Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 117. lzven LJubljane 8 vin. v [MM, v poBefleliek, 25. malo 1914. Lilo M = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . , K 26'— «a en meseo ...... 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dop: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejemati mesečno „ 1-70 » Sobotna izdaja: == za celo leto........ 7-— sa Nemčijo oeloletno . „ 91— za ostalo inozemstvo. „ 12'— . ■. Inserati: - Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat .... po 18 V za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 n za večkrat primeren popast. Poročna oznanita, zahvale, osmrtnice Iti.: enostolpna petltvratk po 2 J vin. • i 1 ■ Poslano: ■■ enostolpna petltvrata po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemil nedeljo in praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Vozni rad Kar DrednlStvo je v Kopitarjevi nlioi itev. B/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo je v Kopitarjevi allot it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7583. — Opravniškega telefona št. 188. Vprašam pa samo: Kako dolgo? Ali, vprašajmo konkretnejše in stavimo si vprašanje, čegar odgovor je za nas v resnici realne vrednosti: Ali bo Italija v resni ari postopala zavezniško prijateljsko, ko bodo morala naša prijateljstva in zveze prestati šele preizkušnjo prave vrednosti? Na to vprašanje, visoko spoštovani gospodje, nam ne bo mogel v danem slučaju odgovoriti niti gospod Salandra, niti gospod San Giuliano, niti kak drug državnik. Na to bomo dobili odgovor od italijanskega naroda. In to je ona pereča točka, to je odločilno za presojo našega razmerja do Italije: Ali nam bo v uri nevarnosti priskočil italijanski narod zavezniško prijateljsko na pomoč — ali pa bo v tej odločilni uri dobila premoč ona struja, ki goji sen o »mare nostro« in ki je z besedami »Tri-este e Trento« dovolj označena? Za usodno težavni odgovor na to vprašanje so zadnje demonstracije nesrečo naznanjajoči predznaki. Kaj smo mi storili za Italijo? Zlasti značilno je, da so se te demonstracije dogodile ravno sedaj, ko je dala monarhija v zadnjih letih napram Italiji dragocene dokaze zavezniško prijateljskega mišljenja. Libijskemu podjetju nismo •stavili nobenih ovir, temveč smo ga celo diplomatično podpirali. Mi smo Italiji dali sigurno kritje. Pri Albaniji smo storili vse, kar je Italija hotela. V celem albanskem vprašanju smo velikobolj služili italijanskim interesom, kakor pa našim lastnim. Dovolite, da izpregovorim o tem nekoliko besed. Glede Albanije smo sprejeli italijansko stališče. V našem interesu je bila močna, življenja sposobna Albanija, zmožna za samostojno eksistenco kot faktor ravnotežja na Balkanu. Italijanski interes pa je bila nasprotno slabotna Albanija, strate-gično krita morska obal, ničesar drugega, nezmožna za trajnejšo samostojno eksistenco, Albanija, ki mora pasti končno kot zrel sad v naročje aktivnemu in napadalnemu italijanskemu imperializmu. In mi, gospodje, smo akceptirali italijansko stališče! Pri tem pa smo vso težo ustanovitve te države nosili sami! Svojo moško moč smo potrosili za ustvaritev tega bolehnega otroka, zaradi Albanije smo se sprli z vsem svetom, nosili smo sami finančne in gospodarske posledice albanskega podjetja in jih nosimo še danes. Šli smo po kostanj v žrjavico, medtem ko je stala Italija udobno ob strani ter pustila nas, da smo opravili delo zanjo na svoje stroške, pri tem pa je vzdržala Italija najboljše razmerje z vsemi onimi državami, s katerimi smo se mi zaradi Albanije sprli. Italija si je radi Albanije prihranila vse vojne stroške, nosili smo jih mi sami. Zato so pa, visoko spoštovani gospodje, vsi italijanski konzuli v Albaniji bogato preskrbljeni z denarjem, da izvedejo penetration paci-fique« do onega časa, ko se bo lahko odtrgal zreli sad. Mi sami pa smo ustvarili Albanijo in sicer ravno v onem obsegu kakor je ugajalo Italiji. Demonstracije v Italiji — narodno gibanje. In ko smo vse to storili za Italijo, ža-njemo ravno sedaj po sestanku v Opatiji, kjer jc naš zunanji minister vse storil, da dokaže zavezniško prijateljsko mišljenje, naše prijateljstvo napram Italiji, sovražne izbruhe z ničemur utemeljenega smrtnega sovraštva. Pravim: z ničemur utemeljenega sovraštva. Kajti nikjer v Avstriji ne obstoje sovražni načrti proti Italiji; ni samo naša oficijelna politika napram Italiji prijazna do skrajnosti, temveč tudi pri nobenem narodu v monarhiji ne obstoji kaka nenaklonjenost napram Italiji. Nasprotno: Italija in njeno prebivalstvo uživata v monarhiji odkritosrčne simpatije. Vsa monarhija, država in ljudstvo, hoče živeti z Italijo v miru in prijateljstvu. In kljub te-I mu obstoji to smrtno sovraštvo proti Avstriji! Ne -lepimo se, gospodje! To je do monomanije. narastlo hrepenenje in teženje za > osvobojenjem nerešenih bratov«, predvsem pa imperijalistična pohotnost za polastitev naše jadranske obali. (Delegat dr. Korošec: Tako je!) Ta nevarni nagon — ne varajmo se o tem — je prevzel ves naj-od. Značilno je, da te demonstracije niso ostale omejene morebiti samo na Zg. Italijo, temveč so se razširile tudi v Spodnjo Italijo, kjer so ravno v Neaplju zavzele najnevarnejšo obliko, tako da je bila italijanska vlada prisiljena odstaviti prvega vladnega uradnika v Neaplju. Bilo bi lorej po mojem skromnem mnenju hudo varanje samega sebe, ako bi se hotelo tajiti, da imamo opravka z velikim narodnim gibanjem, ki se je razširilo po vsej Italiji. Marsikdo je upal, da bo libijsko podjetje odvrnilo stremljenje od te smeri, toda ravno nasprotno se je pokazalo. To podjetje je dalo imperialistični struji nove hrane. Stojimo pred dejstvom, ki ga obžalujemo, ki ga-pa ne moremo 'Spremeniti. Italijani uživajo v Avstriji narodne pred-pravice. Mnogokrat se konstruira zveza vsega tega italijanskega gibanja s »postopanjem napram avstrijskim Italijanom« ali pa z majhnim — oprostite zelo majhnim | vprašanjem italijanske fakultete v Avstriji: : Italijani, gospodje, vedo zelo dobro, da se i J**» Današnja številka obsega 8 strani. Govor Dr. ŠoMo v avstrijski delegaciji. (Po stenografičnem zapisniku.) Italijanske protiavstrijske demonstracije. Visoka delegacija! Ko sem imel v odseku za zunanje zadeve priliko govoriti o naših odnošajih do Italije, še nisem vedel ničesar o obžalovanja vrednih demonstracijah, ki so se istega dne pričele v Benetkah — in da govorim s tovarišem El-Ienbognom — našle v zažigu avstrijske zastave svoj simbolični izraz. Gospodje! Ničesar bi ne bilo napačnejše, kot preko teh pojavov, preko teh demonstracij preiti z molkom. To bi bila politika ptiča noja, kateri bi nihče ne pripisoval posebne bistroumnosti. Nikakor se ne morem povsem pridružiti naziranju Njegove ekscelen-ce visokočastitega neposrednega gospoda predgovornika, da ni smatrati teh demonstracij resnih. On sam jih je označil kot simptom. To je pravilno in za vsakogar, kdor se bližje z italijanskimi razmerami peča, obstajajo simptomi nevarnega ljudskega razpoloženja v deželi, k' je z nami zvezana že desetletja. Toda tudi s tem razpoloženjem mora računati realna politika, ako noče doživeti v resni uri groznega razočaranja. Vsekakor je, visokočastiti gospodje, deloval po teh demonstracijah oficijelni pomirjevalni aparat. Oficijelno se je govorilo o ;-simuliranem rumelnu«, avstrijska zastava, ki se je sežgala, ni bila baje nobena zastava, temveč samo kos blaga, ki je bil slučajno črnorumen itd. Jaz, visokospoštovani gospodje, tem po-mirjevanjem ne morem verjeti in bilo bi napačno stališče realne politike, -puščati se v to. Kot resnejši se mora smatrati trud italijanske vlade, postopali v tej zadevi korektno in priznali moram, če še tako kritično sodim, da ni italijanska vlada ničesar opustila, da dokaže svoje korektno stališče napram tem obžalovanja vrednim demonstracijam. To, gospodje, se ne sme podcenjevati; ne Sme se pa tudi precenjevati. Visokospošt. gospod predgo-vornik je govoril o intimnih odnošajih med obema vladama. To je seveda dobro in ima goiovo neko vrednost, toda odločilne vrednosti nima; tudi pri takih odnošajih moramo šele preizkusiti njihovo pravo vrednost. Kaj bo v resni uri? Ne dvomim in smatram za gotovo, da hoče italijanska vlada še nadalje vzdržati prijateljsko, razmerje napram nam. Josip Vandot: Rior. Slika iz davnih dni. (l)alje.) Duhovnik mu je položil roko na vroče čelo. »Nisi umrl, Borut,« je odgovoril. »Ampak komaj sem te še rešil smrti. Glej, včeraj sem bil odšel v soško dolino preko gora po živež. Dobri ljudje žive tam in pasejo živino po gorskih obronkih. Danes v jutru pa sem se vračal nazaj. Zc oddaleč sem videl, kako predrzno se plaziš po pečinah, in takoj sem mislil, da. se lahko ponesrečiš. Šel sem, pa sem plezal za teboj. Videl sem, kako te jo preganjala megla, in razveselilo se mi je srce. Hvala Bogu, da je poslal meglo, ki te je odvrnila od pogubne poti. Obstal sem pod visoko skalo, pa sem te čakal. Toda tebe so premotile divje koze. šel si v novo nevarnost Videl sem, kako si zagnal živali v zagato in prestrašil sem se. Kajti dobro sem vedel, kaj te. čaka. Zažvižgal sem tedaj v prste. Pač si slišal ta žvižg; kajti dobro sem videl, kako si sc oziral okrog. Prepozno je prišlo moje svarilo. Takrat si se že prekotalil z ozke police. Kri mi je zastala, ko sem videl vse to. Kot blisk si šinil ob skali navzdol; toda kar naenkrat si obtičal na samotnem grmičku, ki je rastel sredi pečine. Drži se, drži! sem zavpil. Potem pa sem hitel od strani po ozki stezi, da te primem še ob pravem času. Posrečilo se mi je, in sam dobrotni Bog mi je pomagal. Kajti v tistem trenutku, ko sem te prijel, si izgubil zavest. Da te ni držala moja roka, pa bi se bil prevrnil v globoko, brezdanje brezdno. V naročju sem le nesel potem po ozkih, strmih policah. Sam angel varh je moral stopati kraj naju in naju varovati. Sicer bi bil gotovo zdrknil, in danes bi bila mrtva oba. Prinesel sem te v svoje domovanje in sem ti obvezal rane, katerih si poln. No, nikar se ne boj! V nekaj dnevih okrevaš, in mlada moč se ti povrne. Samo v Boga upaj, ki te je rešil na tako čudovit način.« Borut je poslušal svečenika. Iludo nni je bilo, ko je pomislil, koliko sc je moral truditi ubogi starček, da ga je rešil žalostne smrti. Oj, kako naj mu poplača? Kako mu naj povrne vse, kar je storil svečenik zanj? Ničesar nima; samo srce ima, ki bo večno hvaležno blagemu starčku, ki jc tvegal zanj svoje življenje. — In Borut je hotel dvigniti izpod odeje desnico, da bi jo po- dal svečeniku. Toda zaskelelo ga je po vsem životu tako, da je stisnil ustnice. »Mirno leži, Borut,« ga je opomnil vnovič svečenik. »Ves si v povojih zato se ne vznemirjaj, ako hočeš še ozdraveli.« Mladec je gledal starčka, in sire mu je bilo polno hvaležnosti. »Oj, dobri svečenik, kako se naj ti zahvalim?« je vprašal s tresočim glasom. »Ničesar nimam, ničesar nimam . . .« A Razor mu je položil roko na čelu. »Čemu take besede, Borut? Nisem le rešil jaz, ampak Bog, ki čuva nad nami. Njemu se zalivali, Borut.« »Ne morem se zahvaliti vašemu Bogu,« je odgovarjal mladec. v Ne moreni in ne znam. Ne poznam vašega Boga, in vaš Bog gotovo tudi mene ne pozna. — Bogove sem klical nad prepadom na pomoč. A bogovi me niso Culi. In poklical sem tudi vašega Boga, v svojem strahu sem ga poklical. A drugače nisem še nikoli molil k njemu. Samo k sinjim slovenskim bogovom sem molil z molitvami, ki me jih je naučila mati.« »Edino pravi Bog te pozna.« je rekel svečenik in je tolažil dečka. »Vse ljudi pozna in jili vabi k sebi. Glej, in tudi tebe pozna in te kliče. Ti si ga poklical v smrtni nevarnosti. In glej ali te ni slišal in te rešil? Spoznal ga z avstrijskimi Italijani ne postopa same dobro, temveč celo odlikujoč jih, ter da uživajo v preveliki meri dragocene naci-jonalne privilegije, v škodo države zato, ker je to v škodo državi vedno zvestega hrvatsko-slovenskega naroda. Kljub temu iredenta! V kakem sijajnem položaju so Italijani v Avstriji napram Italijanom na Francoskem in kljub lemu ne gleda nacionalna Italija proti zahodu, temveč samo proti vzhodu, ker je tukaj jadranska obala in ker se smatra Avstrija slabejša kot Francoska; to zato, ker menijo, da se lahko lotijo Avstrije, da bo prišel čas, ko bodo lahko padli Avstriji z a hrbet, medtem ko se morajo zadovoljiti s tem, da na zahodu ni te priložnosti. O lapaliji italijanske fakultete bi najrajši ne govoril! Kdo bo pa verjel, da se bo imperijalistično, na ustvaritev zaprtega jadranskega morja — mare clausum — naperjeno gibanje ustvarilo zato, ker se na katerisikoli mali fakulteti v Avstriji vrše juridična predavanja v italijanskem jeziku?! To je vendar razmeroma premalo vprašanje, to jc vendar razmerje molekila do telesa! To nevarnost je treba odvrniti, naj stane, kar hoče. Ponavljam, najsibo naprijetno, vendar pa je resnično: Z dejstvom nevarnega italijansko nacijonalnega gibanja moramo računati, kakor tudi z dejstvom, da ga ne moremo spremeniti. To dejstvo more odstraniti samo italijanski narod sam ter re-. čem, da bi bilo to v obojestranskem interesu, ako se čimpreje loti tega dejanja. Ničesar pa bi ne bilo bolj pogrešenega, kakor če bi šla naša politika slepa mimo teh pojavov. Povdarjal sem in ponavljam, da moramo računati s tem, da ne bomo kdaj o težki uri doživeli huda^razočaranja. O eni stvari moramo biti na jasnem: Iz te situacije moramo ven, coute que coute. Čakati, umikati se, pogajati se, zalepiti, je z ozirom na celi evropski in svetovni položaj najslabše postopanje v tej resni situaciji, v kateri se nahajamo. Taka metoda se tolmači povsod kot slabotnost in to ni samo zanič, temveč tudi nevarno, kajti slabotnost v politiki — Roosevelt jo imenuje še drugače — ne zagotavlja miru, temveč ga ogrožuje. Mi smo napram Italiji v situaciji, v kateri more nastati zboljšanje le potom odločnosti, odkritosti in jasnosti. Na vsak način pa moramo priti iz sedanje situacije nejasnosti, zahrbtnosti in — oprostile mi gospodje izraz — komedije venkaj. Imamo - visokospoštovani prvi kontragovornik je o tem že govoril — na vse strani sveta odprte narodne meje, za- boš, Borut, spoznal vso njegovo neskončnost in dobroti j ivost. Jaz ti hočem praviti o njem vse dni, ko boš ležal bo-lan in ne. boš mogel pod milo nebo.« Borut je molčal. Samo oči so se mu zasvetile in nasmehljal sc je za. hip. Zclaj se je domislil onih besed, ki jih je izgovoril, ko jc bil prvič z Razorjem skupaj; kaj ni rekel takrat, da naj pokaže neznani Bog, če je močnejši nego slovenski bogovi? Resnično je rekel tako. In včeraj jc klical slovenske bogove, naj ga rešijo. A bogovi ga niso čuli. Kaj ga ni rešil neznani Bog, ko ga je poklical na pomoč? Oj, resnično, resnično ... In Borut se je zdrznil ob tej misli. Gledal je v svečenika strahoma in je molčal. Domislil se je tudi očeta in matere, ki ga čakata zdaj v strahu in skrbeh; čakata ga, a njega ni od nikoder. * »Toda moj oče in moja mati?« je vprašal naposled naglo. »Pač mislita zdaj, da sem se ponesrečil, ker me ni toliko časa domov.« »Xe vznemirjaj se raditega,« je tolažil duhovnik. »Iio so zdani, pa stopim snui tja doli in jima povem vse. Nocoj pa kar zaspi mirno, in Bog čuvaj nad teboj!« 1'oda svečenik ni odšel k Borutovim staršem. Ko jo pogledal drugo jutro tja doli na gorski potok, je videl, to tudi, v današnji dobi nacijonalizma, na vse strani iredentska stremljenja različnih narodnostij. Moremo reči, da je monarhija obdana od pasu iredentstva. Nobeno izmed teh gibanj, častiti gospodje, ne koristi monarhiji, temveč ji je deloma celo nevarno, najnevarnejša pa je italijanska ire-denta, ker ogrožuje naravnost eno glavnih opor, na kateri sloni naša zunanja politika. Niti eden pojav na pozorišču evropske in svetovne politike nas pa ne opravičuje, da bi mirno, z neke vrste radovednostjo čakali, koliko časa bo še ta opora držala. Ali moramo biti zagotovljeni, da je trdna zanesljiva opora, ali pa si moramo poiskati kako drugo. Pred tem razpotjem smo; kajti, ako se italijanski narod ne bo kmalu izpametoval, če se ne bo kmalu sprijaznil z mislijo, da je Primorje in južno Tirolsko nedotakljiva last habsburške dinastije, potem moramo priznati, da je Italija kljub vsem papirjem, na katerih so spisani zvezni dogovori, najnevarnejši vnanji sovražnik države. Iz tega moramo izvajati kon-sekvenco, da razdružimo tako nevarno zvezno razmerje, ki služi samo enemu pozitivnemu namenu, da se zaziblje država in ljudstvo v namišljeno varnost, in ki nas na drugi strani ovira, da bi drugod zavarovali naše najvitalnejše interese. Vloga Nemčije. — Pomen Francije za nas. — Sporazum z Rusijo. Toda še neko drugo dejstvo si mora mo, častiti gospodje, predočiti. Napačno razmerje, v katerem smo danes napram Italiji, je v velikem in največjem delu pripisati na račun Nemčije. Z Italijo je lahko Nemaja v resničnem prijateljskem razmerju, med njima ni točasno — hvala Avstriji, lahko rečemo, ki leži vmes — nobenih interesnih nasprotstev; nasprotno, vodilna lisa Nemčije nam je v zvezi z Italijo 1. 1866. prizadela najtežje rane. Italijanska sredomorska politika, gospodje, oslabuje Francosko, kar je tudi v interesu Nemčije. Zveza Nemčije z Italijo je iz vsakega vidika umljiva in naravna. Popolnoma drugače pa je z nami. Zaradi Nemčije smo napram Italiji v nekem slabem, nevarnem zavezniškem razmerju, nevarnejšem kakor odprto razmerje gesla Qui vive, ki še vedno ne pomeni vojne. Nasprotno pa živimo zaradi Nemčije — in to bi podčrtal — samo zaradi Nemčije v nekem popolnoma nenaravnem sovražnem razmerju napram Francoski. Kakor je Italija naravni zaveznik Nemčije, tako bi bila popolnoma analogno Francoska naš naravni zaveznik. Francoska je edina kontinentalna velesila, napram kateri nimamo nobenih odprtih naci-jonaJnih mej. Francoska je edina kontinentalna velesila, v katere mejah ne obstoje nobene aspiracije v našo škodo. Ekspanzija Francoske more v Sredozemskem morju škodovati komurkoli, nam gotovo ne; nam more ta ekspanzija celo koristiti. Med nami in Francosko ne obstoje z eno besedo nobena interesna nasprotstva. In vendar živimo v sovraštvu napram tej državi, koje veliko politično ojačenje občuduje ves svet. Pravim v sovraštvu, kajti prijazne besede, ki se tu in tam zmenja-vajo, ne izpremene ničesar na tem zelo obžalovanja vrednem dejstvu. Nenaravno sovraštvo pa more ravno tako malo obstajati kakor nenaravno prijateljstvo; eno kakor drugo je slabo. Nihče ne more oporekati, da bi bilo prijateljstvo Francoske za monarhijo največje vrednosti. Jaz bi tu na neko opazko velečastitega gospoda delegata dr. Ellenbogna odgovoril samo to, da bi, ako bi bili z Francosko v prijateljstvu in ne v sovraštvu, ugajali naši rentni kako je bil narastel čez noč. Spoznal je, da so mu zaprta vsa pota in da je zajet sredi voda. Toda to ga ni vznemirjalo. Saj je vedel, da je njegov brlog varen pred vodami. Stopil je tedaj k Borutu, pa mu je razložil vse. »Očividno je to volja božja,,« je sklenil. »In v božjo voljo se morava udati.« In Borut se je udal. Zunaj je lil dež, v votlini pa je zakuril pri vhodu svečenik svetel ogenj. Lepo je odhajal dim na prosto, v votlini pa se je širila prijetna toplota. Kraj preprostega ležišča je sedel svečenik Bral je iz debele knjige božje besedo. Svoto sporočilo je bral, in Borut ga je poslušal pazljivo in mirno. Hipoma se je odprl pred njim nov svet, ki je bil tako krasen, tako vabljiv, da je drhtelo mladcu srce v prsih. Slišal je o Odrešeniku, o njegovih naukih in čudežih. Natanko je videl pred očmi veliko trpljenje, ki ga je moral prestati na zemlji Odrešenik zaradi grešnih ljudi. Srce se mu je krčilo, in pesti so se mu stiskale, ko je bral svečenik o bridkih mukah Sina božjega. »Oj, da so bili ljudje hudobni kot Bedanec in Kosobrin!« je dejal, ko je prenehal svečenik za trenutek. »Kaj jim je storil Krist žalega? Same dobrote jim je delil, pa so ga umorili, čudno, čudno . . .« (Dalje.) kurzi celo gospodu dr. Ellenbognu. Zelo obžalovanja vredno je, gospodje, da se se ni storil noben resen korak v smeri tega prijateljstva, ki je postalo absolutna potreba, to pa tembolj, ker vodi pot v Peter-burg, ki jo bomo morali Čim preje nastopiti — tu se strinjam popolnoma z izvajanji visokočastitega predgovornika — zelo močno preko Pariza. Ponavljam pa danes zopet, kar sem rekel v odseku: Trozveza ima vrednost za nas le, če moremo varovati v njej svoje interese. Nisem načelen nasprotnik trozveze, ki je nisem nikoli pobijal. Ako je mogoče, varovati naše vitalne interese v okviru trozveze, potem ima trozveza v meni zagovornika. Toda samo potem, visokočastiti gospodje, ako se nam nudi možnost, varovati naše intere-se v okviru trozveze, zagotoviti nedotakljivost monarhije v tem okviru. Odločno sem pa proti temu, da bi bila trozveza le samo zato tu, da bi nudila Nemčiji in Italiji za njuna dalekosežna in nevarna podjetja kritje, medtem ko mi nimamo za to nobene udobnosti, temveč nas celo ogrožuje Italija v naši integriteti in našem svetovnem stališču na morju. Nemčija dela v trozvezi brezobzirno nemško politiko, Italija ravno tako italijansko politiko, mi pa delamo večinoma nemško, tu in tam tudi italijansko, nikdar pa avstriiske politike. (Pritrjevanje.) Mi moramo, ako hoče biti trozveza opravičena in da nas ne bi dovedla v katastrofo, imeti možnost, da delamo v okviru zveze brez skrbi avstrijsko politiko. Temu našemu interesu odgovarja pa popolnoma druga politika v smeri našega razmerja napram Francoski in Rusiji. Več neodvisnosti napram Nemčiji, v polni meri jasnost in sigurnost napram Italiji, mora biti naša parola, drugače nima trozveza za nas nobene vrednosti. Naša notranja politika. Na dveh slabostih boleha cela naša politika: na naši zavezniški politiki, o ka-terej sem govoril, in na naši notranji politiki. Hočem se pri zadnji pomuditi par tre-notkov, vendar ne, da bi govoril o § 14. ali morebiti o memoirjih dr. Kaizla ali o delovanju mojega častitega prijatelja Sta-neka ali cenjenega dvom. svetnika Bach-manna: o teh stvareh ne bo, kakor se bojim, bodoči pisatelj avstrijske zgodovine vedel mnogo. To so vodni krogi, ki izginejo brez sledi. Formalna vprašanja — in delovanje našega parlamenta, kakor se je razvilo od leta 1897., je zgolj formalno, to se ne da tajiti — formalna vprašanja niso nobenega pomena za razvoj, rast in prospeh ali nazadovanje in propast držav in narodov in ravnotako malo za rentni kurz. Odločilne so samo žive sile, ki so popolnoma neodvisne od § 14. in Kaizlovih memoirov. Slabost naše notranje politike je v tem, da ne delamo, kakor sem to analogno na-glašal tudi glede zunanje politike, nikake avstrijske, nikake dinastične notranje politike, temveč vedno samo enostransko nacionalno politiko, s čemur se draži eno ali drugo, večinoma pa več narodnosti, jih odbija in pritiska ob steno. (Pritrjevanje.) To je popolnoma napačna smer, ki jo zlasti pospešuje dualizem, tisti dualizem, ki je državi zvesti hrvatsko - slovenski narod, najzanesljivejšo oporo dalekosežne jugoslovanske politike monarhije, raztrgal, politično degradiral in politično oslabil v največjo Škodo monarhije. Kako bi stala danes monarhija, Če bi imela za svojimi najbolj ogroženimi mejami zjedinjen, politično močen hrvatsko-slovenski narod! Kako pa izgleda stvar danes? Poglejmo na notranjo politiko v nekaterih deželah te države, napravimo si tnal pregled, 0 ogrskih Rumunih ne smemo tu govoriti, torej molčimo. O ogrskih Slovakih in Rusinih tudi ne smemo govoriti, zatorej tudi molčimo. Niti o hrvatski obali ne smemo tu govoriti, zatorej molčimo. Žalibog pa ne moremo braniti drugim, da bi ne govorili o tem, akoravno bi bilio za našo monarhijo bolje, ako bi ne imeli te snovi za svoje pogovore. O Avstriji smemo govoriti. Dobro. Poglejmo v Istro, kjer je italijanska manjšina vsled velikih privilegijev, podeljenih ji od avstrijskih vlad — to naj bi čuli Italijani v kraljestvu — etablirala brezobziren nasilen režim proti državi zvesti hrvatsko - slovenski večini dežele. Koroško vprašanje. Poglejmo na Trst. V zadnjem času se jc dovolj govorilo in pisalo o njem, zatorej mi ni treba izgubljati kake nadaljne besede. Poglejmo na deželo v srču Avstrije, poglejmo na Koroško. Kar se godi na Koroškem, to je s stališča pravne zavesti tako hudo, da je čudno, ako oni, ki nosijo za vse to moralično in politično odgovornost, kažeio ogorčenje nad Kaizlovimi memoiri! V tej koroški deželi vidimo vso državno upravo v službi najbrezobzirnejiega narodnega zatiranja avtohtonnih, državi zvestih Slovencevj to se godi v tej deželi, kjer jc tekla zibel slovenskega narodnega življenja (Pritrjevanje), v tej deželi, ki je — in tu rabim besede tovariša dr. Ellenbogna — vsled krivde avstrijske državne uprave postala ječa, grob našega naroda. (Pritrje- ' vanje.) Gospodje, niti najpriraitivnejše narodne pravice se tamkaj ne priznavajo Slovencem. Z vso pravico moram reči in ni nobeno pretiravanje, da ni naroda v monarhiji, s katerim bi se tako postopalo, kakor se s koroškimi Slovenci v tej avstrijski deželi. (Delegat dr. Bugatto: Italijani v Dalmaciji!) Spoštovani gospod tovariš! Ako bi imeli koroški Slovenci to, kar imajo Italijani v Dalmaciji, bi bili zelo, zelo zadovoljni, Oprostite mi, in pri vsem tem znašajo Italijani tri odstotke dalmatinskega prebivalstva, medtem ko je Slovencev kljub vsem nasilstvom še vedno danes eno tretjino koroškega prebivalstva. Gospodje! Na Koroškem ne veljajo niti razsodbe upravnega sodišča. Upravno sodišče je gotovp vzvišeno nad tem, da bi •se ga moglo dolžiti kake posebne liubezni do Slovencev ali Jugoslovanov sploh. In ako upravno sodišče izda na podlagi zakonov razsodbe, potem se v drugih deželah izvrše, na Koroškem pa se ne izvrše, ako se glase v prid Slovencem, ker to prepoveduje veto nemškega Volksrata! (Pritrjevanje.) Tu mora izginiti uoravno sodišče, tu morajo izginiti vse centralne oblasti, zgoditi se sme le to, kar ukaže nemški Volks-rat na Koroškem, druzega ničesar. To, gospodje, se mora enkrat povedati, kajti taka nolitika škoduje državi, škoduje monarhiji. In poglejmo — last non least — na Češko, kjer je vzeta Češkemu ljudstvu možnost avtonomnega življenja. Velika Avstrija. Prenehati hočem s tem pregledom, kajti čimdalje se gleda, tem manj je videti razveseljivega. Inozemci, ki imajo odprte oči, vidijo to in blebečejo o razpadu, o razdelitvi Avstrije. Toda oni se motijo, akoravno je vnanja slika tako žalostna. Iz polnega prepričanja trdim: Habsburška monarhija je močna, močnejša kot se misli, ne samo vsled velike, izvrstne in čile armade, temveč tudi vsled svojih v notranjosti obstoječih močnih, živih centripetal-nih sil (Živahno pritrjevanje), ki gravitirajo iz vseh delov monarhije proti cesarskemu Dunaju kot svojemu zgodovinskemu političnemu središču; pravim proti cesarskemu Dunaiu, proti Dunaju kot sedežu našega čestitljivega vladarja, kot sedežu naše dinastije, ki tvori najdragocenejšo skupno posest vseh narodov te države. Dunaj je in ostane pravo politično središče celega cesarstva, naj se imenuje potem država »Ogrska« ali »v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele«. Ne umejte me napačno, gospodje! Narodnih središč imamo več in med narodnimi središči je Budimpešta gotovo med najodličneišimi. Toda, gospodje, od vseh teh narodnih središč in tudi od Budimpešte vodijo močne niti na Dunaj in jaz posebno povdarjam, da velja to tudi za Budimpešto, kajti svetovna zgodovina se ne da prečrtati z eno potezo. Dejstvo, da se je v stoletjih turškega križa ozirala ta Ogrska z Budimpešto vred proti Dunaju na Habsburžane ter prosila in sprejela od njih pomoči, je vzbudilo atavistične občutke, ki so močnejši in bodo vedno močnejši ostali, kakor pa zakoni leta 1867, in podobne stvari. To je zgodovinsko in to se ne da izbrisati, Pravim in ponavljam: žive notranje sile obstoje v monarhiji, te žive sile, ki delajo državo Habsburžanov močno ali pa so najmanj vsaj sposobne, da jo narede močnejšo. Te moči pa se morajo dvigniti in uporabiti v korist celote; danes izginjajo marsikje kakor nezajeti studenci v tleh in vodijo marsikje do pomočvirjenja javnega življenja! (Klici: Tako je!) Gospodje, Avstrija kliče, Avstrija kriči po združitvi teh moči v mogočno celoto. Velika Avstrija, neka velika monarhlčna Švica, mogočna zaščitnica poštenemu razvoju vseh narodov na znotraj, mogočen faktor evropskega ravnotežja in miru na zunaj — to pomenja gotovo in častno bodočnost našemu cesarstvu in naši od vseh narodov časteni dinastiji. Kar Avstrija potrebuje, to je avstrijska politika, gospodje, avstrijska dinastična politika na znotraj, avstrijska dinastična politika na zunaj. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zoper krivice Da Koroškem. V plenarni seji avstrijske delegacije dne 23. t. m. je v polemiki proti delegatu dr. Waldnerju poudarjal dr. KoroSec, da je pač res, da postaja na Koroškem narodni boj vedno močnejši in da se koroški Slovenci vedno bolj zavedajo svojega naroda in narodnosti. Ako delegat, dr. Waldner predbaciva, da so iz-kuša od zunaj nahujskati Slovence proti Nemcem, je to pač v toliko resnično, da sc tupatam prinašajo narodnostni ideali na Koroško, konštatirati pa se mora, da ni nihče v deželi ali od zunaj razširjal sovraštva proti Nemcem, ampak da so Slovenci, ki so prišli na Koroško iz drugih krono vin, samo izpolnili svojo nalogo, ako so koro- ške Slovence zbudili k narodni zavesti. Koroški Nemci kot taki privoščijo Slovencem gotovo vse, kar ti zahtevajo, celo to, kar so takozvani hujskači od zunuj postavili kol zahteve koroških Slovencev. Samo oni, ki se smatrajo za voditelje Nemcev in ki so v mnogih slučajih tudi prišli od zunaj, odrekajo Slovencem pravice, ki jim po njihovem mnenju gredo. Pri Slovencih je ravno tako kot pri vsakem drugem narodu, da se namreč postavi inteligenca na čelo v boju za ideale, kar se jim more šteti le v zaslugo. Bodočnost vsakega naroda je mladina, in zato je samo-obsebi umevno, da koroški Slovenci posvečajo ravno v zadnjih letih vso svojo pozornost ljudski šoli. Vsekakor so tu v nasprotju z zastopniki Nemcev na Koroškem, ki vidijo glavno nalogo ljudske šole v tem, tla se Slovenci na-uče drugega deželnega jezika, nemščine. Slovenci pa menijo, da je prva dolžnost ljudske šole, dati otroku podlago, ki snu daje možnost, na vseh poljih nastopiti enakovredno. Niti Slovenci na Koroškem niti oni na Štajerskem nimajo ničesar proti temu, da se v ljudski šoli uči tudi nemščina, toda no na. tak način kot v tako-zvanih utrakvističnlli šolah na Koroškem, kjer je že v tretjem mesecu nemščina učni jezik. Nemščine se naj otroci uče šele tedaj, ko imajo že zadostno predizobrazbo in ko morejo tudi slediti pouku v kakem drugem jeziku. Slovencem se zato ne more predbacivati, da ne poznajo potreb ljudske šole na Koroškem in Štajerskem ter da delujejo proti njim. Slovensko ljudstvo je pametno in ve, da rabi v gospodarskem življenju tudi jezik sosednega naroda. Voditelji Slovencev, takozvani »agitatorji« in »hujskači«, nočejo ničesar drugega kot to, da sc slovenskega otroka na. razumljiv način uči znanja drugega deželnega jezika. Voditelji Slovencev ne nosijo sovraštva med na Koroškem bivajoči narodnosti, temveč zahtevajo samo, da velja, za nemški in slovenski narod na Koroškem enaka pravica. Samo oni, ki se boje prebujenja mladega naroda, mečejo kamenje na voditelje ljudstva, ki mu pravijo, naj spoštuje ideale, med katerimi se razumeva tudi narodnostni moment. Dr. Waldner je govoril tudi o upo* rabi slovenskega jezika pri sodiščih. Uporaba materinskega jezika pri sodiščih je narodno pravo, ki je vsem narodom zajamčeno že v državnih temeljnih zakonih, ki je za pravično raz-sojo velikega pomena in ki je neobhodno potrebno pri vseh nižjih plasteh, ki ne obvladajo popolnoma nemščine. Kljub temu se na Koroškem tudi tej pametni zahtevi Slovencev noče več ugoditi, in sicer šele v zadnjih letih, odkar upravlja pravosodstvo vitez dr. Hochenburger, in zlasti od tedaj, odkar je v področju graškega nadsocliŠča odločilni faktor baron Pittreich. — Govornik je nato navajal statistiko lansko leto pri okrajnem sodišču v Celovcu slovensko vloženih tožb ter je poudarjal, da se od leta 1908. več ne smatra pri celovškem sodišču slovenščino kot sodni jezik in se enostavno slovenske tožbe več ne rešujejo. Oni, ki se poslužujejo materinskega jezika, se obsojajo k molku in kon-tumacirajo. To so vnebopijoče razmere, ki rušijo med ljudstvom vero v pravi-co. Ako je dr. Waldner poudarjal, da kmetje novoslovenskega jezika ne razumejo, jc vendar samoobsebi umljivo, da se posamezna narečja razlikujejo nekoliko od pismenega jezika; to velja tudi za Nemce, kjer posamezna narečja tudi niso identična s pismenim jezikom. V šolah pa se povsod uči no-voslovenščina, tako tudi v tečajih za sodne uradnike in tudi najhujši nasprotniki Slovencev na Koroškem sc poslužujejo vs vojih volilnih agitacijah in oklicih »novoslovenskega« jezika. Tedaj so vsa predbacivanja proti voditeljem Slovencev na Koroškem ni-čeva in trditve delegata dr. šuster-š i č a kakor tudi njega samega resnične. Pozivljemo zato vlado, da napravi čimprej konec tem nevzdržljivim razmeram ter da zopet pripomore do njegovih pravic maljivemu, miroljubnemu narodu, ki ga hoče nemški nacionalizem narodno uničiti. Delegat dr. >Valdner e menil, da sta govornik kakor tudi dr. šusteršič poudarjala zvestobo svoje stranke do dinastije, o njeni zvestobi do države in monarhije pa nista ničesar povedala. Del. Wa ldner naj nikar ne bo glede tega v skrbeh. Govornik in njegova stranka se zavzemata za to, v kolikor se tiče ta zvestoba do države njenega sedanjega ubsega, za velikost te zemlje ter se bosta za to tudi vedno zavzemala Kar se tiče oblike države in monarhijo, ni v delegaciji niti enega, razen morebiti delegata dr. Wnidnerja, ki bi bil s to notranjo obliko in obstoječimi notranjimi razmerami zadovoljen. Revolucija v minili. Mladoturki sklenili revolucijo v Albaniji, »L'Idenpendant« poroča iz Carigrada, da so v hiši Izzet paše pred krotkim zborovali člani mladoturškega odbora, častniki in dva ministra. Sklenili so, da povzroče v Albaniji revolucijo, da strmoglavijo kneza Viljema in proglase nekdanjega turškega vojnega ministra Izzet pašo za albanskega kralja. Čez Solun so odpotovali mladotnrški emisarji v okolico Mati in Debra ter v Ljumo, da nahujskajo mo-hamedance proti krščanskemu knezu. Svoj načrt so mladoturki izvedli, kar dokazujejo sledeča poročila: Vstaši napadli Drač. Knez Viljem pobegnil na laško vojno ladjo. Katoliški Malisori odpovedali pokorščino. Knez se pogaja z vstaši. 23. t. m. zvečer je »Agenzia Štefani < poročala iz Drača: Vstaši marširajo proti Draču. Knez in kneginja s spremstvom sta se vkrcala na italijansko vojno ladjo »Mi-surata«. Albansko ministrstvo je demisio-niralo. Malisori niso hoteli marširati proti vstašem, ker so prišli v Drač le, da branijo kneza. Albanski orožniki so pod poveljstvom nizozemskih častnikov marširali proti vstašem. Mednarodna kontrolna komisija je šla vstašem nasproti, da se z njimi pogaja. Vstaši so vjeli štiri nizozemske častnike. Oddelek vstašev je došel s kontrolno komisijo v Drač in je zahteval govoriti s knezom, ki se je nato podal s svojim štabom v mesto. Uradno poročilo italijanskega poslanika o dogodkih v Draču. Italijanski poslanik v Draču A 1 i o 11 i fe odposlal italijanskemu zunanjemu ministru sledečo brzojavko: Vsled boja, ki se je bil med vstaši in orožniki, ki so jim poveljevali nizozemski častniki, in v katerem so vjeli vstaši vse nizozemske častnike in vojake, se jc ukazalo ustaviti streljanje iz topov v mestnem gradu in ob cesti v Tirano. Okoli 5 V» zvečer (v soboto, 24. t. m.) je došlo v"Drač več beguncev, ki so poročali, da se jc malo število nacionalistov, ki so hoteli presenečiti vstaše, razkropilo in da vstaši korakajo proti Draču. Došlo je tudi poročilo, da je pobegnil 120 mož močni oddelek katoliških Malisorov, ko so padli prvi streli. Sklenili so nujno odposlati k vstašem parlamenterja Mehmed pašo Draga. Mehmed paša se je kmalu vrnil in izjavil, da so vstaši voljni se pogajati šele, ko pridejo do morja in da se prej ne bodo pogajali. V skrbi, da ne bi vstaši, ogorčeni radi streljanja iz topov, v svojem fanatizmu v Draču plenili, sem poskrbel, da spravim laško kolonijo na varno, bodisi v poslaništvu ali na vojne ladje. Kmalu nato je nastala panika, ki se ne more opisati. Podal sem se h knezu, poročal mu o dogodkih in ga z drugimi prisilil, da naj se s kneginjo in z otroci poda v varnost in da umakne izkrcane oddelke, da se tako preprečijo mogoči zli dogodki. Sklenilo se je tudi takoj na ladje vkrcati katoliške Mali-sore, ki so jih mohamedanci smatrali za izzivače. Ker je izjavila kneginja, da se od kneza ne loči, se je sklenilo, da se tudi knez začasno vkrca na »Misurato«, Vse to se jc z največjo naglico izpeljalo. Ob 7. sem se podal z rumunskim poslauikom, z avstro-ogrskim, francoskim in z angleškim delegatom naproti parlamentarjem, ki so jih vstaši odposlali. Na cesti v Tirano smo zadeli na nizozemskega stotnika v spremstvu treh neoboroženih vstašev z belo zastavo. Stotnik je v imenu vstašev izjavil, da je prišel, da kneza obvesti, da zahtevajo vstaši: 1. Vstaši hočejo knezu uaznan.iti svoje zahteve po delegatih. 2. Vsi vjetniki bodo ustreljeni, če ne prinese parlamentar do drugega jutra ob 8. kneževega pisma z ugodnim odgovorom. 3. Žele, da naj se nikdar več nasproti njim ne rabi orožje. Knezu se je nato svetovalo, da naj se takoj vrne v svojo palačo, da sprejme stotnika, in do. podpiše zahtevano p'smo. Knez je zahteval, da naj se mu zopet pride!» mornariški oddelek. O tem vprašanju se posvetujem s svojim avstro-ogrskim tovarišem. Skrbeti hočem, da se zopet kak konflikt ne dogodi, v katerega bi bili naši mornarji zapleteni. Stotnik, ki je bil odposlan, da je prinesel zahteve vstašev, je poročal, da je vstašev 2000, a da jih sledi v malih oddelkih še več tisoč. Vsta-ško gibanje ima, kakor se zdi, predvsem verski značaj in ni izključeno, da jc udeleženih skrivaj nekaj Essad paši zvestih čet. Vsekakor gre brezdvomno za spontano gibanje, ker Essad paši ni bila dana možnost, da bi bil v zvezi s svojimi pristaši. Poslaniška palača je polna člandv tujih kolonij, Albancev in diplomatov, ki sem jim ponudil gostoljubnost. Kneginja zopet v Draču. ■Agenzia Štefani« poroča: 23, t. m. ¿večer se je kneginja vrnila v Drač. Na laški vojni ladji > Misurata« sta ostala le oba otroka in spremstvo, Na kneževo prošnjo so se zopet izkrcali laški mornarji, ki stražijo kneževo palačo. Za slučaj kake nevarnosti je vse pripravljeno, da se knez in kneginja lahko vrneta na 'Misurato«, kakor tudi italijanski mornarji. Poročilo c. kr. avstrijskega korespondenč- nega urada o dogodkih v Draču. Ponesrečeno ekspedicijo v Tirano, ki se je s prcmalimi silami izvedla, so povzročili begi, ki so naprosili kneza proti vstašem za pomoč Ko je došlo poročilo v Drač, da so vstaši porazili ekspedicijo in da imajo vstaši do Drača le še pol ure hoda, jc sklenil knez na pritisk diplomatov, da počaka nadaljnji razvoj dogodkov na krovu * Misurate . Več članov mednarodne kontrolne komisije in diplomatič-nega zbora sc je peljalo vstašem nasproti, da poizvejo, kaj da zahtevajo. Ž njimi se je podal bivši inozemski stotnik Star, ki jc knezu, ki sc je medtem vrnil v svojo palačo v Draču, v navzočnosti diploraatič-nega zbora in ministrov javil, da žele vstaši pismeno kneževo izjavo, da zagotovi svobodo njihovemu odposlaništvu in povratek vjetih vstašev. Knez je podpisal salvus conductus, ki ga je vstašem odposlal. Ker se je položaj nato zopet kot slabši presojal, se je tudi kneginja z otroci izkrcala, se je položaj nato zopet kot boljši prenaglili, ker so odposlali proti vstašem ekspedicijo in ker se je knežja rodiva nr »Misurato« vkrcala. Tabor vstašev pred Dračem. Poročevalec berolinskega »Lokalan-zeigerja« opisuje tabor vstašev takole: Podal sem se v Pazar Šijak. Pred mestom so stale prve straže Viacionalistov v civilnih oblekah s puškami. Tudi most je bil močno zastražen. Defile je nadvlada! nizek grič, na katerem je ostalo nekaj strojnih pušk in pa redka črta strelcev, večinoma prostovoljci. Orožniki se nahajajo večinoma v Epiru. Vstaši sc koncentrirajo nekaj kilometrov proč od Drača in so večinoma kmetje iz Gruje. Utaborjeni so v skupinah. Drži jili skupni verski fanatizem in so došli iz vseh krajev iz Miridite, Mali-sije, Elbassana in od drugod. Pred Dračem jih stoji do 12.000. Srbi in Grki zbirajo vojake ob albanski meji. Pariški listi so iz Bclgrada informirani, da zbirajo Srbi radi rcvolucije v Albaniji ob srbsko-albanski meji močne vojaške oddelke. Tudi Grki koncentrirajo po atenskih poročilih armado ob albanski meji. Albanski knez odpustil svojega zasebnega zdravnika. Albanski knez je odpustil svojega zasebnega zdravnika dr. Bcrghausna, ki se je hudo spri z dvornim maršalom Throdo, kar jc povzročilo velik škandal. Dr. Berg-hausen jc že odpotoval v Kolin. XXX Zadnje brzojavke. Drač, 25. maja. Noč v Draču jc bila mirna. Knez in kneginja bivata v palači, ki jo straži kordon 200 italijanskih in av-stro-ogrskih mornarjev pod poveljstvom avstrijskega korvetnega kapitan?. Tudi poslopja poslaništev stražijo oddelki italijanske in avstrijske mornarice. V Drač so izkrcali vsega skupaj 600 avstrijskih in italijanskih mornarjev. Vstaši imajo zasedene svoje postojanke, a danes se prično glasom s knezom sklenjene pogodbe umikati. Vjete nizozemske častnike in orožnike so vstaši izpustili, ker je knez ugodil vsem zahtevam vstašev. Izkrcali so zopet kneževo telesno stražo, katoliške Mali-sore. Mesto Drač je pripravljeno za obrambo. Vsi dobodi v mesto so zastraženi z baterijami. Vojne ladje so pripravljene za boj. Za zdaj sodijo, da ni nikake nevarnosti, a položaj je zelo nevaren. Vladni posli popolnoma počivajo. Rim, 25. maja. Tu. sem je došel Essad paša, Vstaši baje zahtevajo, da naj se Essad paša pozove nazaj v Albanijo. Dunaj, 25. maja, Vojni ladji »St. Ge-org« je ukazano, da odplove z dvema tor-pedovkama iz Pulja v Drač. Rim, 25. maja. Eskadra pod poveljstvom admirala Cagnija je pripravljena v Brindisiju, da odplove pred Drač. !z seje Kranjskega deželnega odDcra dne 23. maja 1914. Obravnava sc z deželno vlado radi zvišanja državnega prispevka za blejski vodovod na 40 odstotkov. — Glede tarifov na belokranjski železnici poroča deželni glavar, da jc sedanja uredba provizorna in da bo sledila definitivna določitev železniške uprave, ko bo končana pravda, ki jo je naperila mestna občina, ljubljanska radi delnic dolenjskih železnic. — Hežijski prispevek občin k pobiranju občinske doklodc na pivo in žganje se določi na 10 odstotkov vsega dohodka iz te naklade. — Oddajo se dela za zgradbo dveh hišic in ene žage v Žirovnici raznim domačim tvrdkam. — Zgradba mostu pri Sv. Janezu v Bohinju sc odda Prvi kranj- ski podjetniški družbi v Ljubljani. — Na dopis c. kr. deželnega šolskega sveta radi pritrditve za razširjatev ljudsko šole v Livold.u na Kočevskem v tri-rezrednico se deželnemu šolskemu svetu odgovori, da sc sedaj ne more sklepati o razširjanju, ker je po informacijah, katere je dobil deželni odbor od raznih zanesljivih strani, (oliko šoloobveznih otrok slovenske narodnosti, da bi bila zakonita podlaga z a u s t a -n o v it e v e n o r a z r c d ne 1 j u ds -s k o šole s slovenskim učni m j o z i k o m. Preden teda j zamore deželni odbor meritorno sklepati o tem vprašanju, so deželni šolski svet naprosi, da izvrši vse potrebne poizvedbe glede ustanovitve enorazredne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom v Li-voldu. — Odobri se sklep občinskega sveta ljubljanskega glede prevzetja garancije in plačevanja obresti za znesek, ki ga imajo plačati mestni uradniki Kreditni zadrugi radi članstva Glavne posojilnice. — Ker je zakon o občinskih taksah zadobil Najvišjo sankcijo, se izda tozadevna okrožnica na vsa županstva. Zavrne se pritožba kluba nemških občinskih svetnikov v Ljubljani proti sklepu mestnega občinskega sveta glede podpiranja brezposelnih in sklep odobri. — C. kr. finančno ravnateljstvo se naprosi, da izda na davčne , urade primerne odredbe, da pri odpisu i državnih davkov vsled uim itd. ne odpišejo tudi občinskih davkov. - Sklene se predloga, na deželni zbor glede izločitve vasi Orehok iz občine Slavina in priklopit.ev iste k občini Hrenovke. — Pritožbi župan si vn občine Litija proti računu trškega gospodarskega odbora v Litiji radi črtanja nekih zneskov se glede zneska 300 K ugodi. —• V zadevi nezdravih razmer v postojnski občini se sklene, da se skliče od strani deželnega odbora, skupna sejn občinskega in gospodarskega odbora, da se pri tej priliki pojasnijo razlifni nedo-sta tki, ki so sc pojavili pri reviziji mestnega gospodarstva. Deželni odbornik dr. Triller je predlagal, da se laz-veljavi sklep deželnega odbora z dne 18. maja t, 1., s katerim se je predlagal razpust gospodarskega odbora v Postojni. Ta predlog se odkloni. KOŠUT — UMRL. Budimpešta, 25. Danes zjutraj ob i. uri 5 min. jc umrl Franc Košut. DR. PACAK UMRL. V Vetrusu je umrl ob '/¿l. ponoči dr. Friderik Pacak, znani češki politik, ki je bil minister v Beckovem kabinetu. CESAR VILJEM OBIŠČE NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA. 12. junija t, 1. obišče nemški cesar Viljem našega prestolonaslednika v Kono-pištu, kjer ostane dva dni. Ker želi cesar Viljem našemu cesarju čestitati, ker je ozdravel, ni nemogoče, da se tudi v Schon-brunn popelje. RUSKI ZUNANJI MINISTER SASONOV O POLOŽAJU. V ruski dumi je 23. t, m. poročal zunanji minister Sasonov o delovanju ruske diplomacije zadnji čas. Sasonov v dumi že dve leti ni nastopil, zato vzbuja njegov govor največjo pozornost. Uvodoma je naglašal, da se jc po hudem pretresu na orientu pričela mirnejša doba. Veliko je pripomogla k mirni rešitvi krize solidarnost velesil trojnega sporazuma. Rusija se v svoji zunanji politiki prej ko slej naslanja na nezrušljivo zvezo s Francijo in na prijateljstvo z Angleško. Glede na Nemčijo je ruska diplomacija vzdržavala tradicionalne prijateljske zveze. Želi, da bi časopisje obeh držav ustavilo neplodno medsebojno polemiko, oso-bito z ozirom na trgovinsko pogodbo, ki se mora obnoviti. Sasonov nato izvaja, da soglaša z grofom Berchtoldom, ki je v svojem zadnjem govoru v delegacijah pričal za prijateljski značaj razmer med Rusijo in Avstro-Ogrsko. Berchtoldova izjava upra-vičujc upanje, da avstro-ogrska vlada ne bo trpela Rusiji sovražnega gibanja v Galiciji, ki dela na to, da se ustvarijo težkoče v ruskih obmejnih provincah. Balkanskim državam želi notranjo pacifikacijo, miren napredek in neodvisnost pod geslom: Balkan balkanskim narodom ! Nato napove, da sc sestaneta ruski car in ruinunski kralj. O Albaniji omenja, da sc dežela nahaja v anarhističnih razmerah in govori o razmerah v Turčiji, Perziji in na Daljnjem Vzhodu. Po Sasonovem govoru je zahteval Miljukov revizijo v Bukarešti sklenjenega miru, grof Bobrinski pa je otsro napadal grofa Tiszo in je naglašal, da se razmere z Avstro-Ogrsko ne bodo zboljšale, dokler se bodo ponavaljali taki dogodki, kakor v razpravi v Marmaros-Szigetu in v Lvovu. OBSTRUKCIJA V SRBSKI SKUPŠČINI. 23. t. m. jc piičela srbska opozicija v skupščini z obstrukcijo. Položaj Pasičeve-ga kabineta jc zato ogrožen. Vlada razpolaga z 89 glasovi, za sklepčnost mora biti navzočih 84 poslancev. Ni izključeno, da Pasič skupščino razpusti in razpiše nove volitve. HOMERULE PREDLOGO sprejme angleška spodnja zbornica dane¿, če pa bodo unionisti zopet obstruirali, v torek. Parlament se nato odgodi. Po bin-koštih bodo razpravljali o dodatkih za Ulster v gosposki zbornici. Boje se, da izbruhnejo v Ulstru nemiri. ŠVEDSKA OBRAMBNA PREDLOGA. Švedskemu državnemu zboru sc jc 23. t. m. predložila vladna predloga o pre-osnovi deželne brambe. Brambna dolžnost naj bi se razširila od 20. do 42. leta. Izdatke cenijo na 63,000.000 za brambo na kopnem in 30,000.000 kron za brambo no morju. SUFRAGETE POIZKUŠALE PORUŠITI GLASGOWSKI VODOVOD. Iz Londona sc poroča, da so sufragóte baje poizkusile razdreti vodovod mesta Glasgow. 23. 1. m. zjutraj so našli v zazidani glavni cevi bombo, ki sc pa m Miela. Poleg nje je ležal lisiek s protestom, ker sc oblasti hraniio preiskati dc'o 'injc policijo. V Edinborghu jc neka siii?v!geia poškodoval;« portret kralja Jurija, v Londonu sta razbili dve sufrageÜ steklene omaro v britskem muzeju. SVETOVNA RAZSTAVA V SAN FRANCISCO. »Neues Wi cnc 1 agblatt' poroča, da je siccr avstrijska vlada odklonila oficielno udeležbo na svetovni razstavi v San Fran-ciscu in bo tiste, ki bodo v San Franciscu razstavili, nagradila s 600.000 kronami. MmM Kolesarske leta. Včeraj se je zaključila tridelna " oni boliši brsnik proti italijanskemu stremljenju za združenje Trsta z Italijo, kakor vsi bajoneti in kanoni. Omenjajoč najnovejše dogodke v Albaniji, je dr. Ry-baf izrazil bojazen, da pride do resnega konflikta med Avstrijo in Italijo, Po shodu so se zborovalci mirno razšli. Ker se je ob istem času vršila neka italijanska veselica v prid škedenjskega zabavišča : Lege nazionale«, je policija imela v pripravi velik varnostni aparat, vendar ni prišlo do nikakih incidentov. Dnevne novice. 4 Sankcijoniran deželni zakon za zdravišče Bled. Deželni zbor kranjski je sklenil v XIX. seji dne 10. oktobra. 1913 nov načrt zakona, s katerim so se ustanovila za zdravišče Bled posebna določila in se je s tem izpremenil dosedanji zakon z dne 1. avgusta 1897, dež. zak. št. 29. — Po novem zakonu se odpravi sedaj obstoječa zdraviška komisija; vse zdraviške zadeve v tem zdravišču bo oskrbovala odslej krajevna občina Bled v prenešenem delokrogu, predvsem zlasti zdraviški in godbeni zaklad. — V pokritje stroškov bo torej občina upravičena pobirati po zakonu iz leta 1897. določene zdraviške davščine (zdraviške in godbene takse). Ta zakon, ki je dobil 4. maja t. 1. Najvišje po-trjenje, bo v kratkem razglašen v deželnem zakoniku in stopi v veljavo takoj po razglasitvi. + J. S. Z. na Jesenicah. V nedeljo smo imeli shod. Dvorana nabito polna, tudi sociji so nas obiskali in prav mirno poslušali dr. Kreka, ki je v daljšem govoru označil, kako so delavci železne industrije plačani v Ameriki, na Angleškem in Nemškem, kako povsod polagoma plače napredujejo, in kako so delavstvo splošno drži načela, da jc boljše biti nekaj časa brez dela, nego pa trpeti, da se mu znižajo plače. Pojasnil je sedanje razmere železne industrije, njen pomen in njene dolžnosti. — Ob kratkem je opozoril tudi na novi zakon o nezgodnem zavarovanju in priporočil, naj priredi J. S. Z. tečaj, ki se bodo delavci pri njem prodrobno podučili o njem. Obširno je zavračal hujskanje glede na deželne doklade. Shod ie močno utrdil našo organizacijo na Jesenicah. 4 Razgovor za izdajanje ljudskih iger in enketo o dramatičnih predstavah na naših odrih sklicuje S. K. S. Z. v Ljubljano na dan 25. junija. Lepo prosimo vse, ki se za stvar zanimajo, da se tega razgovora gotovo blagovolijo udeležiti. Vodil bo razgovor g. prof. dr. Jož. D e b e v e c. Naznanila na naslov: Slovenska krščansko-socialna zveza v Ljubljani. + Shod kočevskih Nemcev. 21. t. ni, sc je vršil v Kočevju shod nemških volil-cev, na katerem sta govorila drž. in dež. poslanec grof Barbo in dež. poslanec dr. Eger. — Grof Barbo je govoril o parlamentarnem položaju ter je shod z ozirom na njegova izvajanja sprejel resolucijo, v kateri izreka svoje odžalovanje, da parlament ne deluje vsled češke oustrukcije, ter smatra za nujno potrebno, da sc s temeljito reformo poslovnika prepreči za vselej kakršnakoli obstrukcija v parlamentu. — D r. E g e r je v svojem govoru poudarjal, da je postalo stališče Nemcev na Kranjskem zelo težavno, to pa največ zato, ker so bili na Kranjskem sankcijoniran i zakoni, ki jih je vlada proglasila v drugih kronovinah za nesprejemljive. Vzrok tiči v parlamentarnem zastopstvu Slovencev, ki vedno pravočasno odnehajo od opozicije ali obstrukcije, da jim potem dela vlada protiusluge, kajti iz golega patriotizma ne dajejo Slovenci glasov na razpolago, akoravno to pogosto poudarjajo. Protiusluge vlade obstoje v gospodarskem podpiranju in kulturelnem pospeševanju Slovencev, medtem ko sc Nemcem v obeh ozirih naravnost škoduje. Tako je vlada predložila v sankcijo novelo k zakonu o nadzorovanju šol, s katero so Nemci izgubili vsak vpliv v deželnem šolskem svetu. Grof Barbo je celo v zasebnem pismu na tedanjega naučuega ministra in sedanjega ministrskega predsednika prosil, naj se novela v interesn države in Nemcev ne uveljavi. Nadaljni slučaj, v katerem je odnehala vlada, jc vprašanje krajevnih napisov. Vlada je ozirom na ljudsko štetje 1. 1910. odredila, da morajo biti krajevni napisi dvojezični. L. 1908. so pa izginili nemški napisi. Vlada je zahtevala., da morajo občine zopet napraviti nemške napise, a dež. odbor je podpiral občine v odporu proti državnim oblastem. Občine so se pritožile na notranje ministrstvo, kjer leže rekurzi še danes nerešeni. — Ob 500 letnici vstoličenja koroških vojvod so priredili ljubljanski srednješolci stavko, politično nacionalno demonstracijo. Dež. šolski svet je nastopil z malenkostnimi kaznimi. Na državni obrtni šoli sc o kaznovanju niti govoriti ne more; izključen ni bil nihče. Govori o stvari sedaj zato, ker učenci ne morejo od tega imeti nobene škode več, da sr vidi, kake posledice rodi opustitev državnih pravic. — Največ pa dajo misliti stremljenja, ki jih označuiejo z jugoslovan- skim trializraom. Ta stremljenja so naperjena proti sedanji državnopravni obliki monarhije, proti državnim temeljnim zakonom, proti ustavi. Človek bi pričakoval, da bi oni, ki so prisegli na ustavo in v roke vladarja, z vso odločnostjo nastopili proti tem stremljenjem. Nemci to z vso odločnostjo tudi zahtevajo, ker samo strogo centralistično vladane države morejo v času mednarodnih zapletljajev z vso močjo zastopati svoje interese. — Dr. Eger je končno trdil, da je Nemce na Kranjskem država v zadnjem času naravnost gospodarsko in kulturelno oškodovala. To se tiče zlasti ustanovnih akcij dolenjske železnice, katerim je znižala koncesijsko dobo od 90 na 75 let, vsled česar so Nemci na Kranjskem, ki so skoro izključni lastniki teh vrednostnih papirjev, oškodovani za 1,200.000 K. — Preosnova strokovne obrtne šole v državno obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom nudi poučen zgled, kako je češki minister, ne da bi izdal kak odlok, s pomočjo ravnatelja šole napravil iz dvojezične šole popolnoma slovensko. — O teh različnih neresnicah, sumniče-njih in jeremijadah gospoda Egra bomo še izpregovorili, za danes zadostuj ta informacija. -j- Volilna reforma v Dalmaciji. Zastopniki dalmatinskih strank so imeli v soboto posvetovanje, na katerem se je glede volilne reforme baje dosegel v glavnih točkah . sporazum. Tekoči teden bo še ena seja, na kateri se bo obravnavala razdelitev mandatov v splošni kuriji. — Grozna smrt v Gostinskem grabnu v ljubljanski okolici. V soboto popoldne ob 1. uri sta peljala hlapca posestnice Marije Škerjanc iz Jarš št. 8 s steljo naložen voz iz Gostinskega grabna. 17 letni Anton Jančar je vodil konje in 25 letni Andrej Bolta pa je voz opiral na slabi poti, da bi se ne prevrnil. Na mestu pa, kjer vodi cesta poleg potoka, se je pod vozom odtrgal svet in zdrsnil v vodo. Za njim sc ko nedeljo izvzemši ob izredno slabem vremenu. — Avstrijski pomorščaki v Jeruzalemu. Dne 12. maja je pripeljal g. Janko Vukovič pl. Podkapelski, poveljnik ladje »Mo-narch<, 8 častnikov, 39 podčastnikov in 44 pomorščakov v Jeruzalem. Prišli so sicer popolnoma neoficielno pa kot romarji. —-Sprejem se je vršil slovesno v baziliki božjega groba. Častniki so imeli na razpolago samo en dan, ostali pa dva dneva. Obiskali •so pa vsa glavna svetišča ter v Betlehemu v votlini Gospodovega rojstva prejeli sveto obhajilo med mašo, katero je opravil vojaški kurat g. dr. Sever. Dne 14. maja so se pripeljali še 4 častniki z avtomobilom; ti so prvi romarji, ki so dospeli z avtomobilom v Jeruzalem. — Odredba, da so prišli avstrijski pomorščaki popolnoma neoficielno, se je razno tolmačila v Jeruzalemu. Splošno se misli, da je bilo tako ukazano zaradi Francije. — O polomu karlovaške hranilnice poročajo iz Zagreba, da seja pri vladi glede pomoči vlagateljem ni imela pozitivnega uspeha. O tej stvari se bo končno odločilo v torek. Preiskovalni sodnik Sto-janovič je odpotoval z nekaterimi strokovnjaki, da pregleda hranilniške knjige. — Karakteristična policijska prepoved. »Obzor« poroča, da je v Petrinju hotel pretekle dni predavati dr. Devčič o Zrinjskem in Frankopanu, a je policija to predavanje prepovedala. — Dekliška zveza v Ribnici je priredila predavanje: Izobrazba v gospodinjstvu. Predavala je kaj zanimivo začasna voditeljica tukajšnjega gospodinjskega tečaja gosoodična Primožič. — Poročil se je na Brezjah g. Franc Klemene, trgovec na Doleniki cesti, z gdč. Anico Medičevo. Poročal ju je nevestin stric č. g. o. Kalist Medič. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Albanny, Minn., je umrl rojak Ivan Slivnik, rojen leta 1837. v Grabnu, je prevrnil voz tako nesrečno, da je po- i fara Gorje na Gorenjskem kopal pod seboj Andreja Bolteta na ta način, da je bil ponesrečeni z glavo naprej v potoku in se je tako zadušil. Jančar je šel pomoči iskat k bližnjim ljudem, da so mrtvega pomagali izvleči iz vode ter na voz naložiti, nakar so ga prepeljali na gospodarjev dom. Danes v ponedeljek so ga pokopali. Rajnki je bil zgleden mladenič, ud šentpeterske Marijine družbe in desna roka gospodinje. — Ustanovitev nove Slomškove podružnice. V torek dne 2. junija se ustanovi v Ribnici Slomškova podružnica za kočevski okraj. Zborovanje se bo vršilo takoj po dohodu dopoldanskega vlaka v šolskem poslopju. Sklicatelja: Fran Jaklič, Slavko Schweiger. — Med Gorico In Postojno vozi od sedaj zanaprej lep, odprt avtomobil. — Obesila se je v soboto zjutraj na kljuki pri vratih Urša Dolinar iz Sola pri Mostah. Odpeljali so jo v mrtvašnico pri sv. Križu. Vzrok samomora jc neznan. Urša Dolinar je bila zelo vdana alkoholu, ki jc bržkone tudi povod njenega brezupnega čina. — Rop. Pretekli ponedeljek jc neki neznane napadel na cesti gostilničarja Janeza Vil ar ja iz Podgorice, ki se je okrog enajste ure ponoči vračal iz neke tamošnje gostilne domov. Neznanec je vzel Vilarju žepno uro in je pobegnil. Orožništvo je aretiralo nekega moža iz lamošnjc okolice, ki je na sumu, da je izvršil omenjeni rop. Izročili so deželnemu sodišču v Ljubljani. — Tatvina lesa. Trgovcu z lesom g. Vinku Ogorelcu iz Škofljice je neznan storilec odpeljal iz gozda pri Zalogu za dva voza drv. — Posekali so neznani storilci v zadnjem času v gozdu »Smerekovica« pri Goričali 46 smrekovih dreves v vrednosti 442 kron. Posekana drevesa so tatovi tudi odnekli. — Nesreča. Otrok gostilničarja Rib-nikarja v Kovorju se je igral brez nadzorstva. Zašel je v gnojnico, iz katere so ga komaj rešili. Otroka, ki jc skoraj pet minut ležal v gnojnici, so le s težavo spravili zopet k življenju. — Novo ljudsko šolo bodo zgradili v Gaberšku (občina Zminec) pri škofji Loki. Radi oddaje zgradbe se bode vršila v petek, dne 29. majnika t. 1. ob devetih dopoldne v hiši predsednika krajnega šolskega sveta Tomaža Brodnika v Brodeh št. 3 ustmena zmanjše-valna dražba. Skupni stroški so prora-čunjeni na 36.173 K 78 vin. — Bohinjska Bela. Danes je umrla tukaj g. Marija Čerin, vdova nadučite-lja, mati g. župnika Karola Čerin. -R. I. P. — Slovenec smrtno ponesrečil v ameriškem rudniku. V Chisholmu, Minn., je pri razstreljevanju v rudniku smrtno ponesrečil Franc Rozina, 22 let star. Doma je bil iz Dragatuša na Belokranjskem. — Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva v Cerknem naznanja, da prične to sezono z dnem 7. junija t. 1. oskrbovati •svojo kočo vrh Porezna (1632 m) redno vsa- OtuoríteiJ lilokranjske železnice dne 25. t. ni. Janče. Tukajšnja župna cerkev je dobila nove orgle, delo gosp. Milavca iz Ljubljane. Orgle imajo dva manuala in pedal z 10 registri. »Cerkveni Glasbenik« se je zelo pohvalno izrazil o njih. Pravi namreč: »Intonacija je jako solidna in zna čilna, tehnično delo in funkcija naravnost izborna. Orgle so nekako čudo: z malimi sredstvi velik učinek.« Jančarji so torej lahko ponosni na nove orgle. Ljudsko šolstvo. Na mesto naduči-telja Ivana Bajca, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovana za suplentinjo Št. Vidu nad Ljubljano Marija Habe, bivša suplentinja v Brezovici. — Na mesto nad-učitelja Antona Draščka, ki je radi študij na dopustu, je imenovana za suplentinjo v Zalogu Valerija Reitz, bivša suplentinja v Blatni Brezovici. — Na mesto nadučitelja Fr. Fabinca, ki je radi študij na dopustu, je imenovana za suplentinjo v Dobrovi Mihaela Kosmač, bivša suplentinja v Preski. Vodstvo šole v Št. Vidu nad Ljubljano je poverjeno učitelju Rudolfu Kumpu, v Zalogu učiteljici Izabeli pl. Fodransperg in v Dobrovi učiteljici Karolini Han. Imenovanja. Deželnovladni kon-ceptni praktikant dr. Viktor Schiffrer, Franc Premrou vit. pl. Premerstein in dr, Franc Hubad so imenovani za deželno-vladne koncipiste. — Politični veternjak prijet kot slepar. Za časa banovanja Tomašiča in Čuvaja na Hrvaškem je bil kandidat v Sriemu neki Marijan Ostojčič, ki je Čuvaju vodil deputacije in imel ob teh prilikah »velike govore«. Temu Ostojčiču je bila takrat obljubljena služba geometra. Nedavno je Ostojčič prišel k gozdarju v Pi-sarovino, se mu predstavil kot odposlanec deželne vlade, ki ima nalogo urediti meje ter je pokazal tudi »dekret«. Drugi dan se je predstavil tudi kotarskemu predstojniku, ki je drugi dan našel na svoji pisalni mizi dopis deželne vlade brez kuverte, v katerem se mu nalaga, naj gre gospodu-odposlancu deželne vlade v vsem na roko. Vsi so verjeli dekretu in tako je Ostojčič »uredoval« — v svoje žepe je spravil 6600 kron in nato odpotoval v Zagreb, kjer se je gosposki zabaval. Te dni so Ostojčiča v Zagrebu aretirali in zaprli. Ostojčič in njegov ponarejeni dekret bodeta sedaj predmet zanimivi sodnijski razpravi. — Prijet izseljevalni podagent. Izselje-niška kontrolna postaja v Beljaku jako živahno deluje. Te dni je bil prijel na kolodvoru v Beljaku 31 letni čevljar Ivan Hajek iz Pregraca, ki je spravljal mladoletne v Ameriko. Za svoje »delo« je dobil poleg povrnitve stroškov 5 kron od »moža«. — Namesto v Ameriko v ječo. V Beljaku so 24. aprila prijeli Antona. Adamiča, slikarskega pomočnika iz Račnc na Kranjskem, ker se je s ponarejenimi dokumenti hotel peljati v Ameriko. Radi tega je bil Adamič predvčerajšnjim v Beljaku obsojen v dvamesečno ječo. Preiskovalnega zapora mu v kazen niso všteli. Kakor kaže ta kazen, bodo sedaj z izseljenci, ki nimajo pravilnih izkazih iako strogo ravnali. Ljubljana. Ob 7. uri zjutraj so sc zbrali k otvo-vitvi povabljeni slavnostni gostje na ljubljanskem glavnem kolodvoru, da pozdravijo ckscelenco železniškega ministra barona Zelenka pl. Forsterja, ki je došel z Dunaja v spremstvu sckeij-skega šefa dr. Robeta Grienbergerja, ministrskega tajnika Henrika Ilista, dvornega svetnika Otona Bertelf? pl. Grenadenberga in ministerijalnega svetnika dr. Otona pl. Steyerja. Železniškega ministra so najprej pozdravili knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič, deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. šu-steršič, divizijonar fml. Rudolf Krali-ček in ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Na kolodvoru smo med slavnostnimi gosti opazili belokranjskega rojaka škofa Stariho, kneza Karola Auer-sperga, deželnega glavarja namestnika barona Lichtcnberga, podpredsednika državnega zbora viteza Pogačnika, naše državne poslance komerčnega svetnika Povšeta, dr. Kreka, prof. Jarca, dr. Lovro Pogačnika, dvornega svetnika grofa Chorinskega, viteza Laschana, ravnatelja državnih železnic dvornega svetnika Galamboša, stolnega dekana Kolarja, stolnega kanonika dr. Grudna kot zastopnika društva za domovinsko varstvo, deželnega odbornika dr. Lam-peta, dr. Pegana, dr. Zajca, grofa Bar-bota, dež. poslanca prof. Karola Der-mastio, predsednika obrtnopospešcvul-nega urada Ivana Kregarja, državnega poslanca dr. Ravniharja, podžupana dr. Triller j a, načelnika deželne gasilske zveze župana Belca. Železniški minister je vse prijazno nagovoril in jim podal roko. Ko je načelnik ljubljanskega južnega kolodvora inšpektor Schu-stersehitz javil železniškemu ministru, da je slavnostni vlak v popolnem redu. je železniški minister stopil v vlak, z njim pa slavnostni gostje. Odhajajoči vlak je mnogošetilno občinstvo živahno pozdravljalo. V Šmarju — Sap so otvoritveni vlak belokranjske železnice pozdravili na posebno prisrčen način. Na hišah so plapolale cesarske in narodne zastave. Ob progi na travniku pod cerkvijo so bile slikovito postavljene skupine fantov in deklet, držeč na visokih drogih plapolajoče slovenske trobojnice. Ob cerkvi je stala šolska mladina vihteč cesarske in narodne zastave. Iz sto in sto grl je donel gostom in belokranjskemu vlaku navdušeni »Živio!«. Vsa Višnja gora proti železniški progi je slavnostno okrašena. Možnarji pokajo. Tudi v Žalni so prebivalci slavnostni vlak pozdravljali. Novomesto. Slavnostni otvoritveni vlak je prišel oh 1.4 na 10. uro dopoldne. Novomesto jc v zastavah. Slovenske trobojnice vihrajo iz vsake hiše. Na kolodvoru, ki slavnostno okrašen, se jc zbrala velika množica ludi. Godba meščanske garde jc zaigrala cesarsko himno in navdušeni Živijo-klici so doneli prihajajočemu vlaku in gostom v pozdrav. Zbrali so se tu: Cel kapitelj s proštom dr. Elbertom, mestni zastop z županom Rosmannoni, vsi uradniki, okrajni glavar baron Rechbach, sodni predsednik pl. Garzarolli, ravnatelj Brežnik, stavbni svetnik ing. Hanuš, vodja gradbenega vodstva, ing. Opitz in drugi odličnjaki. Zbrala sc jc tudi šolska mladina s profesorji in učitelji, ki je navdušeno mahala s slovenskimi in cesarskimi zastavicami. Slavnostni gostje so izstopili in najprej je pozdravil ministra v imenu meščanstva župan Ros-mann. Poudarjal jc pomen belokranjske železnice za domače prebivalstvo, ki se — Bog daj — ne bo več selilo v Ameriko, zahvalil se ministru in z Živijo-klicem na cesarja zaključil svoj govor. Nato je ljud-skošolska deklica nagovorila ministra in mu izročila krasen šopek s slovenskimi trakovi. Gospod knezoškof je nato ob številni asistenci blagoslovil progo in gimnazijski moški zbor jc pod vodstvom g. Hlad-nika zapel Foersterjevo kantato »Ako Gospod ne zida hiše«. Po blagoslovu se je vršilo ministru predstavljanje in ob na 10. uro je slavnostno okrašena lokomotiva odpeljala med navdušenimi Živijo-klici goste proti Belokranjski. Kandija. Tukaj jc pozdravil gospoda ministra deželni poslanec in župan Zurc in njegova hčerka mu je izročila krasen šopek. Zbrana jc bila velika množica ljudi, Ijudsko-šolski otroci so s slovenskimi zastavicami mahali v pozdrav. Kolodvor je lepo okrašen in nad kolodvorom stoji slavolok z napisom »Na zdar na slovenski zemlji . Metlika. Na vseh kolodvorih je pozdravljala velika množica ljudi z duhovščino in župani prihajajoče goste. Tukaj je bil veli-kansk sprejem. Posebno ugajajo narodne noše. Vreme je do sedaj jako lepo. Na vseh postajah vihrajo poleg cesarskih zastav tudi slovenske trobojnice, kar j je lep uspeh intervencije poslancev S. L. S. Ljumjanske novice. lj »Zloben napad na Družbo sv. Cirila in Metoda.« »Slovenski Narod« je priobčil pod tem naslovom v soboto notico, ki bi bila primerna morda za prvi april, v navadnih resnih dneh pa pametni in celo menda »narodni« ljudje takih notic nc pišejo. Kaj se je neki zgodilo? Slovenska Straža in S. K. S. Z. za Ljubljano in okolico sta sklenili prirediti veliko slavnost v spomin 5001etnega ustoličenja koroških knezov. Ta slavnost je bila že davno napovedana, in sicer se je določil po dogovoru s Korošci, ki pridejo s svojimi pevskimi zbori takrat v Ljubljano, 5. julij, ker pač takrat ni bila napovedana nobena prireditev. Sedaj se je pa nakrat v » Narodu« v soboto, 23. maja, nekdo izmislil, da bi se takrat moral vršiti cvetlični dan za Ciril Metodovo družbo, dočim je slovensko liberalno časopisje samo že prej naznanilo, da se cvetlični dan za »Ciril Metodovo družbo« in »Branibor« vrši 4. junija! Veliko narodno priredbo 4. in 5. julija in dohod koroških slovenskih pevskih zborov bi moral vsakdo pozdravljati, ako noče, da se bodo Nemci Slovencem smejali in pravili okolu, kako slovenski liberalci koroške Slovence v dejanju ljubijo. Smatramo, da je zgoraj imenovana notica, ki nima prav nobene podlage in se je slavnost 5001etnega ustoličenja določila brez vsake najmanjše animoznosti do kateregakoli slovenskega društva, prišla v »Narod« pomotoma. Laž je tudi trditev v notici, »da napravijo klerikalci letos cvetlični dan v svoje namene«. Koroške Slovenke same bodo v narodnih nošah prišle v Ljubljano, da v središču domovine priredijo cvetlični dan izrecno za koroško slovensko šolstvo. Vzdržati in razširiti to šolstvo, pa morajo biti nameni vsega slovenstva — kdor bi v sedanjem času s strankarstvom hotel nastopati proti temu, bo zadel ob obsodbo vseh poštenih Slovencev. Koroški in Slovencem se namreč mora dejansko pomagati, ne pa samo govoriti in pisati o njihovem trpljenju. Vsak pošten Slovenec mora z navdušenjem pozdravljati, da naša ljudska organizacija priredi v spomin 500-letnice ustoličenja koroških vojvod narodno slavnost. v katere središču bodo stali koroški Slovenci. Trpljenje koroških Slovencev bi moralo biti tudi za tistega gospoda, ki jc v »Narodu« izkotil napad, toliko vpoštevanja vredno, da bi bil toliko »naroden«, da bi svoje strankarstvo ne« koliko obvladal. lj Za Valvazorjevo spominsko ploščo. V zmislu sklepa letošnjega društvenega občnega zbora namerava odbor »Muzejskega društva za Kranjsko« omisliti na rojstni hiši znamenitega kranjskega zgodovinarja v Ljubljani Stari trg št. i, primerno spominsko ploščo. Po poizvedbah bodo znašali stroški za napravo spominske plošče približno 400 K. Ker pa društvo gmoino nc zmore, sc obrača odbor do vseh ru-doljubov, da prispevajo mal dar v ta namen. Darovi sc lahko naslavljajo direktno na društveni naslov ali pa potom časopisov. Vsi darovi bodo z zahvalo v listili objavljeni. — Odbor. lj Zveza slovenskih odvetnikov. Redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 7. junija t. 1., ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. lj Protialkoholno predavanje v pri« silni delavnici. V nedeljo dne 17. t. m. so bila v tukajšnji prisilni delavnici tri protialkoholna predavanja s skioptič-nimi slikami: eno za Slovence, eno za Nemce in eno za gojence. G. predavatelj tajnik Puhar jc pred predavanjem dvomil, da bi tako predavanje imelo kaj zanimanja za ta »zakrknjena srca«. Po predavanju jc bil vse drugačnega mnenja. Kar načuditi se ni mogel zanimanju, skaterim so sledili ti ljudje predavanjem. Niti enega zaničljivega smehljaja, niti ene zbadljive ali neumestne opazke od ljudi, ki so tega vajeni in katerih večini jc alkohol kriv njih nesreče; pač pa si videl zamišljene obraze in cclo solza sc marsikateremu zalesketala v očesu. Bog ve, kaj jo je izvabilo iz temnega kotička — usmiljenje do ubogih žrtev pijancev ali —-bridko spoznanje? Eden jc po predavanju rekel predavatelju: »Za mlade je to neizmerne važnosti, škoda, da m i nismo takili predavanj večkrat slišali...!« Več pa sc jih jc izrazilo: »Res Žaluje vesti je, kar ste povedali, da bi večkrat kaj takega slišali...« lj Občni zbor Društva notarskih kandidatov za graško nadsodišče v Lubljani sc bo vršil dne 6. junija 1914, ob 9. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev dveh pregledo-valcev računov. 6. Določitev letnega prispevka. 7. Sprememba društvenih pravil. 8. Slučajnosti. — Če ta občni zbor ne bo sklepčen, vršil se bodo pol ure pozneje z istim sporedom drugi občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število članov. Odbor vabi vse člane društva, da se tega občnega zbora gotovo udeležijo, vabljeni pa so tudi oni tovariši, ki še niso člani društva, da ob tej priliki storijo svojo dolžnost in vstopijo v društvo. Skoro vse sloje in stanove je že prešinila zavest, da je edino v organizaciji mogoče skati pomoči in zaslombe v vitalnih stanovskih vprašanjih. Med nami pa najdemo žalibog tovariše, ki se za svojo edino slovensko stanovsko organizacijo prav nič ne brigajo. Društveni odbor je letos mnogo delal ter storil več primernih korakov v zboljšanje naših stanovskih razmer. V svojem delu pa rabi odbor opore v društvenih članih, ki naj bi delovanju društvenega odbora posvečali vsaj toliko pozornosti, da bi se udeleževali društvenih zborovanj ter po'ožil i običajni obulus v društveno blagajno. Vsaj enkrai v letu sc lahko vsak slovenski notarski kandidat od- ! tegne svoji ožji družbi ter poleti v krog svojih stanovskih tovarišev; stroški za tak izlet so vendar tako malenkostni, da ne smejo nobenega odvrniti od takega sestanka. Društveni odbor pričakuje, da sc bodo ne le tovariši iz Kranjske, temveč tudi oni iz Štajerske odzvali temu vabilu. Kdor pa je v resnici zadržan, naj pošlje vsaj pooblastilo. — Odbor. lj Vojaško brigadno sodišče v Ljubljani. Z uveljavljenjem novega vojaškega kazenskega reda se ustanovi tudi v Ljubljani brigadno sodišče, kar je cesar že odobril. lj Umrl je nadebudni sin gostilničarja g. Flegarja na Zaloški,cesti. Ivan F 1 e -gar, dijak III. razreda II. državne gimnazije. Pogreb se vrši danes ob pol 6. uri popoldne. Iskreno sožalje! lj Zopefm pojav nasilnosti. V soboto popoldne je v tivolskem parku sedela neka tuja gospa, zraven sebe jc imela pa ročno torbico, v kateri je bilo 20 K denarja in železniški vozni listek do Dunaja. V tem pa pride nek okoli 19 let star velik, suh neznanec, ki jc imei na glavi sivo športno čepico, pograbi torbico in zbeži z njo po parku. Gospa je sicer vpila za njim, a je lopov kljub temu srečno odnesel pete. lj Našel se je v tivolskem gozdu, pot na Belevue, doublc nanosnik. Kdor ga je zgubil, naj sc oglasi v pisarni Jos. Schumi, Gradišče 9. lj Našla se je srebrna ura marke Tup < v Šiški in se dobi tamkaj v hiši št. 31. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Šuster-šič, sin Uskarniškega delavca, 10 tednov., — Ana Muzlovič, hči železolivarja, 10 mesecev. — Stanko Babnik, sin poštnega sluge, 4 mesece. — Stanislava Janežič, re-jenka, 7 mesecev. — Anton Beljan, gostilničar in posestnik, 31 leí. — Fran Ovijač, posestničin sin, 14 let. — Josip Belec, tovarniški delavec, 23 let. — Anton Kušterle, dninar, 33 let. — Helena Luznar, delavka, 65 let. lj Včer^jš??js nogometna tekma ob priliki . otvoritve novega igrišča je končala, kakor je bilo pričakovati vnaprej, v prid gostom, in ;:icer z rezultatom 4 : 1, v polčasu 1 : 0. V tem rezultatu pa ni označeno pravo razmerje obeh moštev, kaiti pravil-nejši bi bil uspeh 1:1 ali '2 : 2. K e r s e tekma danes zvečer ob četrt na sedem ponovi, si prihranimo oceno za zutri. Omen'amo samo, da je tekmi prisostvoval tudi gospod župan dr. Tavčar z gospo soprogo in gdč. hčerko ter gospod podžupan dr. T r i*l 1 e r. lj Ponovna t«kma Češki tehniki— Ilirija. Danes zvečer so. ponovi nogometna tekma med moštvi Čeških tehnikov in Ilirije. 2e predvčerajšnja tekma je bila ostra in do skrajnosti napeta. Ža danes so pa na obeh straneh obljubili napeti vse sile, da se včerajšnji rezultat popravi. Zato bo današnja tekma gotvo zanimivejša od včerajšnje. Pričakovati jo. da vsaj danes občinstvo prireditev številnejše poseti kot včeraj in da tako pripomore prirediteljem tudi do gmotnega uspeha. Vstopnice so za danes določene sledeče: Sedeži po 2 in 1 K, stojišča po 60 vin., dijaške in vojaške vstopnice po 20 vin. VSTAJA V ALBANIJI. Drač. (C. kr. korespondenčni urad.] Vstaši so izpustili vse '/jetnike. Knez se je podal na konju k prednjim stražam. Prebivalstvo je popolnoma pomirjeno, Drač. Vsi tuji podaniki se nahajajo na vojnih ladjah. Avstrijski poslanik je zadržal za vsak slučaj Lloydov parnik »Adels-berg«. Sicer pa vlada mir. Dunaj. Knez se pogaja z vstaši o upo-stavitvi notranjega miru. Položaj se ugodnejše presoja, ker so se tudi kneževi otroci izkrcali. Videm. En bataljon alpinov v Čedadu je pripravljen za odhod v Albanijo. Dunaj. Od olicijelne strani se trdi, da Avstrija in Italija giede Albanije v popolnem sporazumu postopata. Na vojaško ekspedidjo se zazdaj ne misli. Skader. Miriditi so se razprli, Moha-medanej so zoper Prent- Bib Dodo, ki hoče v Drač varovat kneza, kristjani pa hočejo osnovati velik prostovoljni oddelek. Trst. Kemal beg se je vrnil v Valono. Kolin. Dr. Berghausen, zdravnik kneza Wieda, ki je došel iz Drača sem, pripoveduje, da je Essad paša nekega slugo, ki ni hotel izpolniti njegovega povelja, naj ustreli nizozemskega stotnika Sluisa, sam ustrelil. VAŽNI POSVETI DRŽAVNIKOV. Dunaj. Ruski poslanik na Dunaju Še-beko in angleški poslanik Bunsen sta odpotovala v Budimpešto posvetovat se z grofom Berchtoldom. Avstrijski poslanik na ruskem dvoru grof Szapary pa je iz Fficrburga dospel na Dunaj. WOLF POSTAJA PAMETEN. Budimpešta. V današnji seji delegacije je delegat V/ o 1 f izjavil, da se mora storiti vse, da se Nemci in Čehi sporazumejo, da ne bo vedno notranji mir države ogrožen. Ne more se pa skleniti sprava na podlagi češkega državnega prava, ampak pri-poznavajoč dejstvo, da so tudi Nemci na Češkem doma. ŽENA KOŠUTOVA NEVARNO ZBOLELA. Budimpešta. Žena rajnega Košuta, ki ie v zadnjih dneh jemala morfija, da more bdeti ob pokojnikovi bolniški postelji, je danes ponoči vzela preveč morfija, tako da je jako nevarno zbolela. KONGRES 5TAROČEŠKE STRANKE. V Pragiu je zborovala v nedeljo staro-češka stranka, ki že pet let ni imela strankinega shoda. Stranka je slenila, da prične zopet politično delovati. Kongresa se je udeležilo 500 zaupnikov. Na kongresu so sklenili resolucijo, ki zahteva zopetno delovanje češkega deželnega zbora, enakopravnost in narodno samoupravo v gotovem okviru. Dokler ne deluje češki deželni zbor, smatra kongres obstrukcijo v državnem zboru za edino sredstvo nasproti nemški pohlepnosti. SRBSKO-GRŠKA IN AVSTRO-OGRSKO-GRŠKA TRGOVINSKA POGODBA. Dunaj. Srbsko-grška. trgovinska pogodba ie podpisana. Tudi avstro-ogrsko-grška komisija je končala svoje delo. Razprave o avstrijsko - grškem trgovinskem sporazumu so dosegle popolnoma zadovoljiv uspeh. Določil se. je tudi tekst za paro-plovno pogodbo in o sporazumu glede tobačne trgovine. Avstro-ogrski delegati se vrnejo danes na Dunaj, RUSIJA NOČE AVSTRIJI NIČESAR. Peterburg- V seji dume 23. t. m. je grof Bobrinskij izjavil, da noben človek v Rusiji ne misli na razdelitev Avstrije. Pač pa je treba obžalovati preganjanje Slovanov, kakor ga uprizarja predvsem Ogrska. Dokler se v tem o/.iru ne napravi red, se razmerje med Avstrijo in Rusijo ne bo izboljšalo. KRALJ FERDINAND ZAVAROVAN- Sofija, V zadnjih dneh so bile za varnost kraljevske palače ukrenjene izvan-redne odredbe. Pomnožena je bila straža, ki je dobila eno baterijo 12 topov. Straže po mestu so povsod pomnožene. KRVAVE PROTIMADJARSKE RUMUN-i SKE DEMONSTRACIJE. Balasiaiva. V soboto je bila obletnica dne, ko so Rumuni 1. 1848. vstali proti Madjarom in obenem je bila tudi obletnica rumunskega kralja. Ob tej priliki je došlo na glavnem trgu do demonstracij proti Madjarom, a za kralja Karola. Ko je hotelo posredovati orožništvo, se je moralo umakniti pred množico. Nato so došli hu-zarji, ki so navalili na množico in ranili 20 oseb več ali manj težko, oziroma lahko. KAKO SE V RUMUNIJI Z RENEGATI POSTOPA. Iz Bukarešta poročajo, da je profesor Jorga izjavil, da je mesto, na katerem je sedel v akademiji znani rumunski renegal Mangra, držživni poslanec na Ogrskem, pokrito z velikim črnini križem, pod katerim je napis: »Umrl je!« Na tem mestu ne bo nihče več sedel. TURKI IN RUMUNCI. V Bukarest je došel turški notranji minister Talaat bej, List »Tasvir i Efkiar« piše, da je obisk zaseben, a pristavlja, da zveza med Rumunijo, Srbijo in Grško ne bo večna. Dogodki v Albaniji in v Makedoniji, preganjanje Vlahov in vprašanje otokov je Rumunijo prisililo, da je že večkrat Grško posvarila. List upa, da se Ru-munija zato približa Turčiji. SU FR A GETE SO SE SPRAVILE ZDAJ TUDI NA EGIPTOVSKE MUMIJE. London. V britskem muzeju so sufra-gete s sekiro razbile zaboj, v katerem je ležala egiptovska mumija. Dve teh norih žensk so zaprli. siroiioio balkanske vojske. P&riz. Izšlo je poročilo Carnegiejeve komisije o strahotah balkanske vojske. Odlični znanstveniki konstatirajo, da prizori v balkanski vojski spominjajo na strahovita klanja Asircev! Bila je vojska vseh proti vsem, živinsko uničevanje vsega živečega. Prizaneslo se ni ne vjetnikom ne mirnemu prebivalstvu, ne ženam, dekletom in otrokom, oskrunjali so se živi, ranjeni in mrtvi. Odpočetka redne čete tega niso zakrivljale, pozneje šele se je tudi njih polotila podivjanost. Vsaka makedonska in trakijska vas jc bila bojišče zase, prizorišče klanja, ropa in požiga, strašne panike. Vzrok je v želji stoletno zatiranih maščevati krivice tirana. Velika večina gre na račun band. Krivi so pa vsi, Turki, Bulgari, Grki, Srbi. Oblasti vseh teh narodov so trpele najhujša nasilja. V redni vojski sami pa so se tudi mednarodnopravne določbe zelo kršile, zlasti glede ranjencev in vjetnikov, ki so jih poklali aH izstradevali. Bulgari in Grki so rabili dum-dum kroglje, tudi ambulance se niso spoštovale. Poročilo se sploh najbolj bavi z Bulgari in Grki. ESSAD PAŠA JE OBSEDEN. S prvim dunajskim brzovlakom je v soboto zjutraj dospel z Dunaja v Trst albanski ministrski predsednik Tur-khan paša. Na parniku »Baron Gautseh« sc jo, takoj odpeljal dalje proti Kotom, od koder ga povede neka avstrijska bojna ladja v Drač. Nekemu časnikarju sc je Turkhan paša glede najnovejših dogodkov v svoji domovini izjavil, da so ga dogodki v Draču presenetili. Potovanje jc moral na povelje svojega vladarja prekiniti in se nemudoma vrniti v Albanijo, kjer sc kmalu, kakor upa, vpostavijo normalne razmere. Glede Essad paše se je albanski minister izrazil tako-lc: »Vsakega človeka enkrat v življenju obsede hudič. Tudi Essad paša mora biti od hudiča obseden. Drugače si ne morem razjasniti njegovega ravnanja«. Primorske vesli. p Poizkušen sarnouraor vojaka. Ferdinand U 1 a g a iz Celja, nadmehanik pri kolesarski stotniji v Korminu, se je s službeno puško ustrelil, ker je svoj dopust samovoljno podaljšal in bi bil imel biti kot dezerter zaprt. Njegovo stanje je resno. p Med pomorščaki, ld so bili na tor-pedovki št. 16 v Pulju poparjeni, sc nahaja tudi neki S m e r d u , ki je bil zaposlen pri strojih. p Umrl je pri Sv. Luciji veleposestnik Ignacij Kovačič, star 75 let. p Zaprta igralnica. V Gradežu so oblasti zaprle tamošnjo mednarodno igralnico, kjer so igrali za precej velike vsote. p Na sledu za morilcem. Iz Trsta poročajo: Na otok Krf sta odpotovala iz Trsta dva stražnika, ki prav dobro poznata Zainerja iz prejšnjih let in si hočeta Pichlerjevega morilca natančno ogledati. Med grško In avstrijsko vlado se namreč vršijo pogajanja glede izročitve Zainerja avstrijskim oblastem. p Ujeti vlomilci. Kakor smo že poročali, so minule nedelje drzni vlomilci vlomili v stanovanje družine Coen, od koder so odnesli za 7000 K zlatnine in raznih dragocenosti. V soboto popoldne so policijski detektivi aretirali 4 znane vlomilce, ravno ko so sc v avtomobilu pripeljali pred neki zabavni lokal na Akvedottu. Med njimi je tudi 221etni brezposelni agent Štefan Litoja iz Ptuja. Ostali so vsi rodom Tržačani. p Poveljnik III. armadnega zbora v Gorici. V soboto je prišel s popoldanskim vlakom v Gorico poveljnik III. armadnega. zbora ekscelenca Colerus de Geldern, aa nadzoruje tamošnjo posadko. Nastanil se je v hotelu »Siidbahn«. p Avstrijsko brodovje v Trstu. Včeraj ob 4. uri popoldne ste pripluli v Trst bojni ladji >Radetzky« in »Franc Ferdinand.. Sla erske novice. š Č. g. Jožef Kranjc, župnik v Zibiki, 1e nevarno obolel. Zadel ga je mrtvoud na levi strani telesa. Častitim gospodom so-bratom se priporoča v molitev, š Zaradi nesrečne ljubezni jc v Gradcu v soboto ponoči skočil z Radeckyjevega mostu v Muro stavec Ivan Wendl. Truplo še niso dobili. Samoumorilec je še izpil steklenico lizola, predno je skočil v vodo. Steklenico so našli prazno na mostu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kupi se po primerni ceni mlad pes foksterier. Cenj. ponudbe na uredništvo »Slovenca«. iiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiait CERKVENA GLASBA ZA MESEC JUNIJ, posvečen presv. Srcu Jezusovemu. (Praznik sv. Trojice, sv. Rešnje Telo, Srce Jezusovo, sv. Janez Krstnik, sveti Alojzij, sv. Peter in Pavel, osmina sv. Rešnjega Telesa. Kimovec dr. Franc,Srce Jezusovo, 21 pesmi za mešan zbor. Part. 2 K 40 h, glasovi po 50 h. Hribar P. Angelik, Obhajilnc pesmi za mešan zbor. Part. 2 K, glasovi po 40 h. Foerster Anton, 10 evharističmh pesmi za mešan zbor. Part. 2 K, glasovi po 40 h. Hribar p. Angelik-Pronirl, Slava Brezmadežni, vezano 1 K 80 h, broširano 1 K 20 h. Grum Anton, Obhajilne pesmi za mešan zbor. Part. 1 K. Kimovec dr. Fr. Rihar renatus, 21 raznih pesmi za mešan zbor. Obsega med drugimi več spevov, ki se pojo priprocesiji na praznik presv. Rešnjega Telesa. Part. 3 K, glasovi po 40 h. Gerbič Fr., 12 Pange lingua - tantum ergo za mešan zbor. Part 1 K SO h, glasovi po 40 h. Hladnik Ig., op. 6-3., Himne za procesijo sv. Bešnjecja Telesa za mešan ali moški zbor. Part. 1 K. Hladnik lg., op. 36., Laades Euchari-sticae, himne sv. Rešnjega Telesa za mešan zbor. Part. I K. Mihelčič Al., op. 'J., Laudes Eucharisti-cae za mešan zbor. Part. I K. Premrl Stanko, Pesmi svetnikov; 20 pesmi v čast svetnikom in svetnicam za mešan zbor. Part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin! Foerster Anton, Cantica sacra za moški ali ženski zbor. (3 zvezki.) I. zvezek 2 K 20 vin., H. zvezek 2 K, III. zvezek 2 K 40 vin. Grum Anton, "crkvena pesmarica za Marijine družbe, za moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani. «w M Mti .........— ....... Slovansko kopališče. Prospekte pošilja Ante Tudor, lastnik hotela .Velebit"^ Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno. 1*7.1 ODDA se v NAJEM ovina je mešanim bi asom v Ljubljani. Potrebni kapital 600 do 700 kron. Zelo pripravna za žensko. — Več se izve v Trnovski ulici št. 25. 1753 i Tržiču (¡Malcoi). 1665 Sezona od 1. junija do konca septembra. Na novo prirejene in povečane vroče bromske in klornatrijsko toplice. .Jednakomerna toplina 38° do 40'J in naravne glinske kopelji. Analizirane od dvornega svetnika prolesojra dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni iscbias, kroničnemu in hudemu revruatizmu v sklopih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje rade- voljuo UPRAVA. 3 sobe, kabinet s pritiklinami se odda z avgustom. 1768 Jan. Terdinova ulica štev. 8, I. nadstropje. HHHfflNEilBPiiKSiRiaaaMHHBHHKgliH Išče družabnika Isto ima dobre naročnike in se tudi z vsem inventarjem proda. Rabi se malo kapitala. Resni kupci odnosno družabniki naj blagovolijo naznaniti svoje pogoje in naslove pod „Napredek 1777" na upravo tega lista. stekla pod slavno vlado ljubljenega cesarja Fran Josipa I. Belokranjska železnica! Pred nekaj leti še lep sen, danes oživotvorjena kot glavna proga državne železnice, kot člen mogočne železne črte, ki ima vezati osrčje habsburške monarhije z najjužnejšimi slovanskimi deželami našega cesarstva. Bela Krajina je rešena iz svoje izolacije, postala je živ člen v omrežju svetovnega prometa, deležna životvor-ne in blagotvorne zveze s širnim svetom — in tako dospela do zgodovinskega mejnika v svojem razvoju. G. m., današnji dan pomenja konec stare Bele Krajine in začetek nove Bele Krajine, živeče v prenovljenem svetu, v tesni trajni zvezi s severom in jugom; Bela Krajina, očarana devojka, zbujena iz stoletnega spanja k novemu življenju! Mi, ki nas je prvi vlak pripeljal preko mogočnega Gorjanca, čestitamo naši Beli Krajini k današnjemu dnevu in ji kličemo: Bog daj srečo in blagoslov v novi dobi belokranjskega življenja! Nemški nadaljuje: Visokospošto-vani gospodje! Z iskrenim veseljem in in svečanimi čnstvi praznuje kranjska dežela današnji dan, ko vidi izpolnjeno, dolgo časa gojeno iskreno željo. Zelo važen dan je za deželo, pa tudi za državo, saj gre za železniško zvezo z Dalmacijo, ki se je desetletja zaman pričakovala, ki se je sedaj za velik korak približala svoji dovršitvi — za ožji stik jugoslovanskih dežel Njegovega [Veličanstva z zgodovinskim središčem države, proti kateremu zro narodi, polni zaupanja. Današnji dan nas napolnjuje s prekipevajočimi čustvi hvaležnosti do Njegovega Veličanstva, našega najmilostljivejšega cesarja in vladarja, na čegar Najvišje povelje je nastala Belokranjska železnica. Slovenski nadaljuje: Predraga nam Bela Krajina! V marsičem boš v novi dobi prenovila svoj starodavni dom. Marsikaj starega bo padlo in se izgubilo v večni pozabljenosti. Skrbno pa boš ohranila, kar so stoletja rodila dobrega in lepega. Skrbno boš čuvala bisere, ki so tvoj ponos in tvoje bogastvo. Ohranila boš svojo vročo domovinsko ljubezen, ljubezen do domače grude, ljubezen in zvestobo do milega naroda. » Čuvala boš v stoletnih viharjih s potoki krvi in solza utrjeno Rloboko vero v Boga, zmagoslavno zaupanje do spasilnega svetega Križa. Ohranila in čuvala boš. Bela Krajina, svojo neomajno zvestobo in uda-nost, do presvetlega cesarja, do prejas-ne cesarske hiše, zvestobo in udanost, preizkušeno v ognju kot čisto zlato! Ti trije biseri, strnjeni v prekrasen dijadem, se svetijo nad Tvojim čistim čelom in s svojimi čarobnimi žarki ogrevajo, jačijo in hrabrijo belokranjska srca. Ta dijadem, ki te diči z nepopisno krasoto, čuval in branil je in bo skozi vse veke junaški belokranjski rod. Ta diadem — Tvoj čarobni amulet — bo Tebe, dražestna Bela Krajina, čuval vse veke pred sleherno nevar-nostjo--— Pod slavno vlado cesarja Fran Josipa I. je steka belokranjska železnica. Vznesena, živa čustva zvestobe, ljubezni in udanosti do ljubljenega vladarja tvorijo siguren zaklad Kranjske vojvodine. Danes pa,: v tem slovesnem trenot-ju, ko se je naša goreče ljubljena Bela Krajina na povelje Njega Veličanstva odprla svetovnemu prometu — danes prekipevajo zvesta kranjska srca hvaležnosti do preljubljenega cesarja in hvaležnosti do Vsegamogočnega, ki je nam dal doživeti ta dan, njega pa otel i? hude, zavratpe bolezni. Po starem običaju dvignimo čaše in pijmo na čast našega presvitlega cesarja in najniilostnejega gospoda, ko-jega naj Bog čuva, blagoslovi in nam ohrani' do najskrajnejc meje človeškega življenja. Nj. c. in kr. Apost. Veličanstvo naš presvetli cesar in gospod Fran Josip I. Živio! Živio! Živio! - Nato je ekscelenca železniški m i n i s t e r, ki se je že kot mlad uradnik pečal z načrti naših tlolenjskeh železnic, v daljšem govoru opisoval zgodovino postanka nove železnice, kakor tudi težkoče, s katerimi je bilo zvezano uveljavi j en je tozadevnega zakona. Minister je omenjal, da je bila zasluga bivšega železniškega ministra dr. Der-schatte, ki je ustvaril temeljni železniški zakon in ga izvedel, v nadaljnjem govoru je omenjal minister, da je pred 20 leti prisostvoval otvoritvi proge dela. dolenjskih železnic kot uradnik, gospodarske koristi, ki jih prinaša nova železniška zveza V prvi vrsti za, to določena, da se doslej osamljeni del kranjske dežele čimbolj in krepkejše zveže ž njo, jc davno zaželjena želez- niška zveza tudi poklicana, da ustvari v zvezi z nadaljnjo progo v Karlovec, od tu preko Ogulina v Knin, nove gospodarske pogoje. Vlada pričakuje od te zveze krepkih gospodarskih impulzov na trgovino in promet ter vidi v tem uspešno sredstvo za obstanek prebivalstva na domači grudi. Pošteno delo v gospodarsko povzdigo bodi cilj vseh, ki smo tu zbrani, odstranimo, kar nas loči, in iščimo to, kar nas združuje! (Veliko odobravanje.) Minister je ob koncu svojega govora napil deželi Kranjski in njenim zastopnikom. Novomeški prošt dr. E 1 b e r t je opozarjal na dejstvo, da je železniški minister kumoval tudi pri otvoritvi dolenjske železnice ter je izrekel željo, naj bi kmalu prisostvoval tudi začetku tretje dolenjske železnice. Državni in deželni poslanec vitez Pogačnik je omenjal v svojem slovenskem govoru sodelovanje ekscelen-ce deželnega predsednika barona Schwarza za Belo Krajino. Prenovljeni vinogradi in razdeljene podpore kažejo njegovo pot. V Beli Krajini je dovolj prostora za razvoj tu živečih različnih plemen. To kaže, da se to tudi v Avstriji lahko zgodi, če vladata za vse narode zakon in pravica. Z novo železnico je dosežena prva stopnja razvoja Bele Krajine, toda deželne vlade čaka še mnogo dela. Ime onega deželnega predsednika, ki bo izpremenil solze slovesa izseljencev v vesele pozdrave vračajočih, bo ostalo globoko vtisnjeno v srcih Belokranjcev. Govornik je prosil deželnega predsednika, naj ohrani Belokrajini tudi nadalje svojo naklonjenost, da. se bodo ustvarili belokranjskemu prebivalstvu vsi potrebni življenjski pogoji, ter je zaklical njegovi ekscelenci med viharnim odobravanjem krepak »Živio«. Njegova ekscelenca deželni predsednik baron Schwarz se je zahvalil vsamoslovenske m jeziku podpredsedniku vitezu Pogačniku za njegov pozdrav ter izjavil, da prinaša belokranjskemu prebivalstvu enaka čustva simpatije. Prijateljsko razmerje med njim in Belokranjci je obstajalo od njegovega prvega potovanja v Belo-krajino, pri katerem so mu zastopniki prebivalstva izrazili zaupanja polni svoje želje glede potreb prebivalstva. Veseli ga, da se je marsikatera teh želja, tako glede nove železnice, izpolnila ravno v času njegovega delovanja kot deželni predsednik na Kranjskem. ■ (Odobravanje.) Belokrajina koraka gotovo nasproti srečni bodočnosti, ako bo ohranilo p r eb i v a 1 s t v o stare in izkušene tradicije svojih p r e d n ik o v. (Burno odobravanje.) Deželni predsednik je končal s klicem: »Živela naša lepa Belakraji-na!« (Živahno odobravanje.) Državni in deželni poslanec prof. J a r c je poudarjal v slovenskem in nemškem jeziku, da je Belokranjec pred 30 leti zapuščal zapuščeno svojo deželico, sedaj, ko se bo vračal, bo našel lepe nove bele ceste, nove mostove, nove vodovode in novo železnico. Zasluga pri izvršitvi belokranjske železnice je gotovo na strani tehnikov, s katerimi je v to ločeno deželico prišla kultura, kateri bo sledil tudi gospodarski razvoj. Vsled hvalevrednega vodstva gospoda dvornega svetnika Berteleja in gospoda višjega državnega železniškega svetnika Opitza se od strani prebivalstva niso pojavile vsled izvedbe železnice skoro nobene pritožbe. Govornik posebno pohvalno omenja tudi zgradbo kolodvorov, ki pričajo o domovinskem varstvu. Ne smejo se pa pozabiti podjetniki in delavci. Govornik je napil med živahnim odobravanjem vsem sodelavcem pri novi železniški zvezi. Med govori je svirala črnomaljska godba. Na vrtu pa jc govoril zbranemu ljudstvu dr. Jan. Ev. Krek. Gromoviti živio-klici so z vrta doneli v dvorano, ko jc govornik povdarjal, da je Belokrajina središče med Jugoslovani ter da je S. L. S. bila tista, ki je delo srečno izvršila. En poslanec ni nič, vse je delo stranke, •stranka kot taka je Belokranjcem izvoje-vala belokranjsko železnico. Po banketu je bil ministru predstavljen odlični naš folklorist Belokrajine č. g. župnik Šašelj, ki je ministru izročil krasno vezani izvod svojih »Bisernic«. Drugi izvod je g. Šašelj poklonil deželnemu predsedniku. Gospod župnik Šašelj je včeraj organiziral, kakor smo poročali, sprevod narodnih noš, ki ni zanimal ministra in tujih gostov samo radi znamenitih narodnih noš, ampak tudi radi lepega petja starodavnih belokranjskih pesem. , Točno ob 9. uri 50 minut zvečer jc slavnostni vlak pripeljal goste nazaj v Ljubljano, železniški minister pa je ostal v Novem mestu kot gost g. prosta dr. Elberta, da si danes v družbi deželnega glavarja in poslanca Jarca ogleda traso za železnico proti Brežicam. Pri povratku smo opazili, da jc bila postaja Šmarie-Sap razsvetljena z lampijončki, nekaka manifestacija, naj bi se brzovlak ustavljal tudi na tej postaji. Jutri bo nova belokranjska železnica izročena splošnemu prometu. Naj bo vedno srečna njena pot, naj postanejo srečno dejstvo vse želje, ki so jo včeraj spremljale na prvi poti. Lepa zemlja belokranjska naj z novo železnico nc bo odprta samo svetu, ampak tudi sreči! Cesar ob otvoritvi nove belokranjske železnice. Deželni glavar dr. Šusteršič je ob priliki otvoritve belokranjske železnice odposlal Njegovemu Veličanstvu udanostno in zahvalno brzojavko iz Novega mesta, nakar je prejel sledeči brzojavni odgovor: Visokorodnemu gospodu dr. Ivanu Šu-steršiču, deželnemu glavarju, Novo mesto. Njegovo c. in kr. Veličanstvo je z zadovoljstvom najmilostnejše blagovolilo sprejeti v imenu prebivalstva Kranjske ob priliki otvoritve belokranjske železnice izraženo udanostno izjavo ter želi iz vsega srca, da bo nova železniška zveza odprla deželi nove vire blagostanja in prospeha. — Kabinetna pisarna Njegovega c, in kr. Apostolskega Veličanstva. Odlikovanja. Povodom izvršitve belokranjske železnice je bil podeljen voditelju železniške zgradbe višjemu državnemu železniškemu svetniku O p i t z u vitežki križec Fran .Tosipovega reda, stavbnima nadkomisarjema C h a t u in F r a n-z u pa zlati zaslužni križec s krono. Odlikovanja je železniški minister izročil imenovanim trem gospodom osebno v Novem mestu. Anarbija v Albaniji. Dozdaj še ni znano, če ostane albanski knez Viljem v Albaniji ali se pa povrne nazaj na svoj grad Wied, iz katerega ga je v albanske čeri izvabila njegova častihlepna soproga. Če pride res do oboroženega mednarodnega posredovanja v Albaniji, se seveda ne ve, ker se mora vedno z ljubosumnostjo med velesilami računati. Vsekakor je položaj v Albaniji še vedno zavit v meglo. Kar se tiče razmerja med nami in Italijo, je na zunaj vse korektno. Naš zunanji minister je hvalil včeraj v delegaciji italijansko diplomacijo. Tudi San Giuliano bo zapel to pesmico danes v italijanski zbornici, a strupenega pisanja italijanskega časopisja nasproti Avstriji radi Essadovega izgona se Berch-told gotovo ne veseli. »Pester Lloyd«, ki je nekako glasilo našega zunanjega ministrstva, se hudo zaganja v italijansko časopisje, kar pač kaže, da tako prisrčne naše razmere z Italijo niso, kakor to proglašajo javno laški in naši diplomati. »Grazer Volksblatt« objavlja dopis iz Rima, ki izvaja, da je v Italiji tako razpoloženje proti Avstro-Ogrski, da se v resnem slučaju na zvezo z Italijo niti računati ne more. Neki laški poslanec v Bologni je rekel na shodu, da bi se, če bi vlada ukazala, naj se laška armada ob strani avstrijske bori, cela Italija kakor en mož uprla, ker rajši žrtvuje Italija svojega zadnjega moža proti dednemu sovražniku, kakor da bi ga jačila in večala, Italijani preplavljalo Albanijo, Wieda bi pa radi odstranili, zato se za Essada potegujejo. Tudi dunajsko časopisje je nevoljno, ker je vso akcijo v Draču vodil italijanski poslanik in ni čisto nič razpoloženja za ostrejši nastop. Grof Berchtold je celo izrazil mnenje, naj bi se Albanija kolikormogoče sama sebi prepustila! Mednarodna kontrolna komisija se pogajala z vstaši. »Agenzia Štefani« poroča iz Drača 24. t. m.: Nizozemski stotnik Sarr, ki so ga vstaši vjeli, je došel dopoldne v Drač in sporočil, da zahtevajo vstaši mednarodno komisijo in so tako razburjeni, da se je bati, da vse vjetnike masakrirajo. Delegati mednarodne komisije so se podali k vstašem in se ž njimi pogajali. Po poročilih iz Valone so ostala dosedanja pogajanja z vstaši popolnoma brezuspešna. Poročila o bojih z vstaši. V Kavaji je 23. t. m. 500 vstašev pregnalo vladne oblasti, razobesili so turško zastavo, raztrgali in poteptali albansko in proglasili samoupravo okraja. Klicali so: Živio albanski kralj Essad! Kakih 150 mož močan orožniški oddelek je prodrl proti Tirani. Pri Rasbulu so se orožniki ponoči spopadli z vstaši. Streljanje se čuje v Drač. — »Agenzia Štefani« poroča, da je padlo v boju 23. majnika 20 mrtvih in 10 ranjencev. Vstaši so vjeli med drugimi enega nizozemskega Častnika in rumun-skega vojaškega atašeja princa Sturdzo. Ob pol 11. si je albanski knez ogledal prednje straže in utrdbe. Po pogajanjih so vstaši izpustili vjetnike in ranjence, ki so jih v Drač z avtomobili pripeljali. 24. t. m. se je vrnil nazaj v Drač ministrski predsednik Turkhan paša, Boj orožnikov z vstaši popisuje »Lokalanzeiger« takole: Ponoči od petka na soboto je bil proti kmetom odposlan proti Tirani oddelek orožnikov, ki so jih vstaški kmetje vzhod- no od Šijaka obkolili in vjeli. Braniti se radi premoči oddelek ni mogel. V soboto so odposlali druge oddelke proti vstašem, ki so bili 4 km zahodno od Drača napadeni. Boj je trajal do 6. ure zvečer. Vladne čete so se morale kljub streljanju iz topov umakniti v Drač. Ko se je vrnil knez z »Misurate« na kopno, so sklenili premirje, Ljubeznjivosti italijanskega časopisja. »Tribuna« objavlja sledečo brzojavko iz Drača: Ko je korakal knez proti ladji, da dobi s svojo ženo in otroci varstvo na njej, so se končale neodpustljive napake brezpametno drzne politike Avstro-Ogr-ske in njenih agentov. Rešitev je le pa Italiji mogoča. Istotako rohni »Corriere della sera«. Dunajsko časopisje zdaj ne dela Italiji poklonov, kakor običajno, marveč sodi, da knez ni pravi mož, ki bi bil kos premagati težave v Albaniji. »Reichs-post« pa piše, da se v Draču ni šlo samo za agitacijo mladoturkov, marveč da tič še kdo za kulisami. Essad paša je 25. t. m. konferiral s San Giulianom. V »Tribuni« pa izjavlja, da ni snoval nobene zarote proti knezu. Sureya Bey Vlora, albanski poslanik na Dunaju, izjavlja v »N. Fr. Pr.«, da prej v Albaniji ne bo miru, dokler se tja ne odpošlje 5000 do 6000 mož tujih vojakov. Če se to hitro ne zgodi, obstaja nevarnost, da se Albanija razdeli, Upravo dežele mora prevzeti mednarodne komisija. Angleži o položaju v Albaniji. Angleško časopisje se boji zapletlja» jev radi Albanije. Le cesarju Francu Jožefu se je zahvaliti, da se je dozdaj ohranil mir. Albanija je zgrajena na slabem temelju. Knezu je beg v soboto zelo na ugledu škodoval. Glavne točke dežele naj bi zasedli mednarodni oddelki; v kakih 30 letih bo morebiti ljudstvo za samostojno državno življenje zrelo. Obstaja pa tudi nevarnost, da se Albanija razdeli, če bi jc tuje velesile zasedle. Grki naglašajo, da ni izključeno, da bi ne bila Grška radi dogodkov v Albaniji prisiljena hitro nastopiti. Avstrijsko brodovje pred Dračem. Glasom v Trst došlih vesti so scda\ zbrane pred Dračem vse avstrijske bojne ladje, ki tvorijo takozvano zimsko eska-dro. V albanskih vodah so sedaj usidrane: križarki »Sankt Georg« in »Admiral Spaun«, torpedni lovilci: »Turul«, »Hus-sar« in »Reka« ter torpedovke: 64 F, 69 F in 72 F. Eskadri poveljuje kontreadmiral Seidensacher, ki se nahaja na križarki »Sankt Georg». Avstrijska eskadra pred Dračem sedaj reprezentira 14.900 ton de-placementa in ima 1500 mož močno posadko. Brodovju se tekom prihodnjih dni pridružita oba drednovta, ki dospeta z Malte po končanem obisku angleškemu brodovju. — Nenavadni pojav oklopnjač »Radetzky« in »Franz Ferdinand« v trža-i ški luki se spravlja v zvezo z najrazličnejšimi kombinacijami. XXX Zadnje vesti. Rim. Sklenila se je mednarodna intervencija. Baje se osnuje mednarodni zbor 20.000 mož. Poveljstvo prevzame angleški general. <* Drač. Lloydov parnik »Adelsberg«, ki ga je bil avstrijski poslanik zadržal, je odpotoval v Trst. Del beguncev se je vrnil na kopno, drugi pa so še ostali na vojnih ladjah. Pogajanja med vlado in vstaši so dozdaj še brez uspeha. Položaj je kritičen. Kolin. Odpuščeni telesni zdravnik albanskega kneza dr. Berghausen je izjavil,' da je knežev prestol ogrožen. Na krivdo Essad paše ne veruje. ' >? > Budimpešta. Grof Berchtold se je včeraj posvetoval z italijanskim poslanikom vojvodo Avaria glede izjave, ki jo poda danes San Giuliano glede dogodkov v Al« baniji v italijanski zbornici. tf) * " ' Dnevne novice. + Dr. Krek v avstrijski delegaciji. Iz Budimpešete smo prejeli brzojavko: Dr. Šusteršič je radi nujnih opravkov na Dunaju zadržan udeležiti sc sej de-' legacije. Ker je pa važno, da je dežela Kranjska zastopana pri debati o armadi in Bosni, je poklican v delegacijo poslanec dr. Krek, ki je danes došel v Budimpešto. -f- »Wacht am Rhein« in nemški kr» ščanski socialci. V nedeljo so priredili > bauernbundovci« shod v Špitalu na Koroškem, na katerem so nemškonacionalni poslanci zagovarjali politiko nemške nacionalne zveze v državnem zboru in proti-slovanska nasilstva na Koroškem. Pred shodom je udeležence pozdravil pred občinsko hišo špitalski župan, nakar je na zahtevo podpredsednika liberalnega »Bau-ernbunda« Egger igrala godba »Wacht am , Rhein.;, Krščanski socialni »Kärntner (Tag- blatt« pravi, da je bila prireditev splošna, ker so sc vabilu na shod odzvali tudi številni krščanskosocialni kmetje, vsled česar jc igranje pesmi »Wacht am Rhein; zbudilo, kot jc umevno, prvo nevoljo med udeleženci prireditve. Velik del kmetov popolnoma-pravilno namreč ni mogel ume-ti, v kaki zvezi je Wacht am Rhein«, ki jo navadno pojo nemški radikalni dijaki v pozni uri, s kmečkim shodom. To nerazumevanje je prišlo do izraza v le posameznih »heil«-klicih. Kakor je videti, nekateri Nemci spoznavajo, da v Avstriji ni na mestu petje vsenemške »Wacht am Rhein«. Znano je, da se je tudi profesor dr. Förster na dunajski univerzi nedavno izrekel proti petju te pesmi, proti kateri so pametni krščanski Nemci v Avstriji. — Vozni red 1914 15. Včerajšnji številki »Slovenca« smo priložili ravnokar izišli najobširnejši slovenski vozni red za stalne dnevne naročnike našega lista. — Knjižica obsega 128 strani. Kdor bi ga pomotoma ne bil prejel, naj ga reklamira. Ker jih pa imamo še nekaj v zalogi, postrežemo z njim tudi vsem onim, kateri se tekom tega ali prihodnjega meseca pri-glase kot novi naročniki »Slovenca«. — Za nenaročnike cena 40 vin., po pošti 45 vinarjev. Znesek sc pošlje najlažje v znamkah. — Umrl je v Idriji c. kr. podurad-liik Aleksander Pivk, oče bogoslovca Ivana Pivka. Včeraj ponoči ga je zadel mrtvoud, danes 25. maja v zgodnjem jutru je sklenil. Bil je priljubljen paznik v žgal niči, dober in skrben oče družini Ž njim zopet leže Ar grob eden naših najodločnejših mož. N. v m. p.! — Umrl je 25. majnika v Šmartnem pri Litiji g. Jožef Izgoršek, mizarski mojster in hišni posestnik. Bil je dolgo vrsto let skrben ključar župne cerkve in občinski odbornik ter svetovalec, poštenjak in vzor moža, vnet za cerkev in tudi za iz-vencerkveno katoliško življenje. — Poročil se jc 25. majnika v Šmartnem pri Litiji eden izmed najdelavnejših članov društvenega življenja, zlasti dramatičnega odseka, okrajni sluga Franc Poglajen z Ivano Volk. Oba sta bila tudi člana Marijine kongregacije. — Zgradbo nove železniške proge K n i n — P r 1 b u d i c, končni del nove dalmatinske železnice, nadaljevanje ličke železnice, je dobila tvrdka dr. Sa-mohod-Lončarič, Gradbeni stroški znašajo sedem milijonov kron. — Ogenj. 21. t. m. je zažgal petletni dečko v Potovrhu slamo. Vnela se je neka hiša in kozolec ter šupa. Zgorela je tudi krava in 200 K denarja. Prizadeta sta posestnika Hrovatu in Vovko. Škode je do 5000 K. — Otrok zgorel. Ko je šla včeraj zjutraj posestnica Šterncova iz Bizovika od doma, jc doma pustila zaprte tri otroke, izmed katerih je bila štiriletna hčerka najstarejša. Le-ta jc prišla do vžigalic ter pri zažiganju zasmodila posteljen, v kateri je ležala njena dveletna sestrica. Posteljca se je vnela, in ko jc clošla mati domov, je našla v sobi polno dima, hčerko Pavlico pa tako opečeno, da je kmalu nato umrla. — Nezgoda. 12 letna Ivana Dolenc, hči sodarja iz Železnikov, jc padla pri nabiranju šmarnic preko nekih pečin in se smrtnonevarno poškodovala. Našli so jo nezavestno z ranjeno glavo ter jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer leži še vedno v nezavesti. NADVOJVODA FRIDERIK V DALMACIJI. Najvojvoda Friderik si je med vožnjo iz Špljita v Makarsko ogledal tvor-nice družbe Krka nad Omišem DVOBOJ BUDIMPEŠTANSKEGA ZBORNEGA POVELJNIKA S POSLANCEM SZMRECSANYIJEM, Budimpeštanski zborni poveljnik general kavalerije Tersztyanszky je zahteval po svojih pooblaščencih v imenu častniškega zbora skupne oborožene moči monarhije viteško zadoščenje od poslanca Szmrecsanyija, ker je žalil častnike. Szmrecsanyi je za svoji priči imenoval poslanca Lovaszyja in grofa Szechenyija. Dvobojevala sta se Tersztyanoszky in Szmrecsanyi 25. t. m. popoldne. Szmrecsa-nyi je bil s sabljo ploskoma po roki udarjen, Tersztyanszky je bil ranjen na rami. Nasprotnika sta se spravila in si segla v roko, ko je Szmrecsanyi izjavil, da ni hotel častnikov žaliti. SVIHA VLOŽIL NIČNOSTNO PRITOŽBO. Dr. Svihov zastopnik dr. Boucek je 25. t. m. vložil ničnostno pritožbo, ker je praška porota odgovornega urednika »Narodnih Listov« dr. Hellerja oprostila. Zadnje vesli. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Budimpešta. V plenarni seji avstrijske delegacije je včeraj odgovarjal zunanji minister grof Berchtold, in sicer najprej na vprašanje glede italijanskih demonstracij v Trstu in v Italiji in glede Albanije. Grof Berchtold obžaluje, da jc prišlo do izgredov v Trstu, in sicer pri obhodu delavcev 1. majnika, kateri obhod se vrši vsako leto. Še bolj pa ga bole protiavstrijske demonstracije v Italiji, katere sicer prizna, vendar pa jim ne pripisuje velike važnosti posebno glede našega političnega razmerja z Italijo. To je pokazala tudi italijanska vlada, ki je sama obsodila te demonstracije posebno s tem, da jc bil odstavljen zaradi njih prefekt v Neaplju. Glede Albanije, in sicer z ozirom na očitek dr., Šu -steršiča, da Avstrija plačuje, največji dobiček pa bo imela od tega Italija, torej da služimo mi italijanskim interesom, pravi govornik, da sedanji albanski državni sistem v tem obsegu in obliki, kakor ga jc ustvarila londonska reunija, gotovo ne odgovarja idealni rešitvi. To je kompromisna rešitev z vsemi pridobitki in izgubami kompromisa, to je izenačbe nasprotujočih si interesov, ki je bil omogočen, ne da bi bilo prišlo do vojne, ki bi imela nepre-računljive posledice. V nadaljnem poudarja, da nam je stala Italija vedno na strani, tako tudi Nemčija. Pri tej priliki živahno zavrača dr. Šusteršičeva izvajanja glede Nemčije. Zanika, da bi imela Avstrija pri tem bojevati se proti Slovan-stvu, ker je zveza z Nemčijo defenzivna zveza. Govoril je nadalje jako optimistično o razmerju z Rusijo in o naši balkanski politiki. Glede Albanije pravi grof Berchtold, da se je sporazumela Avstrija z Italijo glede državne avtoritete in nadaljnega razvoja Albanije tako, da se bosta kolikor mogoče malo vmešavali, ker se držita temeljnega načrta, ustanoviti samostojno Albanijo in prepustiti upravo države določbam mednarodne kontrolne komisije. Če pa bo treba ukreniti kaj posebnega, ukrenemo to sporazumno z Italijo. Ta slučaj se je že pripetil, ko smo izkrcali mornarje in poslali tje vojne ladje. Na vprašanje, zakaj je zbežal knez Viljem na italijansko ladjo, odgovori grof Berchtold, da zaradi tega, ker ima italijanska ladja značaj jahte in nudi več ugodnosti kot naša vojna ladja, ravnotako, kot je preje vporabil knez našo ladjo »Taurus«. Glede vprašanja orijentskih železnic pravi grof Berchtold, da ne odgovarja dejstvom, da bi imela Srbija pravico podržaviti železnico. Z ozirom na to, da pogajanja še niso končana, grof Berchtold ne more več povedati. Potrjuje, da je trgovinska pogodba z Grško že skoro perfektna in da je bila predvčerajšnjem v Atenah parafirana. Končno je govoril govornik še o nameravanih konzulatih v Mali Aziji in o avstrijskem zastopstvu v Sibiriji. — Za grofom Berchtoldom je govoril grof S t ii r g k h , ki se je pečal predvsem z zvezo monarhije z Dalmacijo. Po novem dogovoru z ogrsko vlado so se izpremenili roki nagodbenega zapisnika, tako da bi bila liška železnica najkasneje do oktobra 1918 zgrajena. Kar se tiče zveze Rudolfovo—Metlika—Karlovec, se je proga deželna meja—Karlovec otvorila 28. decembra 1913, danes se pa slovesno otvarja avstrijska proga Rudolfovo—Metlika—deželna meja. Zgradbena dela na ogrskem delu liške železnice so, kakor nam je znano, v polnem tiru, tako da je verojetno, da se cela proga že spomladi 1917 izroči prometu. Za dalmatinsko le 23 km dolgo delno progo iz Pribudiča do Knina se stavbena dela kmalu oddajo. — Delegacija je odobrila proračun zunanjega ministra, naslov dispozicijski zaklad je bil odobren s 27 proti 10 glasovom. DR. RYBAft O LAŠKI NEVARNOSTI. Trst. Na shodu v Škednju je dr. Rybaf tudi dejal: »Do konflikta med Avstrijo in Italijo pride gotovo in Trst bo igral važno ulogo v tem konfliktu. Na Trst gleda Italija vedno in ga hoče nam iztrgati. Res je pa tudi, da se mora Avstrija boriti zanj do zadnjega svojega vojaka, kajti če ga izgubi, ni več velesila, ker bi bila odtrgana od morja. Potem bi ne trpela le Avstrija, temveč bi trpeli tudi mi kot Slovenci, kot Avstrijci! Zato moramo opozarjati vlado, naj preneha s politiko, ki izziva sovraštvo zunaj in znotraj naše države, poleg tega pa še vzgaja špijonstvo proti naši državi. Kdo more trditi, da ni med onimi 40.000 renjikolov v Trstu špijonov, ki skrbe za to, da bo tedaj, ko se približa italijansko brodovje Trstu, vse pripravljeno?! In naši Italijani, ko kličejo Rim na pomoč, prikazujejo te dežele kot neodrešene, ki komaj čakajo, da pride rešitelj z italijansko zastavo. Če si tako razlagamo resnost položaja, potem moramo priznati, da gre tu za obstanek našega naroda, kakor za obstanek države. Nas Slovence bi potem raztrgali. Del nas bi podjarmili Italijani, ostali del pa bi bil preslab, da bi se ubranil. Izginili bi. Zato pa moramo, dokler je še čas, uporabiti vsa sredstva, da si ohranimo to pozicijo. Organizirati se moramo na kulturnem in gospodarskem polju, da nas ne premagajo.« NOV ŠKANDAL NA ČEŠKEM. Praga. »Narodni Listy« objavljajo na uvodnem mestu faksimilirano pismo, iz katerega se razvidi, da je predsednik izvršil- nega odbora češke narodno-socialne stranke in načelnik deželne zveze češkoslovan-skih železničarjev, posl. Volna za svoje intervencije jemal provizije. Na shodih, katerim je prisostvoval komisar Klima, pa jc Volna pustil sprejemati čim najostrejše resolucije, da napravi s tem Klimi uslugo, da je ta lahko sestavljal resna poročila! ZADNJA POROČILA IZ ALBANIJE. Dunaj. (Oficielno.) Noč je prešla mirno. Otroci knezovi so se včeraj popoldne vrnili v palačo. Za varnost skrbi oddelek pomorščakov. Dunaj. Di San Giulano misli predlagati, da naj se oblast mednarodne kontrolne komisije v Albaniji razširi, kar bi imelo za posledico mednardno intervencijo. Dunaj. Nemška križarka »Goeben« je odplula iz Dedeagača proti Draču. Drač. Pri napadu vstašev na kneževe čete je bil ubit tudi Avstrijec B e r g e r. Vjeti pa so bili holandska častnika Rolf-sema in Sarr, rumunski ataše Sturdza, avstrijski dvorni svetnik M a n d 1 e r in Francoz grof Pimodan. Vstaši so jih zdaj že izpustili. Drač. Avstro-ogrska vojna ladja »Admiral Spaun« je odplula proti Pulju. K vstašem sta se podala avstrijski zdravnik in laški polkovnik Murichio, da prevzameta ranjence. Vsega skupaj so vstaši bili ujeli 160 kneževih vojakov, ki so se zdaj vrnili vsi v Drač. Dunaj. »N, Fr. Presse« poroča: Vest, da se je že sklenila mednarodna akcija, ni resnična. Položaj se je baje omilil, RUSIJA IN FRANCIJA. Pariz. Ruski car je povabil predsednika francoske republike za 20, julija t. 1. v Peterburg. PROTINEMŠKO GIBANJE V RIMU. Sarajevo. Tu se vrši te dni velik narodni meeting, na katerem se bo zahtevala odstranitev vseh nemških napisov. POL MILIJONA DEFRAVDIRAL. Krakov. Poštni uradnik Wilcek je defravdiral pol milijona kron. SMRTNA NESREČA PRI ČASTNIŠKI DIRKI. Črnovice. Pri častniški dirki je ulan-ski poročnik Korotinski padel s konja in se težko poškodoval, ulanskemu poročniku Steidlu pa se je preklala glava in je umrl. RAZKOL V ČEŠKI NARODNOSOCIALNI STRANKI. »Pravo Lidu« poroča, da se je radi Svihove afere razcepila češka narodno-socialna stranka in da se je v Žižkovu ustanovila nova »Neodvisna narodnosocialna stranka« z lastnim glasilom, V TAJNEM KONZISTORIJU 25. t. m. dopoldne je sv. oče v navzočnosti 21 kardinalov proglasil imenovanje novih kardinalov. Pridrži si pa sam imenovati za kardinala lizbonskega patriarha. Nato jc sv. oče imenoval 12 italijanskih in inozemskih škofov, med njimi imenovanje krškega škofa mons. Baltazarja K a 11 n e r j a za solnograškega nadškofa in imenovanje škofa v Gyoru mons. Leopolda Arpad Va-radyja za nadškofa v Kološu. Mesto rajnega kardinala Oreglia je sv. oče imenoval za kamerlenga sv. rimske katoliške Cerkve kardinala della Volpeja. HOMERULE je angleška spodnja zbornica sprejela 25. t. m. v tretjem branjb s 351 proti 274 glasovom. DUMA je odobrila proračun ruskega zunanjega ministrstva. Pogorelo mesto. Mesto Atlin je skoraj popolnoma zgorelo. Trgovski del mesta je uničen, nadalje so zgoreli trije hoteli, ena cerkev, pošta in brzojavni urad. LlubljoDSke novice. lj Nogometne tekme v Ljubljani. Ka- kor smo že poročali, so sc vršile v nedeljo in včeraj nogometne tekme med moštvom čeških tehnikov iz Brna in med prvim moštvom ljubljanske »Ilirije« ter je »Ilirija« prvi dan podlegla s 4 : 1, druga dan pa po krasnem boju zmagala s 3 : 2. Tekme so se vršile v proslavo otvoritve novega igrišča, vendar ni niti prvi, niti drugi dan občinstvo posebno dobro posetilo tekem. Toda o tem ne maramo razpravljati, hočem se baviti s tekmo kot tako. Gostje so nastopili z moštvom pravih atletov, ki je gojilo oba dva dni visoko igro brez posebne kombinacije in dolgim pasom. Pozornost so vzbujali njih dolgi streli; med gosli se je najbolj odlikoval levi branilec, ki je marsikatero nevarno situacijo rešil; razven tega sta bila dobra tudi še srednji napadalcc in leva zveza, od krilcev pa srednji. Gostje so hoteli pri tekmi izrabljati svojo telesno premoč in jc radi tega bila z njih strani igra že večkrat na skrajni meji dopustnosti. Posebno sinoči so nastopali kot pravo hands-moštvo. »Ilirija« nasproti je bila prvi dan prav slaba. Poleg vratarja jc bil najboljši mož levi branilec. Desni je ta dan odpovedal popolnoma, ravno tako krilci, ki niso držali pravilno prostorov. Napadalci so še vedno bolehali na stari bolezni. Do kazenskega prostora dobri v kombinaciji, potem pa nakrat neodločni. Leva zveza in desno krilo nista znala teči, desna zveza še vedno preveč drobla, prvo krilo pa potrebuje še tehnike. Zato je pa moštvo drugi dan bilo kakor iz enega vlito. V taki formi ga v Ljubljani še nismo videli nastopiti in zaslužilo je res zmago, kakor bi bilo tudi prvi dan lahko zmagalo, da ni imelo središče smole. Prvi dan je bil potek igre naslednji: Gostje si volijo prostor, »Ilirija« mora zato igrati proti solncu, toda prične igro in je takoj pred nasprotnimi vrati. Napad se razbije, toda »Ilirija« zopet in zopet napada. V tretji minuti je leVo krilo skrajno nevarno. Desni branilec gostov zakrivi foul, sodnik diktira 11 metrovko, ki jo pa leva zveza zgreši. Gostje pridejo parkrat pred nasprotna vrata in dosežejo par kotov, toda šele v 20 minuti dosežejo prvi goal. »Ilirija« je vsled tega vidno poparjena in se omeji preveč na obrambo. Kljub me-njavajočim pozicijam in skrajno kočljivim situacijam na obeh straneh konča polčas 1 :0 za goste. V drugi polovici se »Ilirija«-, trudi zravnati, toda zamanj. Ima pač smolo. V 27 minuti se izmuzne vratarju žoga, gostje beležijo drugi goal, v 29 minuti že tretjega, ker je levi branilec direktno nasprotniku skrival žogo, in v 3 minuti četrtega. Šele v zadnji minuti so posreči »Iliriji« doseči nevzdržljivi goal po kombinaciji desno krilo srednji napadalec. Razmerje kotov za goste 7:4. — Drugi dan se je igralo samo dvakrat po 40 minut s presledkom 5 minut. »Ilirija« si voli prostor, vendar je kljub temu takoj v nasprotnem taboru. Tempo je nenavadno živahen. V 16 minutah doseže levo krilo »Ilirije« prvi goal, burno pozdravljen od občinstva. Sedaj se začne naravnost divja hitrost, »Ilirija« hoče izrabiti svojo dobro formo, toda vsi napadi •se razbijejo pri branilcih zastav, ki končno v 34 minuti izjednačijo, V drugi polovici doseže »Ilirija« že v 2 minuti lepo kombiniran goal, v 10 minuti zakrivijo gostje sami svoj goal, vendar pa se jim posreči v 25 minuti zvišati sebi v dobro goale na dva. Od tedaj naorej je igra na obeh straneh pojemala. Bilo je še par kotov brez uspeha. Občinstvo je bilo zelo navdušeno in je odha-| jajočim gostom prirejalo srčne ovacije tudi zunaii igrišča. lj Slov. gosp. izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo 6e udeleži v četrtek svete maše ob 5. url zjutraj na Rožniku. Člani se zbiralo ob 4. uri na Mirju. lj Rakovnik. V soboto in nedeljo se je zbralo na Rakovniku nešteto ljudstva iz vseh'slovenskih pokrajin. Dne 23, maja zvečer so mu salezijanski gojenci pri l.urdski kapeli priredili kratko, a zanimivo zabavo. V nedeljo popoldne je bila veličastna procesija z ogromno udeležbo in veliko variacijo: mladi telovadci, dolga vrsta belooble-čenih otrok, razne narodne noše itd. Kljub nešteti udeležbi je vladal povsod najlepši red. lj Katehetika. Jutri (v sredo) ob pol šestih bo kratek sestanek kate-helov, da se določijo dnevi III. redne spovedi za mladino ljubljanskih šol. — Redna mesečna konferenca s predavanjem konz. svetnika in prof. dr. Perncta pa bo v sredo dne 3. junija ob petih popoldne. Lokal: Posvetovalnica v Ivatol. Tiskarni. lj Društvo slovenskih profesorjev priredi v četrtek dne 28. t. m. o b pol o s m i u r i z v e č e v v restavraciji »p r i s t a r e m R i ni 1 j a n u« (pri Mraku na Rimski cesti) prijateljski s e s t a n e k. Poročala bosta gosp. profesorja Wester in dr. Zmavc o zborovanju delegatov Državne zveze v Krako-vu in o svojih vtisih o Poljakih. — Gg. tovariši se uljudno vabijo, da se udeleže sestanka v največjem številu! lj S. F. K. »Ilirija« opozarja ponovno na svoj redni občni zbor, ki se vrši jutri v sredo dne 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji pri »Roži«. izpred ijumjaDskego porotnega sodišča. V dosmrtno ječo obsojen. Na zatožni klopi sedi Janez Kržišnik, 28 let stari, v Žire pristojni delavec brez stalnega bivališča, ki je tujemu imetju skrajno nevaren človek. Bil je že večkrat kaznovan, zadnjikrat celo s šestletno težko ječo. Postal je tat iz navade in končno tudi ropar. Odkar je prišel iz ječe, se je vlačil po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ter živel le od tega, kar je ukradel in priberačil. Tako je kot hlapec izmaknil svojemu gospodarju Jerneju Zaplotni-ku v Seničnem in njega bratu 440 K, 10 klobas in nekaj kruha. Potem je vlomil v hišo Pavla Koširja na Golem vrhu in je njegovi ženi in sinu ukradel razen 32 K gotovine nekaj klobas, več obleke iu perila, žepno uro in en uhan. Na ve-