ST. 79. V OEIJU, SOBOTA 26, JULiJA 1919 LETO B. Ixhaja fgak torak, četrtek in •tboto. - C«na ¦ Za celo leto 36 K, u pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, M 1 mesec 3 krone. Potaman« •tevilka stan* 40 «inarjev* Na pismcnc naročbe brea pošiljatv« denarja aa na noraa« oziratl. Naročniki naj pošiljajo naročnlno po poštni nakaznici. Reklsmaclje glede list« so poStnlne proste. Ne- franklranl doptsl se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa s« ne ozlra. IZDAJA IM TI8&A ZVEZNA TI8BCARHA V CELJU. HE& BBS -^^ttL wB MB §B^k " flHSEfc*. ^tiBs^. BHH^^fev flnaV llradnlatvo In upravnlatvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Cetyu, Stroaamajerjewa ullca at. ft. Oglasi se računajo po porabljencm prostora In slcer: za navadne oglase po 10 • od 1 mm, za poslana, na- gnanila občnth zborov, naznanila o smrtl, zahvale itd 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 R od vrste, Mall oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefonat 65. 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. DR. V. KUKOVEC. K sestanku našh zaupnikov. Celje zelo mnogo potneni za naš narod z ozirom na preteklost. Hoče pa izvrševati svojo na!ogo tudi danes in v prihodnje. Zaupniki JDS celjskega okrožja se zato zberejo jutri v našem Narodnem domu, da se pogovore o politiki in sredstvih, kako se v danaSnji resno delo zahtevajoči dobi delovne sile naroda organizirajo čim uspešnejše. V smislu sklepa glavnega zbora zaup- nikov iz cele Slovenije 6. tm. odločila se je stranka pred izvol'tvo novega izvrševalnega odbora in načelstva izpo- polniti svoje okrajne organizacije, tako da pride v njih najmočnejši sloj, naše kmetijstvo, kar najbolj do veljave. Na ti podlagi naj pa zavzame kp^etski sloj tudi vodilno vlogo v stranki sploh ter prevzame po možeh iz svoje srcde tudi v Narodnem predstavniStvu v Beogradu primeren del odgovornosti kar najprej. Poglobiti pa hočemo s svojim celjskim scstankom v stranki kot ce- loti iznova pojmovanje potreb in nalog časa v narodnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Ker stranka Ie tedaj izpolnjuje svojo nalogo v polni nieri, ako rešuje povsod svoj program, kakor ga zahtevajö krajevne razmere, hoče slišati na celjskem in drugo nedeljo na mariborskem sestanku posebne na- zore in zahteve štajerskih Slovencev, ker se je v ustroju nage uprave po narodnem ujedinjenju mnogo spreme- nilo, pravzaprav, ker bi se še le moralo marsikaj spremeniti in novim razmeram primerno urediii. Naše meie bodo vsak čas ugotovljene, če ne popolnoma po n.aših željah, pa glede Štajerske vsaj bistveno. ReSeno ozemlje in tujstva osvobojeni narod pa hoče v skupnosti nove velike jugoslovanske domovine sodelovati na zdravi podlagi za notranji preporod cele naše družbe. Celjski člani stranke so v ti za- vesti smatrali potrebnim posvetovati se z vodllnimi člani stranke iz celj- skega okrožja v soglasju z načelstvom stranke, ki nam pošlje na sestar.ek naj- odličnejše svoje politike, ki so delovali od nekdaj ne le v izgradbi osrednje strankine organizacije, anipak so videli v osvoboditvi meje in tidejstvovanju celokupnega naroda bistvene predpo- goje srečnejše narodne bodočnosti. Naš sestanek pomeni nai tudi, da je ponehal čas sicer duh naroda povzdi- gujočih manifestacij, katerim pa sčasoma morajo slediti trenutki stvarnega soci- jalnega dala. Naša bodočnost ne bode več sie - dila kakim absolutističnim kažipotom dunajskim ali jimskim. Ne bode smel med nami najveČ veljati, kdor bode politično indiferenten in bode se trudil, da ni krop in ne voda, vedeti moramo, kai hočemo. Nobena oportuniteta in nobeno dobičkarstvo nas ne sme ovi- rati, da priznamo in udejstvujemo svoje prepričanje. Spanje bi bi!o v danaSnjih časih neodpustljivo. lndolenca ubija že danes milijonske vrednote, naša za- muda v sodelovanju za nov preustroj države bi pa moglu pomeniti upropa- ščenje naših obmejnih pokrajin, katerim s svojo delavnostjo moremo zagotoviti sijajno bodočnost. V tern imenu dobro došli! Agrarna resorma in Jugo- slovanska demokratska stranka. (Poroulo poslanca dr. V. Kukovca na zboru zaupnikov JDS v Ljubljani). III. Konec. Za nas demokrate agrarno vpra- šanje nikakor ni prosto ekonomsko vpraSanie in zato nam ni preveč me- rodajno ra7pravljati s strokovnjaki, koliko posesti največ sme biti v rokah posameznika, da produkcija ostane na višini in podobno. Če smo si osvo- jili temeljno načelo, da bodi zemlja v lasti onega, ki jo obdeluje, ne zasle- dujemo s tern smotra le obstoječi zem- ljiški kapital razdeliti. Nam je glavna sivar delavna sila poljedelca in pripa- dajoča mu zemlja je le delavnica, v kateri more poljedelec svojo delavsko silo sebi in skupnosti v korist v polni meri izrabiti. To naše stališče odgo- varja socijalni pravičnosti in je glo- boko utemeljeno v bistvu pravega de- mokratizma naše stranke. Zasledujemo s tern obenem državotvorni smoter, ker vidimo v taki ureditvi zemljiških raztner najboljše jamstvo za notranje utrjenje države. Uspeha se s polno pravico nade- jamo, ker odgovarja značaju našega naroda, da je iz ljubezni in ne iz do- bičkarije poljedelec in s tern skusimo za bodoče case ustvariti temelj za srečne družabne razmere. Ločimo se od spcijalnih demo- kratov, ker nam ni samo za zaščito interesov delavskega, v tern slučaju poljedelskega delavskega razreda, am- pak smo v toliko meščanska stranka, da čuvamo poljedelcu tudi zasebno last zemlje, ki je potrebna za polno udejstvitev njegove delavne sile. Če hočemo označiti danes demokratsko stranko po njenem razinerju k zem- ljiški posesti, nazvati bi jo smeli danes po pravici kot v prvi vrsti stranko agrarne rc-forme. To zategadelj, ker tcmelji n;i vseskozi idealnem pro- gramu agrarne reforme, ker vidi v provedbi tega programa glavno točko svoje naloge v bližnji prihodnjosti in ker jo agrarnoreformni program obe- ležuje kot politično stranko nasproti vsern drugim strankam. Srečna ure- ditev zemljiške posesti v naSi novi državi je pa tudi tako visok smoter, da je narod lahko ponosen na tako stranko in ji more tudi zaupati. Mi jugoslovanski demokrati smo prcpri- čani, da naš agrarni program mora prodreti. Odločeni smo iti zanj brez- pogojno v boj, katerega bodemo tudi dobojevali. Realria gimnazija in — niešeanske sole* Višja šolska oblast je sklenila preustrojiti celjsko gimnazijo v realno gimnazijo, ni pa menda še določen obseg in način, kako se ta preustrojitev izvrši. Potrebno pa bi bilo vsekakor, da se zavod ne preosnuje le z ozirom navzgor, t. j. za katere panoge viso- kih študij naj realna gimnazija pri- pravlja, marveč ozira naj se tudi na- vzdol, na roditelje naših učencev. V poglavitnem si starši glede sre- dnje sole Žele dvoje: 1. da se njih otroci kolikor mogoče z malitni stroški izšolajo, in 2. da si otroci že v nižjih razredih srednje sole pridobe takih vednosti, ki so praktične vrednosti za življenje, osobito ako učenec sredi svo iih Študij ope.ša, ali ako ga starši sploh niso namenili za »gospoda«. Tern željarn se bo — vsaj tega se nadejamo — zadostilo z ustanovit- vijo enotne srednje sole, kakor se nam obeta ob splošni preosnovi šolstva v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar pa je tudi sedaj v prehodni dobi potrebno, da se vsaj približamo temu smötru s tern, da omogočimo glede latinščine in gršČine absolventom meščanskih šol prestop v višje razrede realne gimnazije, kakor je bilo že dozdaj mogoče, da so prestopali učenci iz meščanske sole v 4. razred ali celo 5. razred realke. Ker nameravajo v vseh večjih krajih ustanoviti meščanske Sole, bi si starši s tern, da pošiljajo sv ije sinove tri ali štiri leta v domačo meSčansko Solo, prihrnnili več let izdatke ?a šo- lanje otrok, ki bi vrhutega tudi ostali v njih osebni oskrbi in nadzorstvu, kar ie baš v letih prehoda iz otroške v mladeniško dobo največje važnosti. Na ta nnčin bi se tudi preprečil prevelik naval v prvi razred srednje šole, težave radi dijaških stanovanj i- mestih bi se omilile in v višje razredv srednjih Sol bi vstopali samo boY\?t učenci, zakaj kar je nesposobnih učen- cev, bi obtičali 2e ^ meščanski žoli ter ne bi siliü v srednjo Solo, kjer opešajo sredi svojih Studij ter potem kot poncsrečene eksistence tavnjo na zgrešenem potu življenja, J. B. P0L1TIČNE VESTI. Preiskava na Reki je dogn&la, da so se francoske čete obnašale po- polnoma neoporečno. Krivda je torej na laški strani. V Istri so pričeli Lahi naseljevati cele italijanske družine,ki dobivajo takoj vse pravicc in uživajo izredne ugodnosti. O vprašanju Prekmurja se je posve- tovala 22. tm. komisija za ureditev ogr- skega vprašanja na mirovni konferenci. Laško divjaštvo se je zopet poka- zalo dne 11. tm. v Voloski. V Soli Ciril- Metodove družbe se je zbralo nekaj na- Sih ljudi na dogovor, kako spraviti hr- vatsko deco na Hrvatsko, da bi ü ne tre- balo obiskovati laške sole. Pa so prišli karabinijerji in zahtevali, nai se razidejo. Oddali so najprej salvo v zrak. Prišlo je do spopada, v katerem je padlo 8 kara- binijerjev in 4 naši Aretiranih ie bilo 18 oseb, ki so pa pobegnile. Vsled teh do- godkov so zače-li Italijani vse moške od 17. do 40. leta internirati in iih odvajajo v tržaške temnice. Mnogi so pobegnill v gore in gozdove. Nande Ro5: Beg iz Ifalije. (Konec.) In zopet smo bill dobro postreženi, zvečer pa smo dobili dva fanta, ki bi naj nas peljala čez Čepovansko dolino na Cerkn«. Hodili smo vso noč. Zjutraj, bil je že dan, pride-mo do nekega mosta, e katerem sta že prej fanta s strahom pravila, češ, čez moramo, straža pa za- hteva od vsakega legitiinacijo. Pokaže- ta mi jo in jaz jo za sebe hitro ponare- dim, Miha pa ni hotel o tem ničesar vedeti. Pridemo do mostu. Fanta in mene spusti straža po preglcdu legitimacije nrirno skozi, ne pa Mihata in Johana. In tedaj sem zaslišal klasično lašči- no: (0, Petrarka, Dante, kakšna siroma- ka sta vidva!) Miha jo je udaril: Midva krave goniti, gospodar nas poslati y Cerkno iz Qorice, ni bilo časa za legiti- macijo. Pojutranjem je božič (siromak 3e hotel Feči Velika nedclja!). Bil je tako preplašen, da je na vprašanje, kako se pise, povedal pravo ime, za Johana se je pa že spomnil, da je povedal na- pa?no. No, Iahon ni znal čitati in tako v vsei do'gt vrsti beguncev, ki iih je imel napisane, ni našel njegovga imena. In spustil jih je naprej. Straža je bila v go- stilni in takoj za nami je šla na neko božjo pot domača hči. Ta je bila bolj brihtna, in nismo ji mogli dopovedati, cla smo Goričani. — Fanta smo odslovili in okrog poldne prišli na goro Kal, kjer nam je gostilni- čarka svetovala moža, ki bi nas mogel spraviti čez mejo. Sli smo tja, a ni ga ¦ bilo doma. Morali smo malo spati, saj smo hodili 16 ur! Zopet smo dobili vod- nika, ki nas je peljal preko Kojskega, do ncke hiše na samem, kjer so se vsi prebivalci pečali s prepovedanimi posli. Bilo je čudovtto. Ko stopimo v so- bo, je bilo kakih deset ljudi notri, odrasli sinovi in hčere. Ta je delal zanjke za zaj- ce, oni je pripravljal kroglje itd. Zraven so delali potice, vse pa umazano, razboj- niško... Zmenili smo se hitro. Qremo spat, zvečer ob 10. uri naj bi šli, eden sinov nas bo peljal. 2e pred večerom pa pride ena hči. — Brat ne gre, jaz vas bom pe- ljala! — Miha, tedanjega tvojega obraza ne bom nikdar pozabil! In tvoje zgovor- nosti: Strah vas bo, daleč je, kikla se bo na žico obesila, Italijani vas vržejo v vrelo olje, če vas dobijo — vse zastonj: Ce hočete z menoj ali pa ničl — in je šla. Miha pa je postal divji! — Da bi nas ta baba vodila čez, če jo pa nočemo, nas pa izda. Ja, baba je Imdič! — Pa nad mene v najmilejšem tonu: Hodi in pregovori poba, da bo šel. — Šel sem in uvidel, da fantje o vsem tem našcm boju niso ni- česar vedeli. Pogruntala ga je ženSČina sama. Zakaj, bog ve? — Zadnji večer, popolna rešitev, ali zopetno zarobljenje. Dez je narahlo1 padal, mi pa ven v noč. Fant nas je vodil krasno! Neslišno je korakal pred nami v dolino in zopet v hrib. Okrog 2. ure zjutraj postoji in po- šepeče: Od vrha hriba na drugo stran je posečje, dvajset korakov nižje je žica. — Gre naprej, nakrat zagrmi 200 korakov od nas deset, petnajst strelov. Stali smo kot otrpeli. Minuta, in slišimo nekoga, ki dirja mimo nas. Hotel je skozi, a stra- ža ga je zasačila. Pa premisleka ni. Plazimo se do vrha, luna, ki je trenutno svetila, se zo- pet skrije, mi pa zadnje korake v reši- tev; brzo se spustimo čez posečje in se zaletimo z glavo naprej v žico. Obleka se trga, zraven pa tudi koža, a kai zato? Skozi, skozi... Dvajsct korakov pod žico je stala visoka hoja, prva v svo- bodni Jugoslaviji. Ali nam kdo zameri, da »mo se pod njo objemali, jokali glas- no, krčevito? ... Poslovili smo se od našega vodnika in zdrčali v dolino. »Lepa naša« je zado- nela po temnein ffozdu in pomagal je celo Johan . * Nesrečna Jugoslavia, uro pozneje smo bili žc strašno jezni na tebe! Prišli smo do Zavodne nad Skofjo loko. Zmu- čeni, upehani, smo misliii, da bi dobili voz in se peljali do Loke. Pričelo se je daniti, v prvi gostilni je bila že luč in na štedilniku sc je kuhalo. Hodimo krog hiše in kličemo, zastonj! Ko pridemo zo- pet do kuhinjskcga okna, vidimo, da je med tem zopet nekdo nadeval na ogenj. Nad eno uro smo klicali, priklicali nismo nikogar. Sli smo k drugi hiši. Bilo je, če se ne motim, pri županu. Mlada, čedna gospa je bila v kuhinji in razvije se ta le po- govor med Mihom in njo: Ali bi dali voz v Škofjo Loko; smo begunci, premočeni, zmučeiii. — Ne! — Saj radi plačamo. — Je bil hlapec včeraj v Loki; sicer pa itak nimate toliko, da bi mogli plačati. — Koliko pa bočete? — 250 kron. — Miha me pogleda; dali bi zadnje krajcarje. — Pa damo! — In žena nato: Ne, ne bo peljal! — Miha — povedal ji je pač, kar jije šk> in ie zaloputnil vrata, da se je hiša stresla. — Se danes pa, če se spom- nim na to »gospo«, jo prekolnem. Bog *k -j v & 17 <,)¦ b *.*• Stev. 79 Čuduo postopanje Vatikana. Veliko pozornost vzbuja v političnih krogih vest, da je Vatikan imenoval kanonika Akšamoviča za škofa v Djakovem, ne Ua bi bil o tern obvestil vlado kraljevine SHS ter da se je konsekracija škofa iz- vršila na — Dunaju. To je smatrati kot afront Vatikana proti naši državi in si nihče nc more razlagati vzroka te so- vražnosti. V nckatcrih krajih se celo go- vori, da so predlog za to imenovanje stavili naši jugoslovanski škofje^ kar bi nam bilo na vsak način nerazumljivo. Bolgarska delegaciia, ki je prišla 25. tin. v Pariz, da podpišc mirovno pogod- bo, sestoji iz ministrov Todorova, Da- neva, Stakazova, Stambuliskega, prej- snjih ministrov Saratova in Gešova ter gcnerala Lugova. V čehoslovaški liarodni skupščini je bil 23. tin. predložen zakonski načrt za nov volilni red za narodno skupščino. Madžari napadü Ruinune. Ogrski korespondenčni urad javlja 21. tm., da so madžarske rdeče čete z namenom, za- sesti kraje onkraj Tise, katere je pred- sednik mirovne konference v noti z dnc 13. tm. odločil k Ogrski, dne 20. tm. pre- koračile Tiso ter napadli Rumune, ki so se upirali, in jih zasledujejo. Nesprejemljivi — neizpolnjivi! Kdo? Pogoji mini, kakoršnuga hočc cntenta, da ga podpišc Nemška Avstrija. Ali ni bilo enakega vpitja v Nemeiji, ko se je šlo za mirovno pogodbo ž njo? In ven- dar so končno Nemci podpisali. Tako bodo tudi naši sosedje Avstrijci nekaj časa vpili, potcm pa lepo podpisali, da bo komcdija večja. Stavka železničarjev na Angleškem je bila 20. tm. končana. IZ KOROTANA. Celjski peöpolk v Korotanu. Podlistek »Pot v Celovec« v Slo- vencu St. 159 z dne 13. julija t. 1. je med yojastvom Celjskega peSpolka iz- zval ogorčenje, ker zna več škodovati, kot koristiti. Čislamo gosp. pisatelja Meška, pa kljub temu moramo pri- pomniti, da bi se lahko žalostni slučaj na progi iz Celovca proti Žihpolju dru- gače opisal, kot se je. Javnosti in gosp. Mešku naj v pojasnilo, zakaj se fantje Celjskega pešpolka zaradi ome- njenega podlistka razburjajo, zadostuje prepis polkovnega povelja Celjskega pešpolka 5t 156 z dne 16. julija 1919: Točka 2. Kot prispevek za invalide Pohvala. zbral je polk o priliki godu našegavladarjasledečesvote: polkovni štab 1050'—K l.bataljon 2640'—K II. bataljon 4300'— Ki.lOd. III. bataljon 3597'90 K Skupaj 11587*90 Ki.lOd. Kot poveljnik polka se zahvaljujem kar najprisrčneje moštvu in oficirjem v imenu onih nesrečnih tovarišev-in- validov, ki bi bili sicer usodi na milost In nemilost izročeni. V resnici sem ponosen na svoj Celjski polk, ki tako globoko razumeva blago, sveto dolžnost napram svojim nesrečnim tovarišem. daj, da bi dobila te vrstice v roke. Da st bo lažje spomnila: Bilo je na veliko nedeljo zjutraj! Morali smo toraj peš dalje. Pa bili smo kmahi zopet dobre volje, posebuo, k,o smo vendar dobili nižje doli voz. Točno snio vjeli opoldanski vlak, ob 2. uri smo bili v Ljubljui. Miha je šel k postajcnačclniku, dobremu svoje- mu znancu, in kmalu pride eleganten gospod doli po mene, me prime pod pa- zduho in pelje v svoje stanovanje. Sil- no čudno se je Ijudem ",delo to prijattlj- sko občevanje elegantnega gospnda r. raztrganim, 14 dni ireumitim in kosma- tim beračem. Ves peron je utihnil. Zvečer pa pfoti Štajerski. Vedno več znanih hribov in gričev, sree je trepetalo, saj gre domov, do- mov..... Poslovila sva se z Mihom od Joha- na; če ga ni tista »Lepa naša . . .« to- stran žice temeljito izpremenila, upam, da je že onkraj druge žice; in bila sva v dornačiji. Piijatelji lovci, naprej obveščcni o najinem prihodu, so naju pričakovall, zagrmele so puške in znašla sva se v objemih naših milih, dragih . . . In zopet pravhn: Bila Je Velika noč . . . Slovenska domovina, ki ima tako vrle sinove, da z iskrenimi blagimi čuti dele svojo majhno imovino s svo- jimi nesrečnimi brati, mora ostati svo- bodna in srečna. Denar sem poslal Dravski divizijski oblasti. Komandant.generalštabni podpolkovnik: Kvate rn i k, 1. r. Takih fantov, ki brez vsake agi- tacije (ker je samo gosp. podpolkovnik Kvaternik priporočal, da se naj zbirajn mali prispevki med častniki, podčastniki in moštvom za invalide) darujejo, čujte! tisoče, če tudi ne zaslužijo, kot stoji v omenjenemu podlistku 18 ozir. 100 K, temveč samo 5, reci! pet krön na dan, iz kaierega denarja si pa niora vojak kupiti vse proprijetete, sukanec, pla- čati pranje perila, itd., itd., pač ne gre napadati. Primerjajte plačo vojaštva pred vojno — 32 viti. z denarjem za kruh na dan, z današnjo plačo, in prejšnje ter današnje cene, bodete pa razvideli, kako velika razlika je med prejšnjo in sedanjo plačo za vojaštvo. Pred vojno si je vojak lahko privoščil za večerjo od svoje dnevne place ; n. pr: 1 gulaš — 24 vinarjev, 1 žemljo — 4 vinarje in 8 cigaret 8 vinarjev. skupaj 32 vinarjev. Kaj pa stane ime- novano na Koroškem: 1 gulaš — 6 K, IJfemlja — 50 vin., 8 cigaret — 2"40 K, skupaj 8 K 90 vin. Milo je stalo prej I košček 8 vin., danes stane 4 krone, sukanec 12 vin., danes 6 krön, V4 lt. vina 16 vin., danes 4 krone. No, go- spod ! ne pretiravajte in ne razburjajte brez potrebe javnosti, še manj pa naše vojaštvo, ki v slabem opremnem stanju opravlja ob lepem vremenn, tudi v dežju noč in dan brez strebe svoio do- movinsko službo v Korotanu! Naj se ne razburja vojaštvo brez potrebe, do- kler nam še preti nevarnost na severu in jugu! Kdo bi nosil eventualne po- sledice? Da so pa med vojaki propalice, pijanci in suroveži, to pač vsakdo ve. V katerem stanu jih pa ni?? Poglejte med duhovnike, doktorje, uradnike, itd., ali še niste nikoli videli tega ali onega pijanega, surovega, niste med njimi še našli propalic? Posebno pa še pri tistih inteligentih, ki so ves Čas vojne bili oproščeni, ko je ta ali oni vojak vsled 5 letne voiske izgubil cut vljud- nosti in se posurovel, ter začel pijan- čevati? Prevdarite — potem sodite! Vprašajte koroške Slovence, pa Vam bodo povedali, kaka razlika je med slovenskimi, srbskimi in nemškimi vojaki! Sern samo podčastnik, pa vseeno me boli, ker gospod pisatelj tako kruto cpisuje razliko med našimi aktivnimi in rezervnimi ter srbskimi častniki, ter moram k temu pripomniti, da se naj vpraša fante našega polka, kaj je njim danes njihov častnik!! Dobili bodete sledeči odgovor: Nam so voditelji, so- trpini, učitelji v vežbanju in v izobrazbi, kot gospod podpolkovnik, tako majorji, kapetani, nadporočniki in poročniki brez razlike Ne mislite, da je vse za- mazano, temveč da delujemo vsi v miru in z vso vnemo za izobrazbo našega vojaštva in mladine, pa ne blatite tako kruto, kar ste včeraj ali predvčeraišnjim nad vse hvaliii in v nebesa povzdigovali. Nazdar! — S. G-, podčastnik Celjskega pešpolka. Izpraznenje celovške kotHne. Kakor poročajo 23. jul. iz Pariza, je vrhovni svet zaveznikov sklenil, na- prositi Srbijo, da izprazni celovško ozemlje, da se more svobodno izvesti ljudsko glasovanie. (?) V Železnl Kapli je 27. tm. ob II uri velik ljudski shod. Govori ludi general Majster. Objskujte v počitnicah naše Savlnjske pianine! — Krasni izprehodi, izleti in planinske ture! — Povsod dobra in udobna zavetišča Slov. plan, društva! MARIBORSKE NOVICE JMestnl sosvet mariborskl je v seji 21. tm. določil maksimalne cene za krompir (1 K 20 v), govedino (12 K) in teletino (8 K). Sklenilo se je tudi predlagati vladi, da imenuje v sosvet še 5 članov, ker je sicer težavno se- staviti odseke. V odbor za revidiranje letnih računov mestne hranilnice se izvolijo gg. dr. Perdo Leskovar, dr. Je- rovšek in Ferd. Vincetič. Mariborskl slovenskl list »Male Novice« (pisan v duhu dr. Koroščeve strankel) je zlobno napadel generala Maistra. Zanimivo je, da ga skoro v enakem tonu napada graški klerikalni »Grazer Tagblatt«. So si pač še vedno bratci v značajnosti! Vsa slovenska javnost odločno obsoja ostudne napade. posebno slovenskega lista. Iz Pariza vrnll se je prof dr. Ko- vačič, ki je sodeloval tarn pri določe- vanju naših mej. Sport. Dne 7. tm. se je vršil usta- novni obeni zbor »I. slovenskega šport- nega društva Maribor« v Mariboru. Zborovanju sta prisostvovala kot pro- tektorja kluba gg. dr. IrgoliČ in vele- trgovec Dragotin Kobi, ki sta s krep- kimi besedami povdarjala važnost usta- novitve kluba za vse slovenstvo v Ma- riboru. Športni klub „Maribor"' bo imel nalog, dvigniti sport med Slovenci v Mariboru. Obračamo se na slovensko javnost, da nas tozadevno podpira. — Odbor. General Master je pri 25. tm. iz Koroškega v Maribor. CELJSKE NOVICE. Iz celjskega okraja. Pišejo: (Drug kurz pri vladi ali okrajnem giavarstvu v Celju?) Potreba čiščenja, širjenje boljševizma med ljudstvom in skrb za obstanek naše države sili nas, da opozarjamo vlado, okrajno glavarstvo ali pa državno policijo na razne sumljive pojave, na nevarnc osebe in na okol- nosti, ki tern faktorjem ne morejo biti znanc, ker se šc niso vživeli in ne po- znajo lokalnih neprilik, ki postancjo zdru- žene lahko nevarne za našo samostoj- nost. Dočim se je poprej oziralo na te informacije, se jih preiskalo in se jim hitro odpomoglo, je v poslednjem času .opažati neko čudno brezbrižnost. Ta pa že kaže svoje slabe posledice. Viditno namreč, da se razni zaplotniški ¦dementi zopet drznejc Rtbljejo in da se hujska in ščuva na vse strani. Energičnc roke manjka. V kraju, odkoder se Vam po- silja ta le dopis, sc n. pr. nahaja vrsta ljudi, ki niso semkaj pristojni, ki nimajo tu prav nobenega posla in ki se brczdel- no klatijo okrog. Edina njih legitimacija je kričeča rdeea pentlja za vratom, njih delo veriženje ali niti to ne. Da se jih ne zaprc, gredo tuintam na delo na kmete, dasi so bili poprej brivci, dimnikarji in opdobno. To priliko pa porabijo v prvi vrsti, da hujskajo kmetc. Živijo tu tudi neki »begunci« iz Trsta, scmintja kaj ši- vajo, zraven pa zabavljajo na Jugosla- vijo in hvalijo Lahe in Nemce ter hrc- pene po domovini v Trstu. Zakaj sc jih ne pošlje tja, je neumevno! Je v tern kraju tudi nek mazač, ki je skoro eel 0- kraj oskrbcl z napisi »Opalda Prodaja Tobak«. Nemci se smejejo ter pravijo >dobro jih vleče te bedaste vindišarjc«. Ali se sme v naSi državi brez kazni sra- motiti našo narodnost in dajati javno po- huišanje? V nekem drugem z nemškimi kuferaši obsejanem kraju sc drži krožek teh ljudi, ki jc v vednem stiku z Orad- cem in Trstom. Opozorilo sc je žcVeč- krat vlado, naj ne daje prilike in potuhc vohunstvu. Prcd kratkiin je tozadevno interveniral nek gospod v tern smislu pri okrajnem giavarstvu v Celju. Pojas- njeval je razmere, kar se oglasi od so- sednje mize nek gospodič, njegovo ime se je pozneje zaznalo, ki je s smclo samo- zavestjo se utaknil v razgovor: »N. N. je popolnoma zanesljiv« in podprl dokaj odurno to svojo trditev, no, s svojo tr- ditvijo, dasi gospodič razmer prav nič ne pozna. Seveda, ako ta gosopd daje smer delovanju okr. glavarstva, potem se ne čudimo sedanjemu toku. To pa re- čemo, da okr. glavarstvo ni na pravem potu in da tudi državna policija ne kaže dovolj odločnosti. Stavka celjskih odvetnlških in notarsxih uradnikov je konČana. Pri- našamo na drugem mestu izjavodruštva tega uradništva, ne da bi prevzeli od- govornost za njega vsebino. Nas od- krito veseli, da se je zadeva, ki je bila iz družabnih in tudi dngih ozirov mučna, uredila vsaj kolikor toliko ugod- no in da je na obeh straneh prodrlo vsaj v večini spoznanje, da bi oboje- stranska nedostopnost lahko vedla do nednglednih posledic. Nismo se v boju samem angažirali niti za eno niti za drugo strati, v prepričanju, da je to izključno zadeva obojestranske organi- zacije, brezdvomno pa je, da smo stali s svojimi simpatijami na strani družab- no izkoriščanih in slabili. Pri objektiv- nem opazovanju dvoboja pa smo — in to moramo brez ozira na desno in Ievo odkrito izjaviti! — naleteli na po- jave, ki kažejo vsako pomanikanje čuta za socijalno pravičnost, vsako posnanj- kanje čuta za demokratsko enakost pri ljudeh, ki spadajo v srednji vek, ne pa v dobo, ko revolucijonarna gesla že hočejo ubiti pravi zdravi demokra- tizem, pri ljudeh, ki smatrajo svojega uslužbenca ne za sebi enakovrednega, četudi podrejenega delavca, ampak za parija, s katerim se človek sramuje vsesti se k eni mizi. Čas gre mimo in preko nas, gospoda, in vsakdo, kdor se hoče upirati zdravemu domokrat- skemu toku, bo brez milosti potisnen v steno. To bi si naj zapomnili za ob- doče slučaje vsi, ki se ne morejo vži- veti v nove duševne in socijalne razmere. Celje Za sodnike lajike iz trgovske- ga stanu pri okrožnem sodi.^ču v Celju je minister za pravosodje imenovaj^ tr- govce Konrada Elsbacherja v Laškem, Karla Goričarja in Fr. Strupija v Celju in ravnatclja Mirka Grudna v Celju. Občeslovensko obrtno društvo v Celju dobi v prihodnjih 14 dne^i 1—2 va- gona koksa, katere namerava razdeliti kovačem in ključavničarjem. Reflektanti naj svoje potrebo nemudoma naznanijo drustvu (predsedniku g. Iv. Rebeku ali tajniku g. Ign. Založniku v pisarni g. dr. Kukovca) koks bode treba prevrzeti na ecljskeni kolodvoru. Kdor od reflektan- tov še ni član društva, naj ob tej priliki naznani svoj pristop. »Dol s srbskini morikem — žl- vijo madžarski morilec Bela Kun«! Kaj ne, kako lepo se to čuje iz ust slovenskih socijalistov! Človeku se kar mile stori in objel bi takega »jugoslo- vanskega« socijalista. Celje. Pišejo nam: Zadnji čas se pojavljajo pri tukajšnjih trgovcih razna anonimna pisma in dopisnice, kjer se blatijo njih uslužbenci z raznimi ne- čednimi imeni, se jim predbaciva su- rovost itd. Pozivamo osebe, ki to pri- jaznost izkazujejo, da ne pozabijo svo- jega imena podpisati ter naj obenem imenuje dotične »suroveže« z imenom, da ne bodo sicer prizadete cele tvrdke. Kdor pa ne upa z imenom na dan, je sam surovež prve vrste. Celje. Društvo trgovskih nastav- ljencev in nastavljenk vabi vse svoje člane in članice na širži sestanek, ki se vrši v torek dne 29. tm. ob 1/z 8 uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma — Dnevni red: dopolnilne voli- tve dveh članov v odbor, poročilo taj- nika in blagajnika. — Prosimo vse, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeleže. V Nemškl hlši prirejajo svoja zborovanja v novejšem času socijalisti in zveza vojnih invalidov. Zauimivo! Iz kluba »Samotu« v Celju. Ker klub »Samota« vsled preobilega dela ne more vstrezati posameznikom glede informacij, dajemo tem potom naznanje, da bode društvo izdajalo neodvisen časopis-dnevnik, ki začne izhajati v doglednem času in na katerega že se- daj opozarjamo, ker bode v vsakem oziru vstrezal željam članic in članov, kakor tudi onim, ki se 2ele prijaviti. Obenem tudi naznanjamo. da smo pri- pripravljeni iz usmiljenja vsprejeti tudi slamnate vdove in vdovce, ki iščejo zavetja pri naši »Samoti«. Samo v Run- tolah je teh revežev baje kar cel va- gon. Ker pa nam ni mogoče storitl vsega kar čez noč (druStvo »Samota« smo sicer res čez noč vpoklicali v življenje), prosimo potrpljenja. Zago- tovljamo pa, da bodemo vredili vse točke in vstregli vsem željam, še pred Štev 79. »NOVA D O B A« Stran 5. «IN O. _QAJBJBjgJJBL Samo2dnii Sobota 26. Samo 2 dni! Nedelja 27. FEDORA Po sloviti draitii francoskega drama- tika Sas*dou-a. Na repertvarju üvseh evropskih gledlšč. I! ! Svetovna znamenitost I :: V glavni ulogi :: Lili Berfey. Zamenjani površnit Pondeljek 28., torek 29. Veseloigra. in sreda 30. Najtežja uloga Krasna pretresljiva drama v štirih ogromn h dejanjih. Ve6 rabljenih koles in tnotorno kolo s posebnim sedežem se proda pri Jožefu Rojc, mehanik v Celju, Gosposka ulica 6. 1092 2-1 Gospa z ucčjiml otrool, katera dobro prati in likati zna, prosi za mesto hišnice. Naslov v upravništvu. 1093 1 tor! Bogato zalogo mod- Tiega in manuf aktur- nega blaga prlporočata OeSje^ Kre&o^ trg Postrcžba iočaa in solitSna. Cene raazke. M Vsakovrstno Specerfjsko in kolonijalno blago na de- belo In drobno razpečava nanovoustanovlj.trgovina Qelj@, fälavnü ftrg 8 Najboljša žganain surova kava, cikorija, milo, vseh vrst moka, riž, piistno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžiga- |lice, barve za obleko, konjak itd. Vsaki dan sveži fcvas. Pri oskrbništvu rudniškega in fužinar- skega obrata v Mežici na Koroškem (kralj. SHS) se sprejme spreten GOZDAft. Prošnje s prepisi spričeval dosedajnih služb in o strokovni šoli ter o zmož- nostih se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Meiici, 1085 kraljev. SHS. 3-1 Xuharica se takoj sprejme pri di% Čer- vinka na Polzeli. 1091 2—1 Vr e č e za hmelj in oglje kupi vsako množino: lao Čater, Celje, Bežigrad. 1078 1 Sprejme se močan in zdrav nčenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo v trgovino s mešanim bla- gom. J. Vizovišek v Žalcu. 1036 5-1 HCompl. oprema za špecerijsko trgovino se proda. Na- siov v upravništvu. 1091 1 ¦ I• rizling in črno dalmatinsko illnn °d 56' napsej.ter sad- ¦ IIIll| jevec in kislo vodo se raz- pošilja po najnižji ceni od podjetja Silua VFBlec Guštanj. 5-1 Kupijo se stari zamaški. 1080 Službo v odvetniški ali notarski pisarni isčejo: l izvežban solficita- tor in 2 stenografinji in SlrolepiSJki. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov 1088 v Celju. -1 Fran STRÜPI, Celje Zaloga stekla, porcelana, svetilk, oglerial, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzetjö sle- klarskih del Kralja Petra cesta zmožna slovenskega in nemškcga jezika se tafcoj Bprejme pri 1082 1 kolonijalni tvrdki Vikt. Wogg, Celje. lf(?n fllicf 1 slitjQFshi SiuIiyUtfl J»| tnojstBP, [elje, Rocenova ul. 51. ID se prlporoča cenjenemu občinstvu v mestu in okoHci za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Delo solidno :::: Cene ;::: zmerne. :::: 1077 1 Hlapeo h konjem se takoj sprejme pri dr. Öervfnku na Polzeli. 1090 2-1 Dotična gospa, ki si je v trgovini A. Ko« lenoa nnsl. — A. Ermeno dežniH izposodila in svojega starega tarn pustila, se prosi, da prinese novi, izposojeni dežnik nazaj in evojega starega tarn odvzame. 1 1076 Sppejmejo se 3-1 sliUi pafiEii in učenec s hrano in Btanovanjem v hiäi. Venyust Jakob, slikarski mojster, Celje, Koccnova ul. 10, blizu koiodvora. Siarejsi osbrfanik razumen in zanesljiv 3-1 se išče za srednje posestvo blizu Celja. Plača po dogovoru. Natančneje se izve v upravniStvu. Gostilna Plevčak Gaberje priporoča suoiG izvrsfno toplo in mrzlo Hnhinjo ter najboUša, pristno domsča vina. 240 52-29 NÄZNÄNILO. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno* pri „Jugoslovanu" Obrtne zadruge v Celju razpisujejo mesio tajnika, primerno za penzijonista ali invalida. Prošnje je predložiti do dne 15. av- gusta 1919 v zadružni pisarni (»Hotel Rebevšek«), kjer se dobijo tudi nadaljna pojasnila. 1071 3—1 Steiiografa in strojepisoa oziroma žensko moč išče notar Baš v Celju. Vsiop takoj. 74 3—2 Sprejme se dekle v trgovini Franc Strupi v Celju, Kralja Petra c. 1047 3—3 Naznanilos Radi preselitve se proda po nizki ceni več poliištva in kuhinjske posodc pri gostilničarju v Narodnem Domu v Celju, 1044 -4 Išče se meblovana soba v bližini koio- dvora. Naslov v upravništvu 1055 3—3 Proda se dobro ohranjen giasovir. Can- karjeva ul. 7. 1057 2-2 Išče se meblovana soba za dve osebi v bližini koiodvora. Naslov v upravništvu. 1044 3-3 Rudeče moline za eksport kupuje »Balkan« trgovska, špcdicijska in kornisijska del. dr. Ljub- ljana, Dunajska c. 33. Prosi se natan- 1065 čne pismene ponudbe. 8—3 Na prodaj je večja nino2ina jesenovega akacijevega. črešnjevega in orehovega lesa, kakih 200 posekanih smrek, in pribli2no dva železniška voza smrekovega lubja. Izve se pri zadrugi Laslni dom v Celju. 990 3-3 Ppodam if il s sstrobiščen Isti ima lepo lego, trta je ame- rikanska, le najboljše vrste (gutedel, rizling, muskat), kaže jako lepo, ter se je nadejati 20 — 25 hi vina. Pismene ponudbe pod: 1075 Kozje št. 9194. 3-2 Vsoliowstno mlneralno uodo g*azpečava ivrdka Ivan Ravnibap 167 104-72 Coif© fp||ovina s špecerijskim blagom? barvami in de- želnimi pridelki. Hotel 99Pri belem volgj" v CeSju, Kralja Petra cesta Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča Drag. Bernardi. Zaloga papirja, pisalnih in rlsalnih potrebščln na debelo In drobno. PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniöka glavnioa 15,000.000 kron. - DENTRALA V LJUBLJANE - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Rezervni fondl nad 4,000.000 kron. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proii ugodnemu Obrestovanju. Kupuje si prodaje vse vrsfe wrednostnih papi#»jev, fietancira vsako v^stf.te dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite. Stran 6. »NOVA D 0 B A* Stev. 79 „LASTNI DOM* regtsfrovana kre- ^uT tf^BJfl" WTT «Prelema hranllne vlogo tn dltna In stavbena W %& M*L $L$ m QJ flbobrestuje po/4O»l| 01 \ zadrtiga z cm. sav. Prefiernovjl ullca št. 15# irl in pol od »to l«O& |2 |oj Prvovrstne šivalne strode, kolcsa s fino francosko pnevmatiköjposamezne plašče cevi, gumiraztopilo, vžigalnike, itd. priporoča M.KIadnik, \% trgovina šivalnih strojev in koles. Celfe, Kralja Petra cesta 33. Sfavbena in galant, bleparslia obrf A. Joita nam. 243 104-56"" Celje;, Kraija Peira c. 8 (naspff&ftš „belega voBa") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Trgovina s špeccri j- skini blagom in dež. pridelki Ant. KolencuüLL Ant. Ermenc 263 C0l JO 52-27 Kralja Petra cesta 22. Hotel-resfovncija BflhKfln priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno sveue pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. Mdaniabncert. ITUSlf nice fin Sčurki ter ves mrces mora poginiti, Če se vporabljajo moja preiz- ! trolej, sveče, vžfgallce, spl.b vae špccerijako iti kolosiifalno blago na deb^lo Su drobsio ———— prlporoCa ivrdlia.....'..... nasproti Narodnega doma. •986 4 V@dno na novo dobiva veletrgovina Ster- mcchi w CeSju v velikanskih mno- Žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza inožkc obleke, voino cefir, modrovino in pisano tkanino za ženske obleke, šison, belo in in pisano platno za pe- rilo in razno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromncga nakupa po najnižjib cenali in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo z enim nakupom, da se sami prepričate. VeSotrpo^i^^) in razpošiljalna OZOR! , OZOR8 tvornica kandi! In sladscic v Šoštanju, Slovenija ima v zalogi raznovrstne kandite in sladščice, kakor: maline, li- mone, roks-drobs, jačalice, sadje, medene i.t. d. ter sladščice vseh vrst, kakor čajni keks, biskvit, mandeljnove izdtlke, medf ^t ko- lačke i. t. d. po ntzki ceni. 4-3 Na željo se pošljejo prošpekti- Mectičinalna drogerija \ Drogve. :: Kemikalije. Fotograflčni aparati in vse potrebsöine. Toaletni predmeti. Razkuževalna sredstva. Esencs in barve za li- kerje. ::: Praski in tinkturezopermröes (prei I-Fiedler) Celje, Koloduorsfa ul. S Kirurgifini predmeti. ; Francoske spt«ci]alitete. S Krmilni prašek za ži- S Yino. j Sredstva za konzeryi- S ranje jajc. S Voščilo za parkete. ¦ Barve za obleko i. t. d S 689 52—11 5 linnn nnlj lie in rok prinese mnogo prednosti tako v zdravstvenem I UtpU pull kakor v društvenetn oziru. Fellerjeva popolnoma neškod- Ijiva preizkušena »Elza« pomada za obvarovanje in negovanje koie, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raskavosti, velosti kože. - Lonček močnejše vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- Ilnmnrfn Čbnflliinnfln mild vzemim0 za lice- tuna posebej najceneje. UUÜitilü JliUUljIVCljU lilllU Fellerjevo lilijno mlečno milo »Elza«, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in ncškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejSe za ne- govanje kože v današnjem ča- Dninn Ifcn se more doseči samo s su si niti misliti ne moremo. EU|I1C IllaC Fellerjevo »Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost Lonček močncjše vrste 6 kron. Ovoj in poSt- nina se računa po- In nrnbllflllip BPiinnflfliO fplPW so Fellerjeve »Elza« sebej najceneje. LU VjUnUUIljt HülJUvUlljt itltjU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu l K 50 v. — S seboj vzet> in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Felle ev »Elza- mentolni migrenski črtn, k. V lesei.i cevki 2 kroni lzvr^en proti giavobolu in migreni, rabi se tudi prcti vbodljaju in ranitvi. Voda *a oči (collyrium) 2 K 50 v. Kanlj'ce proti robobolu 2 K50v. Prowi zagor«kS prsni sok proti «ailju ste* klenica 4 K. Fra covo žganje v stekl. 6 K — v in 16 K vin. Za želodec, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 "K - v, balzant '/melen) mala stekl. 2 K - vm. Kurja očcsa odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 K in tvorn. obliž po 4 K in 2 kroni Proti potmju telesa ;n itog je Fellerjev »Elza« prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni praäek za ilvino ilavno poznani se zooet dobi. Karton 2 K- Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feiler, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). Stev. 79 »N O V- ti D O 0 Ai Stfaö 3. sklepom miru — v Parizu. Odbor klu- ba »Samota«. Izvoz prešičev iz vasi Medlog in Sp. Hudinja (obč. okolica Celje), Levee in Petrovče (obč. Petrovče), Latkovavas (obč. Sv. Pavel), Gabersko (obč. Trbov- lje) Orlavas (obč. Braslovče) in Čret (obč. Teharje) je zaradi kuge, ki se vedno bolj širi, do preklicastrogozabra- njen. Izdavanje živinskih potnih listov za prešiče v teh krajih je prepovedano. Vsako sumljivo obolenje prešičev ie takoj naznaniti županstvu, ki mora od- rediti zaprije dotičnega hleva. Klanje bolnih prešičev ie dopustno le z dovo- ljenjem okr. glavarstva. Mrhovine pogi- nulih preSiČev se ne sme doma ali v občini sploh zagrebsti, ampak se morajo oddati konjaču. V krajih, |-LJstreljen? Ka-li je bil na fronti?!« »Ne, ni bil na fronti; pri ,Meissl und Schaden' so ga«. »Meissl und Schaden? Hm, kaj še držimo ta kraj?« — Drug je sluCaj mesta Lüttich (Liege) v Belgiji, ki so ga bili Nemci že početkom svetovne vojne zavzeli. O tem so pri podanju situacije poročali cesarju: »Veličanstvo, Lüttich ježeuaš.« »E-e-e, Lüttich; saj pravim, — stari Radecki« . . . VeliČasten sprejem prestolonasled- nika Aleksandra v Novem Sadu. LDU. Beograd, 25. jul. V noči 23. tm. je prišel regent Aleksander v Novi Sad. Množice naroda so ga veli- častno sprejele. Vršile so se sijajne slavnosti. \ Proti iraenovanju djakovskega Škofa, LDU. Beograd, 24. julija. Ministr- ski svet je v seji 23. t. m. sklenil, da pro- testira proti imcnovauju škofa Akšamo- viča v Djakovem (glej: poüticne vesti!) in da ne vzame imcnovanja na znanje. Ofenziva Bela Kuna proti Rumunom. LDU. BudimpeSta, 25. jul. Ogrsko vrhovno armadno vodstvo poroča: Na- se četc so v večdnevnih bojih napram Rumunom izvojevale lepe uspehe, dasi se čuti odpor Rumunov vedno bolj. NasprOti mestu Csongrad na levem bregu Tis^ smo izvršili močne napade; vzhodno Szolnoka prodiramo. Ru- munske rezerve hočejo z veliko trdo- vratnostjo zadržati prodiranje naših čet. LDU. Bukareäta, 25. jul. Rumun- ski glavni stan poroča, da se rumunske čete umikajo po načrtu in v •laivečjem redn. üeneral Franohet d' Esperay je br- zojavil v Pariz o kršenju prcmirja s stra- lä Madžarske ter izjavil, da treba proti Madžarom nemudoma z vso strogostjo nastopiti. Cleineaceau proti intervenciji v Ruslji in na Madžarskem? LDU. Berlin, 25. jul. Iz Haaga poro- čajo, da je Clemenceau voditeljem delav- stva izjavil, da Francija ne namerava posredovati ne v Rusiji in ne na Mad- žarskem. Opoziclja proti Wilsonu v Amerild. LDU. Berlin, 25. jul. Iz Ženeve: Kakor doznavamo iz Washingtona, raste opozicija proti ratifikaciji mirovne po- godbe v ameriSkem senatu od dne do dne. Dozdaj je že 46 senatorjev proti mirovni pogodbi in proti zvezi narodov. Ker jih zadošča samo 33, da proderejo, je Wilsonovo stališče težavno. Iz Nemčije. LDU. Nauen, 25. julija. Nemäka vlada je sklenila, da dvigne ves papir- nati denar iz prometa. LDU. Nauen, 25. jul. 8. okt. tl. se vrši po celi Nemčiji novo ljudsko Stetje, ki ima namen, ustvariti podlago za enakomerno razdelitev zivil. Izjava.*) Zbor celjskih odvetniškiii in notar- skill uradnikov dne 23. t. m. je sklenil dne 21. julija započeto stavko ustaviti. Zbor smatra, da se je za nizje uradniš- tvo, ki je bilo najslabše plačano, in radi katerega se je predvsem stavka začela, dosegcl vspeh, ki ga ne kaže odklanjati, višje uradništvo, za katerega se je do- scgel manj povoljen vspeh, pa si bo lažje znalo samo pomagati. Vodstvo stavkovnega gibanja se Je od prvega početka potrudilo, voditi boj dostojno in ne smatra za umestno z na- daljnim žtrajkom oškodovati vse pisar- ne zaradi nekaterih šefov, ki ne bodo nikdar imeli toliko čuta za dobrobit uradništva in smisla za kolegijalnost na- pram stanovskim tovarišem, da bi iz teh ozirov sledili razsodni večini in zbolj- Sali razmere svojih uradnikov, in prepu- šča pristojni organizaeiji nadaljno po- stopanje proti šefom, ki sklepe večine zanemarjajo in se ne stidijo zoper svoie uradništvo zaradi tega upravičenega eksistenčncga boja nastopati z represa- lijami (n. pr. odvetnjk dr. VrečkOj notar Baš). Uradništvo sprejme torej samodel- no ugoditcv svojih zahtevkov s strani odvctnikov in notarjev z dne 23. t. m. s protestom in trdim sklepom, da boja za zboljšanje svoje eksistence nikakor ne opusti, in poziva poverjeništvo za pravosodstvo, odvetniško in notarske zbornice, da eimprej izvedejo legalnhn potom upravičene zahtevc uradništva, obsežene v resolucijah z dne 23. aprila t. leta. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju z ogorče- njem obsoja nereelna sredstva, katerih so se nekateri šefi, ki hočejo sicer za- vzemati v javnem življenju odlična mesta, poslužlli tckom stavke napram stavkujočemu uradništvu, posebno pa proti slabotnim dekletom, kakor tudi po- stopanje stavkokazcw odvetniških kan- didatov dr. Oražna, dr. Milka Hrašovca in dr. Ogrizeka, ki so izrazili svoje so- glasje s stavko, oziroma podpisali toza- devni sklep celjskega uradnjštva z dne 7. julija 1919, vkljub temu pa med stav- ko delali v odvetuiških pisarnah, izre- ka pa zahvalo onim gospodom odvetni- kom, ki so, razumevajoČ bedni položaj uradništva, pristali na njegove zahte- vc in s svojim vzgledom ugodno vplivali na sicer nepristopne šefe. CELJE, dne 24. julija 1919. Društvo slov. odvetniškiu In notarskili _______ uradnikov v Celju. *) Za vsebino ne prevzame uredniStvo odgovornosri,