskem (levi in desni breg), radovljiškem, slovenjgrajskem, škofjeloškem (spodnji del) srezu ter v krajih: Brežice, Krško, Litija. Dosedanji IV. in V. draginjski razred se ukineta ter spadajo vsi drugi okraji it. kraji v III. razred. V III. razred spadajo tudi vsa gradbena dela (izvzemši industrije) v vseh krajih, ki ne spadajo v I. in II. razred. Nove mezde, ki stopijo v veljavo z 11. oktobrom 1940, znašajo: Razr.: Pom. delavci Kvalificirani delavci nad 18 let do 12 mesecev po 12 mesecih prakse prakse I. 5.75 6.50 7.50 II. 5.25 6,— 7,— III. 5,— 5.50 6.25 Za delavce, mlajše od 18 let, pa veljajo sledeče mezde: V I. razredu din 4.25, v ll. din 4— in v III. din 3.75. Novo določene mezde veljajo tudi za vsa ba-novinska in državna javna dela. čevljarski pomočniki dobe: Čevljarski pomočniki v Ljubljani so se nahajali v mezdnem gibanju in zahtevali zaradi na-iastle draginje k dosedanji 15% dokladi še novo najmanj 20% doklado, tako da bi skupna doklada znašala 35%. Ker pri poravnalnih razpravah ni prišlo do sporazuma in so delodaialci odklonili po pomočnikih predlagano razsodišče, 60 stopili pomočniki v stavko, ki je trajala do 8. oktobra 1940. Medtem se je večina čevljarskih podjetij v Ljubljani izjavila, da pristane na skupno 35% draginjsko doklado, nakar je Združenje čevljarskih mojstrov v Ljubljani podpisalo tozadeven sporazum, s čimur je bila stavka likvidirana ter so pomočniki 9. 10. 1940 zopet nastopili delo Izpod Ptujske gore V nedeljo, dne 6. okt. je F. O. priredil kolesarsko tekmo. Vabilu so se odzvali skoraj vsi fantje iz fare. Tekmovalna proga je bila dolga 26 km. Zmagali so tile: Prvi je bil Zaje Anton iz Apač, drugi njegov brat Zaje Ivan, tudi iz Apač, tretji pa Beranič Štefan iz Zupečje vasi. Zmagovalcem čestitamo! V smrt... 24 letni Simon Svenšek, doma v Pobrežju pri Ptuju, zaposlen kot delavec v državni gramoznici pri našem kolodvoru, je samomorilno skočil v Dravo. Naplavila ga je pri Sv. Marku. Elektriko dobimo! V obširni elektrifikaciji celega Dravskega polja, ki jo že to jesen začneta izvajati banovina in elektrarna Fala, pride na vrsto tudi naša okolica, in sicer po 10 kv. elektro-vodu Radeče—Sv. Lovrenc. Istočasno dobijo električno razsvetljavo tudi Cirkovce, Ptujska gora in Majšperg. Zadnja tozadevna seja bo prih. četrtek v Mariboru. Pri nagradni kolesarski dirki na 25 km dolgi progi Sv. Lovrec - Hajdina - šikolska cesta - Cirkovce - Sv. Lovrenc so si zadnjo nedeljo priborili prva tri mesta brata Anton in Ivan Zaje ter Beranič Štefan. Nižjo prometno šolo so dovršili od nas Fošna-rič M., Kozoderc M., Lampergar J. in Pišek Š. Živila za revne študente je ta teden v vseh okoliških župnijah pobirala ptujska »Dijaška kuhinja« po gimnazijskem prof. g. Zegi. Bog naj povrne vsem darovalcem! Jesensko zelje po naših poljih je, hvala Bogu, zelo lepo, čeravno nas je v začetku meseca že pozdravljal sneg s Pohorja in Konjiške gore. Zlasti ajda je polna kot brinje. Zelo so obrodile tudi buče in proso. Tridneven pregled in popis vse vprežne živine za pet sosednjih občin se začne jutri na naši gmajni. »Mrtvaški ples«, svetovnoznani veličastno-pretresljivi misterij iz kraljestva smrti, uprizorimo na praznik Kristusa Kralja. 2e zdaj vlada daleč okoli velikansko zanimanje. Tudi za »Slovenčev koledar« je v vsej okolici razveseljivo zanimanje. V kratkem se oglasi naš zastopnik osebno pri vseh, ki bi hoteli dati oglas v to edinstveno reklamno knjigo ali pa se priglasiti kot naročnik. Črna pri Prevaljah Občni zbor DK. Dekliški krožek v Črni je preteklo nedeljo po rani sv. maši imel svoj redni letni občni zbor. Naša dekleta so pod vodstvom spretne organizatorke in predsednice DK zdravnice dr. M. Ramšakove v tihem in skromnem delu kljub težkim razmeram, sorazmerno mnogo storile. Na predlog gospe doktor, ki zaradi prezaposlenosti ni mogla več sprejeti predsedstva, so dekleta soglasno izvolila za novo predsednico gdč. Vilmo duhovni vodja g. kaplan Čergtilj Štefan, ki je izrazil svoje veselje nad dosedanjim delom in obljubil za naprej krožku pri njegovem delovanju vso svojo pomoč. Osebna vest. Zapustil nas je priljubljeni gospod kaplan Lojze Fajdiga. Premeščen je v Beltince v Prekniurje, kjer mu želimo nadaljnjega uspešnega delovanja. K nam pa je bil dodeljen dosedanji šentiljski kaplan g. Cergulj Štefan. Novemu gospodu želimo, da bi se čim prej udomačil in vživel ter vneto stal ob strani vseh tistih, ki jim je pri srcu napredek naše Katoliške prosvete in vzgoje narodno zavedne mladine. Ptuj Sadjarje opozarjamo, da je v ponedeljek, dne 14. t. m. zadnji rok za prijavo in predplačilo sredstva za škropljenje, ki stane pri odjemu do 50 kg 4.50 din, večja množina se zaračuna po 9 dinarjev. Pozneje bo cena škropiva 11 din. Zimsko škropljenje sadnega drevja je letos obvezno. Trbovlje Letaki. Zopet so jih ponoči natrosili več vrst. Papir je res potrpežljiv. Napisani so za take, ki sami ne znajo nič misliti. Samo hujskanje in vnič-devanje vseh zaradi težav s katerimi danes ni pri-zaneseno nobeni državi. Celo Rusija hoče po pogodbi dobiti od nas mast! V vseh letakih pa se na koncu zahteva naslonitev na Sovjete, ki nam bodo zagotovili kruh, mir in neodvisnost. Cehi so tako poskusili, a jih sedaj glava boli. Pogajanje za zvišanje plač rudarjem bodo prihodnji torek v Ljubljani. Ker je draginja zopet na-rastla, se po pogodbi morajo vzporedno povišati plače, deloma pa bo treba prilagoditi plače novi uredbi o minimalnih plačah. »Na dnu«. Film po znani Gorkijevi povesti predvaja te dni Kino Društveni dom. Jesenice Kino Krekov dom ima na sporedu prvi madžarski odličen socialen film »Preinogokop — črni diamanti«, ki se bo predvajal danes (d) 8 zvečer. Ob 3 popoldne pa predvaja film o ljubezni moderne mladine »Moderna grešni-ca«. Pri vsakem filmu dodatek. V ponedeljek ob 4 pop. za šolsko mladino, zvečer ob 8 se predvaja po znižani ceni »8 kratkih jugoslovanskih kulturnih filmov«. Delavska organizacija ZZD podružnica Jesenice priredi danes izlet k Sv. Križu in na Črni vrh. Ob 9 bo v farni cerkvi pri Sv. Križu sv. maša, nato gredo na Črni vrh, kjer ima ASK Gorenje ob otvoritvi svoje koče vinsko trgatev. — Članstvo ZZD in pri jn tel ji so lepo vabi jeni. Nesreča. Delavcu v livarni KID Sveglju Andreju je pri razbijanju kokilj zdrsnila 1000 kg težka kokila s kupa in ga udarila na nogo. — ^JLJublj^ Gledališče I) r a m a Začetek ob 20: Nedelja, 13. okt.: Ilevi/or«. Izven. Ponedeljek, 14. okt.. Zaprto Torek, 13 oktobra. »Razvalina življenja«. Red Torek. Sreda, 16 okt.: »Kovarstvo in ljubezen«. Red B Opera Začetek ob 20; Nedelja, 13 okt.: »Grof Luksemburski«. Izven Ponedeljek, 14 okt.: Zaprto Torek. 15. okt.: Zaprto (gostovanje v Celju: »Jenufa«). Radio Liubliana Nedelja, 13. oktobra: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Z veseljem začnimo! plošče), 9 Napovedi, poročila, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). >10 Godalni kvartet s kitaro (gdč. Fr. Ornik. gg. SI. Marin, Avg. Ivančič. Č. Seldbauer. SI. Prek), 10.45 Zbor praških učiteljev (plošče), 11 Nedeljski koncert Rad. ork., 12.30 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Pevska družina »Gosposvetski zvon«. 13.50 Preženimo skrbi (plošče), 1)7 Kmet. ura: Skrb za zemljo pred zimo (g. Raus Matija), 17.30 Klavirska harmonika (g. Povše Jože), vmes p)oje rusko romance g. Aleksander de Make. pri klavirju c. D. Kaškarov, 19 Napovedi, poročila. 19.25 Nac, ura, 19.40 Objave, 20 Za dobro voljo skrbijo: Gorenjski trio, g. T. Ahačič (narodne pesmi in Radijski orkester), 22" Napovedi, poročila- 22.15 Pisani utrinki (plošče). Ponedeljek, 14. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pi6an veoček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Odmevi iz Španije (plošče) — 1230 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 18 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Godalni oktet Suite (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Lambert Ein«p»cler o S lCO-letnici rojstva (g. dr. Ivan Grafenauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave: Hudomušnosti (g, Fr. Lipah) — 20 Godbe na pihala (plošče) — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: g. Bori« Popov, baritonist ljubi j. opere — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Trio za flavto, klarinet in kitaro (gg. V. Čampa, Fr. Urbanec, St. Prek). — Konec ob 23. Drugi programi Nedelja, 13. okt.: Belgrad: 20.40 Operni du-ete — Zagreb: 21 Lahka glasba — Praga: 20.05 Čajkovskega balet »šipkova roža« — Sofija: 70.30 Operetna glasba — Trst-Turin-Florenca: 21 Plesna glasba — Sottens: 20.30 I.nlika glasba. Belgrnjska kratkovalovna postaja: Yl'A, VUB (49.18m): 10.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.% lil): 2.30 in 3.50 Poročila v slovenščini. Ponedeljek. 14. okt : Belgrad: 20.40 Filliar-monični koncert — Zagreb: 20."-0 Čajkovskc pesmi — Praga: 19.05 Fibichova opera »Mcssin-ska nevesta* — Sofija: 20 Si m f. koncert — Be-romiinster: 20.50 Izseljenska oddaja — Rim-Turin-Florenca: 20.50 Lahka glasba — Sottens: 20 l.isztova »Fuga«. Belgrajskn kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (I9.96m): 2.30 in 3.50 Poročila v slovenščini. Prireditve in zabave Ne pozabite danes, da si pravočasno pro-skrbite vstopnice za Frančiškansko dvorano, kjer uprizori Dramatski odsek Zveze Slovenskih skavtov pravljično komedijo »Repoštev«. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri tej res zabavni igri se boste smejali od začetka do konca. Pripeljite s seboj vaše otroke kajti tudi zanje je ta igra. Predproduja vstopnic danes od 10—12 in popoldne od 3 dalje pri blagajni. Pohitite, da si nabavite vstopnice v predprodaji, verjemite nam, da zabave ne boste pogrešali, ker je to najboljša komedija te sezone. V frančiškanski dvorani se ponovi danes popoldne zadnjič dobro uspela, zelo zabavna petde-janska igra »Revček Andrejček*. Pričetek ločno ob pol 5 popoldne. Igra igralska Družina Stolne prosvete, Vstopnice se dobivajo danes dopoldne v trafiki Šoukal. popoldne pa pri blagajni v frančiškanski pasaži. Ker je del čistega dohodka določen za >Dom slepih«, se občinstvo še posebej vabi k obilni udeležbi. Kino Kino Vi? predvaja zopet redno vsako soboto ob pol 9 zvečer in v nedeljo ob 4. 6 in 8 zvečer. Danes igramo najlepši velefiltn umetnice Hansio Knoteck »Pomladanski viharji«. Za dodatek zvočna predigra. Pridite! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr kuralt. Gospo-svetska cesta 10- mr. Bohinee ded , Rimska cesta 31. — V ponedeljek: mr Leii^tek Ros-ljeva cesia t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič - Tržaška cesta. Poizvedovanja Izgubil sem obrtni koledar z raznimi beležkami. Najditelja naprošam, naj ga odda proti nagradi v trafiki — Krekov trg. Ženska zapestna ura je bila najdena v mesecu juliju v Zalokarjevi ulici. Lastnik jo dobi v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva cesta 5. Prireditve po deželi Cernic. Občnemu zboru je prisostvoval tudi novi | Zlomljeno ima desno nogo pod kolenom Vrhnika. Kat. društvo rok. pomočnikov začenja letošnjo sezono s pretresljivo dramo »Praznik cvetočih češenj«, ki jo uprizori danes zvečer ob osmih v Prosvetnem domu. Vloge so v rokah najboljših igralcev. Polzela. V nedeljo, 20. t. m., gostujejo na Polzeli igralci sal. Mlad. doma iz Celja. Uprizorili bodo lepo igro »Kralj podzemlja«. Igra je bila z velikim uspehom uprizorjena na domačem odru v Celju, zato se bo gotovo vsakdo rad odzval in posetil predstavo. Predprodaja vstopnic v trgovini Tiršak in v gostilni Cizej. Na veselo svidenje. St. Vid nad Ljubljano Dramski odsek BPČ otvaria novo sezono s Klalnindovo japonsko žaloigro »Praznik cvetočih češenj« danes ob pol 8 zvečer v Liudskem domu. •• V malih oglatih valja vsaka besada 1 din: ianltovanjtld oglasi 2 din Dabelo tiskana naslovna besada 16 računajo dvojno. NaJmanJIl znesek ra mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih raklamnaga tnaiaja i« računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovora glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kuharica z dolgoletnimi spričevali, Išče službo v boljši gostilni, lahko tudi v puile-želski restavraciji. - Po-nudbe v upravo »Slov.« pod »Privatna« 15631. Trgovska pomočnica začetnica, simpatična in delavna ter vajena tudi gospodinjstva, želi služ-be kjer koli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 15414. (a Pošteno kmeiko dekle vešče pospravljanja In tudi nekaj kuhe, Išče primerne službe. Nastop s 1. novembrom 1010. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 11S0. (a Mlad fant Išče službo hišnika ali sluge v hotelu ali trgovini. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru št. 1179. (a 40 letna vdova dobra gospodinja ln kuharica, delavna ln poštena, s pcrfoktntm znanjem nemščine, ki se tudi dobro razume na nogo otrok, išče za takoj alt k 15. oktobrom sebi primerne službo pri boljši rodbini, samostojni gospo nll gospodu v okolici Ljubljane, najraje na deželi. Cenjone ponudbo je poslati na M. Dobre, pri gospo Vidic, Vrhnika, (b Pek z obrtno pravico Iščo namoščenja. Dopisi podružnici »Slovenca« v Celju pod »Takoj« 15488 Krojaški pomočnik z mojstrskim Izpitom lščo službo v mestu ali na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15489. Fant vojaščine prost, nekadilec, trezen, lščo službo k avtu, kot trgovski sluga ali kaj sllčnega. Zmožin kavcije. - Vlnter Frane, Prlinskovo 09. Kranj. 13 letna gospodična perfektna v nemščini, lščo službo. Naslov v upravi »Slovenca« pcid st. 15491. Živilska pomočnica išče primerno zaposlitve tudi za pomoč pri gospodinjstvu. Tavčar Marjan-ea, Podgora 24, p. Gorenja vas nad škofjo Loko. Pridna in poštena ter zelo potrebna gospodična, z meščansko šolo in trgovskim tečajem, s primerno prakso — išče službo. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Vestna in poštena«. Trgovski pomočnik vojaščine prost, star 21 let, vajen trgovskih in gostilniških poslov, želi službo v podjetju ali k nvtu. Zmožen kavcije. -Ponudbo v upravo »Si.« pod >Trezen in marljiv« št. 151156. Šivilja prid« šivati na dom! — Tržaška eo«ta 91. ( Prodajalka z večletno prakso, Izur Jena v gostilni, išče pri merno zaposlitve. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 15509. (a Postrežnica začetnica, absolutno poštena, želi zaposlitve. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15610. (a I Pekovski pomočnik dober dolaveo, vajen tudi pri peči, išče stalne službe, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15552. IKMEfl Kovaškega vajenca sprejmem. France Kuna-vor, Ježlca št. 25. (v Bolniška strežnica Išče službo v boljši privatni hiši. Ponudbo na upravo »Slovenca« Maribor pod »Bolničarka št. 1183«. I a Postrežnica« mlada, zmožna vseh del, želi zaposlitve od jutra do dveh. Vodnikova 84. šlška. (a Pekovski pomočnik išče nameščen je. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15582. Sodar samostojen, z 20 letno prakso, Išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15579. Samostojen Žagar vešč vseh popravil, Išče zaposlitve. Grds, Gortina št. 5, p. Muta ob Dravi. Strojepisec-stcnografist išče službo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zmožen« št. 15618. V Srbski Šahovski zvezi so razpisana med-klubska tekmovanja za zvezino prvenstvo in morajo po razpisu hiti končana koncem novembra. Klubi so razdeljeni v tri skupine, od katerih bo vsaka dala svojega finalista, tako da bo končnega zvezinega prvaka določil tromateh med finalisti. Pričakovati je, da bo iz teh tekem izšel kot zmagovalec Beograjski šahovski klub, ki ho potem v decembru nastopil v tromatehu z Ljubljanskim šahovskim klubom in Amaterskim šahovskim klubom iz Zagreba. S tem tromatehem bo letošnje tekmovanje za medklubsko državno prvenstvo zaključeno. * V Centralnem šahovskem klubu v Ljubljani se je nova šahovska sezona že pričela. Mladi klu-bovi prvorazredni igralci Arigler, Germek in Puc igrajo tromateh, ki bo v kratkem končan. Zmagal bo najbrže Ptic. ki je že lansko leto v tromatehu s Šiško in Šorlijem dosegel lepe uspehe. Prihodnji teden se bo pričel pokalni turnir, katerega se bodo udeležili najboljši klubovi igralci z moistrom Furlanijem nn čelu. Turnir bo dvokrožni in bo za prvorazredne klubive igralce dober training. Obenem s pokalnim turnirjem se bo pričel tudi običajni splošni turnir za manj izvežbane igralce. * V turnirju v Moskvi je zadnje kolo prineslo nepričakovan preokret, Bondarevski je po nepotrebnem izgbil z Lilienthaloin, ki ga je na ta način dohitel in delita oba prvo in drugo mesto. Za prvenstvo Rusije bosta* morala igrati mateh. Smislov je v zadnjem koiu dosegel ie reinls in ostal na tretjem mestu. Keres je zasedel 4. mesto, Botvinik pa delitnv 5. in 6. mesta. Za ruski šah pomenita Bondarevski in Smislov veliko pridobitev. Danes prinašamo partijo Bondarevskega, katero je igral I. 1037 na turnirju za prvensivo Rusije, kjer je pa dosegel le delitev 10.—12. mesta. Igral je pa že takrat zelo močno, kot kaže današnja partija. f6+, Ke8—d8 (ne bi pomagalo tudi Ke8— f7, ker Bondarevski — Kasparjan 1. d2—d4, c7—c5 (črni igra Benonijevo otvoritev, ki vodi do zelo zapletene igre), 2. e2—e4 (s tem preide beli v siciljansko otvoritev v gam-bitno nadaljevanje), c5Xd4, 3. Sgl—f3, e7—e5 (boljšo je kmeta vrniti in igrati Sg8—f6, ker dobi beli za žrtvovanega kmeta lepši razvoj figur in močan napad), 4. c2—c3! (SXe5 seveda ne gre zaradi Da5+), d4Xc3, 5. SblXc3, Sl>3—c6, 6. Lfl —c4, d7—d«, 7. Sf8—go! (na takojšnjo 0—0 bi črni igral Lc8—g4, kar bi belemu bistveno otežilo napad), Sg8—hO, 8. 0—0, Lc8—g4 (ta poteza omogoči belemu takojšnjo vrnitev žrtvovanega kmeta, toda ludi po U8-e7 bi beli z Ddl-h5 0—0, h"2 —h3 obdržal boljše izglede. Vse to dokazuje, da črni v tretji potezi ne bi smel sprejeti žrtvovanega kmeta), 0. Lc4Xf7+l, ShBXf7.' 10. DdlXg4. Sf7Xg5, 11. Lcl Xg5, Lf8—c7( to daje belemu čas za pojačanje napada. Črni bi moral z I)d8—d7 oslabiti pritisk belega in bi obdržal izglede, da jiartijo še reši. Sedaj beli izsili zmago), 12. LgX e7, Dd8Xc7. 13. Sc 3—do, I)e7-d7, 14. Dg4— I h5+, g7—gO, 15. Dh5-h4, Dd7-g7, 16. Sdo-bi še bolj učinkovito sledilo f2—f4), 17. f2-fl, Ta8—c8, i8. SfH—do-H (prepreči črnemu kralju, da bi ušel na varno na b8 in ga zadrži v sredini deske, k|er je izpostavljen napadu belih figur), Kd8—e8 10. Dh4—h8l, Sc0—e7, 20. Tal—d ! (to hitro odloči, ker črnemu ne preostane drugega kot da menia, nakar grozi beli udreti še s trdnjavo), Tc8Xcl, 21. Tfl-cl, Se7— c(>, 22. Dh3-e6+ (do zmage bi vodilo hitro tudi Dh3—c8+ in črni mora dovolili vdor bele trdnjave), Ke8—d8, 23. De6Xd6+, Kd8—c8. 24. Sd5—c7+ in črni se je vdal, ker je na Ke8—f7 mat v dveh potezah. Bondarevski je napad igral od začetka do konca vzorno in dokazal, da je bila žrtev kmeta v tretil potezi popolnoma korektna. Absolventka trg. akademije, marljiva in vestna, išče kot začetnica primerno zaposlitev kjerkoli. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Marljiva« št. 15617. 18 let star fant z enoletnim trgov, tečajem, prosi primerno namestitev v trgovini, najraje na Gorenjskem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15630. Upokojenec financ., star 40 let — želi primerne službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlad upokojenec« št. 15557. Absolventka dvorazredne trgovske šole, pridna in poštena, išče mesto v trgovini ali pisarni. Petrlč, Poljanski nasip 68. (a Služkinja srednjih let, vešča samostojne kuhe in vsega gospodinjstva, išče službe k samostojnemu gospodu ali mali družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15729. (a Gospodična z znanjem nemščine In ortopedsko masaže, želi v strežbo k bolniku ali k otrokom. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Izvežbana bolničarka 1189.« (a Kuharica starejša, varčna gospo dlnja, zdrava, čista, iščo mesta h starejšemu gospodu, najraje k duhovniku ali mali družini. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plača postranska stvar« št. 15699. (a Dekle pridna in poštena, z večletnimi spričevali, zmožna samostojne kuhe in hišnih del, Išče mesto. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15686. (a Čevljarskega vajenca sprejme Pavlin, Tyrševa cesta 63. Večja trgovina na deželi sprejme vajenca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dežela« št. 15533. ^ v Vajenca pridnega, poštenih stor-šev sprejme modna trgovina Slmončlč Lojzo — LJubljana, Karlovska 30. čevljarskega vajenca pridnega in poštenega -spremeni takoj po dogovoru. Mulej Lovro, čevljarstvo, Frančiškanska ulica 8, Ljubljana. (v Učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem takoj. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod Brlhtna« št. 15513. (v Deklica 7. malo maturo išče mesto vajenke v trgovino z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo. Minka Novak, Kočevje št. 23. Ilužbodobe Več krojašk. pomočnikov sprejmem takoj. Jeršln Ivan, Črnomelj. (b Kleparskega pomočnika sprejmem. Tržaška c. 47, Justin, Ljubljana. (b Krojaškega nomočnika in vujenca sprejmem takoj. Ivan KuhelJ, krojaštvo, 2užemberg 26. 2 krojaška pomočnika dobro Izurjena za domska in moška dela, takoj sprejme oblačilnlca Do-linšelc, Tržič. (b Kravarja dobrega molzača — sprejme takoj posestvo Prosekdvor, Kamnlca pri Mariboru. Služkinjo veščo vsega gospodinjstva, sprejme takoj štiričlanska uradniška družina. Globokar, Grahovo pri Cerknici. (b Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za splošna dela in konfekcijo. Frančiška Soklič, krojaštvo, Radeče pri Zidanem mostu. (b Brivskega pomočnika dobrega, hitrega ln poštenega, sprejmem v službo. Plača dobra. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« ped »Dober in pošten«, št. 16500. (b za strope iz najboljšega liiate-rijala, vezano s po-bakreno žico, izdeluje in dobavlja Jos. R. Puh - LgubUana ZALOGA STREŠNE LEPENKE Gradaška ulica 22 Telefon 25-13 Mizarskega vajenca sprejmem. — Jože Gabrl-Jelčlč, LJubljana VII. Jernejeva c. 47. Pekovskega vajenca z vso oskrbo v hlšt — sprejmem v parno pekarno. Jerko Jože. T.vrševa cesta 168, Ljubljana. Čevljarskega vajenca sprejmem. Prednost Imajo taki, ki so se že učili. Omejc, Kopitarjeva ul. 1. Pekovskega vajenca pridnega, vzamem takoj. Oskrbovanje po dogovoru. Rožna dolina c. 11/14, Ljubljana. (v Učenke z dežele sprejmem takoj. Lahko se uče tudi za krajši čas, po dogovoru. Pletiona, Zagreb, Trnsko-ga 13. Kmečko dekle vajeno vsakršnega dela, kuhe ln precej šivanja. Išče službo v dobri krščanski hiši kot pomočnica gospodinji. Zmožna tudi samostojnega gospodinjstva — si. novembr. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vestna ln zanesljiva« št. 15535; (a. 16 leten fant dobro razvit, išče mesta mehaniškega vajenca. — Hrano ln stanovanje plača sam. Kruleč Josiplna, gostilna, Črna pri Fre-valjah. (v 17 letna deklica poštenih kmečkih staršev, močna, se želi izučiti v trgovini mešanega blaga. Romšals M., Gozd, p. Stahovica. (v Vi« I »I* Štefanu Rozmanu Iz Vižmarjev št. 3, Je bil v noči od petka na soboto ukraden iz hleva velik vol, pšenlčne barve z belo liso na glavi. — Kdor bi kaj Izsledil, naj sporoči proti nagradi 600 din na gornji naslov. Zatekel se je velik pes črn, doga, visok ca. SQ centimetrov, mlad, kratke črne dlnke. Kdor ga najde, naj ga, prosim, Izroči proti nagrodl v tekstilni tovarni Fr. Sire, Stražlščc pri Kranju. 2 kleparska pomočnika sprejmem takoj. Miklav-člč, Stična. (b Mizarskega pomočnika samo za boljše pohištvo sprejmem. Pavlin, Radovljica. (b Gospodinjo nad 40 let sprejme upokojenec. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15586. Dekle resno in delavoljno, ki govori nemški in zna kuhati ter razume vsa druga dela, sprejmemo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Trgovsna hiša it. 15523. (b Viničar! Iščem za 1. december vl-nlčarja oziroma oskrbnika za vse posestvo. Potrebne so najmanj 3 delovne moči. Pogoj: znanje o vinarstvu in sadjarstvu. Nudim dostojno življenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca« 15410. Kuharico srednjih let, popolnoma veščo samostojne kuhe, čisto in zanesljivo, proti dobri plači ln stalni službi, išče družina 2 oseb za takoj. Stlbler Friet — Odžact, Bačka. (b Na Šmarni gori bomo oddali službo cer-kvenika In oskrbnika cerkvene posesti. Le resni ponudniki naj se pismeno zglase do 1. novembra pri župnijskem uradu v Vodicah nad Ljubljano. Prevzem bo dno 1. aprila 1940. (b Mlajšega fanta kateri ima veselje za delo v pisarni in na terenu. Iščem za kmetijo tn lesno trgovino. Lastnoročne ponudbo z navedbo šol, dosedanjega poklica In plačilnih zahtev podružnici »Slovenca« Celje pod »Bistra glava« št. 15549, (b Za sajutrk, popoldne ln svefter pijte meglo ruskega čaja naš osvežujoči „EMONA" cvetlični ta J, aromatičnega okusa in pomirjevalnega upliva. Zahtevajte samo originalne pakete v vseh trgovinah Proizvaja: Ukarna Mr. BAHOVBC, Ljubljana. Zdravo dekle dobro gospodinjo, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena ln čista« št. 15588. Štiri delavke mlajše moči, takoj sprejme »Papirocel«, Ljubljana, Lepodvorska 23. Navijalko sprejmem. - Frane Kos, Ljubljana, 21dovska 5. Več čevljar, pomočnikov sprejmem takoj. Kristane Voklo pri Kranju. Krojaškega pomočnika sprejmem takoj z vso oskrbo. — Sodja Lovro, Tržaška cesta 42. Sprejmem samostojn. tapetnlka in delavca. - Ivan Bernik, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova 8. Šiviljske pomočnice z večletno prakso sprejmem. Modni salon Fanl Jager, Resljeva cesta 18. Mehanik ali ključavničar z mojstrskim izpitom dobi takoj nameščen je. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mehanikar« št. 15684. (b Vodovodni instalater zmožen tudi dela na montaži glavnih cevi, se sprejme. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Instalater« št. 15606. Marljivo dekle zmožno preproste kuhe in hišnih del, sprejmem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Snažna« št. 15629. Dimnikarska pomočnika dobra, sprejmem takoj. Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno n. škof jo Loko. 17-18 let starega fanta nekadilca, sprejmem za vsa hišna dela. Oskrba v liišl. Trgovina ln gostilna Malgaj, Ljubljana, Knezova 19. Provizijskcga zastopnika za štajersko sprejme takoj tvornlca hranil. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15661. Urar išče dobrega urarskega pomočnika. — Hrana In stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16398. Hlapca poštenega in treznega h konjem sprejmem takoj. Martinec, Trnovska ulica 22. (b Kuharico z dežele, pošteno, zanesljivo, katera bi opravljala tudi vsa hišna dela, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mlajša moč« 15453. Mojstra za emaji ki je zmožen v emajllra-nju pločevine ln litega železa, sprejmemo. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tovarna emajla 1360« št. 15365. Natakarico pošteno ln pridno, z nekaj kavcije, lahko začetnica, ako ima veselje do gostilne, sprojmem. Ponudbe v podružnico »SI.« v Kranju. Trgovskega pomočnika z dobro prakso v manu-fr" irnt stroki ter vešč aranžlranja Izložb, sprejmem na dobro mesto. -Ponudbo poslati upravi »Slovenca« v Mariboru pod .-Manufakturist. št. 1187«. (b Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Andrej Sajovie, Visoko pri Kranju. 2 čevljarska pomočnika in vajenca, z vso oskrbo, sprejme takoj N a g 1 i č Anton, Klane 61, Kranj. Dva zidarska pomočnika za fino pohištvo, sprejme Trebar Anton, strojno mizarstvo, Zadraga o, p. Križe, Gorenjsko. Hišnico obenem za pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. -Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vestna« št. 15649. 2 čevljarska pomočnika enega sposobnega, prl-krojevalca ter enega za popravilo čevljev, sprejme takoj Levovnik Jože, čevljarstvo, Slovenj Gradec, Krojaškega pomočnika in vajenca sprejmem ta koj v stalno službo. — Oskrba v hiši. Dominik Voučko, krojaštvo za gospode in dame, Hrastnik Iščem pletilje iz LJubljane ln najbližje okolice za oddajo izdelave cenejšega blaga na dom. Zglasltl se pri Kune na Miklošičevi cesti 32. Poslovodjo za dobroidočo gostilno na periferiji, iščem. Ponudbe na dr. Pogačnik, Trdinova 7. (b Iščem postrežnico mirno, pošteno, veščo perila, za dopoldne. Predstaviti se od 8—10 dop. Rožna dolina c. V. št. 35. Dekle pridno, zdravo in pošteno, ki zna nekoliko kuhati, sprejme štiričlanska družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15738. Krojaški pomočnik dobro Izvežban za velike kose se takoj sprejme z oskrbo v hiši. Zadružna ulica 1, Ljubljana. (b Pletilje za rokavice, z lastnim strojem, sprejmem takoj. Plača dobra. Naslov v upravi »Slovohea« pod št. 15730. (b Foto-pomočnika za amaterska dela sprejmem. Drogerija Vrtovec Filip, Celje. (b 10 zidarjev za tlakovanje z lomljen-cem, sprejmem takoj za Gorenjsko. Dober zaslužek zajamčen, izdatna in poceni hrana na stavbi-šču, stanovanje brezplačno. Gradbeno podjetje Ing. Jos. Dedek Ljubljana Žibertova ulica 7-1. Izurjena pletilja na »levo-levo stroju« 6e sprejme takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15741. (b 2 mizarska pomočnika vešča pohištvenega dela in vajerca iz okolice 9t. Vida, sprejmem. Pangos Viktor, pohištveno mizarstvo, Trata, Št. Vid nad Ljubljano. (b • Mili aa brezplačen pouk vl&oanju zahtiva/te sbrzpucen cenik riEINEbKEROLDl ZAL. TVORNICe GLASBIL MARIBOR Stv.102 Klavir zelo dobro ohranjen, metalna konstrukcija, angleška mehanika, križane strune - ugodno naprodaj. Šmartlnska cesta 50, tovarna. Elektromotor ca 25 IIP, kupim. Nago-de, Slov. Bistrica. (f Pletilne stroje prodam in iščem pletilje za nogavico za takoj. — Nove Jarše 72. Lokomobilo rabljeno, dobroohranjeno za pogon parne žage in polnojarmenik 600 do 700 mm, kupimo. Lesna zadruga v Preserju pri Ljubljani. Pozor pletilci! Prodamo raznovrstne ploske pletilne in šivalne stroje, zahtevajte ponudbe od »Mela«, Ljubljana, Tyršcva cesta 20. Continental na ugodne mesečne obrokel Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribop Vetrinjska 30 Motor na lesni vpojni plin, ja-kost motorja 40—100 ks, postavljen za dva mlinska kamna in za običajno mletev 88 eol premera, kupim. Ponudbe 6 točnim opisom In navedbo zadnje ceno poslati na. Illja Ko-sanovlč, D. Lepae. (f Špecijalna delavnica za previ janje in popravljanje elektromotorjev f« dinam. Kvalitetni elektro-maierijal in elektromotorji Bvetovnoznane lirni« »Slemeni« vedno na zalogi. Franio Pertinlič Konce«, tlektropodlallt, Liuhllara' Gospoivilska c. II, talilon 23-71 Za 10 din Vam pošljem soznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko Izdelovali doma. - Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih. — Llndič, Ljubljana, predal 245 c. 5.000 din mesečno jn več lahko zaslužite z Izdelovanjem kemičnih artiklov. 155 odličnih in preizkušenih receptov — niast za čevlje, laki, lepila, črnila, pijače, parfu-nierija itd. — z navodilom o vodstvu kemičnega podjetja pošljemo interesentom za 96 din po povzetju. Idealna eksl-stenea. Potreben kapital minimalen. Kemijski zavod, Pašlčevo 24, dunav-Eka banovina. (z Splavarjem ki plovejo proti Belgradu ali Pančevu, se nudi postranski zaslužek, če nntovorijo na splave 1600 božičnih drovcsc po 1 m, 3000 kom. po 1 in pol m in 1500 kom. po 2 metra. Odhod proti Belgradu najkasneje 10. novembra t. 1. Plačam za prevoz vsakih 6000 kom. 6000 dinarjev razstovorjeno v Pančevu. - Ponudbo na: Mirko Bandur, Pančevo. ftjggal Višješolec bi Inštruiral nižješolca real. gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15531. (a Nemščina začetnlški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9-1. »Fran^aise« donnq lecons de conver-sation s'adr.: au bureau du journal sous chiffre >Frani;aise«. Denar Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank ln hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Hranilne knjižice kupim po najvišji ceni. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Plačam visoko« št. 15567. Hranilne knjižice Kmetske posojilnice z 40.000 din, prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Potreba« št. 15592. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih oenab ln proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Oblastv. konceslonlrana šoferska šola ea poklicne toterje in amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica st 43 Telefon 28-28 Kratkoročna posojila zopet daje Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. Vlogo Obrtne banke do 200.000 din - prodam takoj proti gotovini. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »50'/o« št. 15637. Družabnika s 500.000 din kapitala — išče premogokopna družba z obširnim terenom in kvalitativno odličnim premogom. Tozadevne dopise poslati na upravo »Slovenca« pod »Premog« št. 15697. (d Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskibl) nabavo posojil ia družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana. Gledališka uL7 Obrt Pozor! Ce Imate izrabljene vašo fotelje, dlvane, modroce Itd., obrtnlte se k tapet-nlku Habjanu, Igriška 10 - za Dramo - ki vam popravi najceneje. Prepričajte se! (r •j in Radio aparat skoraj nov ter dero na vzmetih, pripravno za prevažanje pohištva — prodam. Cena ugodna. Mušič, Mengeš 92. Spalnica dobro ohranjena, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15565. Vsakovrstno pohištvo dobavlja te vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60 Sprejemajo se naročila. Kupujte pri naših inserentihl Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 18 Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št 5 (pri Gradišču). Pohištvo postelje, omare, dlvane, mize itd., ugodno prodamo. Ogledati se v trgovini »Soss«, Ljubljana, Mestni trg 18. (š Kuhinjsko omaro belo pleskano, 1.50 m dolga, 55 cm široka in 2 m visoka, dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Omara« št. 15703. (1 ZAHTEVAJTE NOVI (ENIK .v. NAJVEČJA DOMALA TR60VSKA HlU V JUGOSLAVIJI CELJE 18 jEEBEB Bukove furnirske hlode in bukovo letvice 27/27X1 m, kupim. — J. Majaron, Borovnica. (k Staro železo in druge kovine kupuje po najvišjih cenah želez-nlna Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Sladko seno lepo, en alt dva vagona, kupim franko nakladna postaja. Ponudbe na Jože šolar, Dražgošo 16, p. Železniki. (k Dvigalo tovarniško, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dvigalo« št. 15562. Drva suha, borova ali smrekova, lahko krajci, kupim do 50 m'. Šuštar, Šmartno pod šmarno goro 34. Medene postelje Messingbetten, prvovrstne, dobro ohranjene, se kupijo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Postelja« št. 15399. staro zlato, zlato zobovte In srebrne hrone kupujem po najvišjih oenab A. KAJFF.Ž Tgovlna z urami ln zlatntm precizna delavnica za popravila vsakovrstnih or Ljubljana. Miklošičeva 14 IZREDNO O G Tj AS N O SREDSTVO ! »Slovenčev koledar« bo na mizah neštetih slovenskih družin vse leto! / / Ne odlašajte, ter čimprej naročite offlase v tem koledarju! »Slovenčev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva 6 Kupim tehtnico 10 kg, 250—500 kg, štedilnik, po možnosti z bojlerjem, brzopa-rtlnlk, divji kostanj ln želod. Matevž Štefo, Ce-gelntca 4, Naklo. Jesenove hlode od 18 cm navzgor, stalno kupuje B. Kolb. Vlžmar-je, St. Vid nad Ljubljano Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 9 Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi v6ako množino Arbeiter, Maribor, Dravska št. 15. Kostanjeva drva sveža, 23 para kilogram, kupuje Rlgler, Pragersko Orožje! I&mujem stare puške, revolverje in pištole. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Orožje« 15614. Trgovsko opravo za specerljo, dobro ohranjeno — kupim. Franc Pirnat Tržaška c. 107. Hlevskega gnoja vsako množino — kupim. Burkeljca Ivan, Zadobro-va 3, p. Dev. Mar. Polje. Kupim vsako količino javorja, jesena, črešnje od 40 cm naprej, dolžina od 2 m naprej, brez gre za eksport, javor od 30 do 40 cm, od 3 m dolžine naprej, brez grč, plačam takoj pri prevzemu. Ponudbe — z navedbo količine, čas dobave in ceno franco vagon — na upravo »Slovenca« pod »Furnir« št. 15612. Pisalni stroj rabljen, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« 15696. Peč »Zephir« kupim. Tudi kupim opremo za trgovski lokal. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zephir« 15731. | Mirko, Pančevo. Smrekove - hojeve hlode od 12 cm premera dalje in od 2 m dolžine dalje ter večje količine bukovega lesa kupujo stalno Jos. Gumzej, Celje, Med-log. (k Božična drevesca 1500 kom. po 1 m, 3000 kom po 1 in pol metra In 1500 kom. po 2 do 2 In pol metra — kupim. Ponudbo na: Bandur m tJB^o MASCHIN»NFAB8tl».»UOSBURG:NUnN0ERf*r6- DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin Zahtevaj!« ponudbe od zastopnika MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Kože jazbečeve, srne, polhe ln vse drugo kupujem stalno — pošljite. Zdravlč, Ljubljana, Stari trg. (k Kretnico desno, tipa X, ali C ca 35 kg, dobro ohranjeno, kupi Zagorska Industrija glinenih proizvoda d. d. Zagreb, Martičeva 6. Stare moške obleke čevlje, perilo Itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana -Gallusovo nabr. 29. (k Srebro, drage kamne lo vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Bberlo, LJubljana TjrrSeva 2 (DalsAa hotela j3Ion*% c Dotični gospod ki jo za Časa velesejma shranil svoj usnjen plašč v trgovini Kari Prelog. Tyrševa 22, naj ga čimprej dvigno 1 l Kam pa kam? Danes v Radomlje k »JOŽETU« na žlahtno pijačo ln dobro jedačo. Se priporoča Jožo Poga.-čar, lladomlje. /e nitbe I Industrijalec v Celju želi zaradi ženi t ve spoznati lepo, mlado črno-laso. Dopise z natančnim naslovom poslati v upr, »Slov.« pod »Značaj« št. 10328. Dlskreclja častno zajamčena. 25 letno gospodično iz dobro hiše, hi poročil trgovec In posestnik, ©o-ta postranska stvar, pogoj pa neoporečnost ln Iskren značaj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Res« št. 15479. (r. Gospodična premožna ln neoporečno preteklosti, poroči 37 do 421otnegn državnega, ba-novinskega aH mestnega, uradnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poletje« št. 15505. (ž Mlad gospod drž. uslužbenec, s kapitalom, želi poznanstva z gospodično od 19 do 28 let, s primerno doto, zaradi ženltve. Priženil bi se event. tudi na posestvo ali gostilno. Dopiso s sliko upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Srečna bodočnost št. 1185«. (ž 30 let star fant s stalno službo, želi znanja z gospodično do 30 let, neomadcževanc preteklosti. — Ponudbe, po možnosti s sliko, v upr. »Slov.« pod »Sreča« štev. 15658. Frtaučku Gosti ma beseda prou več ket stu let kuku je tu, de ne-kol na morem puza-bet tistga držaunga puslanoa, ke se je enkat še pred naša usvubudituja u du-niskem držaunem zbore uglasu in prosu za beseda. Ke je blu pa že en ceu re-gement puslancu pr-glašeneh za beseda, je mogu pa ta revež več ket dva mesca čakat, de je pršou na vrsta. Če bom Jest sam na vem, let živu, tega na bom mogu nekol puzabet. Scer jest na vem, če je tist držaun puslanc še pr žeulejn. Kuku se je pisu, sem pa tud že zdauni puzabu. Pa sej negau ime je tku pu-strnnskn reč. Jaun se tku držaun puslanci na smeja skuz zube ulečt, pa če ga še tku pulom-ja. Sevede, če bote kerga hvalil, se tku na bo čez gor držu. Če mil pa kej tacge. naprej vr-žets, de mu na bo ušeč, vas pa nazadne še loh-ka tož. Pol se vam pn na bo prou nč za smejat. Paragrafi sa tku čuden, de se nubeden najne na zastop. Sej se tu že pu tem vid, ke nahter-niu kumfiscirajn tulk in tulk vagonu masti a1! pršparal, pa tud rad ud dragine puslušaja, ke dragina jim tud neki nese. Noja, zdej sem vam že mal pujasnu, zakua sem vam dons tku stare reči prj>oiidvou. Zdej vam moreni pa še kej ud Velesejtna puvedat, če prou je tud že mal bi pozen. Veste, jest nisem še nekol Velesejma puse-tu, pa ubisku ga tud še nisem. Ogledu sem s ga še prou usak let Tud letaš sem s ga ogledu, či5 iyou nisem glih tku ferbčen, de b mogu u ushka reč soj ntis utekent. Tu je blu pa tkula: Kurenekuva Neška ma ena printelca, ke je usak let na Velcsejme za kasirka. Ta kasirka jo začela naguvarjat Neška, de b s pršla tud Velesejem ogledat, ke je tku fojn. Puseben toti tejater ji je prou hvalila Neška se ji je pa začela iz.guvarjat. de sa preslab časi, de b za take reči gnar ven metala, ke ga še za krurn-pir ninin zadost. Kasirka ji pa le ni dala (rmana. Rekla ji je če bo še ene šter take s «aba prpelala. de l>oja plačal ustupnina, bo ona ne dala soja nsto|)enca, pa bo šla lohkn kur za-stojn noter. Neška ie bla s tem cufridna in ji ublebila. de b skusla dubit ene par takcli ge-spudu al po guspudičen, de boja plačal ustupnina in šli 7. no na Velesejem Ke je blu tu glih u sebota pred zadna nedela Velesejma. je Neška ceu pii|X)udne letala ukul sojeh prjatelc in pa prjatlu in jih naguvnrjala, de b šli u nedela pupoudne z no na Velesejem. Tku je pa hvalila Velesejem in pa toti tejater, de je še mene ta mrcina pretan-tala in me pri) ran I a ub enga kuvača za ustupnina in dva kuvača za toti tejater. IJ nedela pupoudne se nas je res nabral ukul Neške tam jired kralevem spuinenikam u Zvej/.d ena cela ramunda. Kulk nas je blu, na morem glih puvedat, ke nas nisem pre^teu. Ke sma bli enkat usi skp. nas je pa Neška pelala ke preke Velesejme Tam pr kas sma kepil usak za enga kuvača ena rdeča ustopenca, Nešku je H ubila po ena zelena, ke je bla mende še draži. Ko sma šli not, je |>a en mužakar ud naseli usto-penc en košček udtrpu. kar je listal nam je dau pa nazaj. Sam Neška ni dubila nč nazaj, kar cela s je tist mužakar ubdržu in še neki ježek brusu Zakuu je blu tu dober, pa na vem. Neki je mogel bit že narobe, ke je drug juter prleteln h Nešk tista kasirka usa nbjo-kann in ji začelo neki prpoudvat. Kua ji je pr-poudvula, pa tud na vem. Tu sem šele pol ud Neške /vedu, de je kasirka zbolela in ji je mogla Neška še dohtarja plačvat in arcnije, ke pumožen uslužbenci na Velesejme niša zapisan pr bulnišk blagajn, de b mel zastonj dohtarja in pa arcnije Ud Velesejma vam zdej nimam nč tlruzgn za puvedat, koker de je »Toti tejater« hedu dobre kšefte delu. Ia nurbl se nam je še tista tnušina dupadla. ke jc Pudkrajšek pustavu razna flaša vajna, vn je pršla pn jx>uhna cvič-a. Jest sem začeu |>rec pu priftošelne brklat in gledat, če mam do«t drubiža pr seb. de b s ena taka mašina kupu, Tkula preke konc mesce h m večkat prou pršla. Kmal na tu sem pa ves vesele zgubu du te mašine. Kcne. ke je Pudkrajšek pol puložu u mašina soj priftošel in čaku, de b pr;ou ven. pa ni blu več ne prif-tošelna, ne gnarja, sam dnučen ek-ekutar sc je pukazu in puvedu de je on priftošel uzeu. Takeh mašin po mi sploh nn unčama, ke pr nas gre use tu velik bi ajnfoh. Če s daukari kej doužnn. pride daučen eksekutnr kar sam ii ldem na dum in jim pubrrc use kar nia za dubit. pa brez usake malino Toka mašina nej ma le Pudkrajšek sam. Mi boma uviral žc tud brei take mašine. F, G. Jedilni krompir »Ela« lepo, odbrano blago po 1.50 din kilogram, (lomne hrompir po 1.50 din kg oddaja dokler traja zaloga tvrdk a A. VOLK, Ljubljana Resljeva cesta 24. lEZESffl Cunje vsako množino dobavljam Krušič, Žalec. (1 Šivalni stroji »JAX« so najboljši. — Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax In sin, Tyrše-va cesta 36. (1 la zelje * glavah, vagonske pošiljke dobavljam. Krušič Žalec. (1 Čevljarski šivalni stroj primeren tudi za sedlarja. dobro ohranjen, ugodno prodani. Bakovnlk 3, Kamnik. Jabolka vsi po jabolka v trgovino štular, Tyrševa 37 b, tam jo velika izbira — nizke cene, (1 Zapravljivček skoraj nov, poceni prodam, prodani tudi hrastove plohe 40—50 cm. -Iskra, Vič. Pozor! Fartlja popolnoma novih Šivalnih strojev konkurz-nega nakupa, po izredno nizkih cenah naprodaj prt »Promet«, telof. 43-90 nasproti krtžanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. (1 Ročni voz na 4 kolesa, nosilnost 1200 kg, dalje trgovske stelaže, železne napisne plošče, stoječo pisalno mizo, železna polna okna in drugo ugodno prodam. Kovačič, Clgalctova 11. Najboljša kolesa ES-KA češka ln DIAMANT, dobite pri tvrdkt Ivan Jax in sin, Tyršova c. 36. (I Železna postelja močna, z mrežo - poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16643. Ljubitelji vrta! 3000 visokih tn nizkih imenskih vrtnic Ima naprodaj Franc Jenko — Medvode. (1 Moško in žensko kolo ugodno prodam. - Ogled v nedeljo od 8—13, ob delavnikih od 17—20. — Trata 10, št. Vid n. LJubljano. Inventar za slaščičarno mlekarno ali kaj podobnega, poleg tega dve sve-tiljkl, ogledalo, stroj za smetano - prodam zaradi vojaščine po najnižji ceni. Ljubljana, Rimska 19. Zagini listi za polnojarmenlke in clr-kular žage, novi In rabljeni, razno dimenzije -ugodno naprodaj : Javna skladišča, d. z o. z., v Ljubljani, Tyrševa c. 33. Šivalni stroj skoraj nov, pogrezljtv -znamke »fcSlnger«, ugodno prodam. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Šivanje doma« 15701. (1 Z A G E . original Dominicus I Remscheid »Jeklo« - Stari trg Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (I Ali Še vedno ne veste, da se kupi šivalni stroj najceneje ln najbolj ugodno v Novi trgovini, Tyrševa cesta 36, - nasproti Gospodarske zveze. (1 »Anker« šivalni stroji so najboljši za šivilje, krojače in gospodinje in »rikcak« za cntlanje tudi z dvema Iglama, kupite še najbolj ugodno pri »Triglav«, Resljeva cesta 16. Malo rabljeni vedno na zalogi. (1 Kolesa raznih znamk najboljših kvalitet kupite še vedno ugodno v Novi trgovini, Tyršova c. 36, nasproti Gospodarske zvezo. (1 Preproge tekači, eden dolg 9 m ln 65 cm širok, drugi dolg 5 m in 63 cm širok, zaradi selitve poceni prodam. Kupec naj sporoči svoj naslov na upravo »Slovenca« pod »Tekač« št. 15702. Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Zlher Franjo, Zamušant, Sv. Marjeta, Moškancl — Zahtevajte cenik t (I Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47, tel. 35-91. Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, 8v. Petra c. 14, Ljubljana. Jedilni kostanj lep, prebran, razpošilja od 100 kg daljo Kmetijska zadruga v Črnomlju. Belokrajtna. Pisalni stroj skoraj nerabljen, znamko »Torpedo«, prodam po zelo ugodni cent. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pisalni stroj« št. 15528. Z »Jugodrog čajem« popolnoma nadomestite dragi ruski čaj. Prekupčevalci dobe 100 paketov za 150 din, franko povzetje. Za. škatlico vzorca jo poslati 3 din v poštnih znamkah na A. Blum Subotica 107. (1 Pozor gasilske čete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne • Knaust spojke«, prehodne komade, ročnlke z ustnikom, razdelllce. Franc Ogrlne, izdelovalec motornih brlzgain. Ljubljana Jernejeva ulica 47. ti Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja gfttaigt Zagreb, Boškovlčeva 32/L Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja! Telefon 63-06 Krompir beli, jedilni, kg 1.10 din, dobavi Rigler, Prngersko »Gospodarska zadruga« v Središču ob Dravi dobavlja do nadaljnega vsako množino lepega krompirja po dnevni ceni franko postaja Središče. „VELEBIX" otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Najnovejši modeli, najnižje cene v specinlni in največji trgovini otroških vozičkov, Prodaja 7,n gotovino. Prevoz, in omot ae ne računa. — Cenik s slikami brezplačno. — Izrcžite oglas zaradi naslova. pisalni stroji najodličnejše kakovosti pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Naročajte in širite »Slovenca« ! Sortirana jabolka za zimo — in krompir ima na zalogi Trgovska poslovalnica Kmetijske družbe Novi trg 3 Križanka m 1 2 j 3 4 5 6 I' 8 9 KB ■10 11 12(1 13 14 O 15 16 17 18 B B 19 B 20 B 21 B 22 23 B 24 M 25 12 26 B B B 27 B 28 29 B 30 31 B G3 32 33 o 34 35 36 37 iSS es B 38 B 39 40 B 41 42 m 43 □ 44 45 B 46 B B 2S 47 B 48 49 B 50 SI 51 m 52 53 B m o m 54 B B B 55 B m m 56 m M m 57 B B 58 59 B 60 B 61 62 63 i! 64 65 e 66 m o B 67 68 sns 69 70 B 71 m 72 73 U 74 75 m 76 13 ES 77 78 79 B 80 B 81 B 82 S3 89 ~93~ 84 m 85 m B B m 86 87 m B 88 B 89 90 91 92 m 94 m ss m B 95 B 96 m 97 93 B Vodoravno: 1. Goriška reka, Gregorčičeva opevanka, 4. Rečna oklopna bojna ladja, 10. Po svojem orožju imenovan srednjeveški bojevnik, 15. Planet, staro rimsko božanstvo, 19. Kratice slovenske industrijske ustanove (Kranjske deželne elektrarne), 21. Dvojica, 22. Aritmetični izraz, dvočlenik, 24. Majhen gozdiček, hrvaški pesnik in pisatelj, voditelj iliriz-ma, 2b Angleška znamka motorjev, s katerim vozi Starič, 27. Žensko kož.uhovinasto ogrinjalo, 28. Sončna ali lunina faza. delna zatemnitev, 30. Otok v Malajskem otočju, tudi znamka čeških motociklov, 32. Vi sta pesnitve, 34. Organska substanca rastlin: tudi ime za inočnoto jed. 36. Krajša beseda za oblikovanje železa. 38. Stara fonetična oblika veznika, 39. Moško ime, eden izmed dvanajstih apostolov, 41 Pri nas najbolj razširjeno prevozno sredstvo. 43. Brezobličen kos lesa, priimek nerodnega človeka, 44. Pravna oseba, človek, ki jamči za nekoga, 46. Kratka vprašalnica, 47. lak. ki se je dobro najedel, 48. Oblika glagola biti, svetopisemksi utemeljitelj ene izmed človeških ras, 50. Drug izraz za požrešen, pohlepen, 51. Sladke rastlinska jed, 52. Je morska nli kninena, skoraj vsaka jed jo potrebuje, 54. Trščica, miselni utrinek v prenesenem pomenu, 55. Slovenska koroška reka, 56. Zobna pasta in ustna voda, 57. Poljski pridelek, 58. Nedavno umrli slovenski književnik. 60. Drugo ime za beloglavega jastreba, 61. Matematični in tudi slovstveni izraz: sorazmerek, odnošaj, 64. Anglosaško moško krstno ime, 66. Oblika rastlinskega stebla, 67. Ruska reka, 69. Ozek, droban, 71. Pomožni glagol; obstojati, 72. Krajša, zman jševalna oblika moškega krstnega imena, 74 Hrvaški pesnik in pisatelj; beseda pomeni tudi mnenje, prepričanje, 76. Osebni zaimek, 77. Človek, ki mu manjka eden izmed čutov, 79. Nasprotje od noči, 80. Prebivalci istr-sko-kraške planote. 82. Gorovje v Južni Ameriki, 84. Stavbno gradivo, naš najvažnejši izvozni predmet, 85. Prislov kraja, velelnik, 86. Stari oče. 88. Oziralni zaimek, pomeni kajti, 89. Zdravilo proti malariji, 92. Rimski pozdrav. 94. Prijatelj tuje lastnine, 95. Prvi človek, 96. Drugo ime za Koroško. 97. Žensko krstno ime; rnncijFo so upodabljali stem imenom, 98. Trop, skupina ptičev. Navpično: 1 Hiter telesni premik. 2. Slavnostna poveličujoča pesem, 3. Besedica, s katero navedemo po«;oj. slučaj, 5. Kratica za glasbeno delo, 6. Želelnik, 7. Južno-azijska država, 8 Dolg breg, meja kopnine, 9. Drugi del napisa na Kristusovem križu, K). Tretja oseba množine glagola biti, II. Druga beseda za razumete, znate, 12. Slovansko moško krstno ime; naslovna oseba slovanske opere, 13. Abstraktna, toda silno važna stvar, zato je primerjajo z zlatom, 14. Vzklik. 16. Vzklik kot pri 14. navp., 17. Težko ozdravljiva bolezen, IS. Vrsta, priročna razdelitev vseh višjih živih bitij, 20. Rastlinski ali drevesni umetni nasad. 23. Ni-kalnica, 25 Kraj v cerkvi, druga beseda za zbor, 27. Starodavno mesto po svetem |>ismU, znano |io stolpu, simbolu človeškega napuha, 28. Druga beseda za lučaj, 29. Obžalovanje storjenih napak, 31. Znan slovenski skladatelj, 33. še enkrat storjen, opetovan, 34. Velika lesena fjosoda, 35. Rtimenokljuni ptič; slovenski zgodovinar. 37. Za življenje potrebna snov, ki jo v največji meri vsebuje sadje, oziroma sadne lupine 39. Morski razbojnik, 40. Oster, jedek, osoren, 42. Okrog, v bližini, 43 Imenovati jx> vrsti, računati, 44. Grenka zdravilna rastlina; zelo znana Jerebova pesem, 45. Pristaniško mesto v Istri, 47. Zaupni poslanec, 49. Sofijski časopis; nasjirotje od vojne, 51 Svojilni zaimek moškega spola, 53. Letenje, polet, 59 Podzemlje pri Starih Grkih, 60 Kratek pri vid, podoba v spanju. 62. Nauk o morali, versko in filozofsko naravoslovje. 63 Žensko ime, francoska svetnica, 65 Slovenski zgodovinar (spisal zgodovino slovenskega naroda najnovejše dobe), 66. Brez obuvala, 68. Splošno pomanjkanje, revščina, 70. Svojilni zaimek. 71. Tuja beseda za urad, poslovalnico, 73. Vprašalnica po čusu, 75. Bližnji sorodnik, običajno ne krvni, 76. Bližnja krvna soordnica, 78. Rastniska jed 80. Skalnata morska plitvina. ladjam zelo ne\arna. 81 Veznik, 83. Vrba žalujka, 85. Enota električnega toka, 87. Pritrdilnica, 88. Časovni veznik 90. Veznik, 91. Im, 93. Števnik, 94. Kazalni zaimek. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Želod — 6. Klobasičar — 16. Dreta — 21. Eva — 22. Bo — 23. Roj — 24. Ozir — 25. Era — 26 Ro — 27. Srb — 28. Na — 2«}. Sam — 30. Ak - 31. Udovec — 33. Al — 34. Oba — 36, le — 37. Karo — 38 Smer — 39, Anal —■ 41. Most — 43. Pojav — 44 Oj>ora — 46. Sapun — 48. Etika — 50. Ime — 51. Vikar — 52. Opna — 54. Anoda — 56 Rad — 57 Ka — 5S. Ponos — 59. Sne — 60. Ena — 62. Avala — 64. Ča — 65. Pedal — 66. Stil — 67. Golf — 69. Arena — 71. šota — 72. Sipina — 75, Tikoma — 78. Sapa — 80. Ata — 81. Ti — 82. Čok — 83. Ev — 84. Uk — 85. Ara — 86. Sa — 88. Lim' 89. I,a — 90. Lan — 91 Ar — 92 Sme — 93. Job — 95. Tš — 96. Ems — 98 Se — 99. liana — 100. Uta — 100.a Nos — 102. Roka — 104 Nazaj — 105. Amerikanec — 106 Anita. Navpično: 1. Žena — 2. Eva — 3. La — 4. Obara — 5. Domovina — 6. Krap — 7. Lok — 8, Oj — 9. Boder — 10. Azor — 11. Siva — 12 Irena — 13 če — 14. Ara — 15. Ralo — 16. Dromedar — 17. Robot — 18. Es — 19 Tri — 20. Abel — 29 Saje — 3t Umor — 32. Capa — 35. Asir — 37. Spas — 40 Luna — 42. Tkač — 43. Pika — 44 Okoličan — 45. Apel — 46. Sneg — 47. Nova maša — 49 Adam — 51. Voda — 52. Oni — 55. Aleš — 58 Peta — 59. Stik — 61. Alka — 63. Anal — 65 Pota — 66. Spor — 68. oFrt — 70. Apis--71. šala — 72. Sina j — 73. Nemar — 74 Ave — 75. Tuj — 76. lko — 77. Afera, 79. Amen — 81. Tana — 87. Amon — 90. Laz — 92. Ste — 94. Bon — 97. Ski — 99. II« — 100. llm — 101 Se — 103 At. Zlogovnica Sestavi iz z 1 o g o v : be, ce, čev, dar, do, e, fi, jan, jalt, ko, le, mi, mon, nik, o, po, ra, rtis, slo, ti, ti, ven, ve. besede sledečega pomena: Nadvse zanimiva in potrebna knjiga, ki bo prišla za božič v skoraj vsako slovensko hišo — praznična močnata jed (množina) — prvi slovenski letalec —■ grški izdajalec — lekarniško sredstvo proti glavobolu _ druga beseda za obljube — moško krstno ime Prve črke dobljenih besed povedo besedo za dolgo, kornkajočo skupino ljudi, /adnje črke pa človeka, ki se živi od naloženega denarja. Rešitev nedeljske zlogovnice Trup - Ropar - Ilijada - Gorat — Lalii — Analitik —Veriga. Prvp *rke dado: Triglav, zadnje črke: Pra-tika. Izid žrebanja loterije Legije koroških borcev krajevne organizacije v Celju z dne 6. oktobra 1940: 28 623 643 741 789 1283 2011 2131 2325 2350 2646 2757 2771 28; iO 2867 3075 3152 3203 3228 3518 3720 3796 4086 4340 4385 4460 4567 4579 4839 5257 5310 5378 5397 5414 5544 5621 5656 5834 5939 5946 5980 6217 6278 6416 6488 6506 6560 6570 6641 7053 7105 7123 7294 7325 7432 7519 7771 7836 7867 7882 7901 7944 8107 8180 8241 8450 8571 8624 8627 8781 9007 9136 9179 9281 9448 9459 981)9 9918 9923 10071 10112 10133 10205 10224 10272 10319 10768 10851 10392 10899 10953 11040 11259 11369 11379 11391 11724 11754 11952 11969 12032 12092 12127 12213 12440 12555 12820 13059 13148 13207 13471 13405 13694 13699 13742 13956 14133 14545 14507 14648 14814 14862 15182 15375 15496 15640 15790 15792 15927 16004 16087 16163 16499 16462 16617 16673 16739 16886 16937 17370 17529 17863 17930 18112 18132 18196 18257 18416 18754 18935 18960 19032 19130 19272 19306 19478 19489 19541 19549 19701 20532 20594 20778 20852 21026 21141 21378 21848 21991 22412 22723 22724 22735 22933 22904 23143 23221 23293 23260 23485 23525 23711 24408 24802 24839 25017 25060 25149 25109 25411 25578 25929 25976 26217 26279 26512 26583 26661 27014 27352 27404 27420 27571 27622 28282 28342 28318 28453 28607 28810 28922 29070 29080 29196 29350 29387 29579 29625 29926 29947 Dobitki, ki ne bodo dvignjeni do 6. no- vembra 1. 1., zapadejo v last društva. venecijanka v Zalemlogu, p. Železniki takoj naprodaj Vodna moč 15 ks — jez v zelo dobrem stanju. Cena 40.000 dinarjev. Pojasnila daje: Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki Višinsko sonce original Hanau, razni novi modeli stalno na zalogi. Poskušno obsevanje brezplačno. Josip Bedrač Bleiwetsova cesta 3. (r Gumbnice, gumbe, pnse, monograme, entel, ažur fino in hitro izvr&i Matsk & Mikeš LJubljana. FranCUkanska ulici nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna oredtiskana žen roč. dela Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza tn telesa ostane čista, zdrava tn mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 dinarje v znamkah. — Kemikalija. Novi Sad 144 V apotekah, drogerijah irlginalni karton 40 din. Gramofonske plošče tn gramofone najceneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Kupimo Steklenice »Franz Josef«, kupimo. Drogerlja Kane. židovska ulica. \nmm Mladega psa volčjaka lepega, čiste pasme, kupim. J. Okiškega 14, Kodeljevo, Ljubljana. Dovje-Mojstrana Poletna tujskoprometna sezona je za nami. Letos nismo imeli bogve kaj od tujske sezone. Obiskalo nas je precej manj tujcev kakor prejšnja leta. Pač pa se jt nekaj tujcev držalo pri nas precej dolgo v jesen. Ti so vendar dočakali nekaj prav lepih, jasnih dni, dočim so imeli letoviščarji v juliju in avgustu res veliko smolo, ker je bilo toliko dežja. — Sedaj so večinoma vse planinske koče zaprte. Koča pri slapu Peričniku pa bo ostala še dalje odprta in oskrbovana. Želeti bi bilo, da bi bila ta koča odprta tudi pozimi vsaj ob nedeljah, saj mnogi trdijo, da je pozimi slap Peričnik najlepši, Ssnovo Redna služba božja na Senovem. Dasiravno je Senovo oddaljeno komaj tri kilometre od Rajhen-burga je takorekoč drug svet. Nekdaj je bila vas posejena s kmečkimi hišicami. Danes stopajo te hišice neka';o v ozadje in le kažejo, kakšno je bilo Senovo nekdaj. Nekdaj je bila tudi pod temi slamnatimi strehami sreča in zadovoljnost. Toda kolo časa se suče. Če bi prejšnja generacija vstala iz grobov, bi se začudila spremembam, ki so nastale. Velike investicije Trboveljske preinogo-kopne družbe kažejo, da se bo tukajšnji rudnik v kratkem ali vsaj doglednem času uvrstil med največje rudnike v Sloveniji. Tudi število delavstva se zvišuje. Vsled vsega tega je nasta'a velika nujnost redna služba božia. Po uvidevnosti odločujočih cerkvenih oblasti se ie tudi pričelo s 15. septembrom t. 1. Za rednega dušnega pastirja se je bil določil č. g. Vilko Videčnik, kaplan iz Rajhenburga, ki je tudi katehet na meščanski in osnovni šoli. Težke so razmere, v katerih se J8 to začelo. Skoraj nikakšnih cerkvenih potrebščin, vse bo treba nabaviti. Mnogo bo še treba truda, žrtev in dobre volje. Služba božja je vsako nedeljo ob 7 zjutraj za odrasle, ob devetih za otroke, med tednom vsak dan ob sedmih sv. maša, ob 5 jiopoldne pa roženvenska pobožnost. Ljudje se teh pobožnosii nidi udeležujejo ter imajo mnogo smisla za potrebe, ki so s tem združene, da bo cerkvica sv. Janeza dobila vse kar je treba. Č. g vikarja Videčnika so vsi vzljubili. Vidi se pa. dn pozna človeško gorje in bolečine. Že nekaj let je bil med rudarji in zopčt med rudarje ie prišel. Iz njegovih izbranih govorov v cerkvi in iz njegovega dela zunaj cerkve še le vidimo, da nam je božja previdnost naklonila takega, ki je za naš kraj potreben. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« < Otroški kotiček Mihčeve čudovite dogodivščine (89) Vsa prestrašena sta se hitro spustila skozi odprtino in začela lesti po pripravljeni lestvi navzdol. Preden sta se zavedla, kam bosta prišla, se je lina nad njima že sama po sebi zaprla, tako nista imela nobene izbire več, kam kreniti. Kar lepo po lestvi do tali (90) Komaj sta stopila na tla, nal se jima pa še lestva pred nosom umakne pod strop. Kakor zakletol Vedno bolj se oži past okoli njiju. Prišla sta tako lepo vanjo, kot miška v mišnico, in kakor ona, sta tudi naša junaka prepozno spoznala, da sta dodobra ujeta. i mm »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ultea 64, I. nadstr. Telefon 44-20. Stavbne parcele ln nove hiše naprodaj. Vižmarje št. 46. (p Parcelo ugodno prodam. Pojasnila: Zvezna ulica 10 v Ljubljani, Moste. (p Hišo z nekaj zemljišča event. tudi s prevžttkom, za bivanje nekaj tednov letno za počitnice, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 15472. Mlin in žago s posestvom in močno vodo, prodam skupaj ali posamezno. — Miklavžič, Pristava, p. Sela—Ptuj. Enonadstropno hišo z vpeljano trgovino in trafiko in 1000 m* zemlje, v najlepšem kraju ljubljanske okolice, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15501. (p Fotelj (Ohrenstuhl) lep, velik, prav dobro ohranjen, prodam po zelo nizki ceni. Ogled pri tapetniku Pavletu, Vegova 10. (1 Salonska črna suknja po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15471. (1 Za Bežigradom prodam večjo njivo po nizki cent. Najboljša naložba denarja, 100°/i donos. Resni kupci z gotovino 300.000 naj se Javijo pismeno upravi »Slovenca« pod »Primoran prodati« št. 15539. (p Na Jesenicah prodam lepo stavbno parcelo 1050 m', primerno za vsako zgradbo, na prometni točki. Svetina, Rečica 124, Bled. (p Premogovnik se proda ali zamenja za hišo v Ljubljani. HIŠE, VILE, PARCELE ln POSESTVA kupite ali prodaste ali zamenjate še vedno najkulantneje v REALITETNI PISARNI Prlstavec Franjo, Gosposvetska c. 3-1., tel. 23-81. Posestvo s prevžitkom v izmeri približno S jo-liov, pol ure oddaljeno od postajo Rajhenburg, prodam. — Posestvo jc arondirano ln obsega hišo, gospodarsko poslopje, njive, sadonosnik s približno 170 žlahtnimi — večji del mladimi sadnimi drevesi, travniki, event. z delom vinogrida ter z Rozdom. Vsak čas ogled In ponudbe na : Alojzija Jenšterle, Sremlč p. Raj-hcnbura. (P Nekaj zemljišča v bližini Begunj ali Za-puž - pri Lescah, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16392. (p Parcele naprodaj v St Vidu in v VlžmarJIh. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge). tp Hišo v Kranju pristavo ali tudi parcelo kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Brez posredovalca 180« št. 15220. (p Parcele naprodaj na Kodeljevem in v Šiški, med remi za in staro mitnico. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nizka cena« 15289. Enonadstropna hiša nova, s petimi stanovanji, naprodaj v Šiški, med staro mitnico in re-mizo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »595.000 din« št. 15290. Lepa stavbna parcela blizu kolodvora na Vrhniki naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15126. (p Vinogradniško posestvo v Halozah, 20 minut od glavne ceste, 11 oralov, c;l teh 1 oral vinograda, t alo sadovnjaki, travniki in gozd — je takoj ugodno naprodaj. Vprašati : J. Cvikl, Ptuj. Vodna moč 70—800 PS, na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Si.« pod »1940 E. D.« 15577. Mlin in žago na stalni vodi, kupim ali vzamem mlin v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15576. V Ormožu kupim parcelo : vrt, sadonosnik, ali hišo. Ponudbe s ceno poslati v upravo »Slov.« pod značko »Gotovina takoj« št. 15573. Zemljišče ca 3000 m' blizu Sv. Križa naprodaj — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 15600. Enonadstropna nova vila moderna, velik vrt, se proda. Okiškega 14, nasproti karmeličank, Ko-dcljevo, LJubljana. Parcelo v izmeri 2000 m", v bližini Ljubljane, prodam. Polzve se v upravi »SI.« pod št. 15638. Opozorilo! Ne kupujte parcelo ali hiše, sploh nepremičnine potom znanih šušmarjev In špekulantov, temveč se obrnite le na oblastveno dovoljene realltet-ne pisarne, ako hočeio res dobro in ugodno kupiti. (P Hišo prodam. Ocvirk, Šmartno v Rožni dolini, Celje, (p Enostanovanjska hiša nova, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15627. Kmečko posestvo srednje, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15632. Zemljišče okoli 5600 m', v bližini Rakovnika - prodam za 80.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 15662. Parcela ca 8000 m1 naprodaj v bližini Ljubljane, — ob glavni cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16687. (p Velik travnik ob državni cesti ln postaji žleblč — Sodražica stavbni prostor, in štiri gozdne parcele, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št.» 15686. (p Stavbne parcele v različni izmeri, prodam v šiškl. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Imam 11 parcel« 15681. ' Lep travnik primeren za stavblšče, četrt ure od postaje Križe na Gorenjskem, prodam. Aljančič, Celje, Dečkova 30. (p Hišo na deželi ugodno za upokojenca -prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15698. Ovodružinska hiša južni del Ljubljane, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15708. (p Kupim v Ljubljani donosno hišo za 2 do 3-mllijone. Plačam takoj. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Tovarnar: Beograd« 15666. Rentabilno stanovanjsko hišo v bližini tramvaja ali glavne ceste, kupim za gotovino do 700.000 din. Ponudbe pošljite upravi »Slovenca« pod »Veletrgovec« št. 15665; (p Dve hiši do 200.000 tisoč v Ljubljani kupim ln plačam takoj. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posredujem brezplačno« št. 15670. (p Komfortno vilo v Ljubljani do 800.000 din, kupim. Ponudbe z opisom upravi »Slovenca« pod »Gotovina 900-tisoč« št. 15669. (p Dvostanovanjsko vilo v bližini centra kupim. Gotovina 500.000 din takoj. Točen popis poslati v upravo »Slovenca« pod »Starejša zakonca« 15668 Vnajem IŠČEJO: Trgovski lokal na deželi iščem v najem eventuelno vzamem tudi gostilno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vpeljana trgovina« št. 15437. (m ODDAJO: Dvoriščne lokale prostorne, pripravne za obrtno delavnico — oddam za 1. november t. 1. v LJubljani, Stari trg 15. Povpraša se Istotam na dvorišču. Trgovski lokal najmodernejše opremljen elektrika, plin, vodovod, telefon in lastni WC — prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo, takoj oddam na Tyrševi cesti 47b Lokal na prometni točki, poleg stare cerkve v Slški, oddam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16611. Odda se primerni prostor za skladišče ali delavnico v Iz-mori 2.70X4.70 m. Koll-zejska 19, tel. 39-34. (n \lanoianjd IŠČEJO: Trisobno stanovanje moderno, komfortno, v centru, iščem za takoj aH tudi za kasneje. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »2000« št. 15636. Dvosobno stanovanje ali večjo enosobno, Iščeta 2 osebi, v mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Državni uradnik« št. 16502. (c ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Dolenjska cesta. Rudnik 79. (6 Enosobno stanovanje za 1. november — oddam. Nove Jarše 58. Enosobno stanovanje oddam. Dolenjska c. 89, 6 minut od tramvaja. Trisobno stanovanje s kopalnico ln vsemi prl-tlkllnaml, oddam z novembrom. Svetosavska c. št. 20. (č Čitajte »Slovenca« ODDAJO: Lepo prazno sobo separatno — oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 15691. Majhno hišico oddam takoj v najem. — Podobnik Janez, Pšata it. 39, p. Dol p. LJubljani. Opremljeno sobico takoj oddam solidni osebi. Cesta 29. oktobra 3. Sobo delno opremljeno, oddam takoj. Podoljšek, Rihar-Jeva 20, Trnovo. Sončno, prazno na željo opremljeno sobo, s posebnim vhodom, oddam s 1. novembrom. Informacije: Smetanova 74, Maribor. ^s Veliko prazno sobo sončno, s souporabo kopalnice, event. klavirja, oddam v novi hiši sredi mesta s 1. novembrom mirni uradnici. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dostojnost« 15616. I Automofor i Motor »TWN« 200 ccm ugodno prodani. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1184. (f Poltovorni avto l-tonskl, dobavni, zaprt, dobro ohranjen, z dobrimi gumami, kupltn. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15566. (f Dobavni avto Jeklena karoserija - Lle-ferwagen - zaprt, novejšega tipa »DKW«, nosilnost 600 kg, novo gumo, porabi 8 1 bencina, v brezhibnem stanju, takoj ugodno prodam. Kovačlč, Clgaletova 11. (f »DKW« motorno kolo 200 ccm, v odličnem Bta-nju za 4.200 din naprodaj. Ogledati ln vprašati v Posredovalnici služkinj Gosposvetska 1. (t Tovorni avto na oglje, še skoraj nov, zelo ugodno naprodaj. — Osebni avto vzamem v račun. Ogledati in vprašati : Posredovalnica služkinj, Gosposvetska 1. (f Mali osebni avto kot v novem stanju, naprodaj, ali ga zamenjam za motorno kolo, klavir ali radio. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prl-ma voz« št. 16736. (f Tovorne in osebne avtomobile, tudi v nerabnem stanju, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Plačam dobro« št; 15736. (t Tovorni avto v brezhibnem stanju, predelan za pogon z lesnim ogljem, z dobro pnevmatiko, plačanimi taksami in zavarovalnino do konca tega leta, ugodno naprodaj. Informacije daje tvrdka Ing. A. & M. Ru-dež v Ribnici na Dolenjskem, kjer so avto lahko ogleda. (f 1. Krepi rast las 2. Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo 3. Ugonablja za lase Škodljive parazite Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikuin za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las s Triiysinom<. Mr. OTO M. JAKŠlC, ZAGREB Mažuranira trg 5. SCHMEIDERj ZAGBEB. NIKOUČEVAIO ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CINIK S tem obveščamo naše cenj. odjemalce, da tudi za jesensko saditev dobavimo: razno igličasto drevje (konifere), drevje za okras in drevorede, lepotične grmiče, zimzelene, gozdne, plezalke ter sadike za živo mejo, sadno drevje itd. — Cenik na zahtevo brezplačno. Uprava veleposestva v Tišini pošta Rankovci (Prekmurje) Pozor I Obiščite novo odprto orijentalsko Pozorl slaščičarno „Bled" Razne orijentalsko specialitete. Pasaža nebotičnika! Postreženi boste z dobrimi specialitetami. Ali te holete svojega revmatizma, protina osvoboditi? Trganje m zbadanje po udih in sklepih, otekli udje. skrivljene roke in noge, trganje, zbadante m Scipanle po raznln dellb telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere |e treba odpraviti, ker so sicer bolečine še stopnlujejo. Nudim Vam zdravuno, sečno Kislino razkrajaloče, izmeno etiovl ln iiloče«an)e pospe&uloče domače zdravljenje s pijačo ki se na umeten način po-vBem naravno sestavlja iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga |e dobrotltlva mati narava darovala bornim ljudem. Flftite ml takoj ln dobili boste iz n.ojlh v vsfh drzavan obstojesm skladišč povsem zastonj In Franko poučno razpravo, sami ee boste uverlll o neškodljivosti tega sredstva ln o njegovem naglem delovanju. Postno zbiralno mesto: Pannonia-Apotheke, Budapest 72 Postfach 83, Abt. H. 303. Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali, ko nam je umrl nas stari očka, gospod Adolf Hauptmann posestnik in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahval ju Temo. Posebej se zahvaljujemo čč. sestram Dioniziji, Anuncijati in Petrini, ki so mu bile ob strani za časa bolezni in ob smrti. Iskrena hvala vsem, ki so položili na njegovo krsto lepe vence in šopke in pevcem »Sloge« za ganljive žalostinke. Maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 17. oktobra 1940 ob 7 zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. Y Ljubljani, dne 12. oktobra 1940. Dolfka Jovicevic in Zdenka Race, \ vnukinji — za vse sorodstvo 1" ■•<•"..''M-r?,^ lova specij alna trgovina za zimo Vse kvalitete po izredno nizkih cenah. Prepričajte se brez obveznosti za nakup. Se priporoča MILAN J A G E R, Obrtniki izreden popust. — Zahtevajte vzorre TYRŠEVA CESTA št. 37. Novi naslov! Frančiškanska ul. 3. Telefon 45 13 Posteljno perje t a , Din 14-— . , , , Din 26'— OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zelišft. — On (lovit uspeh pri ranah, opo-klinnh, ožnljenjih - volku — turih in vnetilh itd.7.11 iietro dojenčkov pri kožnem vnetja, izpuščajih in hrastah nate menil, zn razpokane prsne bradavice. Dobi so v lekarnah in droKeriJah, Po Din 12*—, kemično čiščeno . Perje od puranov, čehano po Čehano in kemično čiščeno . . . . , „ 37 Na roko čehano in kemično čiščeno , „ 59-— Mešano gosje, čehano , 65-— Pol puh, beli ............ B 95-_ Sfvi gosji puh . . Din 120-—, prima » 195'— Heli gosji puh 175-—, 210-—, 280-—, labud puh360-— Vzorce brezplačno dobite pri W" IT mi Tk saino Glavni trg 24, Maribor Tovorni avtomobil Diesel rabljen, v zelo dobrem stanju, nosilnost 7 do 10 ton, z zelo dobrimi gumami; dalje avtobus na bencin ali Diesel v zelo dobrem stanju za cca 25 sedežev z zelo dobrimi gumami, kupimo. Detajlne ponudbe na: Rudarsko udruženfe talionica, Zagreb, Mibanovičeva ulica 14. Največja izbira spalnic, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah Se priporoča MIZARSTVO »SAVA« Predjamska 32 . Miklošičeva cesta Javna zahvaia Dolžnost mi narekuje, da se javno zahvalim g. dr. Venčeslavu Arku, specialistu za kirurgijo v Ljubljani, kateri me je s svojo spretno izvršeno operacijo v Sanatoriju »Emona v Ljubljani rešil obupnega trpljenja in sigurne smrti. Zahvaljujem se vsem gospodom zdravnikom, kateri so prisostvovali moji težki operaciji, kakor tudi vodstvu Sanatorija »Emona« in čč. sestram za njihovo dobro in požrtvovalno negovanje v moji bolezni. — Vsem vedno hvaležni: Drag-o Pravica gostilničar v Ljubljani Kako se bo končala sedanja vojna III Originalna N0STEADAMUS0VA prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8-— v znamkah na naslov: Taj-novitosti života — Zagreb, poštanski pretinac 140 Pohištvo - tapetništvo nudimo Vam najboljše kakovosti: kauče, posteljne klopi, otomane, odeje, zavese, žimnate in afrikmadrace, žične vložke po zmernih cenah t ZELENHA, Maribor Bllq> 10 ohf',;'»■•. ; J ■: (IvitaV* ■■(, "V-;.; V, vV j; \ , v;; , ' Vlomi in tatvine se množijo vsak dan po stanovanjih, trgovinah in kmetijah. - Najboljše sredstvo proti roparjem ln vlomilcem je zavarovanje. Kako se to najbolje uredi izveste pri glavnem zastopniku Vzajemne Maribor, Loška 10 — FRANJO 2EBOT — Sporočite po dopisnici ali na telefon 23-34 NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C NE DIŠI JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V] PO CENl' Vsem sorodnikom, prijateljem in enancem naznanjamo da je zaspala v Gospodu; srčno ljubljena žena, hči, sestra, teta, g06pa Ana Plevel roj. Kregar v soboto, dne 12. oktobra 1940. — Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 14. oktobra 1940, ob 9 dopoldne na šentviško pokopališče. Št. Vid-Zapuže, dne 12. oktobra 1940 Žalujoči Vinko, mož z otroci; družine: Kregar, S e n k in ostalo sorodstvo. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočustvovanja oh smrti našega soproga, papana, deda in strica, gospoda Karla Lasbaherja poštnega višjega kontrolorja v pokoju se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili v tako častnem številu na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Glasbene Matice in zboru Hubadove župe pod vodstvom g. Juvanca in g. Premelča za prelepo petje, nadalje g. Pečenku in g. dr. Sviglju za v srce segajoče poslovilne besede, prečastiti duhovščini in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Sveta maša zadušnica bo brana v cerkvi sv. Cirila in Metoda (Sv. Krištof) v ponedeljek, dne 14. oktobra 1940 ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 13. oktobra 1940 Rodbini: Lasbaher in Bačak Alphonse Daudet: t5 & C Prevedel Fišer Franc Oče Roudic je sklonjen in zatopljen vrtel v rokah svoje priprave in imel oči ves čas uprte v kronometrski kazalec. Vse je bilo tiho, le stružnica je brnela. Kolo se je vrtelo z vso hitrostjo in voda je nanj kapala. Jakec je stal poleg delovodje in poskušal zbrusiti kak košček železa. Trudil se je, kolikor je mogel, da bi si pridobil nekaj pojmov v tej stvari. Bilo je zaman. Jakec ni bil za to delo. »Vse zaman, dragi fantič,« mu je dejal oče Rondic, nimaš pojmo o pili « Deček je kljub vsemu vztrajal in niti trenutka ni zamudil. Delovodja ga je včasih ob nedeljah peljal po tovarni in mu je razkazoval v podrobnostih. Razlagal mu je delovanje mogočnih strojev, ki so imeli prav tako nenavadno imena, kakor je bila nenavadna njihova zunanjost. Z navdušenjem mu je razlagal po vrsti razne dele kolesja, žag, vijakov. Jakec je občudoval njihovo čudovito sestavljenost. Sicer si pa Jakec od vseh teb razlag ni zapomnil drugega, ko kakšno čudno ime Ni mogel še premagati bojazni, ki jo je občutil pri teh neznanih silah. Stroji, ki jih je gonila para, so se mu zdeli kot hudobno zveri, ki prežijo nanj, da bi ga zagrabile in na kose raztrgale. Kadar so pa stali, ohlajeni, so se mu zdeli še bolj grozeči. Imeli so odprte čeljusti, iztegnjene čekane. Kasneje se mu je ponudila prilika. da je bil priča razburljivega dogodka, ki mu je lx)lj ko vse Rondicove razlage pokazal, koliko veličine in lepote leži v tem poklicu. Za neko ladjo topničarko so dovršili velikanski parni stroj s tisoč konjskimi silami. Že dolgo je bil v montažni delavnici, kjer je za- vzemal ogromen prostor. Truma delavcev se je vrtela okrog njega. Jakec ga je često. kadar je šel mimo, ogledoval skozi šipe. Kajti notri nikdo ni smel stopiti, razen monterjev. Brž, ko bi bil dovršen, bi ga morali poslati v St. Na-zaire. A najzanimivejše in najlepše pri tej stvari je bilo. da so inženirji sklenili, da ga bodo kljub njegovi ogromni teži natovorili na ladjo kar sestavljenega. Tovarna je imela ogromne stroje in priprave za prenašanje in prestavljanje, tako da si je lahko dovolila tako tvegano zadevo. Že dolgo so govorili: »Jutri bo... jutri!« Toda vsakikrat so v zadnjem trenutku morali še preizkusiti še kak delec ali kaj popraviti ter izpopolniti Končno je le bil dovršen. Prišel je ukaz, naj popeljejo na ladjo. Za ves Indret je bil takrat prazničen dan. Ob eni popoldne so bile vse delavnice zaprte, hiše in ulice zapuščene. Vsi ljudje, ženske in otroci, sploh vse, kar je živelo na otoku, je hotelo videti, ko se bo stroj prikazal iz delavnice, kako ga bodo spravili do reke in tam •na tovorni parnik, ki ga bo odpeljal. Množica se je gnetla pred tovarno že dolgo prej, preden so se odprla velika tovarniška vrata. Vse je bilo v prazničnem razpoloženju, vse je razburjeno pričakovalo. Končno sta se krili vrat razmaknili in iz temnega ozadja se je pričela približevati ogromna fnnota. Bližala se je počasi s težavo. Stala je na podstavku, ki bo služil tudi kot oporišče, ko jo bodo dvigali in ki so ga škripci na puro vlekli po tračnicah. Ko se je bleščeč, ogromen in veličasten stroj pokazal na svetlobi, ga je sprejelo navdušeno občudovanje. Ustavil se je za trenutek, kot bi hotel priti do sape in vzbuditi občudovanje. Ves se je bleščal v soncu. Izmed vseh dva tisoč delavcev najbrž ni bilo nobenega, ki ne hi s svojim znanjem in s svojimi močmi prispeval k temu ogromnemu delu Toda delali so ločeno, vsak zase, borili so se kot vojaki v bitki. Zdaj imajo stroj pred seboj. In kako po- nosni so! V trenutku je bilo vse okrog njega. Veseli in zmagoslavni vzkliki so ga pozdravljali. Strokovn jaško so ga občudovali ga božali in tipali s svojimi debelimi žuljavimi rokami in mu govorili v svojem preprostem jeziku: »No, stari, kako ti gre?« Livarji so s ponosom kazali ogromne vijake bronaste barve: »Mi smo jih uliti,« so ponosno govorili Kovači so odgovarjali: »Mi smo imeli dela, da je kaj! Precej našega znoja je v njem « Ti so hvalili njegov materijal, a inženirji, risarji in monterji so slavili njegovo lepo obliko. Celo naš prijatelj Jakec si je pogledal roke: »Ah. mrcina, kakšne žulje si mi pustila!« Množica je bila tako silno navdušena, da so jo skoraj s silo morali odganjati. Čuvaji so tekali suvali in pehali, da so napravili prosto pot. Kmalu je pri stroju ostalo samo tri sto najmočnejših delavcev, ki so jih izbrali iz vseh delavnic. Med debele verige so vtaknili dolge zelez.ne drogove in čakali na znak, da bodo premaknili stroj. »Dečki, ste pripravljeni? Dajmo!« Razlegal se je kratek, močan žvižg in stroj se je pričel premikati. Delavci so mu obesili prav na vrh velikanski venec, ki je kolebal in šumel v vetru, medtem ko se je' stroj počasi premikal naprej. Množica mu' je na obeh straneh držala špalir. Prisostvoval je direktor inšpektorji, vajenci. Vsa pisana množica jc imela oci vprte v stroi in ga spremljala do reke, kjer je tik ob bregu čakal na odhod pripravljen tovorni parnik In zdaj je poti velikanskim žerjavom. Dva inoza sta splezala na podstavek, na katerem i? dv,Kml1 sfr°i in ob katerem so pritrjeni veliki železni kablji. Para sika, zasliši se večkraten žvižg, žerjav se nagne, podoben je velikanskemu ptičjemu vratu, zagrabi s'kljunom stroj m ea dviga počasi... počasi Visoke je, vsak ga lahko vidi in občuduje Leskela se' v zlatem soncu in pluje, kot bi'se poslavljal od nlntTllniU . I I...... : „ I ' 1 . ... V. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja gibanje, celo glas in ki jih ne bo nikdar več videl. In delavci, ki so stali okrog in ga opazovali, so občutili nepopisno zadovoljstvo nad izvršenim delom Ta občutek je nekaj posebnega, nekaj božanskega! v eni minuti poplača vse napore enega leta, vzbudi ponos nad premaganimi težavami »To ti je pošast!« je mrmral stari Rondic, resen, golih rok in še sopihajoč od napornega vlečenja. Brisal si je oči, v katerih so se mu lesketale debele solze občudovanja. Še vedno so se razlegali žvižgi Žerjav se je pričel obračati in sklanjati proti reki, kjer je parnik že težko čakal na svoj tovor Nenadoma je nekaj zamolklo zaškrtalo. Strašen, obupen krik je pretresel vse navzoče. Ko so prsa spet zadihala, so spoznali, da jih je obiskala smrt; smrt, ki si z močno roko in siinkomo utre pot kamor koli in kadar koli. Kaj se je vendar zgodilo? Ko so se verige napele okrog stroja, so zagrabile nekega delavca, ki je imel opraviti na podstavku. »Brž. brž dečki, spustite stroj!« Zaman so pohiteli, da bi nesrečneža iztrgali strašni pošasti. Končano je bilo. Vsa čela so se dvignila in vse roke so zakrilile v onemogli bolesti. Ženske so si 7 rutami zastirale oči. da ne bi videle brezoblične ostanke, ki so jih polagali na nosila. Moz je bil popolnom zamečkan, presekalo ga je na dvoje. Kri je brizgnila z vso silo in oskropila bleščečo konico prav do zelenega venca. Nobenih žvižgov ni bilo več, i.oDenih klicev. V grobni tišini je stroj nadaljeval svojo pot, a za nosilom se je proti mestccu vsula dolga vrsta objokanih žensk. Vse oči gledajo prestrašeno Izgubili so veselje nad delom, ki ca kratila kri. ki je obrnilo svojo moc proti onim. od katerih jo je dobilo. Vsi so olajšano vzdihnili, ko se je pošast spusti a na ladjo, ki se je ugreznila. da je nekaj valov udarilo ob breg. Videti ie, kot bi vsa J^ka trepetala in vzdihovala- »Kako je težak!« Delavci sc tresoč se spogledujejo. Urednik: Viktor CenHijj HI L1UBII4N4 Počastimo rajne z dobrimi deli! Ljubljanskim občanom! Ko sem vas lansko in predlansko leto pred prazniki umrlih povabil, da se tudi na grobovih svojih rajnikov spomnite mestnih revežev, je vsa Ljubljana pokazala svoje zlato srce, tako da na ljubljanskih pokopališčih o Vseh svetih in na vernih duš dan ni bilo groba brez preprostega venca mestne občine, ki je najlepše dokazoval, da ste svoje rajne resnično počastili z dobrimi deli. Kako velika so bila vaša dobra dela, naj omenim, da smo lani revežem v stari cukrarni, otrokom prehodnega doma in dnevnega zavetišča, ki sta prav tako v stari cukrarni, podelili skupno 102.716 kosil in večerij ter dali več kot 17.000 prenočnin. Vse to smo zmogli s pomočjo rednih socialnih sredstev in s pomočjo dobrosrčne Ljubljane, ki se je v počaščenje umrlih spomnila mestnih revežev. Plodovi lanske in predlanske vsesvetske akcije in zavoda za najbednejše v stari cukrarni so se prav dobro pokazali, da v Ljubljani skoraj ne vidimo več beračev po ulicah, a mladina je obvarovana pred slabimi vplivi beračenja, saj smo s prehodnim otroškim domom v stari cukrarni beračenje zanemarjenih otrok odpravili do redkih izjem. Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo je lani in predlanskim z mestnimi venci na grobeh zares storilo zelo veliko dobrega za reveže in tudi v korist prebivalstva samega, ker so mnoge reveže pripeljali k poštenemu delu, otroke pa v vzgajališče, da postanejo koristni člani človeške družbe. Nafsfarefši ljubljanski gasilci Prostovoljna gasilska četa v Ljubljani ima tudi lepo število zaslužnih dolgoletnih članov, ki so skoraj ves razvoj prostovoljnega gasilstva v L j ubij ani spremljali od početkov do danes. Najdelj je član ljubljanskih prostovoljnih gasilcev g. Medic Franjo, ki je pristopil k ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu že 1. novembra 1879. Udeležil se je vseh velikih požarov, pri katerih je nastopila prostovoljna gasilska četa in je bil zato tudi imenovan za častnega člana društva, mestna občina pa ga je odlikovala z imenovanjem za ,svojega meščana. Lani novembra je torej g. Medic že obhajal 60 letnico svojega članstva pri prostovoljnih gasilcih. Letos lebruarja meseca pa je obhajal 60 letnico članstva g. Perme Ivan. Rodil se je 23. decembra 1854 na Velikem Ločniku pri Turjaku in je 28. februarja 1880 pristopil v gasilsko društvo. Pri požaru na glavnem kolodvoru 1920 je bil po obrazu ožgan in ranjen v desno roko. Tudi on je bil imenovan častnim članom društva in meščanom mesta Ljubljane. 77 letni Pretekel Anton, rojen v Turjaku pri Velikih Laščah, pa je vstopil v prostovoljno gasilsko društvo 18. oktobra 1882. Je torej član že 58 let. Požrtvovalno je vedno pomagal pri vseh večjih požarih in bil imenovan za častnega člana društva in ljubljanskega meščana. 57 letno članstvo pri prostovoljnih gasilcih pa ima najstarejši ljubljanski prostovoljni gasilec, 00 letni Tomažič Ivan, rojen v Gornji Jablanici, pošta Šmartno pri Litiji. Kakor njegovi tovariši, tako je bil tudi on mlajšim članom vedno zgled gasilske požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Sodeloval je pri vseh večjih požarih. Imenovan je bil za ljubljanskega meščana in za častnega člana društva. Od starejših članov, ki imajo tudi že lepo dobo članstva za seboj, pridejo za imenovanimi veterani šele taki, ki imajo 40 let članstva. G. Sever Ivan je član društva 40 let, 40 letnico članstva obhaja letos g. Zgonc Anton. Letos obhaja tudi 40 letnico članstva g. Breskvar Ivan, ki je še sedaj aktivni član društva. Prihodnje leto pa bodo obhajali štiridesetletni«) članstva g. Kavčič Tomaž in g. Ka-dunc Anton. Vsem tem želimo, da bi po letih dosegli prve veterane prostovoljnih gasilcev, mladim članom pa priporočamo, naj si vzamejo za zgled zvestobo in požrtvovalnost starih gasilskih borcev. Danes odkrijejo spominsko ploščo ponesrečenim gasilcem Ob 70 letnici prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani bodo ljubljanski prostovoljni gasilci tudi slovesno odkrili spominsko ploščo tistim gasilcem, ki jih je dohitela smrt pri njihovem požrtvovalnem delu, ko so reševali pred ognjem lastnino bližnjega. Lepa mramornata plošča je vzidana v pročelje Mestnega doma. Ploščo so vzidali gasilci že leta 1934, odkrita pa bo letos. Plošča nosi napis: Spominu ponesrečenih gasilcev: Indof Ivan 28. IX. 1894. Zgonc Anton 10. V. 1918. 2argi Albert 4. V. 1920. Leveč Maks 8. V. 1920. Prva žrtev ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Indof Ivan se je smrtno ponesrečil, ko so prostovoljni gasilci gasili gorečo hišo na Barju. Lesena hiša se je sesula, tramovje in dimnik pa so padli na Indofa, ki je zaradi hudih poškodb umrl. — Zgonc Anton se je ubil na dvorišču Mestnega doma, ko se je sam vadil plezati po lestvi. Padel je že tako nesrečno, da je takoj izdihnil. — Zar-gija Alberta je dohitela smrt pri velikem požaru na ljubljanskem kolodvoru, ko je eksplodiral sodček nafte. Pri istem strašnem požaru se je smrtno ponesrečil Leveč Maks, ki je čez štiri dni izdihnil v bolnišnici. Naj bodi vsem svetal spomini Drugi prosvetni večer s predavanjem o jezuitih med Slovenci Na drugem prosvetnem večeru, ki jih v frančiškanski dvorani, ki jih prireja Prosvetna zveza, je imel ob 400 letnici jezuitskega reda predavanja a jezuitih pri nas p. Boguinil Remec. Pred predavanjem so nastopili člani dijaške jezuitske kongregacije s pevskim nastopom ter deklamacijo pesmi >ZinagaIa je«, kar je napravilo lepo razpoloženje in želo priznanje. P. Bogumil Remec pa je nato s skioptičnimi slikami predočil rast Toda letošnja zima nam obela še več revežev in podpore potrebnih, ki jim moramo in hočemo vsaj nekoliko olajšati tegobe zime. Zatp vas, dobri Ljubljančani, spet vabimo in prosimo, da tudi letos žrtvujete vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane je že vse pripravil za letošnjo vsesvetsko akcijo in revni okoličani že pleto preproste vence, ki naj na vseh grobovih pričajo o zlatem srcu Ljubljane in o vaših čustvih, kako častito svoje rajne na najplemeni-tejši način z dobrimi deli za bližnjega. Na vseb grobovih naj plamenčki belozelenih sveč oznanjajo, da vaša srca gore v ljubezni do bližnjega, preprosti mestni venci pa naj izpričujejo, da ste spomin svojih dragih rajnikov počastili z dobrim delom za mestne reveže I Ze te dni vas članice in člani Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij naprosijo, da se spomnite na grobovih svojih rajnih tudi mestnih revežev. V dokaz odkupnin dobite nakaznice za vence in sveče. Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih in duše umrlih se bodo radovale dobrih src svojcev! Počastimo rajne z dobrimi deli! V Ljubljani, dne 13. oktobra 1940. Zupan mesta Ljubljane: Dr. Juro Adlešič 1. r. in razvoj jezuitskega reda, ki ga je pokazal s podobami najvidnejših predstavnikov jezuitskih svetnikov, kakor so bili sv. Ignacij Lojolski, sv. Frančišek Ksaver, sv. Alojzij, sv. Stanislav, sv. Belarmini, sv. Kanizij itd. Nato je podal sliko razvoja jezuitskega reda pri nas. Poudaril je zasluge škofov Tekstorja, Tavčarja in Hrena za prve jezuitske zavede v Avstriji in Sloveniji sploh, njihov delež pri reformaciji ter posebno poudarjal osebne zveze slovenskih škofov (Tekstor in Tavčar) s sv. Ignacijem, ki je posvetil tudi prvega slovenskega jezuita v Rimu. Slovenski jezuiti so kmalu šli tudi po svetu, kar spričuje jezuit Mesar, za katerega je v teku svetniški proces obenem z drugimi jezuitskimi mučenci na Vzho- je človeku Istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KKYPTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe ln to snežno bele! VEČ SVETLOBE, MANJ STROSKOV! 1 Nemška stenografija. Dnevni in večerni tečaji pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Posebni strojepisni tečaji I Informacije pri ravnateljstvu. 1 Ljubljanske občinske davščine in pristojbine za 3. četrtletje proračunskega leta 1940-41 dospejo v plačilo najpozneje do 15. novembra 1940. Zato opozarja mestno poglavarstvo vse lastnike in upravitelje hiš, da se tega roka pri plačilu hišnih davščin in pristojbin, kakor vodarine, gostaščine, kanalske pristojbine itd. točno drže. V istem roku dospejo v plačilo občinske davščine na motorna vozila. Hkrati se opozarjajo vsi lastniki motornih vozil na določbe Pravilnika o občinskih davščinah na vozila, po katerih je vsak lastnik dolžan pismeno Vsakdo si mora ogledali prelepi film o zadnjem indijanskem uporniku, ki je bil strah in "ia VP SA 4jr~t| TM V ItuM tflk trepet belih — Film močne in globoke vsebine ^J* "1 » « 1 v«. ter napetih dejanj z najboljšimi lilmskimi igralci V glavnih vlogah: Preston Foster, Ellen Drevv in novi zvezdnik Thunder Cloud KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 10 30 (matineja) ter ob 15., 17., 19 in 21. uri du. Razvoj slovenskih jezuitov je dosegel višek v organizaciji šolstva pri nas. predvsem vseučili-škega. Med učitelji se je odlikoval p. Gruber, za katerega je bil red tudi razpuščen. To dobo viška so ponazarjale slike cerkve sv. Jakoba, kakor tudi konvikta pri sv. Jakobu, ki je zgorel in iz katerega ostankov je sezidal p. Gruber svojo palačo. Zanimiva je bila nadaljna usoda tega velikega učenjaka v Rusiji, kjer je zopet stopil v red in postal eden glavnih carjevih svetovalcev ter delavcev za združenje cerkva. V Ljubljani spominja nanj Gruberjev prekop ter spomenik. Predavatelj je podal potem zgodovino vseh redovnih hiš po novi dovolitvi reda ter posebno v zadnjih petdesetih letih. Slike jezuitskih stavb v Repnjah, v Gorici, Celovcu, Mariboru, Ljubljani, Ptujski gori itd. so ponazarjale razvoj reda v Sloveniji. Posebno pozornost je posvetil delovanju ljubljanskih jezuitov, njihovim misijonom. vodstvu kongregacij itd. Načrt lepega Plečnikovega oltarja je seveda vzbujal veliko zadovoljnost, zlasti pa še trditev, da bo za prihodnji praznik sv. Jožefa že zgrajen. Za konec je predavatelj pokazal v slikah še zavode, kjer bivajo slovenski jezuiti (Zagreb, Split, Travnik, Belgrad), kjer so v misijonih (Bi-šonti, Pod Himalajo) ter kjer študirajo (Inomost, Valkenburg — delo med izseljenci) ter še posebej Germanikiim in Gregor,jansko univerzo v Rimu, kjer smo Slovenci zastopani tudi pri samem ge-neralatu (p. Prešeren). S sliko sedanjega papeža Pija je p. Remec zaključil svoje izredno uspelo in obiskano predavanje v čast jezuitskega reda nie-govemu blagonosnemu delovanju v svetu in posebno še pri nas. Odpočijte in razvedrite se v krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v I. nadstropju. Številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe. 1 Celodnevno češčenje v Karmelu na Selu. V torek, 15. oktobra, na praznik sv. Terezije Velike, bo v Karmeličanski cerkvi na Selu ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Ob 6 se izpostavi. Nato bo slovesna sveta maša. Od 7 do 11 bo vsako uro tiha sveta maša. Najsvetejše molijo: Od 1 do 3: vzgajališče na Selu Od 3 do 4: žene in dekleta. Od 4 do 5: možje in fantje. Ob 5 popoldne pridiga. Govori g. dr. Vilko Fajdiga. Nato pete Iitanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Med. Univ. dr. Miro IAMŠEK se je preselil na Tyrievo cesto 199 a Ljubljana, ord. ob delavnikih od 1-4 ure _Tel. 32-34 1 Rokodelski oder bo uprizoril v nedeljo, dne 20. oktobra znamenito igro »Tri modrosti starega Wanga«, ki jo je spisal Ifenri Gheon in poslovenil Niko Kuret. Igra je prava umetnina in po svoji vsebini posebno primerna za misijonsko nedeljo. Zato že danes opozarjamo na pomenljivo igro, ki bo prihodnjo nedeljo ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu. 1 FO Šiška vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 15. t. m. ob 20.15 v samostanski dvorani. 1 Prosveta v Zeleni jami uprizori v nedeljo, 13. t. m. ob 8 zvečer v Zavetišču igro: Matajev Matija. Vsi vljudno vabljeni 1 javiti mestnemu poglavarstvu najkasneje v 14 dneh nastop, oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka na vozila. 1 Ob štiridesetletnici ljubljanske gluhonem-niče, ki bo 26., 27. in 28. t. in., bo izdalo ravnateljstvo zavoda obširno spominsko knjigo. Ta bo bogato ilustrirana in bo vsebovala med drugim obsežnim gradivom nastopne članke: V svetu gluhonemega otroka; Dan življenja v gluhonemnici; Gluhonem-nica zavod za odpravo govornih hib; Socialni položaj bivših in sedanjih gluhonemih gojencev; Gluho-nemnica danes in v prihodnje; Zemljepisni pouk v gluhonemnici; Važnost telesne vzgoje za gluhoneme; Gospodinjski pouk v gluhonemnici, itd. Nekaj člankov za to redko spominsko knjigo so prispevali tudi nekateri bivši gojenci, danes že ugledni obrtniki, kar napravlja publikacijo še zanimivejšo. Opozarjamo že danes našo javnost na jubilejno slavnost tega pomembnega socialnega zavoda. Cisto volneno — Kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki mam $chwa» Ljubljana, Aleksandrova ?. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. 1 Strma pot zaprta. Mestno poglavarstvo sporoča, da je Strma pot zaradi naprave podpornih zidov za novo stavbo ob Streliški ulici v vsej svoji dolžini do preklica zaprta za vozni promet. 1 Stare velesejmske paviljone podirajo. Te dni je začelo gradbeno podjetje A. Battelino podirati stare velesejmske paviljone. Paviljona F in E sta že padla, prihodnji teden pa bodo hitro podrli še druge paviljone. Zidana paviljona M in N v sredi razstavišča pa bosta začasno še ostala. Zdaj mislijo zgraditi veliko novo paviljonsko zgradbo. Za prvi del graditve ima uprava Ljubljanskega velesejma 3,700.000 din pripravljenih. Z graditvijo bodo tako pohiteli, da bodo že konec maja lahko spomladansko velesejmsko razstavo priredili v novih prostorih. V naslednjih letih pa mislijo ves velesejem dograditi. Profesor dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 22. oktobra 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »KRANZ-J0SEF« grenčice. 1 Koncert Glasbene Matice ob 70 letnici skladatelja Josipa Pavčiča, ki bo v petek, 18. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, nam bo prinesel naslednja Pavčičeva dela: V začetku koncerta bo pel Slovenski vokalni kvintet Kmečko balado in Deklica, ti si jokala. Za tem bo nastopila gospa Pavla Lovšetova ter zapela samospeve: Ciciban Cicifuj. Škrjanček, Mehurčki. Nadaljnje samospeve bo pela gospa Bernot-Golob Franja, in sicer: Ze-njicn, Uspavanka II in Pesem. Mojster našega solo-petja gospod Julij Betetto bo zapel: Priplula je pomlad, Padale so cvetne sanje, Jaz nimam več ljubice. To je prvi del večera. Drugi del začne ženski zbor Glasbene Matice in bo zapel Zabe, ki jih je napisal Pavčič za ženski zbor, alt solo s sprem-ljevanjem klavirja. Alt solo bo pela gospa Bernot-Golob Franja. Pri klavirju docent Marijan Lipov-šek, ki bo spremljal tudi vse soliste. Za tem bo zapela zopet gospa Pavla Lovšetova tri samospeve: Vesela pesem, Uspavanka I. Vrabci in strašilo. Gospa Bernot-Golobova pa bo izvajala Tri sloven- Poljski film, ki so mu vse slovanske države, kjer je bil predvajan, priznale visoko umetniško kvaliteto Strah z ulice (STRACHT) KI IVO UNION tel. 22-21 Pretresljiva drama mladega dekleta reši njeno prijateliico iste usode. — Nastopajo člani varšavskega narodnega g edališča llanka Kar-wowska, Eugen Bodu in Tereza Andrzejenska. Predstave: ob 10'80 matineja po znižanih cenah, ob 15.. 17., 19. in 21. uri. ske narodne v koncertni priredbi slavljenca. Zaključno besedo bo imel mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom Sama llubada in bo zapel Adamičev napev Jezdec v priredbi Pavčiča za mešani zbor ter Pavčičeva zbora: Če rdečo rože zapado sneg in Njega ni. Občinstvo vabimo na ta koncert, da počasti slovenskega kulturnega delavca; vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. K. Pučnik Ljubljana, Frančiškanska ulica 3 Krojaštvo za dame ln gospode najelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov in tudi iz prinesenega blaga, balonski plašči I 1 Sedanji podpoveljnik prostovoljne gasilske čete Ljubljana-Mesto je g. Slergar Jakob, pa ne Pergar Jakob, kakor nam je tiskarski škrat prekrstil podpoveljnika v sobotnem poročilu v jubileju ljubljanskih gasilcev. I Smuška telovadba SPD prične v sredo, dne 16. t. m. pod vodstvom sniuškega učitelja g. Cer-niča Jožeta Telovadba bo redno ob sredah v telovadnici dekliške šole pri Sv. Jakobu in sicer vsakokrat od 19. do 20.30. Prijave sprejema društvena pisarna S. P. D., Aleksandrova cesta 4-1. 1 Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, bistre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Union. mu Kino Kodeljevo tei. 41-64 «—— Danes ob 14-30, 17'30 in 20-30, jutri ob 20 šlagerfilm Metro-produkcije Karneval na ledu ■IoanCrawford, James Stewart in International Ico Follis, sijajna grupa akrobatov na ledu. Ustvarjeni za ljubezen Ganljiv in realističen prikaz zakonskega življenja modernih ljudi. V torek: PRELOM Duhovniški tečaji ZFO Dne 16. oktobra priredi ZFO enodnevni duhovniški tečaj v Ljubljani v dvorani Rokodelskega doma Tečaj se prične ob 8.30. V čelrtek, dne 17. oktobra bo enak tečaj v Mariboru, ki se prične ob 10 v avli mariborskega bogoslovja. Ker so na obeh tečajih zelo važna predavanja, vabimo preč. duhovne vodje, da se jih udeleže v čim večjem številu. Tatovi so se spravili na čebele Nova cerkev, 11. oktobra. V mesečni noči od četrtka na petek so vlomili drzni tatovi v čebelnjak g. kanonika v Novi cerkvi Pavla Žagarja in mu izropali ves med iz desetih najboljših panjev. Raztrgali so močno obešenco in začeli mesarlt: med čebelami po vrsti, dokler jih niso te pregnale s svojim pikanjem. Imeli so s seboj majhen voziček, ki je pokazal s svojim tirom sled in smer za tatovi. Zato je upati, da bodo zlikovci kmalu na varnem, kjer jih čakajo druge sladkosti. Natrosili so okoli čebelnjaka polno ubogih Čebelic, ki so zjutraj ob »onču: toploti žalostne iskale svoja izropana gnezda v izropanih panjih. Oglasil se je pes na kratko Kanonik je zaradi tega vstal, a ker je slišal medtem brnenje težkega avtomobilskega motorja pod župniščem. ni stopil k oknu, ker se je zaradi zdravljenja revine ravno hudo potil, se bal torej prehlajenja. Nerodnost tatov pa je vendar pustila sledove, ki bodo vodili v kratkem do uspeha. V okolici se vedno bolj množijo tožbe zaradi tatvin. Treba bo večjo pozornost posvečati raznim nahrblnikarjem in ženskam s skrivnostno zakritimi koši, ki se skrbno izogibajo prometnejših potov in cest, posebno v ranih urah, ko se poslavlja tema. Večinoma nosijo na polju ali v sadonosnikih ukradeno biago domov. Svojo nepošteno vest kažejo že s 3vojo nemirnostjo. Posebno pa so v veliki zadregi, kadar jih vprašaš, od kod so doma. V jesenskem času naj bi se napravili večkratni pregledi pri tujih ljudeh, kaj nosijo s seboj, tako bi se dognalo, kjo in kako »o stvar dobili. Drugače bodo kmetje še ob liste pičle pridelke, ki jih morajo imeti zaradi slabega vremena tako dolgo na polju. Sava pri Litiji Velika sreča Vas čaka. Pri tomboli na Savi dne 20. oktobra popoldne dne ob pol 3 lahko zadenete za 2 din mladega vola. vrečo bele moke, blago za celo mo«ko in žensko obleko drugih, 2 m5 drv, moško kolo in še veliko drugih lepih dobitkov. Tombola se bo vršila na prostoru pri cerkvi v korist cerkveno električne razsvetljave Tudi za malico bo preskrbljeno po nizki ceni Kralj Peter II. boter desetemu dečku Mengeš, 11. oktobra. Prav na obletnico, na Mihelovo nedeljo, ko starodavna župnija Mengeš obhaja praznik farnega patrona. se je ponovila slovesnost, da je zopet prišel v Mengeš kraljevi namestnik v osebi g. podpolkovnika Jerneja Pavliča, v spremstvu svoje gospe soproge in g. sreskega načelnika iz Kamnika. Po popoldanski službi božji je velika množica ljudstva čakala v župni cerkvi izrednega dogodka. Prod cerkvijo sta gasilski četi iz Mengša in Loke ter gasilski naraščaj s šolsko mladino in učiteljstvom v špalirju sprejeli kraljevega namestnika. Pozdravila sta ga mengški župan g. Karel Gregorec in homški župan g. Gregor Repanšek, ki je visokemu dostojanstveniku predstavil otrokove starše g. Jerneja in g. Matildo Pirnat, celo vrsto njunih otrok in otrokovo botro, svojo soprogo, g. Ivnno Repanšek. V cerkvi se je Izvršil slovesen krst desetega fanta in enajstega otroka imenovanih staršev, ki so doživeli srečo, da je bil boter otroka Nj. Veličanstvo kralj Peter II. po svojem namestniku. Otrok Andrej in starši so bili bogato obdarovani. Prav je, da se taki starši odlikujejo in obdarujejol Zanimivo je, da izhaja oče otroka iz družine, ki je imela 13 otrok, a mati otrokova je imela 14 bratov in sester. Na sliki vidite starše otroka desno, mati je preprosta žena z rulo na glavi, znamenje, da je iz nižjih, a trdnih in poštenih plasti ljudstva. Ni treba posebej poudarjati, da sta oče in mati otrokova pobožna in globokoverna in da vzgajata svojo številno deco po naukih sv. Cerkve. Tudi je oče dolgoleten naročnik katoliških listov. Kakor je ob slovesnosti rosil dež, tako naj bi vedno rosil božji blagoslov na vso številno družino! zoper Žida Steinerja iz Sombora pravomoena Celje, dne 12. oktobra. Dnevniki so pretekli me6ec navedi« mnogo primerov, ko je oblast ovadila številne ljudi, ki so prekršili uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Prebivalstvo je z zadoščenjem sledtlo tem vestem in odobravalo postopanje kontrolnih organov, ki so vršili svojo težko službo tiho in vztrajno, ne da bi vsak postopek obešali na veliki zvon. Vendar lahko trdimo, da je v malokaterem mestu Slovenije bila policija tako budno in vztrajno na delu pri zasledovanju navijalccv cen in verižnikov, kakor prav v Celju. Okrajno sodišče v Celju je obsodilo Steinerja Marcela, trgovca iz Sombora, zaradi prestopka po čl 2 in 8. uredbe o kontroli cen na 30 dni zapora nepogojno, 30.000 din denarne kazni, plačljivih v dveh mesecih, kt se v primeru neizterljivosti spremene v nadaljne 3 mcsece zapora. Po § 310 in 314 k. p. reda na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve Uaznij ki se izreke) tfa Merljive. Po § 314. a. in 388. k. n na plačilo 500 din pov-pretnine in po čl. 14/11. uredbe o pdbijanju dragi* nje in brezvestne špekulacije na odvzem vse zaplenjene slanine, to 2000 kg v prid sklada za prehrano siromakov. Priča J H. trgovec iz Laškega je izpovedal, da je dne 11 sept. 1940 telefonično govoril 6 Steiner-jevim trgovskim zastopnikom Henrikom S. o nakupu slanine, potnik pa mu je odgovoril, da stane slancna 25.50 din, čeravno je bila prodaja slanine z uredbo kr. banske uprave maksimirana cena slanini din 22. Tudi priča Henrik S. je potrdil, da je dobil 11. sept. 1940 izrecno navodilo od M. Steinerja, da prodaja slanino po din 25.10. Kazen je bilo odmeriti na 6 mesecev zapora in na denarno kazen do 50.000 din, sodišče pa je smatralo za olajševalno dejansko priznanje dosedanjo neoporečnost, za obtežiino pa ie smatralo izkoriščanje težkega gospodarske^ položaja. Ta sodba bo gotova v širših slojih rervnega ljudstva odjeknila, posebno pri enih, ki trpe earadi verižništva nekaterih brezvestnežev, Tudi slanina, ki bo prodana aa dražbi, bo dobrodošla celjskim, »iromakom. , ,. j, Sobotni tržni dan Docim je bil v drugi polovici preteklega meseca trg dokaj slabo založen s krompirjem in je bilo občutno pomanjkanje tako krompirja kakor zelja, se je položaj glede nabave teh živil izboljšaj, predvsem po zaslugi tržnega nadzorstva. Po iniciativi mestnih tržnih organov je v poslednjih dneh trg oživel, padle so pa tudi ccne krompirju in zelju. Tako je bilo v poslednjih dneh prodanih po znatno nižjih cenah nekaj vagonov krompirja in zelja. Cene na včerajšnjem trgu so bile sledeče: krompir na drobno 1.75, na debelo 1.60, zelje na drobno 1.25, na debelo 1.10, jabolka 5 din kg, domače grozdje 6—8 din kg, kostanj 3 din liter, jajca 1.50 kos, paradižniki 4 din kg, solata 0.50 do 1 din kos, fižol 5—7 din liter, gobe krožnik 3—4 din, kg suhih gob 50—60 din. Mnogo slabše kakor druga leta je trg založen s sadjem, zlasti grozdja prinašajo jako malo na trg. Ako pride kakšna večja pošiljka domačega grozdja, je takoj razprodano, zato bi bilo priporočati, da tržno nadzorstvo uredi tudi prodajo sadja, kakor je uredilo glede drugih poljskih pridelkov. V ponedeljek se bo zopet dobilo na železniški tovorni postaji, nasproti Prve hrvatske štedionice, odlično in ceneno zelje. Komisijsko ga bo oddajal g. Kostanjšek, in sicer po ceni 1.15 din za kg. Radio- aparati Radione - Telefunken - Blanpunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rheintal (tudi na obroke) RAD20-TOPLAK-CELJE Prešernova 5/1 razvila in zaslovela po vsej državi in celo v inozemstvu. Iz majhnih začetkov sta se razvili v veliki podjetji, ki sedaj celo prizidavata nove objekte in jih tudi modernizirata. Tekstilna industrija — družba z o. z., pravkar zida nov objekt, v katerem bo lahko zaf>oslenih lepo število delavcev. Tovarno razširja tudi tvrdka Lava, katere lastnik je gospod Ludovik Gerkman. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najbolje In najhitreje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič. Celje, Narodni dom. c ZZD, podružnica v Celju, je organizirala delavstvo pri tvrdki Cater, veleposestvu v Cretu, in dosegla pri lastniku stoodstotno povišanje plač za poljske delavce. Delavcem v milarni in na žagi pa je podjetnik povišal plače s 1. oktobrom. c Poštarski dom si bodo zidali nižji poštni uslužbenci ob vznožju pod Smihelom pri Laškem. Sedaj so že izkopali ogromne množine materiala, tako da bo poslopje v surovem stanju dozidano še pred zimo. Poslopje zida ljubljansko stavbno podjetje Karel Kavka. Pri delu je zaposlenih 24 delavcev. c Inž. Klopčič iz Šoštanja oproščen. V tovarni usnja Franjo Vošnjak in sinovi d. d. v Šoštanju se je lani zgodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev, delavca Kovača Josipa, katerega je ubilo ob priliki eksplozije parnega kotla. Pomanjkljiva pre- Najnovejša poročila Dirka po severni Srbiji Slovenec Peternelj zaenkrat tretji Belgrad, 12. okt. Davi ob 7 se je pričela dvodnevna kolesarska dirka okoli severne Srbije. Proga je dolga 419 kilometrov. Vodi od Belgrada do Subotice in nazaj. Začela se je nekoliko pred sedmo uro pred hotelom Moskva v Belgradu ob navzočnosti mnogih športnikov in drugega občinstva. Deževalo ni, pihal pa je precej močan veter. Pri odhodu je bilo 60 tekmovalcev. Znak za začetek je dal minister za telesno vzgojo Dušan Pantič. Tekma ni bila brez nesreče. Ze blizu Ze-muna je padel eden izmed slovenskih dirkačev, preko njega pa se je zvalilo še drugih šest. Nekateri so se precej poškodovali. Enaka nesreča se je primerila kmalu nato še Slovencu Lavrihu. Sploh je bilo pri le j dirki več usodnih padcev. Prva etapa je etapa bana donavske banovine dr. Kijurine. Končala se je pri Srbobranu. Prvi tekmovalci so prispeli v Srbobran okrog desetih. Rezultati prve etape so naslednji: 1. Davidovif (Jugoslavija), 2. Poku rte c (Mi-til), 3. Vojnoo (Jugoslavija), 4. Peternelj (Iler- mes), 5. Vegner (Jugoslavija), 6. Pavlovlč (For-tuna), 7. Veljkovič. (Jugoslavija), 8. Drljatič (Avala), 9. Gartner (Ljubljana) itd. V Srbobranu so bili vsi dirkači navdušeno sprejeti in pogoščeni. Razdeljene so jim bile tudi prve na«rade. Druga etapa ie bila etapa prometnega ministra Bešliča. Tekmovalci so zapustili Srbobran ob pol 13. Sedaj jih je bilo samo še 44. Morali so prevozili pot do Suho-lice. Tam so bili prav lako navdušeno sprejeti. Vrstni red na cilju v Subotici je bil naslednji: 1. Pokupec, 2. Vojnov, 3. Drljatič, 4. Peternelj. 5. Veljkovič itd. Skupni vrstni red iz obeh današnjih tekmo, vanj je naslednji: 1. Pokupec, 2. Vnjnov, 3. Pr-ternelj, 4. Drljačič, 5. Pavlovič, 6. Veljkovič, 7. Davidovič itd. Jutri zjutraj se bo nadaljevala tekma dn konca. Pred poldnevom bodo šli iz Subotice v Novi Sad, popoldne pa iz Novega Sada v Belgrad. Konec bo okrog 17 popoldne. A I ;11 iH88S %mm okrajnega cestnega odbora v Mariboru Maribor, 11. oktobra. Nedavno smo v »Slovencu« poročali, da bo imel okrajni cestni odbor v Mariboru v torek, dne 15. t m. svojo obračunsko sejo. Med tem je bil tudi obračun za proračunsko leto 1939—1940 razgrnjen od 26. septembra do včeraj v uradnih prostorih cestnega odl>ora javnosti na vpogled ter ni bit v navedeni razglasitveni dobi vložen proti obračunu noben ugovor ali pomislek. Obračun nudi zelo zanimiv vpogled v gospodarstvo okrajnega cestnega odbora, ki postaja zaradi važnosti, ki jo ima v današnjih časih cestni promet, naša vse bolj pomembna samoupravna ustanova. Obračun obsega 6 poglavij, nied katerimi so najbolj zanimiva: obračun v ožjem smislu, to je završni račun za proračunsko leto 1939-40, dalje obračun prihrankov iz proračunskega leta 1938-39 v znesku 697.781 din in obračun ppsojil — 2 milijona dinarjev za gradnjo novega mostu v Pcčkah. Iz završnega računa ;e razvidno, da so znašali izdatki cestnega o ;ora skupno 4,790.806 din, od česar odpade no redno vzdrževanje banovinskih cest 1,828,354 d n, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim [»stajam 11-4SS din, za jKimožno osebje, za nabavo novega inventarja, za vzdrževanje subvencioniranih cest. za anuitete za odplačila posojil in za stroške za gradnjo občinskih cest 2.416.122 din. za izredne izdatke (izdatki za gradnjo novih banovinskih cest ter za elementarne nezgode) pa 474.911 din. K stroškom za redno vzdrževanje banovinskih !l8kava je bila Vzrok, da je državno tožilstvo obtožilo inž. Klopčiča te nesreče, da je dopustil v oddelku za izluženje lesa v tovarni obratovanje s parno posodo, s katero je bilo zaradi njene obrabljenosti varno obratovanje že močno ogroženo, tako da se je parna posoda po malenkostnem nad-normalnem pritisku razletela, kar se je tudi zgodilo. Pri razpravi so sodni izvedenci inž. prof. Strojnik, inž. Ditrih, inž. Debelak, inž. Štolf in inž. dr. Knop podali svoja mnenja. V glavnem se je sodišče opiralo na izjave inž. dr. Knopa, ki je navedel več činiteljev, ki bi mogli povzročiti nesrečo, ker pa je bila prvotna preiskava pomanjkljiva, je mogoče jjodati le domneve. Sodišče se ni moglo prepričati o obtoženčevi krivdi in je zaradi tega izreklo oprostilno razsodbo. c Danes se poročita g. Slavko Mulej in gdč. Anica Zvarova. Mnogo sreče in blagoslova! c Koncert vojaške godbe 39. p. p. bo danes od 11 do 12 na balkonu mestnega poglavarstva. Spored: Učakar: »Pozdrav Ljubljani«, koračnica; Vidošič: »Dalmalinka«, uvertura; Verdi: »Rigo-letto«, fantazija; Cileistier: »Vijolica v snegu«, po-sem; Petrovič: »Srpsko-makedonske pesmi«, pot-puri; Učakar: »I. slovenski«, koračnica. c Važno opozorilo obiskovalcem celjskega gledališča. V torek, dne 15. oktobra bo uprizorila ljubljanska Opera v celjskem mestnem gledališču opero »Jenufa«. Vse cenjene obiskovalce gledališča opozarjamo, da se bo predstava začela že ob sedmih zvečer točno. Občinstvo naj zasede svoje prostore že pred sedmo uro, da ne bo med predstavo motenj. c Novo fotoamatersko trgovino v velikem obsegu in parfumerijo bo odprl v bivši Videnšknvi trgovini poleg mestnega poglavarstva Drago Božič iz Ceija. c Osebna vest. Orožniški poročnik Bon Vinko, vodnik orožniške čete v Celju, ki je dalje časa služboval v Celju in si pridobil zaradi vestnosti v službi in njemu prirojene ljubeznivosti mnogo prijateljev, je premeščen v Ljubljano. Na novem službenem mestu želimo našemu prijatelju obilo uspehov! c Na inšpekcijskem pregledu se jc mudil včeraj v Celju poveljnik orožniškega polka jjolkovnik g. Barle Alojz iz Ljubljane. c »Stavka« v Gaberjih. Danes ob jk>1 5 popoldne uprizore v Mladinskem domu v Gaberjih sodobno socialno dramo »Stavka«. Vabljeni! Bogata zaloga italianskih in dalmatinskih nageljnov ter naravn'h in umetnih nagrobnih vencev v cvetličarni CELIB, BRACIC SLOMŠKOV TRG c Občni zbor Družabnega kluba v Celju bo jutri, v ponedeljek 14. oktobra ob 20 v Prosvetnem domu, I. nad. ... , y, ... c Tekstilna industrija v Laškem se razširja. Laška1 tekstilna industrija se ie zadnja leta močno Baragove proslave v ljubljanskem gledališču Na letošnjo misijonsko nedeljo »Naša verska in narodna dolžnost je, da vse storimo, kar mogoče, da ves katoliški svet spozna veličino Baragovo in se z zaupanjem priporoča njegovi priprošnji, potem bo tudi Bog storil svoje in poveličal svojega junaškega služabnika.« Tako piše naš nadpastir dr. Gregorij Rožman v pred kratkim izišli knjigi »Slava Baragu«. Ce naj že vts katoliški svet spozna veličino našega Barage, koliko bolj jo je potem dolžno sj>oznati šele slovensko ljudstvo samo! Ta misel je dala Družbi za širjenje vere jx>-budo, da priredi ob priliki letošnje misijonske ne-nedelje dne 20. oktobra v središču Slovenije v Ljubljani velike Baragove proslave za vse sloje prebivalstva. Proslave bodo prirejene štirikrat: v soboto 19. oktobra ob 3 fiopoldne za našo dijaško mladino višjih razredov srednjih šol in za akademike, v nedeljo dopoldne ob 10.30 za meščanske šole in ostalo dijaško mladino nižjih razredov srednjih šol, popoldne ob 3 in zvečer ob 8 pa splošno za javnost. Nedeljska večerna prireditev je namenjena še posebej zastopnikom oblasti, kulturnih ustanov in organizacij, katere so najvljudneje vabljene k udeležbi. Vse proslave se bodo vršile v opernem gledališču. Jedro jim bosta dve igri: prva: »Baragov križev pot«, ki jo je napisal Jan Plestenjak, bo prikazala Barago pri delu za srečo slovenskega ljud- stva; druga: »Ob Veliki reki«, delo s. Darine Konc, pa bo prikazala našega velikega vojaka med seve-ro-ameriškimi Indijanci. Obe igri bodo predvajali odlični člani ljubljanskega dramskega gledališča. Svetniškega Barago nam bo predstavil g. Edvard Gregorin. Režijo vodi g. prof. Šest. Poleg teh dveh iger bo vsebovala vsaka proslava še nekaj drugega programa( petje, nagovori itd.). Vsak udeleženec proslave se bo obogatil s pravilnim pogledom na našega svetniskega kandidata in se zavedel njegove veličine. Vabimo vse ljubljansko prebivalstvo k udeležbi. Gre za to, da čim širši sloji spoznajo našega svetniškega kandidata, ker to je nujno potreben prvi korak, ki naj nas privede do trenutka, ko bomo prvič v svoji narodni zgodovini doživeli, da se bo vsa vesoljna sveta Cerkev zatekla po pomoč k Slovencu z besedami: Sveti Baraga, prosi za nas! Vstopnina k posameznim prireditvam je sledeča: v soboto popoldne in nedeljo dopoldne so cene od 10 din navzdol, v nedeljo popoldne ob 16 din, v nedeljo zvečer pa od 30 din navzdol. Priporočamo, da se vstopnice naroče v predprodaji pri blagajni opernega gledališča. Pridite vsi, ki vam je povišanje našega Barage na oltar verska in narodna zadeva. Družba za širjenje vere. cest je prispevala banska uprava 1,662.412 din, prispevek za prekomerno uporabo banovinckili cest je prinesel 18.481 din, cestni okraj pi je kril sam stroške za večjo jiotrebšČino dobave gramoza, vzdrževanje moiorpih naprav in popravila mostov v znesku 147.460 din, dalje stroške za vzdrževanje osebja, za nabavo inventarja itd. v znesku 2,416,122 din. skupaj tedaj 5,096.062 din. Te izdatke je kril s sledečimi lastnimi dohodki: cestna doklada 2,852 539, izkupički in vračila 2.224- obresti naloženih glavnic 55,885 din, prihranek iz leta 1938-39 100000 din, prispevek železniške uprave 8.453 din, razni nepredvideni dohodki pa 2.4000 din. skupaj tedaj 3,031.504 din. Če primerjamo izdatke, ki jih mora v tem proračunskem letu kriti cestni odbor iz lastnih sredstev 7 dohodki, vidimo, da znaša primanjkljaj 74.578 din. Ta primanjkljaj se je kril iz obratne glavnice za kritje primanjkljajev. Vzrok primanjkljaju pri dohodkih je predvsem premajhen prejemek na cestnih dokladnh. Cestni odbor je prejel 447.460 din manj, kot je imel predvideno v proračunu. Po pojasnilu davčnih uprav je vzrok predvsem v tem. ker se je osnova odmere cestnih doklad precej znižala zaradi jireselitve nekaterih mariliorskih industrij na jug; jaoleg tega so jiredpisi pri malih obrtnikih večinoma neizterljivi, vplačila pa so malenkostna, ker so vojaške vaje številne obrtnike ovirale pri delu; vplivala je tudi uvedba spccijclnega doprinosa za fond narodne obrambe. Zaradi navedenega premajhnega dotoka dohodkov se je realiziral proračun le za 90.80%. Tudi prejemek na cestnih dokladnh za proračunsko leto 1940-41 bo za kakih 600.000 do "OO.OOO din manjši, kot je bil stavljen v proračunu ter bo mogoče zaradi tega realizirati le kakih 85% v proračunu določenih del. Dela, ki jih je cestni odbor v proračunskem letu 1939-40 izvršil z navedenimi sredstvi, so velika Dogradilo se je nad 11 km novih banovinskih in občinskih cest, med katerimi je najpomembnejša gradnja ceste Reka-Sv. Areli, ki je bila leto? 4 avgusta v prisotnosti bana or. Natlačena ter škofa dr. Tomažiča sloves-io blagoslovljena in odprta. Nadalje je vzdrževal cestni odbor .>48.572 km banovinskih cest, 2.888 km dovoznih cest k postajam ter 57.248 km subvencioniranih cest Vzdrževanje banovinskih cest je prišlo na kilometer 5 250 din, dovoznih cest 3 999 din, subvencioniranih cest pa 4.9S0 din Da se je posrečilo z omenjenimi skromnimi sredstvi vzdrževati ceste kljub veliki obremenitvi. kateri so izpostavljene, na kolikor toliko primerni višini, je največ pripomogel razvoz gramoza z lastnimi vozili, valjanje z lastnimi valjarji ter drobljenje z lastnimi drobilci. Med novimi cestami so se gradile: Brester-nica—Sv Križ, Ruše—Fala, Žice—Sv Ana, Reka —Sv. Areli. cesta k tovarni Ceršnk, Sv. Lenart— Sv. Benedikt, SI. Bistrica—Oplotnica. Večje delo je bila dograditev skladišča in garaž na Koroški cesti Med večjimi objekti je treba omeniti most v Pečkah, za katerega je odbor najel jjol milijona din posojila. Za motorne naprave je cestni odbor izdal 539.000 din in sicer je nabavil osebni avto za nadzorstvo, drobilec i vsemi pritiklinami, parni valjar in tovorni avtomobil. Iz navedenih podrobnosti je razvidno, da je bilo delo mnril>orskegn okrajnega cestnega odlx>ra v letu 1939-40 zadovoljivo, v primeri z delom ostulih sličnih ustanov celo zelo zadovoljivo. r * m i i 1 '1 ■ ' i m Slovenci, Slovenke! V nedeljo, 27. oktobra, bomo spet zbirali po vsej Sloveniji za našo severno mejo. Kot lani, tako naj tudi letos daruje sleherni Slovenec vsaj 1 dinar za zimsko pomoč ob severni meji. Lani smo s pomočjo zbirke obdarovali nad 70 šol. Tudi letos naj bo takol Bog in narodi — Slovenska straža v Mariboru. m Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova c. 15, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m »Slovenčev koledar« lahko naročite v naši podružnici na Koroški cesti 1. ali pri raznašalcih »Slovcnca«. Opozarjamo obenem mariborske pridobitne kroge na ugodno priložnost inseriranje v »Slo-venčevem koledarju«, m Repertoar Nnodnega gledališča v Mariboru. Nedelja, 1» oktobra ob 20: >Cyrano de Bergerac«. m Župnijski izpiti na bogoslovni visoki šoli v Mariboru so dne 9. in 10 oktobra položili: Berden Jožef, eksnozit, Hotiza; Bratuša Alojzij, kaplan, Laško; Gabor Alojz, kaplan, Sv. Pavel pri Preboldu; Gorogranc Martin, proviaor, Trbovlie: Jaget Franc, kaplan. Pdštanj; Kušar Štefan, kaplan, Sv. Lovrenc na Drav polju, Laura Mihael, kaplan, Sv. Benedikt v SI. gor.: Ottiik Friderik, kaplan, Makole; Prelog Ludvik, vikar, Hrastnik; gkraban Janko, kaplan, Ljubno; Vogrinec Anton, kaplan, 2e-tale. m Ljudska univerza. O Ivani Kobilci, največji slovenski slikarici bo predavala v ponedeljek 14. oktobra v dvorani Ljudske univerze dr. Silva Trdina, profesorica it Ljubljane, Predavanje bodo pojasnjevale skioptične 6like.