PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
!>■ —i O !> 71 » t-'J O G C 71 o m m O 71 — O m x sc /r C 3> !_ G O À3 j>
T! r r_ m g > 7r ti n iz
M
c_
c_
"Nj
O
-o
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL št. 174 (11.897)
Trst, nedelja, 22. julija 1
Ob razpravi o kraških rezervatih
Zadostiti družbenim potrebam prebivalstva
IGOR JOGAN
o
o
Številne pobude strokovnih organi-z°cij in upravnih organov so ponov-vzbudile v slovenski javnosti na :.Tzaškem zanimanje za probleme krajnske zaščite in za varstvo okolja, ** Postajajo še posebno kočljivi ob e^dvìdevanju, da se bo v kratkem večina okoliških krajevnih uprav pri-QQodila predpisom deželnega urbani-stičnega načrta, preko katerega se Ovajajo zaščitne norme na našem entoriju. Vsi se dobro spominjamo, ?.° kakšnega odpora je pred leti pri-. pri nas, ko je poslanska zbor-ica izglasovala zakon o tako imerio-OHih kraških rezervatih. Ni bilo ta-i.at rned nami človeka, ki se mu ne } upiral tako oster način delovanja davnih ustanov, katerih predstavni-so popolnoma spregledali dejstvo, ®*.TOora vsak poseg na teritoriju iz-.jjaji « soglasja s krajevnim prebi o is tvorn. To osnovno demokratično zrlu ^ takrat™ Belcijev zakon pre-■ kkar je marsikomu pomenilo, da siln^° ^tim kulturnim in političnim j ki so zagovarjale tak način Ivanja, važnejša narava kot pa ki v njej živijo. Presenetilo sen -6 takrat, in še vedno nas prelca, kako si upajo nekateri na avoslovru, usmerjeni politični in kul-ni predstavniki ločevati človeka k0 n]e?ove0a naravnega okolja; koli-važnosti polagajo le ti na varstvo bJnave 'n. s kakšno malomarnostjo o-«"«»*> družbene in gospodarske našega teritorija.
kratnii-° -e bobrih deset let od tonavi' i ie- sprejet zakon, ki usta-v .l]a kraške rezervate. Navidezno se j^s.oMobj« ni nič takega zgodilo. vsai/Kl °dP°r je spravil v zatišje <co odločanje o tem problemu. Po-Voi^vo je bilo delovanje slovenskih ppj U:nih delavcev, katerim je bilo šiti,pTCU' d*1 pride do pravilnejše reki ..ln da se sprejmejo take določbe, Tenn J^tznavale naši skupnosti suve-s i Jr na njeni zemlji, ne da bi se Oalp~J?T**t}a načela krajinske zaščite. dei0,,°. s\ torej, katere so posledice n*«** in budnosti naših predstav noše ’ Vprašajmo se, če mora biti tako r?L,anie na problem še vedno katerT0- *n nedopustno; premislimo, jevnih b°d° Poteze okoliških kra-Politik Upray’ kako naj se uresničuje od y,.“ varstva okolja in kaj naj in t,/w9®-*eea Pričakujeta naša ožja zìahk Sra javnost, so bile aWco ugotovimo, da, čeprav zamisel l^ojnembe glede na prvotno letih ma'!™1 rezervatov v zadnjih uPostevar1Seù te vseen° vredno razčistim' ker s* samo tako lahko naših	-pof do večje učinkovitosti
je ie ijrjj Najvidnejša sprememba danes "r^fkega značaja: »rezervate« močja rjonestujejo »parki« in »ob briejša ® varstvo okolja«. Najpomem-ne, ^ 'spTe™emba pa zadeva orga-koija v 1 vi zagotavljali varstvo o-Predviden Pn,oin* zamisli je zakon ki naj h aLP°sehei imenovan organ, TeJanje l.~ -j .*zrecno zadolžen za u-z« i0	°skih rezervatov, danes so
draška n S občinske uprave in va znkrl°rJ. skupnost, katerim no-vitve in ,,„3a daje možnost ustano-°o obieirti^teuja parkov. Iz stro-reči, da ■l’n?3.a stališča ne moremo ?0zitivnn nuT:a sprememba posebno tevne uti”bčlne- kot tudi druge kra-T°teosti	ustavnih pri-
toke vrsto P^ročju varstva narave. Pogoji làhie Varstvo se pod sedanjimi nističnih ri!!i u?ysničuje le preko urba 2*	kis° PO svoji nara-
vi se i tjne m omejevalne. Za *}em delovnJ- Pomanjkanje po aktiv-Uiuesticj. , Zaščite, po konkretnih bl se ohranil1 P°se0ih. preko katerih dela teritnrii T<jvnovesje naravnega la. Pomanjkanje po ak-
koseška godba P^znuje 80 let
NA 4. STRANI
tivnem pojmovanju varstva je torej najizrazitejša značilnost dosedanjega delovanja in ukrepanja višjih upravnih organov, katerim se morajo krajevne uprave prilagoditi.
Istočasno pa si ne moremo prikriti dejstva, da sedanji upravni in zakonodajni ustroj priznava občinskim upravam vlogo, ki ni bila prvotno predvidena in da je današnja rešitev bližja tistim zahtevam po samo-ocUočanju in samobitnosti, ki smo jih iz vsega začetka postavili kot pogoje, ki naj bi bili v skladu s širšimi načeli zagovarjanja naših pravic. Moramo torej priznati, da je deželna uprava s tem, da je poverila občinam odgovornost za krajinsko zaščito, v bistvu zadostila našim zahtevam in je na tak način tudi zmanjšala možnosti za ugovarjanje in za kritično nastopanje: težko bi se krajevne uprave izgovarjale, da jim hoče dežela vsiljevati svoje politične izbire, saj je krajinska zaščita neobhodno potreben dejavnik in je varstvo narave tista dejavnost krajevnih ustanov, za katero naj bi si bili vsi edini, ne glede na politično in etnično pripad nost posameznikov. Iz vsega tega lahko torej zaključimo, da nas seda-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Veliko soglasje (vsaj navidezno) petih
» Splošno zadovoljstvo« v s nad preverjanjem vladnega programa
Državni primanjkljaj ho znašal 96 tisoč milijard, inflacija na 10,6 od sto - Zagotovila socialistov glede krajevnih uprav
RIM — Politični teden v Vili Madama se je končal s pravo ploho številk in optimizma. Predsednik vlade Craxi je pozitivno ocenil preverjanje in poudaril »splošno zadovoljstvo« ter »veliko soglasje« na srečanjih zadnjih dveh dni. »Pot do finančne sanacije je zelo dolga, je dejal Craxi, in je lahko samo večletna : stanje je tako, da se" morajo gospodarski in družbeni sloji spoprijeti s svojimi odgovornostmi glede na vprašanja gospodarskega načrtovanja in cene dela.« Z računi nekaj ni v redu, »vendar sedaj vemo za koliko ni v redu«. Craxi jev glasnik je nato navedel dokončne podatke, oziroma tiste podatke, o katerih so se stranke petstrankarske večine dogovorile : za leto 1984 je v državnem proračunu predviden primanjkljaj v višini 96 tisoč milijard lir; inflacija bo predvidoma dosegla 10,6 odstotka.
Edini, ki ni bil uglašen na tako izrazito optimistično struno je bil tajnik liberalne stranke Zanone, ki je dejal, da je v bistvu »hoja po steklu«, kadar so problemi tako občutni. Vsekakor pa so voditelji petih strank večine sklenili, da zaenkrat tega stekla ne bodo
ALOJZ REBULA OB SVOJI 60-LETNICI
»Sem končno tudi državljan Evrope in sveta«
NA 3. STRANI
razbij. Vse je odloženo najmanj do jeseni, ko bo morda res prišlo do pravega preverjanja. V sedanjem trenutku je torej za prihodnji teden napovedano samo srečanje med načelniki parlamentarnih skupin strank vladne večine, kateremu bo sledilo prihodnji petek novo srečanje med voditelji strank. Tudi glede na to srečanje Craxi ni prikrival svojega optimizma, ko je dejal, da upa, da bo delo, ki je bilo opravljeno v teh dveh dneh in delo, ki ga bodo opravili v začetku prihodnjega tedna, omogočilo vladni večini, da v petek zaključi s poli-tično-programskim preverjanjem.
Vendar pa novinarjem in političnim opazovalcem ni ušlo zadržanje demokristjanskega tajnika Ciriaca De Mite, ki je bil zadovoljen, vendar pa z novinarji ni botti’. govoriti in se je skliceval na izjave predsednika vlade. De Mita je bil zadovoljen najmanj iz dveh razlogov: prvič, ker so mu socialisti zagotovili drugačno zadržanje v zvezi s sestavo odborov krajevnih uprav in ker so tajniki strank brez diskusije sprejeli številke, ki jih je posredoval zakladni minister (in De Mitov prijatelj) Goria. Poleg tega so laične stranke dale De Miti prosto pot za njegovo ofenzivo v korist zasebnih šol. Kar zadeva krajevne uprave, je Martelli v bistvu potrdil, da je De Mita lahko upravičeno zadovoljen, kajti koordinator tajništva PSI je dejal, da sicer ne bo avtomatskega prenosa petstrankarske koalicije na periferijo, vendar bodo socialisti, pod enakimi pogoji in kjer bodo številke to dovoljevale, izbrali sodelovanje s KD raje kot sodelovanje s KPI.
R. G.
Intervju Adalberta Minuccija agenciji Alpe-Adria
Za Trst je potrebno ustvariti učinkovito gospodarsko strategijo
TRST — Danes se bo v prostorih tržaškega sejma končal festival komunističnega tiska. Zaključil ga bo s svojim posegom član. vsedržavnega tajništva KPl Adalberto Minucci. Ob tej priložnosti je poslanec Minucci dal tudi intervju agenciji Alpe-Adria, v katerem pojasnjuje nekatere pobude KPI v prid rešitvi težkih vprašanj naše dežele in Trsta pa tudi kar zadeva položaj na vsedržavni ravni.
»V parlamentu smo dali glede tega območja«, pravi Minucci, »že nekaj konkretnih sugestij. Gre na primer za pobude v prid zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, za preporod gospodarstva in pristaniško dejavnost. Prav v prejšnjih tednih smo pritisnili na vlado in zahtevali, naj spremeni svojo politiko do tega področja, kjer je tržaško pristanišče izgubilo na^ svojem pomenu, Trst pa je vsekakor vsedržavno vprašanje. Usoda tega mesta nam ne more biti postranskega pomena, saj je Trst pomembno središče in stičišče različnih civilizacij, politik, kultur in bi lahko bil neverjetno področje povezovanja in gospodarskega sodelovanja. Skratka, za Trst je treba ustvariti gospodarsko strategijo.«
»V ta okvir se uvršča tudi Festival o znanosti in raziskovanju. To smo naredili zato, ker mislimo, da bi bil lahko Trst pomemben mejnik oziroma dejavnik pri razvoju novih tenhologij in znanstvenega sodelovanja. Prav
zaradi tega podpiramo kandidaturo Trsta za sedež »sin-hrotronskega svetlobnega stroja«.
Adalberto Minucci je nato govoril o vsedržavnem političnem položaju in poudaril, da se je petstrankarska koalicija na volitvah znatno ošibila. »Zaradi tega smo priče najrazličnejšim kreganjem, kar vsekakor škoduje državi. Menimo, da bi bila, tudi iz spoštovanja do volivcev, boljša vladna kriza. Kajti prav volivci so pokazali, da je potrebno iskati novih poti, na katerih pa morajo biti tudi komunisti. KPI ni mogoče več diskriminirati«.
Kar zadeva odnose z Jugoslavijo, je poslanec Minucci zagotovil, da jih bo KPI tudi pod vodstvom Natte še naprej gojila in razvijala, saj je med italijanskimi komunisti in ZK Jugoslavije globoko prijateljstvo. Tako ZKJ kot KPI oslanjata to sodelovanje na mnogih skupnih koncepcijah, kot so na primer avtonomija, neodvisnost od vojaških velesil in neuvrščenost. »Čeprav živimo v državi, ki je članica neke vojaške zveze, pa globoko cenimo in dajemo velik pomen neuvrščenosti in vlogi, ki jo imajo jugoslovanski komunisti v tem gibanju. Skratka, jugoslovanska izkušnja je za nas med temeljnimi točkami politike mednarodnih zavezništev in za skupno izdelavo mnogih predlogov, ki zadevajo Evropo in prodor socializma v svobodi in demokraciji«.
Nabrežinski župan posl. Albin Skerk je včeraj odstopil
Devinsko - nabrežinski župan posl. Albin Škerk je včeraj zjutraj uradno odstopil. V pismu, ki ga je naslovil občinskemu svetu predstavnik KPI utemeljuje svoj odstop, ki je nepreklicen, z zdravstvenimi razlogi. Škerk zapušča tudi občinski svet. Njegov odstop, ki ga je občinska sekcija KPI napovedala že sredi tedna, » odpira zelo kočljivo vprašanje nasledstva.
Mandat občinskega sveta bo zapadel v prvi polovici prihodnjega leta, ko bodo na sporedu občinske volitve. S Škerkom zapušča aktivno politiko ena najpomembnejših političnih osebnosti našega povojnega življenja.
NA 5. STRANI
Jutri začetek spopada o proračunu EGS
BRUSELJ — Jutri se začne dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov držav ò’anic Evropske gospodarske skupnosti. Spoprijeli se bodo s kočljivim vprašanjem primanjkljaja v proračunu deseterice za leto 1984, ki znaša okoli 2 milijardi evropskih valutnih enot, to je nekako 1,6 milijarde dolarjev ali 3.000 mi ijard Ur. Ministri bodo morali položiti na tehtnico ves svoj .političen vpUv, da se »luknja zapolni«. Toda kako? Nekateri bi radi to storili s po segom na denarni trg, drugi pa s povišanjem prispevkov iz posameznih državnih blagajn v skupno blagajno EGS, čemur, kot znano, odločno nasprotuje Velika Britanija, ki zahteva od izvršenih oblasti skupnosti, da izdatke uskladi z dohodki.
Osnovni problem, s katerim se bo treba zunanjim ministrom soočiti, bo torej ta, kje in kako najti dodatna sredstva za priUv svežega kisika hirajoči blagajni; ne gre namreč pozabiti, da je izvršna oblast EGS sprejela v Fontainebeauju določene obveznosti, med temi prispevke kmetijcem, za katere bo treba poskrbeti, da se ne ustavijo oktobra, ko se skupna blagajna utegne izprazniti.
Vprašanje dodatnih sredstev je tudi neposredno vezano na uradni vstop v EGS Španije in Portugalske, in to, kot vemo, 1. januarja 1986. Zadevna
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Amnestija na Poljskem
VARŠAVA — Na predvečer 40-letni-ce proglasitve Ljudske republike Poljske je na svojem včerajšnjem zasedanju poljski parlament z veUko večino glasov odobril amnestijski zakon, po katerem bodo izpustili na svobodo vse poUtične zapornike in dobršen del obsojenih zaradi navadnih lažjih prekrškov. Za zakon se je izreklo 365 članov sejma, proti so glasovni štirje, 8 pa se jih je vzdržalo.
Po uradnih podatkih je danes v poljskih kaznilnicah 653 pohtičnih zapornikov, 52 od katerih je že bilo obsojenih, medtem ko so drugi čakali na proces. Med njimi so številni voditelji in pripadniki razpuščenega sindikata Sotidamost, dani Odbora za družbeno samozaščito (KOR), člani Konfederacije za neodvisno Poljsko (KPN) in drugih ilegalnih opozicijskih organizacij. Kot je dejal glasnik poljske vlade Jerzy Urban, ni še povsem gotovo, aU bo amnestije deležen edinole Bogdan Lis, eden najvidnejših predstavnikov razpuščenega sindikata, ki je bil pred kratkim aretiran.
Kot rečeno, amnestija zajema tudi navadne zapornike. Popolnoma bodo oproščeni kazni obsojenci na do 2 leti ječe, medtem ko bodo za polovico zmanjša'i kazen tistim, ki bi morali prestati od 2 do 3 let zapora. Skupno naj bi amnestija zajela okrog 75 tisoč zapornikov.
Oprostitev kazni pa ni povsem brezpogojna. Trajno je bo deležen, kdor bo docela »pretrgal s protizakonitimi dejavnostmi« in ne bo v bodočih 2 letih in 6 mesecih zagrešil istih prekrškov. Vsekakor od amne-stirancev ne bodo zahtevali nikakih izjav.
Osvoboditev vseh političnih jetnikov je bil eden izmed bistvenih pogojev, ki so jih opozicijske sile postavljale za obnovo dialoga z oblastmi. Drug tak pogoj pa je bila obnova sindikalnega pluralizma. Tako je včeraj dejal voditelj razpuščene Solidarnosti Lech Walesa, ki je sicer priznal, da je amnestija »korak v pravo smer«.
Kaže, da je pri vsej zadevi odigrala pomembno vlogo poljska Cerkev, ki se zavzema za »politiko majhnih korakov«. Gotovo pa je nekaj zalegel tudi pritisk vlad Zahoda, kjer je Poljska močno zadolžena.
Posojila za nakup prve hiše
RIM — Novi zakonski osnutek ministra Goric za posojilo za nakup prve hiše jo pripravljen. Gre za ukrep strogo finančnega značaja in zato ne posega v delokrog ministra za javna dela Nicolazzija, je pojasnil Goda, in se najbrž zavaroval pred polemikami.
V kratkem je vsebina zakonskega osnutka taka: ustanovili bodo fond tisoč milijard, ki ga bodo v obliki posojil namenili odvisnim delavcem, ki niso presegli 40. leta starosti (to mejo pa bi znali še dvigniti). Obresti teh posojil (odobrili bi jih za maksimum 20 odstotkov bruto dohodka prosilca) bi nihale med 11 in 14 odstotki. Posojila bi bilo treba vračati največ 20 lei.
Po kompliciranem mehanizmu, ki urejuje zakonski osnutek, bo imel odvisni delavec zagotovilo, da ne bo nobenega obroka plačal več od 20 odstotkov svoje bruto plače. Nobeno posojilo pa ne bo preseglo 75 milijonov
Danes skavtska slovesnost
GLOBASNICA — V Globasnici na Koroškem bo danes osrednja slovesnost tretjega slovenskega zamejskega skavtskega jamboreeja. Pod Peco tabori nad 300 fantov in deklet iz Koroške, Goriške in Tržaške, ki tako na skavtski način proslavljajo srebrni jubilej slovenskih koroških skavtov. Skupni tabor — jamboree — je razdeljen na pet podtaborov, ki pa imajo veliko skupnih dejavnosti. Koroški podtabor vodita Maks Domej in Tone Starman. Goričani in Goričanke imajo povezana podtabora pod vodstvom Maura Lebana. Tržaški skavti in skavtinje pa imajo dva mešana podtabora, ki ju vodita Marjan Jevni-kar in Tomaž Simčič.
Jamboree se je začel že v torek, ko so dopotovali udeleženci in postavili šotore, še pravočasno so se zatekli vanje, saj jih je na Koroškem za krajši čas pozdravil tudi dež s točo. Takoj pa se je začelo tudi postavljanje tabornih zgradb, tako da se je vseh 300 in več udeležencev lahko v sredo zbralo na slovesnem začetku jamboreeja pod 23 metrov visokim jamborom. Najprej so maševali duhovni asistenti Jože Andolšek iz Celovca, Marjan Markežič iz Gorice in Dušim Ja-
komin iz Trsta. Ob petju Skavtske pesmi so nato dvignili na najvišji drog zastavo 3. jamboreeja s simboličnim ognjenim plamenom, na ostale tri drogove pa skavtske zastave treh pokrajin. Priložnostne govore so imeli Maks Domej, Mauro Leban in Marjan Jevnikar. Ob mraku je prišlo do nenavadno lepega obreda, ko je vsak udeleženec prižgal svečo in se je taborni prostor razsvetlil v simboličnem morju lučk. Pod jamborom pa so prižgali svetilko, ki bo prižgana vse do konca taborjenja, 31. julija.
Program, ki je zelo natrpan in premišljen, se redno uresničuje. V četrtek popoldne so po podla borih spoznavali narodno, kulturno in politično podobo Koroške in Primorske. O položaju koroških Slovencev so predavali in se razgovarjali z udeleženkami in udeleženci ugledni koroški predstavniki. Med njimi je bil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc.
V petek je bil »dan izražanja«. Vsak vod — kar je osnovna skupina na taboru — je moral pripraviti po en spis (naslov je bil sicer prost,
v Globasnici
prireditelji pa so svetovali opis vtisov s slovenske manifestacije za globalno zaščito na Travniku v Gorici), 2 risbi, en ročni izdelek in en prizorček. Poudarjeno je bilo, naj pride na dan občutje ob geslu letošnjega jamboreeja: Pogumno zvesti izročilu!
Petkov večer se je sklenil s tržaškim tabornim ognjem. Tržaški skavti in skavtinje so bratom in sestram iz Koroške in Goriške prikazali — na pretežno šaljiv način — nekatere značilnosti svojih krajev. Podobna taborna ognja bosta posvečena še Goriški (23. julija) in Koroški (26. julija). V naslednjih dnevih pa se bodo zvrstile še druge zanimive točke sporeda, na primer taborna olimpiade, skupni pohod na Peco, dan skavtskih spretnosti in dan zbranosti, pri katerem bodo sodelovali tudi visoki cerkveni zastopniki.
Danes pričakujejo skavti in skavtinje v Globasnici veliko obiskov svojcev, starih članov in članic ter gostov, saj bodo na sporedu slovesnosti 3. slovenskega zamejskega skavtskega jabmoree-ja. Ob 11.00 bo dviganje zastav. Sledila bo maša na prostem. Ob 16.00 pa bo slavnostni taborni ogenj.
• Zadostiti družbenim
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nji zakonski ustroj spravlja v kot, kajti daje našim občinam odgovornosti, ne nudi pa jim zadostnih ma terialnih sredstev in jim ne posreduje pravih upravnih pristojnosti.
Ni prvič, da se srečamo s takim načinom upravne decentralizacije. Občinam v vedno večji meri nalagajo odgovornosti, katerih same ne premorejo, tako zaradi svoje preobremenjenosti, kot tudi zaradi pomanjkanja ustreznih struktur. Posledice vsega tega pa niso zaskrbljujoče samo za krajevne enote, kajti istočasno lahko ugotovimo dvoje neizpodbitnih dejstev: da so na območju tržaške pokrajine prisotni nekateri konkretni problemi varstva narave zaradi preobilne rasti gozdnih površin, da se zaradi poostritve urbanističnih določb obremenjuje okoliški teritorij z zve-riženim normativom, ki bo večini našega prebivalstva nerazumljiv in tuj. Poleg tega ne moremo pričakovati večjih nevšečnosti od ustanovitve kraških zaščitenih območij, lahko pa rečemo, da bo način njihove uresničitve daleč od tega, kar si vsakdo upravičeno želi. Zato je tudi pravilno, da se v sklopu Gorske skupnosti izdelajo taka načelna stališča, ki bodo brez dvoma izboljšala vsebino krajevnih urbanističnih načrtov. Kljub temu pa si ne moremo prikrivati dejstva, da ne bodo občinski normativi povsem zadovoljivi, kajti nad aktivnim pojmovanjem zaščite bo prevladoval v smislu deželnih določb, bolj birokratski in negativen pristop.
Danes se torej upravičeno lahko vprašamo, zakaj je prišlo do vsega tega, zakaj še vedno prevladuje med upravnimi organi taka miselnost, ki nam je tuja in katere bistvenih izhodišč ne moremo sprejeti. Lahko si mislimo, da so bile mogoče naše zahteve premalo izoblikovane, da smo _ postavljali izključno načelna vprašanja, ne da bi istočasno nakazali alternativnih poti. Res je, da je bil včasih ton polemike preoster in da smo s tem lahko zakrili marsikatero važno postavko in spregledali pomen v pozitivnem smislu usmerjenih predlogov. Res pa je tudi, da je za tak zaključek večletnega spora o kraških rezervatih odgovoren predvsem način, s katerim si politične sile tolmačijo družbeno vlogo ureditve prostora: ko je med politiki govor o urbanizmu, pade poudarek predvsem na družbeno pomembnost urbanistične ureditve, premalo pa upoštevajo posredne posledice urbanističnih določb, ki nam večkrat prinesejo, preko raznovrstnih omejevalnih norm, poostritev družbenih razlik. V tem smislu smo večkrat videli, kako so urbanistični načrti, predvsem v tržaški občini, tudi globoko prizadeli va ške skupnosti, medtem ko so drugim dovoljevali marsikaj, česar ne bi smeli.
Lahko torej trdimo, da smo na svoji koži spoznali, da sta običajno gledanje na urbanizem in njegovo vrednotenje presplošni in zgrešeni. Dokler ne bo vsem jasno, da gre pri tem tudi za sporne interese in da se preko urbanistične politike nekaterim vsiljujejo nezaželene rešitve, drugim pa omogočajo, zaželeni posegi, ti problemi ne bodo pravilno postavljeni. Iz vsega tega sledi, da so problemi družbenega prostora neločljivi od drugih dveh pomembnih dejavnikov, kot sta potreba po večji decentralizaciji upratmega sklepanja in po učinkovitejši gospodarski razvojni politiki, in da si ne moremo obetati boljših urbanističnih normativov, dokler ne bosta uresničena ta dva osnovna pogoja. Za naš teritorij pa lahko še posebej pričakujemo, da se ustvari izreden strokovni organ, kateremu naj uprave posredujejo urbanistične akte za njihovo vrednotenje in za preverjanje njihovih posledic v kra-
jevnem merilu, predvsem kar se tiče etničnega ravnovesja in zaščite manjšinskih interesov. Poudarek naj bo torej na konkretnih posledicah urbanističnih določb, na zahtevi po popolni vzajemnosti med plani in družbenimi potrebami krajevnega prebivalstva, katerih zadostitev je edino jamstvo za nadaljnji razvoj.
IGOR JOGAN
• Proračun EGS
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pogajanja se bodo zaključila letos jeseni, a zunanji ministri bodo jutri in v torek razpravljali tudi o tem problemu, kjer se že spet postavlja kot osrednja točka usoda kmetijstva.
Sicer je problematika o povečanju evropskega sklada pereča tudi spričo različnih stališč znotraj deseterice: izvršna komisija npr. predlaga, naj se prispevki iz državnih blagajn zvišajo 1. oktobra 1985, Zvezna republika Nemčija pa se ogreva za 1. januar 1986. In še: komisija ne predvideva še enega poviška ob začetku leta 1988, Italija pa.
Zunanji ministri bodo nadalje obravnavali še sledeče probleme : uresničitev fontainebleaujskega sklepa o izoblikovanju dveh delovnih skupin ad hoc, ki bi ju sestavljali predstavniki vlad in od katerih bi ena (politiki) pripravila reformo rimske pogodbe o ustanovitvi EGS, druga pa (tehniki) »utrdila enotnost deseterice«; preveritev krize v železarstvu; ureditev problemov, ki zadevajo trgovinsko izmenjavo; analiza odnosov med EGS in EFTA; in končno obseg sklada, ki je potreben za obnovitey tako imenovane lomejske konference, v kateri je 64 držav, ki so pridružene k EGS.
Srečen konec gusarskega podviga
BEJRUT — Srečno se je končal podvig zračnega gusarstva, ki ga je izvedel neki šiitski skrajnež. Slednji — imena niso objavili — je preusmeril letalo libanonske družbe MEA s 139 osebami na krovu. Letalo je letelo na progi Abu Dabi - Bejrut in malo pred pristankom v Bejrutu je gusar zahteval, naj se pilot vrne v Abu Dabi, kjer naj bi na tiskovni konferenci gusar obrazložil svoje »stališče« do Izraela v zvezi z južnim Libanonom. Vendar je pilotu, ki je dejal, da ima premalo goriva za povratek v Abu Dabi uspelo, da je prepričal gusarja, da je pristal v Bejrutu, kjer se je začelo dolgo pogajanje s leta'iškimi oblastmi in po skoraj treh urah prigovarjanja je gusar najprej izpustil potnike in posadko, nato pa se je predal oblastem.
Crvena zastava prodaja na Kitajskem
BEOGRAD — Te dni se mudi na Kitajskem delegacija jugoslovanske avtomobilske tovarne Crvena zastava, ki je navezala stike s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi, da bi začela z izvozom svoje zastave 101 na kitajsko tržišče. Pogovori so že obrodili nekatere sadove in tako bodo do konca letošnjega leta izvozili na Kitajsko kakih tisoč stoenk.
C TEHERAN — Zahodnonemški zunanji minister Genscher se je ob drugem dnevu svojega obiska v Iranu sestal z iranskima ministroma Vela-yatijem in Namazijem. Razpravljali so predvsem o gospodarskih bilateralnih odnosih in o-uravnoteženju trgovinske bilance med obema državama.
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 800 MILIJARD LIR
OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1984-1993
(lil. emisija)
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti
Koriščenje s 1. avgustom 1984 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. februarja in 1. avgusta - Amortizacija v 5 šestmesečnih obrokih s povračilom 1. avgusta 1991 ter 1. februarja in 1. avgusta v letih 1992 in 1993 ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir - Svežnji: po 1.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir.
OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI
Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot .je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečndh navadnih blagajniških zapisov (BOT) in efektivnega povprečnega donosa vzorca davkov oproščenih vrednotnic »Titoli esenti da imposte«, ki ga izračunava zavod Banca d’Italia.
Obresti za prvi kupon, unovčljiv 1. februarja 1985, znašajo 7,25 %
POVIŠANJE KAPITALA
Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo, poleg nominalne kvote, še celoten odstotni povišek, ki odgovarja seštevku vseh poviškov, ki so nastali ob vsakem šestmesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, z aplikacijo 15% alikvote obrestni meri, določeni za isto šestmesečje po zgoraj navedenem postopku, z zajamčenim minimalnim povišanjem 0,90% za šestmesečje. V primeru, da bi šestmesečna obrestna mera bila nižja od 6%, se bo za tisto šestmesečje upošteval povišek v višini 0,90 %
Za šestmesečje 1. avgust 1984 - 31. januar 1985 znaša povišek 1,0875% (kar odgovarja 15% obresti za prvi kupon).
Emisijska cena Efektivni donos
Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg poviška na račun kapitala, ki odgovarja 1,0875%, znaša letni donos
1.000 lir
15,03 %
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva ; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO Di SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA - BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCO CARIANO - BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO S. CEMENTANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO Di CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANQUE INDOSUEZ-ITALIA - CITI BANK N.A. Naročila se bodo sprejemala od 23. do 27. julija 198 4 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zah tevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 31. julija 1984.
Pogovor z Alojzom Rebulo ob njegovi 60-letnici
»Od stare Grčije do katinarskega hriba mi je en sam korak«
Alojz Rebula
»Vedel je vse, bil je obveščen o vsem, zraven pa je kot čarovnik znal Projicirati vse v nekakšen večnosten razpon. Kolikokrat je v njegovi to-Po sobi z razgledom na platane v revoredu bilo, ko da slisim rasti naokrog travo zgodovine. Pri njem Je vse raslo in zorelo v smisel. Ni-esar ni vsiljeval : njegova nerazum-l*va radost se je vsiljevala sama. jegova vera mu je ostajala tuja, ? °d njega sem odhajal kakor od ni-°gar : potrjen v svojem omahlji-I®®.Prepričanju, da se splača iskati n živeti — skoraj posvečen.«
P *a Nemezianov opis srečanja z nairnianom v romanu »V Sibilinem otru« mi je prišel na misel ob sre-, anju z njegovim avtorjem, 60-letni-ont Alojzom Rebulo. Pod leseno u-vCo; na pomirjajočem vrtu lepe Tav-arjeve domačije v Loki pri Zida-em mostu, kjer je svoj čas pridi-Bai sam Primož Trubar in kamor do še ni prodrl asfalt, sem se Poistovetil z Nemezianom. Okrog me-.e je iz trav, dišečih sadovnjakov rj narobno šepetajočih gozdov nad (ifV° ®avo vstajala zgodba Jacingov Pohodu rimskih legij. In tudi me-Je bilo, kot da slišim rasti na-rog travo zgodovine, lia U’ P01* leseno utico, kjer kram-vJa nekaj ur, so nastala skoraj Vp.. večja Rebulova dela. Tu preživi am*° svojih počitnic, od poroke z Ki-n“Co ^oro Tavčarjevo dalje, 'n Siv'CC * PrelePem sotočju Save
tf^kliževal sem se Loki po skoraj čutlf- U,rah vožnje z nekakšnimi ob-hlariri ksnobe. Predstavljal sem si žetev ^3 .samotarskega človeka, prežam^3 Z Intelektualnim ponosom, ne-kovalJ1V^®a’ mu Je neznani obis-ni(ta 66 'Pa še od Primorskega dnev-Že n S katerim nima nobenega, če Res ®. Prezirljiv odnos) v nadlego, dušen 1 hi*° v njem posebnega nav-Uezanru ••Za intervju, pa tudi nekaj vih nP,!‘Vosti sem razbral v njego-sam int lr-jivih očeh. »Raje prej šele tervjuvam človeka, potem mu hotel ZaUE^m. intervju,« je dejal in razeovrJfedet* vsemogoče. Prijazen delov;),’., ’ y katerem je prisrčno so-razlii v tu™ žena Zora, se je ščen 7 .VSe smeri, topel in spro-žina 'animaio ga je moje delp, dru-hioji . marksistično gledanje, je skora' * na. književni svet, in že erUptivne V saPi z navdušenjem nadvse n& energičnega in etično svoje ‘yeutljivega človeka razlagal stvari. TnSi e na male in velike UieziarK,u„ kot mi je (skoraj po Ne-tuja n;„ P1 zSledu) ostala nekoliko govega TTa ,vera. tako sem iz nje-v sebi N se*1.ega žuborenja zaznal njem isk.^^nvo slo po nadalj-svečen. 33JU ’n življenju, skoraj po-
Pim« ^'/pje pravzaprav šlo z »urad-ntorai orlo a ^-Pnega srečanja, ko je Javnost. MaL^ì^ì na vprašanja za I?e skromnA™a ?nradi neke svojevrst-?azrl proy ■ V.- Od časa do času se je «M ljubeč« in?lm gozdovom, po kasarni m no stika za gobami, borov-PUsli, ki sn avdihi, pretehtaval svoje ^oblikoval JP?ače bolj sproščene, in Mo jc ^ stnijen in klen odgovor.
^ = » sad1"D<?Lavi.: okusil zgodaj sem rojstneitl>zl'.an'la- Ali vi ob svojem Ponovite niA~_ evu lahko sodoživeto
ro^^nanja. Ali vtTsvokm
oS£ "jegov "vm?*0 SOdOŽiVet°
?‘v'jenja	do vere v smisel
X,‘e^“sKk"toti"-jes,d
^ r°manafz geslom na kon-
knjigi sem iskal pozabo nad ponovnim vračanjem Italije v naše kraje.
Kako pa ste doživeli to vračanje?
Malo manj kot lastno smrt. Tri dni nisem šel iz stanovanja. Italija je pač takrat zame pomenila genocid. Bil sem preživelec fašističnega genocida.
Danes ste gotovo preboleli tisto travmo, saj predavate tudi Italijanom.
Pred kakšnim mesecem sem na Evropskih dneh v Vidmu predaval na temo Evropa na slovenskem poldnevniku.
O čem pa ste govorili?
Prikazal sem v kakšni meri je zahodnoevropska civilizacija zarezala v slovensko kulturno bitnost od pokristjanjenja preko protenstantizma in protireformacije vse do modeme in do Kocbeka, kot zadnjega velikega Evropejca.
Katere osebnosti so imele na vas največji vpliv?
Na življenjski ravni moram biti u-sodi hvaležen za srečanje z goriškim prefosorjem Jožkom Bratužem (on mi je dal ljubezen do antike), s še živečim profesorjem Zanierom iz Vidma, ki mi je to ljubezen utrdil, z ljubljanskima profesorjema klasikoma Grošljem in Sovretom, s kolegi na klasični filologiji, s slavistom Jakobom šolarjem, s kritikom Linom Legišo, z Edvardom Kocbekom, v Trstu pa z dr. Jakobom Ukmarjem.
Pri vas se res opaža ta izredna navezanost na Jokoba Ukmarja.
Dejansko se mi njegov edinstveno veliki intelektualni in duhovni lik vrača neprestano v spomin. Tega našega velikana tržaški Slovenci ne smemo pozabiti.
Kaj pa avtorji iz svetovne literature. Kateri so vam prinesli največjo doživetje.
Avtorji, ki so me najbolj prevzeli, so bili poleg seveda antičnih, Rusi, med njimi najbolj Tolstoj, potem Knut Hamsun, Thomas Mann, Albert Camus, med filozofi pa v mladih letih Nietzsche, pozneje pa Maritain.
Kateri slovenski avtorji pa so vam bili najbližji?
Preserm in Župančiča sem se v mladih letih učil na pamet. Izredno visoko cenim Murna in Ketteja, poleg njiju pa Kosovela in Balantiča. Cankar pa md je več kot pisatelj. Cankar mi je prerok.
Kaj pa o živečih? Koga smatrate za najbolj talenti lanega pisca danes?
Nedvomno Pavleta Zidarja, le da bi mu jaz pritaknil k rebrom strogega cenzorja.
Zakaj je v vaših delih stalno prisotno vračanje v preteklost? Ali iščete v tem odgovor na vse večjo odtujenost človeka v sodobnem svetu?
Ne verjamem, da se je globinsko dialektika človeškega kaj bistveno spremenila. Formula človeškega je vedno ista. Od paleolitika do atomske dobe.
Ob neki priložnosti ste zapisali: »Zanima me izključno in samo osebna izkušnja«. Se pri svojem današnjem pisanju še držite tega načela?
Še vedno se ga držim, prepričan, da brez tega pisec zaide v neobvezno možgansko konstruiranje, brez pristne popkovine z življenjem.
Ali drži trditev, da ste najprej zvesti svoji viziji sveta in šele nato tudi resničnosti življenja?
Vprašanje razumem tako, da dajem vtis, kakor da s svojim krščanskim nazorom posiljujem stvarnost. Odgovoril bi, da mi je stvarnost, to je resnica, še pred krščanstvom.
Kaj pomeni za vas »biti človek, biti človek čimbolj...«, kot pravi junak vašega romana V Sibilinem vetru? Ali je na vaši lestvici vrednot na prvem mestu intelekt?
Ne, čut 2U sočloveka.
Neki južnoameriški pregovor pravi: Kdor pri dvajsetih ni revolucionar, nima srca. Kdor pri šestdesetih ni reakcionar, nima pameti. Vam je pregovor všeč?
Potemtakem bi bila najboljša kombinacija srčna pamet ali pametna srčnost.
Ena osrednjih plasti vaše pisateljske dejavnosti je čut za vprašanja narodnega obstoja. Kaj pravite o naši narodni situaciji?
Mislim, da zanesljivo lezemo v katastrofo in to zaradi naše biološke degeneracije. Postali smo narod edinč-kov in narod stricev. Geslo, da nas bo rešila kultura, je puhlica. Kultura lahko rešuje samo, če ima kaj reševati. Če ni človeka, nima kaj reševati.
Znano je, da sc vaše nacionalno stališče ni skladalo doslej s stališčem matične domovine.
Soglašal sem z Borisom Pahorjem, da tukaj matična politika ni upoštevala prvenstveno nacionalnih, ampak ideološke koristi. Zadryi dogodki pod slovenskim nebom te najine rezerve gotovo niso spodbili, ampak jo potr-
dili. Sicer pa mislim, da se politika menjava, narod pa ostaja.
Nekajkrat ste zavzeli polemična stališča do stvarnosti v matični domovini.
Mislim, da si zamejski kulturnik, ki živi v političnem pluralizmu, sme ob vsem obziru do matične domovine privoščiti vsaj toliko idejne sproščenosti, kolikor si je privošči najobčutljivejši del slovenske kulture v domovini sami.
Kako gledate na opredelitev: manjšinski pisatelj?
Te kategorije enostavno ne priznam. Pisatelj je lahko manjšinski samo po svoji tematiki, ki je enakovredna katerikoli, ne pa po svoji kvaliteti.
Sicer pa se vaša tematika nikakor ne izčrpava v manjšinskih temah.
Kolikor hočem biti polnopraven intelektualec 20. stoletja, se tudi ne morem izčrpati v manjšinskih temah. Sem končno tudi državljan Evrope in sveta.
Kaj menite o zamejski kulturi?
Menim, da nam grozi provincializa-cija. Literaturo se v nezdravi meri javlja s hipertrofijo poezije, ki je večkrat odmev ljubljanskega Verbalizma. Kje pa je proza, roman, esejistika? Ta poplava poezije, tudi v Sloveniji, se mi ne zdi znamenje duhovne vitalnosti, ampak prej duhovne debilnosti našega ozračja.
Kaj pa menite o zamejskem tisku?
Naj se omejim na Primorski dnevnik, ki je edini list s profesionalnim uredništvom?
Lahko, če želite.
V	listu, žal, ne čutim biti pristnega pulza našega narodnega organizma. Njegova politična nevtralnost glede slovenskega volilnega nastopanja se mi zdi v daljni perspektivi škodljiva. Njegova kulturna rubrika se mi zdi le občasno prisotna, večkrat preveč importirona in nekritično pohvalna. Zelo pogrešam, kakor tudi sicer v ljubljanskem tisku, kontakta z bralci. Več bi moralo biti pretoka. Šport zavzema obseg, ki daleč presega obseg posvečen kulturi.
Slovenija, stara Grčija in balinarska strmina, kakor pravite v zapisu v zadnji Mladiki, tvorijo vašo usodno trigonometrijo. Kako se znajdete v teh kompliciranih računih?
Moram reči, da se mi ti računi čedalje bolj naravno iztekajo, da med temi tremi postavkami sploh ne vidim protislovja, da mi je od stare Grčije do balinarskega hriba samo en korak.
V	vaših delih je zelo pričujoče zeleno. Od kod simpatija do te barve?
Po vsej verjetnosti izvira iz moje zaljubljenosti v tisto čudovito zemeljsko stvarnost, ki se ji pravi gozd.
Kot vidite, se tamle sušijo borovnice in gobe, ki sem jih te dni nabral v okoliških gozdovih. V njih se počutim kozmično doma.
Marsikdo vas prišteva med največje slovenske pisatelje, kaj vam takšno priznanje pomeni in kaj vam sploh pomeni uspeh?
Če bi bil pravi kristjan, bi moral prositi: »Gospod, reši me uspeha«. No, malček že sproti za to skrbi.
Kako reagirate na kritike?
Estetske kritike na Slovenskem je bilo malo, strukturalistična kritika pa jo je povsem zadušila. Vrednostne kritike, ki bi tehtala kvaliteto umetnine, ni.
Kakšno mnenje imate o italijanski kulturi?
Visoko mnenje, kar se tiče artistične ravni, skoraj ničevo, kar se tiče sporočilne. Velika literatura ne prihaja iz salonov, itaijanski literati pa so doma predvsem tam. V tem oziru je slovenska literatura danes bolj človeško angažirana. To ni čudno, ker slovenski pisci nimajo za sabo salonov, ampak cukrame, Gonarse in Gole otoke.
Za vas velja nekako mnenje, da se držite le svojih ožjih krogov. Ali je to zaradi vaše izbire, ali pa ker vas premalo vabijo?
Do druge Kocbekove afere sem le izjemoma odklonil kakšno kulturno va-bi'o matičnih forumov. Po drugi Kocbekovi aferi pa sem v tem oziru zanje nehal obstajati. Razume se, da je ta dogodek ohladil kulturno atmosfero tudi v Trstu in s tem oddaljil naše
ideo oške pozicije, poleg tega se je izostrila moja politična odločitev za Slovensko skupnost in moja odklonitev vključevanja Slovencev v italijanske stranke.
Poleg pisateljevanja se ukvarjate s poučevanjem. Nekdanji dijaki se spominjajo vaših učnih ur z veliko simpatijo. Kaj ste jim dali, oziroma kaj ste jim skušali dati?
Zame sta bili latinščina in grščina, kakor sem ju jemal z veliko strokovno resnobo, v bistvu instrument za etično, narodno in splošno kulturno vzgojo.
Kaj menite o današnji mladini?
Žal vidim njeno vitalnost samo v športu. Naši mladi se mi zdijo premalo kulturno in idejno zainteresirani, tudi nacionalnost jih ne zaposluje kot bi jih morala. Opazujem zaskrbljujoče odmikanje od slovenstva, tako od jezika, kakor od matične Slovenije, ki ;o slabo poznajo. Naj povem primer. Neki dijak v višjem razredu realne mi je rekel, da se Sava izlva v Reški zaliv. Neka maturantka ni vedela, kje je Notranjska. Cel razred klasične ni vedel, kje je Porabje.
Kakšen nasvet bi dali mlademu človeku, ki se podaja na pot pisateljevanja?
Z enim očesom naj ostro opazuje življenje, z drugim pa naj z ljubeznijo gleda v slovenski pravopis.
Kaj bi želeli, da bi o vas govorili jutrišnji kritiki?
Da sem bil bolj človek kot kulturnik.
Zapisal DUŠAN KALC
Agenzia immobiliare GREBLO s.n.c.	
Sesljan, 21/A	Tel. 040/299969
Kupoprodaja vil, stanovanj, kmetijskih zemljišč, zemljišč, uprav-linnie In nasveti.	
Že 30 let se ukvarja z nalnostjo.	nepremičninami s pristojnostjo in protesto-
Obv. občini 4.7. 84 . -A 1	
S»	do Af*
Good people make us gro\v
Excellence in cigarettes first made our name Today we also make famous beer, soft drinks and other quality produets.
Our EFTA, Eastern Europe, thè Middle East and Africa Region now has an openmg in thè Eastern Europe Area for a
Field supervisor Yugoslavia
based in Trieste. In this position, reportmg to our Manager Yugoslavia based in Lausanne, you will contribute to thè growth of our business through thè establishment, implementation and control of sales, pro-motions and merchandising of thè company's produets in Yugoslavia.
To succeed in this position you will need :
-	a commercial background, high school or university education would be an asset
-	experience in thè sales of fast moving consumer goods, preferably in thè cigarette industry knowledge of thè Yugoslav market
effective negotiation skills coupled with a talent in establishing and maintaining excellent human relations in a business environment flexibility and resistance to stress as well as thè availability to travel up to 75 % of working time
-	fluency in Serbo Croatian, Slovenian and English
Our company has been growing with over 25 consecutive years of record earnmgs : come and grow with us, personally and professional-ly. If you are interested in this position and in career opportunities with a dynamic team of professionals, please send your résumé in confidence to Personnel Department, Recruitment section - EFTA, Eastern Europe, thè Middle East and Africa Region.
PHILIP MORRIS EUROPE SA
Jubilejni koncert ob 80-letnici proseškega godbenega društva
Osrednja proslava bo danes popoldne
Z jubilejnim koncertom se je v petek zvečer na »Balancu« na Proseku pričelo praznovanje SO letnice proseškega godbenega društva. Proseška godba že od leta 1904 neprekinjeno deluje na Proseku in Krasu in je eden izmed najvažnejših vaških kivtumih dejavnikov. Ob tem visokem jubileju je torej hotelo društvo na primeren način proslaviti svoje delovanje in potrditi svojo voljo tudi za bodočo kvaliteto in dosego še višjih jubilejev. Praznik, ki se bo zaključil danes zvečer, se je pričel z jubilejnim koncertom na »Balancu« in podelitvijo priznanj. Pod vodstvom Slavka Lukše so mlajši in starejši godbeniki usklajeno izvedli bogat in raznovrsten spored, ki je obsegal domače, italijanske in tuje avtorje. Radi poudarjamo, da igrajo v godbi tudi zelo mladi godbeniki, ki so se na petkovem koncertu prav lepo izkazali. Saj gre pri zgo d ovini tega značVnega godbenega društva poudariti prav dejstvo, da poleg nenehnega in pogumnega delovanja, ki se ni prekinilo niti v časih, ko je bilo Slovencem prepovedano katerokoli umetniško in kulturno izražanje, je eden izmed najpomembnejših trenutkov zgodovine društvenega delovanja vključevanje mladih godbenikov in gojenje mladih sil. O tem sta spregovo-
rila v petek tudi Milan Čuk, tajnik društva, ki je pozdravil občinstvo, in Marko Štoka, član godbe, ki je v svojem jubilejnem govoru tudi poudaril, da je za proseško godbo značino iskanje stičnih točk med nekdanjim in sedanjim delovanjem, med preteklostjo in sedanjostjo. Tako je Štoka tudi poudaril, da 80 let neprekinjenega delo vanja priča ne le o globoki ljubezni do glasbe, ampak tudi o izredni navezanosti do slovenske zemlje in sloven-
skega naroda in ne nazadnje o tesni povezanosti med godbo in vaškim tkivom. Med koncertom je predsednik društva Drago Ukmar podelil priznanja članom in številnim sodelavcem godbenega društva. Na slovesnosti so bili prisotni tudi člani števitih godb iz Slovenije in naših krajev, ki so v svojih pozdravih proseški godbi čestitali za visoki jubilej.	(bg)
Na sliki: član godbe Marko Štoka bere jubilejni govor.
Pozitiven obračun repenskih »Poletnih prireditev 84«
Za sinoči je bil predviden zaključek letošnjih »Poletnih prireditev 84« v Repnu, pa je iz tehničnih razlogov odpadel koncert godalnega kvarteta. Tako ni bilo večera, ki bi dostojno zaokrožil to res zelo pomembno poletno prireditev, ki je trajala dva tedna, katere organizatorja sta bila domače društvo »Kraški dom« in Društvo zamejskih likovnikov, pokroviteljstvo pa sta imela repentabrska občinska uprava in Kraška gorska skupnost.
Kljub sinočnji »praznini«, pa lahko ugotovimo, da so omenjene prireditve zelo lepo uspele, da je program potekal tako, kot so si ga organizatorji v glavnem zamislili, da je bilo zanimanje za vse prireditve dovofj veliko, kar predstavlja le potrdilo, da morajo s to pobudo nadajevati, posebno še prihodnje leto, ko bo v Repnu že tradicionalna »Kraška ohcet«, prireditev, ki si je pridobila že takšen ugled, da je ni potrebno posebej hvaliti, a’i dajati kakšne posebne razlage.
Letošnje prireditve v Kraškem muzeju in Kraški hiši so se začele v soboto, 7. julija z otvoritvijo skupinske razstave članov DZL, z razstavo fotografij Saška Ote, ter s predstavitvijo »Predloga za obnovitev Tabra«. Nadaljevale so se še z drugimi g'asbe-nimi, gledališkimi in filmskimi večeri, v tem času pa so imeli v občini tudi vinsko razstavo, ki je pravtako dobro uspela.
Folklorna skupina Šota gost festivala v Zgoniku
V zvezi z načrti PEEP na Opčinah
Pismo SSk tržaškemu županu in odborniku za urbanistiko
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji pretresal več problemov, ki so trenutno v ospredju javne pozornosti in zadevajo še posebej Slovence. Med temi gre omeniti najprej, kot pravi tiskovno poročilo SSk, še vedno odprto vprašanje v zvezi z načrti ljudskih gradenj PEEP na Opčinah, glede katerega je SSk v zadnjem času izvedla več posegov z namenom, da bi se o-menjeni načrti precedali. Tako je naslovila na tržaškega župana in odbornika za urbanistiko pismo, v katerem podrobno utemeljuje razloge za revizijo omenjenih načrtov, ki so bili izdelani leta 1978 in ne ustrezajo več sedanjim razmeram. Prizadeti lastniki zemljišč pa so prav tako naslovili na občino vlogo, v kateri predlagajo stvarne alternativne rešitve glede področij, ki bi tudi zadrugam in občini prihranile velike izdatke za razne infrastrukture. Kakor je občina sklenila pregledati načrte glede hitre ceste pri Sv. Soboti, tako prizadeti lastniki
in drugi openski domačini upravičeno pričakujejo, da bo storila glede načrtov PEEP na Opčinah.
Drug problem, se nadaljuje poročilo SSk, ki življenjsko zadeva zlasti slovensko prebivalstvo na Krasu, so naravni parki in podobna področja, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt. Pri tem je izvršni odbor SSk u-gotovil, da okoliške občinske uprave nimajo enotnih pogledov do te problematike. Zato se bodo morale vse po i tične sile izjasniti o tem vprašanju.
Izvršni odbor SSk je pozitivno ocenil program in potek proslav ob 40 letnici Rižarne, ki sta jih priredili tržaška pokrajina in odbor za obrambo vrednot odporništva in pri katerih se je dosledno spoštovala tudi slovenščina.
Končno se je izvršni odbor seznanil s političnim položajem v devinsko - na-brežinski občini, ki je nastal z odstopom župana Škerka in odpira vrsto problemov v okviru tamkajšnje upravne koalicije,
Ubran nastop orkestra iz Grožnjana
■■Mm».
V petek zvečer je bil v stari štivanski cerkvi v organizaciji odbor-ništva za kulturo občine Devin Nabrežina koncert mednarodnega komor nega orkestra Glasbene mladine Grožnjan pod vodstvom Aleksandra Kalajdži-ča. Koncert spada v okvir kulturnih izmenjav med pobratenima občinama Devin - Nabrežina in Buje. Komorni orkester je ubrano zaigral del svojega repertoarja in sicer skladbe Handla, Bacha, Cimarose in Sorkočeviča.
Z nastopom v Štivanu je Kulturni center mednarodne federacije Glasbene mladine Grožnjan prvič prestopil meje Jugoslavije z željo, da sode lovanje s sosedno Italijo preide v tradicijo.
Mednarodni orkester Glasbene mladine je komaj letos iz komornega zrastel v simfonični, kar je seveda zelo razširilo repertoarne zmožnosti za njegovo udejstvovanje. Ta orkester pa sestavljajo mladi glasbeniki iz osmih držav in sicer iz Belgije, Avstrije, Italije, Madžarske, Kostarike, Mehike, Španije in Jugoslavije.
V četrtek, 26. julija, ob 21. uri bo v okviru festivala komunističnega tiska v Zgoniku nastopila evropsko znana folklorna skupina »Šota« iz Kosova-Skupina je bila ustanovljena leta 1961 v Prištini in je leta 1964 že zaslovela tudi izven meja svoje države.
Zaradi svoje raznolikosti prištevajo kosovsko folkloro med najbogatejše v izražanju življenja. Poleg tega m omejena na odraz enega samega na-roda, temveč pooseblja čustva in žiy; 1 jen je vseh narodov sveta. Originati piesi, ki jih skupina predstavlja, obravnavajo najrazličnejše teme: veselje in žalost v borbi, ljubezen in sovraštvo, smrt in človeški duh. Ena najizrazitejših posebnosti tega ansambla pa so nedvomno originalni, živobarvni kostumi in pa umetniški ti"aZ koreografskega izvajanja. Poleg tega naj še omenimo najpomembnejše nastope, ki jih je skupina imela po vse) Evropi, in sicer v Franciji, Belgti’ na Nizozemskem, v Švici, Turčiji, Libiji, Nemčiji, Sovjetski zvezi in A" bani ji.
• Folklorna skupina iz Gruzije, ed6*’ najbolj kvalitetnih plesnih ansati'*®’ Sovjetske zveze, bo nastopil jutn * pojutrišnjem na Gradu sv. Justa. » čera organizira letoviščarska usta
Danes se zaključi festival Unità
Po devetih dneh se danes zaključi festival Unità na velese-jemskem razstavišču, ki je bil tokrat posvečen problemom tehnologije in raziskovalne dejavnosti Ob 20. uri bo zaključni govor imel član vsedržavnega tajništva KPI Adalberto Minucci.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
S 180 glavami živine na prvem mestu v tržaški pokrajini
Draga
V Dragi, draški, Dražani in Dražiti, ital. Draga S. Elia po cerkvi sv. Elije, ld je danes v Jugoslaviji, 1971: 55 preb., 1981: 63 preb., pošta Boršt — 3 km, fara in šola: Pesek — 3 km, zdravnik Bazovica — 4 km, občina Dolina —“ 6 km, Trst — 11 km, nadmorska višina 340 m. Gručasto naselje v razgibani kraški dolini (dragi) nad zgornjim delom Doline Glinščice. Dostop je možen le po a-sfaltirati cesti iz Bazovice in z Jezera, k bližnjemu Botaču pa vodijo steze. V neposredni bližini se nahaja ob mejni prehod za dvolastnike.
Severno od naselja izvira Globoki potok, v katerega se steka potok Nabrežinka. Potok preide nato državno mejo in se izliva v Glinščico. Bližnje vzpetine so, na severovzhodni Mihevska griža, na zahodu Griža, na severozahodu Goli vrh. Apnenčast svet s travniki in grmičevjem, ki jih prekinjajo redke njive. Ledinska imena v okolici so: Vrtešče, škrivnica, Piànte, Slóko vca, Šemonca, Boršt Kródlica. Izven kraja proti Jezeru in Bazovici se širijo sklenjeni borovi gozdovi. Po ukinitvi železniške proge iz Trsta proti Kozini leta 1960, ki je tod tekla v velikem ovinku in imela v neposredni bližini postajo, sta sledila gospodarski zastoj in odseljevanje, saj so dotlej vozili domačini z vlakom v mesto mleko in poljske pridelke. Mlekarice so hodile v mesto še do začetka 70. let, kasneje so mleko dostavljali z avtomobili v bližnjo mlekarno. Zdaj biva tu še nekaj polkmetov, ki pridelujejo krom-
pir, koruzo in povrtnino ter imajo slive in češnje. Še zlasti pa je bila v kraju razvita živinoreja. V povojnem času je število goveje živine upadlo od 120 na ok. 40. Aktivno prebivalstvo je večidel zaposleno v Trstu. Nadstropne hiše so večinoma opremljene z vinskimi kletmi in skednji. Pred nekaj leti so sem napeljali pokrajinski vodovod, ki je zamenjal dotedanjega iz Bazovice.
Pod bivšo železniško postajo stoji poslopje, kjer je bila nameščena finančna straža. V njej letuje počitniška kolonija. Tu je potekalo tudi študijsko zborovanje Draga. Gostilna s prenočišči. Izletniški turizem se je povečal po razširitvi in asfaltiranju ceste. Na trgu je kapelica v spomin dveh padlih domačinov v prvi vojni. V kraju je bilo že pred letom 1900 u-stanovljeno prosvetno, oziroma pev sko društvo, ki je delovalo do 1927 in se kasneje ni več obnovilo.
Nad krajem se v masivu Stene odpira jama Železni piton, v kateri so našli antično keramiko. Vhodna vrata so bila prezidana že v rimskem času. Kraj se prvič omenja leta 1298 v nekem sodnem zapisniku. Domačini so se že zgodaj vključili v NOB, tu je deloval vaški odbor OF. Junija 1944 so Nemci in belogardisti vdrli v vas, ropali in pretepli vse člane odbora, ki so jih nato odvedli s seboj.
Brez značilnejših pogostejših priimkov.
Tu rojeni : Vincenc čač, antifašist, član TIGR, obsojen na Prvem tržaškem procesu, kasnejši partizan. Tu je bival od 1893 do smrti kot kaplan Lovro Rakovec, pisec polemič-
nih člankov proti doa'edno strogemu katolicizmu.
Gročana
V Gročani, gročanski, Gročanci, ital. Grozzana, 1971: 122 preb., 1981: 109 preb. (župnišče v Bazovici, cerkev na Pesku), šola Pesek — 1 km, zdravnik Bazovica — 4 km, pošta Boršt — 6 km, občina Dolina — 10 km, Trst — 12 km. Nadmorska višina 492 m. Gručasto naselje na robu zatrepa suhe doline, kamor pelje e-dina cesta, ki se odcepi pri Pesku od državne ceste Trst - Reka. Je najvišje ležeči kraj na Tržaškem. Bližnje vzpetine so proti državni meji: na severozahodu Velika groblja (672 m), na severu Veliko gradišče (vrh 741 m je že v Jugoslaviji), na vzhodu Golič (621 m).
Njive so na ravnini med naseljem in Peskom : na jugovzhodu Predva-sjo, na jugu Grùbelce, Dčvšce, Pod dovšce, Oblóka, na jugozahodu Ptičnica. Poglavitni pridelki so krompir (delno za prodajo); korenje, repa, zelje, detelja, nekaj žita. Večjega pomena je živinoreja, ki po stavlja s svojimi 180 glavami živine kraj na prvo mesto v tržaški pokrajini, čeprav omejuje to dejavnost neustrezna odkupna cena mleka. Živina se delno še pase. Od leta 1964 deluje v kraju tudi pokrajinski center za vzrejo prave sivorjave alpske pasme. Nekaj sadnega drevja je le ob hišah. Na ravnini in njenem robu je večina travnikov: na jugozahodu Na blekih, na jugovzhodu - Luže, na jugu Pišččnke, Katiž, Pred-
pule, na jugozahodu Skrajnica, V ozidjih, Podvrh. Na pobočjih vzpetin, ki obdajajo kraj so kraške gmajne, ki se zaraščajo, in gozdovi. Ti so deloma zasebni, večinoma pa v lasti domačih upravičencev ali jusa-rjev. Prevladujejo listavci, le Veliko grobljo zarašča bor. Les se uporablja za domače potrebe. Lovne živali so zajci, srnjad, lisice in polhi. Precej vaških zemljišč je danes onstran državne meje, s katerimi omogočata povezovanje dva dvolastni-ška prehoda : na pobočju Goliča je odprt pozimi ir. spomladi za spravilo lesa in stelje, na pobočju Velikega gradišča pa poleti za spravilo sena. Okrog 25 družin se še ukvarja s kmetijstvom, gospodarstva so sodobno opremljena.
V 50. letih so v kraj speljali pokrajinski vodovod. Dotlej so domačini uporabljali lepp okrašen vaški vodnjak, ki ga je hranila kapnica ali izvirki v hribu, ki jim še danes pravijo Vroč, Na šturku, Strpan je. Zasebne vodnjake ob hišah ponekod še uporabljajo za zalivanje vrtov. Do 60. let so bili še kali: na severozahodu Zàvas, na jugovzhodu Pre-césnik, na severnem robu vasi pa V dùlah in Kaliči. Ob njih so bile nekaj metrov globoke, okrogle zidane ledenice, kamor so pozimi spravljali led, ga pokrili z listjem in žaganjem, poleti pa v nočnih urah vozili s konji v Trst. Po prvi svetovni vojni so to dejavnost prepovedali,
Hiše so nadstropne, skoraj vse ob novljene, a tudi novejše pritlične. Gospodarska poslopja so prav tako obnovljena ali novo zgrajena. Starejši
delajo na kmetijah, večina deti sile pa je zaposlena v Trstu. E* ni s» si zgradili leta 1970 sr0^1je. dom z zbiralnico in hladilnico ko, prostorom za družabne Pr're<LeV in ambulanto. Zanimiva župna ce sv. Tomaža iz leta 1645 stoji v -jU valinah na severovzhodnem P° ;e Goliča kilometer izven naselja i . po zadnji razmejitvi ostala v ‘Risiavi ji. Pred njo je manjše šče. Po prvi vojni je do fasi5 v. ukinitve leta 1928 v vasi deloval P ski zbor Krasno polje. Domacti . so odhajali tudi v Vrhpolje, kJ^.,(xe. bilo bralno društvo Veliko gra ,a_ V 70. letih je nekaj let obstaja* dinski krožek Veliko gradišče.	s0.
Med zadnjo vojno je vsa	-ti-
delovala v NOB. Tu so bili org rani številni mitingi. Nemci so e krat vdrli v kraj in odgnali v več aktivistov. Osmim padlti s mačiti konec leta 1975 postavni	je
naselja spomenik. Mnogo krajan	,jjj
bilo deportiranih ali zapftih P? 1 atfl in Nemčiji. Vrh Male gračanic ^ m) je stalo prazgodovinsko gr j<o-z dvojnim obzidjem, pod vr*l0yelika koši (574 m) pa je na lediti $>■ groblja še malo raziskana Pra• P sta-vinska gomila. Po izročilu naj ° ^rara Gročana nastala na Velike»1 jfta dišču. To potrjujejo zapisi 1 jyjO. 1459. Kraj pa se omenja že 'ct ,^scn ko je bil samostojen vikariat, od dolinskega plebanusa. Od	gr&
je kuracija, pod katero so sodi^-pada, Lonjer, Draga, Botač, L ca, Lokev in Lipica.	n W
Pogostnejši priimki so Racina žem, Grahonja.
Včeraj zjutraj iz zdravstvenih razlogov
Nabrežinski župan Skerk odstopil
Devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk je včeraj zjutraj uradno odstopil. Y Pismu, ki ga je naslovil občinskemu tajniku in občinskemu svetu utemeljuje Skerk svoj odstop iz zdravstvenih i azlogov. Njegova odločitev, kot sam pravi y Pismu, je nepreklicna. Predstavnik KPI, ki že dalj časa boleha na srcu in Je komaj prestal infarkt, je odstopil tudi iz občinskega sveta. Njegovo mesto v skupščini bo prevzel, prvi neizvoljen na komunistični listi Mario Fragiacomo, ki je bil svojčas že občinski odbornik. Podžupan Caldi je za jutri že sklical občinski odbor, županov odstop pa mora sedaj dokončno ratificirati občinski svet svoji prvi seji. Škcrkov odstop, ki ga je nabrežinska sekcija KPI najavila že sredi tedna, odpira sedaj zelo kočljivo vprašanje nasledstva. Devinsko-oabrežinsko občinsko upravo vodi od leta 1981 politična koalicija, sad sporar zuma med KPI, SSk in PSI.
Mandat občinskega sveta zapade v prvi polovici prihodnjega leta, ko bodo na sporedu volitve.
Z Albinom Škerkom odhaja s političnega prizorišča ena najbolj markantnih osebnosti našega povojnega javnega življenja. Aktivno politiko zapušča človek, ki je znal tudi v najtežjih trenutkih usklajevati svojo jneološko in partijsko doslednost z borbeno narodno zavestjo, kot doka-^jejo njegova prizadevanja v rim-skem parlamentu, kjer je sedel dve Mandatni dobi. V vseh parlamentarnih publikacijah in brošurah, kot je 8am vedno izrecno zahteval, piše, ?a je Škerk po narodnosti Slovenec jn po poklicu kamnosek, na kar je ou vedno zelo ponosen v dokaz, da 86 lahko tudi navadni delavci povzpnejo na sam vrh politične piramide.
Skerk se je rodil leta 1921 v Vi-I Ijah v delavski družini in že ze-e mlad v nabrežinskih kamnolomih okusil avtoritarnost fašističnega re-ima. Leta 1943 se je priključil puritanskim enotam na Krasu in se "^aj istočasno vpisal tudi v komu-msticno partijo. Avgusta leta 1944 ^a Nemci ujeli in ga odpeljali na Pnsilno delo v Nemčijo. Po osvobo-tvi se je kot komunist takoj vklju-ta iL^no življenje in bil že le-nksi 2 Prvič izvoljen v nabrežinski bednski svet. Devet let kasneje je i lzv°ljen za župana in ostal na i "1,.mestu do leta 1965. Leto zatem sv ni	izvoljen v tržaški pokrajinski
»l ,*eta 1968 pa tudi v poslansko Plico, kjer je bil dve mandatni Za°1- ^e*;a 1975 je bil drugič izvoljen . nabrežinskega župana in to dol-st izvrševal vse do včeraj, prej poTcem manjšinskega odbora KPI -ciin’ nato P3 tri leta kot izraz koali-Je med KPI, SSk in PSI.
Med njegovimi številnimi političnimi bitkami omenjamo le njegovo odločno in neomajno stališče, ko v svojstvu župana ni hotel sredi petdesetih let podpisati gradbenih odlokov za begunsko naselje San Mauro v Se-sljanu. Klonil je samo pred prefektom, ki je poslal samo s to nalogo v Nabrežino posebnega vladnega komisarja. Spomnimo se nadalje na njegovo zavzemanje, ko je bil poslanec, za ureditev odprtih vprašanj slo- . venskega šolstva (zakon Belci-Škerk),
pa do vseh neštetih upravnih in političnih problemov v devinsko-nabre-žinski občini, katerim je vedno kljuboval z vztrajnostjo in tudi z velikim človeškim dostojanstvom, ki mu ga danes, ko zapušča politiko, vsi priznavajo.
V zvezi s Škerkovim odstopom je devinsko-nabrežinska sekcija KPI včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem se v imenu vseh komunistov zahvaljuje županu za delo in trud, ki ga je vložil v korist celotne občinske skupnosti. »Tovariš škerk je v vseh teh letih z doslednostjo in s človeško občutljivostjo opravljal svoje zahtevne funkcije,« piše nadalje v sporočilu KPI, »pri čemer je užival spoštovanje vseh političnih sil ter slovenskega in italijanskega prebivalstva. Tisti, ki ga poznajo, znajo ceniti to njegovo bolečo in hkrati nujno odločitev, ki bo pustila pri vodenju naše občine praznino, ki je ne bo lahko napolniti. Devinsko-nabrežinski komunisti cenijo tako iz človeškega kot iz političnega vidika Škerkovo odločitev in občutljivost tudi v tem
Albin Škerk
delikatnem trenutku in mu voščijo čimprejšnje okrevanje v prepričanju, da ga bodo imeli vedno ob strani v bitkah, katerim je posvetil toliko let svojega življenja.« (st)
Resolucija tržaškega občinskega sveta
O vlogi raziskovalnega centra
Tržaški občinski svet je v petek po dolgi in mestoma tudi polemični razpravi odobril resolucijo, ki poudarja vlogo raziskovalnega centra pri Padričah v krajevni in tudi v med narodni stvarnosti. Svet je odobril le resolucijo, ki jo je predložil odbor, medtem ko je z večino glasov zavrnil podobna dokumenta KPI in Tržaškega gibanja.
V odobreni resoluciji je govor tudi o nujnosti takojšnje izdelave podrobnega urbanističnega načrta za področje med Bani in Padričami v skladu s potrebami prizadete skupnosti in teritorija. Odbor pa ni hotel vključiti v resolucijo, kot so predlagali komunisti, umestnost tesnejšega sodelovanja s Kraško gorsko skupnostjo kar zadeva dejavnosti, ki bi vzporedno s centrom pospešile razvoj tam-
kajšnjih kraških vasi. Istotako je večina zavrnila Parovelov predlog za vključitev v programe centra tudi posebnega servisa za izdajanje mednarodnih patentov.
Občinski svet je na petkovi seji odobril tudi obračun finančnega poslovanja za leto 1983 ob vzdržanju MSI, Parovela in KPI. Skupščina bo zasedala še prihodnji petek, nakar si bodo odborniki in svetovalci privoščili enomesečni dopust.
V Nabrežini sestanek o urbanistični politiki
Včeraj so se na nabrežinskem županstvu sestali na pobudo občinskega odbornika za urbanistiko Brezigarja predstavniki koalicijskih strank
KPI, PSI in SSk, ki so nada'jevali z razpravo o izdelavi variante občinskega regulacijskega načrta. Sestanek, ki je potekel v konstruktivnem vzdušju, pomeni korak naprej pri u-resničevanju urbanistične politike tri-strankarske večine tako, da bo lahko uprava že v prihodnjih tednih dala navodila strokovnjakom za dokončno izdelavo pomembnega dokumenta.
• Zaradi nenapovedane stavke avtonomnega sindikata računalniškega centra tržaške občine niso včeraj in ne bodo niti jutri delovali terminali osrednjega občinskega računalnika. Zato tržaška občina poziva prebivalce, naj, če ni posebne nuje, zaprosijo svoja potrdila proti koncu tedna, ko bodo termina i računalnika spet redno delovali.
Priletni zdravnik utonil
Odhod na tabor Aosta 84
med kopanjem v Devinu
Včeraj zjutraj v devinskem pc tiču utonil zna tržaški zdravnik ginekolog v poke Giuseppe Tagli ferro. Tagli afer se je okoli 10. odpravil na kop nje ter se nič h dega sluteč spus v vodo. Zaplav _	-- metrov, ko se je r
cati n„ « slabo ter začel k krat	V portiču je bilo 1
zdravn.r° kopalcev, ki so starer moč. PjjTOudoma prihiteli
L.4
' vt
je že , t'adom;
kakih 20
timm; '°kli so ga iz vode ter P vo Pomoč. Tagliaferro se
za trenutek zavedel, rešilec, ki je takoj prihitel, pa se je z bolnikom z vso brzino odpeljal proti bolnišnici v Tržiču. Vendar pa je bila vsa naglica zaman, saj je priletni zdravnik izdihnil prav med prevozom.
Giuseppe Tagliaferro je bil v tržaških zdravniških krogih zelo znan. Bil je priznan ginekolog, stanoval pa je v Devinu 60/B. Bil je star 86 let, do pred nekaj leti pa je bil eden izmed lastnikov zasebne klinike »Igea«.
• Nagrajevanje prvega fotografskega natečaja mestne četrti Sv. Jakoba bo v torek, 24. t. m., na Trgu sv. Jakoba ob 21.15 med že napovedanim programom proslavljanja patrona te mestne četrti.
	
ripit	AS
BS Cw‘1&|	
informacije SiP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa

Včeraj v zgodpjih jutranjih urah je odpotovala iz Trsta večja skupina tržaških planincev, udeležencev tabora »Aosta 84«. Kot smo že poročali, imajo planinci med osemdnevnim bivanjem v kampingu pri Aaosti dokaj ambiciozne načrte, med katere spada tudi osvojitev dveh štiritisočakov: Mat-terhom in Monte Rosa. Pred odhodom so se seveda rade volje nastavili kameri našega fotografa.
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to storijo čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
i
GRUPA IRI . ŠTET
msSip
Società Italiana per l'Esercizio Telefonico p a

#
Kako rešiti problem arhitektonskih pregrad
Na Pokrajini so se pred kratkim srečali tržaški občinski in pokrajinski upravitelji skupno s predsednikom UILDlM (Italijansko združenje za boj proti distrofiji mišičevja) prof. Jacobijem in predsednikom CUPH (Enotni pokrajinski odbor prizadetih) Sovranom. Razpravljali so o možnosti odprave arhitektonskih pregrad v nekaterih javnih prostorih na Tržaškem, predvsem pa v šolah (po zgledu škedenjske šole v Ul. Marco Praga), na pločnikih, v podvozih in še drugje. Na ta način bi omogočili motorično prizadetim, da bi se z večjo lahkoto premikali po mestu.
• KD Kraški dom in Društvo zamejskih likovnikov sporočata, da bo razstava domačina Mirka Guština v Kraški hiši v Repnu odprta še danes od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure.
Senatorka Gerbčeva o astronomskem observatoriju
Astronomski observatorij v Trstu odigrava pomembno vlogo na znanstvenem področju tako v krajevnem, kot v vsedržavnem merilu, njegov sloves pa je prešel že tudi državne meje. Ta pomembna inštitucija pa bi lahko še učinkoviteje razvila svoje zmožnosti, če bi je ne težili vse ob-čutnejši finančni problemi. S temi u-gotovitvamd se slovenska senatorka Jelka Gerbec (skupaj z nekaterimi drugimi senatorji KPI) obrača na ministra za znanstveno raziskovanje in ga ob tem vprašuje, če namerava kaj ukreniti, da bi prišli tržaški in drugi podobni observatoriji v Italiji do prepotrebnih sredstev.
Senatorka Gerbčeva se prav tako obrača tudi na finančnega ministra v zvezi s tržaško Manifatture Tabacchi, ki še vedno čaka na vladni u-krep, da bi spravila v pogon svoje strukture ter jih neposredno povezala s potrebami tržišča.
V Kalabriji umrl tržaški potapljač
Včeraj je v opoldanskih urah v oddelku za oživljanje bolnišnice v Palmi ju pri Reggiu Calabrii umrl tržaški potapljač, 29-letni Walter Dionis. Leta se je skupno s prijateljem potapljačem Lucianom Russom spustil v morje, v globino kakih petnajstih metrov, ko ga je nenadoma obšla slabost. Smrt je nastopila zaradi embolije.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Natalie Ota por. Ban
Posebna zahvala g. župniku s Proseka, dr. Petru Starcu, vsem delovnim koegom tržaške občine in darovalcem cvetja.
svmri
Trst, 22. julija 1984
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame
Štefanije Milost vd. Smotlak *
Žalujoči svojci Dolina, 22. julija 1984
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše predrage hčere in sestre
Zore Prdec por. Fantuc
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoča družina Prdec
Medja vas, Slivno, 22. julija 1984
ZAHVALA
Užaloščeni ob prerani izgubi naše drage
Antonije Zahar por. Ciacchi
se zahvaljujemo pevskemu zboru in vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Posebna zahvala zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka za vso pomoč.
SVOJCI
20. 7. 1983	20. 7. 1984
Ob prvi obletnici smrti moža in očeta
Viktorja Ote
se t;a z ljubeznijo spominjata
žena in hči.
25. 7. 1981	25. 7. 1984
Ob tretji obletnici smrti
Franca Puntarja
(ČOZA)
ohranja z ljubeznijo živ njegov spomin
družina Verša.
stran 6 □ tržaški dnevnik
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
80. LETNICA DEDOVANJA
DANES, 22. julija:
ob 17.00 — mimohod nastopajočih godb skozi vas do mesta proslave.
Kulturni program z nastopi sledečih godb: Godbeno društvo Nabrežina — Godbeno društvo »VESNA« Križ — Godbeno društvo »V. PARMA« Trebče — Godbeno društvo Ricmanje — Pihalni orkester »BREG« Doiina — Gasilska godba Kapele (Jugoslavija).
PLES Z ANSAMBLOM LOJZETA FURLANA.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
gledališča
VERDI
Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. Danes, 22. julija, ob 18. uri osma predstava operete »Viktorija in njen huzar« P. Abrahama. Dirigent Oskar Danon, režiser Giorgio Pressburger. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 60050 in 631948).
CIRKUS MOIRA ORFEI
V športni palači v Trstu
Na panoramski stezi atrakcije iz 16 držav, še danes, 22. 7., dve predstavi, ob 17. uri in ob 21.30. Predprodaja vstopnic pri potovalni agenciji UTAT v Galeriji Pretti, tel. 65700.
Gledališka skupina ZSKD bo nastopila z »Burkaškim misterijem« D. Foja 25. t.m. ob 21. uri na trgu v Mavhinjah (v primeru slabega vremena 26. t.m.); 27. t.m. ob 21. uri na dvorišču SKD Tabor (Prosvetni dom) - Opčine; 29. t.m. ob 21. uri v Križankah v Ljubljani.
kino
Ariston 21.30 »Voglia di tenerezza«. S. Mac Laine, J. Nicholson, D. Winger. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Eden Zaprto zaradi popravil.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10
»Notti inquiete proibite«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »La cosa«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Mirror -Chi vive in quello specchio«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »La congiura degli innocenti«. Režija A. Hitchcock. Mignon 16.30 — 22.15 »Brisby e il segreto di Nimh«. Walt Disney.
Aurora 16.30 — 22.00 »Brainstorm - Generazione elettronica«.
Capitol 16.30 »L’uomo che sapeva troppo«.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere 17.00 — 22.00 »Cristiana F. -Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Momenti di gloria«.
Radio 15.30 — 21.30 »Le sexy allieve di madame Claude«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
OBVESTILO
Vse naročnike, ki želijo, da jim pošiljamo Primorski dnevnik na kraj počitnic, prosimo, da nam novi naslov posredujejo vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Odbor SKD Slavec Ricmanje - Log se
zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu letošnje vaške Sagre.
__________razstave________________
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije • Julijske krajine.
V	tržaški občinski galeriji bo do 25. julija razstavljala slikarka Marinella Terbon.
V	galeriji Cartesius je na ogled drugi del razstave z naslovom »Pregled delavnice«. Gre za grafike 45 tržaških likovnih umetnikov.
KD PRIMORSKO priredi
27., 28., 29. in 30. julija 1984
SAGRO
v borovem gozdičku v MACKOLJAH.
POČITNICE V KANALSKI DOLINI
Planinski dom MANGART v Žabnicah (Trbiž) ima še nekaj prostih mest od 5. avgusta dalje. Prijave sprejema ZSŠDI v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 767304.
Enotedensko bivanje 120.000 lir, dnevni penzion 22.000 lir, za skupine 15 oseb 18.000 lir dnevno na osebo.
Izkoristite izredno priliko.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
čestitke	
Na znanstvenem liceju je uspešno o-pravil maturo BORIS ŽERJAL. Ob tem uspehu mu čestitajo mama in oče. V petek je praznovala rojstni dan DANILA ŽARJAL iz Križa. Mnogo zdravja in sreče ji želi Fani Sedmak. Amaterski oder »Jaka Štoka« iskreno čestita svoji članici SONJI RUPEL ob uspešno opravljeni maturi na Trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois«. Ob uspešno opravljeni maturi čestita SABINI SLAVEC, BARBARI BONETA in STOJANU PAROVELU PD Slovence. Ob uspešno opravljeni maturi čestitajo ANASTAZIJI KORŠIČ gospa Lidija, Nataša in Katja. Naša nadvse skrbna DANICA in LOJ-ZKO sta včeraj slavila obletnico poroke. Sreče, zdravja, zadovoljstva in veliko skupnih let v krogu svojih najdra-žjih jima iz srca kličejo družine Nanut, Paškulin, Rapo tee in Donati.	
Ob visokem jubileju GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK želi še veliko uspehov godba na pihala »V. Parma« - Trebče	
	
A Na trgovskem zavodu »žiga Zois« je uspešno maturirala MARUŠKA GRGIČ Svoji tajnici čestita ŠZ Gaja	
	
A Dne 16. julija je na medicinski fakulteti v Trstu doktorirala z o-dliko in pohvalo ERIKA BRIŠČIK Čestitajo ji sorodniki s Kon-tovela.	
	
A NADJI, MAGDI, BORISU, MIRJAM, MIRJANI, ALEŠU in HENRIKU ob uspešno opravljeni maturi iskreno čestita KD F. Prešeren	
	
A Mladinski dom Boljunec čestita ob uspešno opravljeni maturi na znanstvenem liceju in trgovskem zavodu MADGI ŠVARI, BORISU ŽERJALU, HENRIKU MAVERJU, ALEŠU ŠTEFANČIČU in NADJI ŽERJAL	
	
* V prejšnjih dneh so na slovenskih višjih srednjih šolah uspešno opravili zrelostni izpit: SONJA GUŠTIN, DORJANA JU-RINČIČ, ELENA POČKAJ, VILMA PURIČ, VALENTINA ŠKABAR in BORIS ŠKERK. Iskreno jim čestita in želi še veliko življenjskih uspehov KD Kraški dom	
včeraj - danes
mali oglasi
telefon 040 - 775275
TOMOS motorno kolo v odličnem stanju z garancijo prodam. Telefon 763-965 od 17. do 19. ure.
OSMICO je danes v Samatorci 7/B odprl Viktor Gruden. Toči pristno belo in črno vino.
IŠČEMO izvrstnega peka - slaščičarja za ustanovitev in kasnejšo periodično kontrolo proizvodne enote kruha in slaščic za Saudsko Arabijo. Tel. na št. 040/60516 (dr. Schart).
PRODAM motor Laverda 125 LZ kakor nov, letnik '79. Telefon 220-300.
OSMICO v Mavhinjah št. 11 ima Norma Gabrovec. Toči belo in črno vino.
17-LETNO dekle, ki ima rada otroke, išče zaposlitev kot baby-sitter ob vsaki uri. Tel. 757-777.
PRODAM jadrnico 470 v odličnem stanju z vlečno prikolico. Telefonirati od 14. do 15. ure na 211-688.
PRODAM šotor za 3-4 osebe v res odličnem stanju z nepremočljivo streho in notranjimi sobami. Telefon 211-688 od 14. do 15. ure.
JADRNICO tipa Flyng junior, dolžina 4 m, za 4 osebe prodam po ugodni ceni. Tel. 040/299-360 od 19. do 20. ure.
AGENZIA
IMMOBILIARE
GABBIANO
TRŽIČ, Drevored S. Marco 36, tel. 0481/45947
prodaja
pri ROTONDI DEL BISCHETTO gosposko stanovanie,’ 100 kv. m dve sobi, 85.000 000.
Pri trgu GARIBALDI stanovanie: tri sobe, terase, dvojni kopalnici, podstrešie.
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijske cone J DO M JO. 117 Tel I7M71
PANDO 30 Super, 6 mesecev, še v garanciji prodam za 5.900.000 lir. Tel. na št. 910-754.
PRODAM motor Honda 125, skoraj nov. Tel. 772-108.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine - Trst.
SILVANA in SERGIO
nova upravitelja obnovljene gostilne »PRI DEVETIH SESTRAH» na Proseku
VABITA
prijatelje in cenjene goste na otvoritev, ki bo danes, 22. julija, ob 18.30.
Prosek 176 - Telefon: 225146
POTOVALNI URAD
»Auraru«
prireja naslednje izlete:
Od 12. do 15. avgusta z avtobusom v
KRANJSKO GORO Cena 120.000 Ur
14. in 15. avgusta z avtobusom na PLITVIČKA JEZERA Cena 94.000 lir
14. in 15. avgusta z avtobusom v CELJE in ROGAŠKO SLATINO Cena 63.000 lir
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »Aurora» — Ul. Cicerone 4, telefon 60 261.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
MSB
foto-kino iJI kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-9»
informacije SIP uporabnikom SISI|||^

Družba SIP obvešča,-da so od 16. julija t.l. dalje komercialni uradi TR2ASKE AGENCIJE s Trga Oberdan 5 in javne telefonske govorilnice iz Ul. Cassa di Risparmio 6. premeščeni v novi sedež — Drevored XX. Settembre 5. Istega dne je začel delovati novi urad »Punto SIP« — stalna restava telematike.

Danes, NEDELJA, 22. julija MARIJA MAGDALENA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.08 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 14.58.
Jutri, PONEDELJEK, 23. julija BRANISLAV
Vreme včeraj: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1016,6 mb rahlo narašča, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Matteo Norbedo, Nicoletta Deromi, Francesca Delise, Lara Bercari, Daniele Dibiaggio, "Giulio Cok, Monica Liso Sesona.
UMRLI SO: 50-letni Mario Succimar-ra, 70-letna Alberta Sossi vd. Cumini, 70-letna Berta Scodelaro por. Hafner, 67-letni Mario Lenaz, 71-letni Amedeo Tul-liach, 81-letna Santa Nadovich vd. Fai-diga, 77-letni Salvatore Rizzo, 74-letna Pierina Laska, 37-letni Rodolfo Štolfa, 55-letni Luciano Coverlizza, 71-letni Vladimiro Verberi, 80-letna Maria Cenci por. Ruzlicka, 84-letni Dante Serpo, 70-letna Anita Martissa por. Riccobon, 85-letna Stefania Morandi.
OKLICI : funkcionar Josè Fernandes Guerra jr. in uradnica Luciana Ienco, uradnik Vincenzo Placido Di Spazio in prof. likovne vzgoje Filomena Aiezza, uradnik Vincenzo Cirigliano in gospodinja Sonia Colossi, mehanik Claudio Germani in uradnica Evelina Samsa, mehanik Livio Černigoj in gospodinja Marina Ukmar, elektrikar Giuliano Salvi in učiteljica Eliana Stcfanich, uradnik Piero Perii in uradnica Marina Reppini, delavec Maurizio Fontanot in uradnica Gianna Loredan, trgovski potnik Marino Kaučič in uradnica Giuliana Nicolin, e-lektrikar Maurizio Crevatin in uradnica Tamara Carli, uradnik Liubi Andreuzzi in učiteljica Maria Luisa Bianchi, delavec Maurizio Melucci in gospodinja Cristina Delac, uradnik Mario Costa in uradnica Marisa Cepach, šofer Mario
Delconte in delavka Franca Surian, urar Darko Malalan in študentka Marta Fab-bris, finančni stražnik Valter Carico in uradnica Serena Cossi, uradnik Antonio Angheloni in gospodinja Anna Maria Cavallo, uradnik Francesco Amato in študentka Maria Pia Amoroso, zdravnik Aldo Onofrio Giuseppe Valenti in lekarnarka Daniela Di Marco, skladiščnik Franco Grillo in delavka Daniela Gaz-ziola, upravnik Maurizio Lonza in uradnica Serena Minuitti, uradnik Giorgio Donvito in gospodinja Nevija Benčič, vzgojitelj Nicolas Mario Murkovic in študentka Gabriella Soave, finančni stražnik Salvatore Scuro in brezposelna Patrizia De Pascal, uradnik Ervino Lazzari in uradnica Michela Beischi, smetar Enrico Valenti in uradnica Oriana Va-lentich, mehanik Enrico Bordon in u-radnica Alessandra Goina, mesar Francesco Affatati in prodajalka Laura Sa-mero, risar Livio Ambrosi in uradnica Rossella Cenci, podčastnik JV Cosimo Rocco in natakarica Tiziana Schiulaz, delavec Maurizio Pettirosso in delavka Fiorella Doratti, uradnik Decio Amedeo in uradnica Michela Ulcigrai, uradnik
■■*iAdriano Lucatello in vzgojiteljica Licia Godeassi.
OBČINA DOLINA - OKLICI: študent Paolo Starec in študentka Daniela Zet-ko, finančni stražnik Salvatore Schem-bri in gospodinja Palma De Palma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE v OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
LOTERIJA
BARI	67	9	71	35	26
CAGLIARI	15	27	41	80	60
FIRENCE	4	72	23	84	25
GENOVA	19	78	25	20	51
MILAN	41	32	28	49	8
NEAPELJ	31	85	47	69	1
PALERMO	14	31	61	53	86
RIM	49	38	50	46	29
TURIN	51	31	57	26	45
BENETKE	54	84	90	15	32
ENALOTTO					
2 11	1 X X	1 X X			X 2 X	
Bf 71IIM
KVOTE:
12 — 23.449.000 11 —	644.500
10 — 60.000
lir
lir
lir
1
m
S0šS/P
Società Italiana per	<ss
VsV- l'Esercizio telefonico p a W
PLUTOVIMA
MOQUETTE
abitare
STENSKE
TAPETE
TRST — Ul. Molino a Vento 5 — Tel. 040/750134
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
RAZPISUJE
NATEČAJ ZA SESTAVO DRUŽBENEGA GRBA
Interesenti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila in pravilnik natečaja v tajništu Hranilnice in P°" sojilnice.
!
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 22. julija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.00	Maša
11.55 Praznični dan 12.15 Zelena črta
13.00	Voglia di musica glasbeni program
Na sporedu G. Frescobaldi, A. Vivaldi, G. Croce in Marco da Gagliano 13.30 Dnevnik
13.45 La settima croce - film
Igrajo: Spencer Tracy, Signe Hasson, Jessica Tandy *5.35 Astuzia per astuzia 2. in zadnji del Jo.45 I fachiri: Episodio n. 1
17.00	TV 1 estate:
All’ombra ragazzi Tutto il mondo è paese
20.00	Dnevnik
0.30 II tenente del diavolo - 2. del “2-15 Dnevnik 22.25 Hit parade •05 Sulle strade della California „.	TV film
■00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenska napoved
Drugi kanal
1.00 Liederistica
■55 Le ragazze di S. Frediano - film Igrajo: Antonio Cifariello, Rosin sana Podestà, Giovanni Halli *3.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia
Con gli occhi dell’Occidente 1. del
14.25	Una voce... una donna - 2. del 15.35 Dnevnik 2 - Neposredni Sport
Avtomobilezen: formula 1
17.45	Gran varietà - film
Igrajo: Alberto Sordi, Vittorio De Sica, Renato Rascel
18.45	Bronk - TV film Meteo 2
19.50 Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.30	Colombo - TV film
21.45	Come, quando, fuori, piove
22.45	Dnevnik 2 - Vesti 22.55 Dnevnik 2 -Trentatrè
oddaja o medicini
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.00	- 17.00 Neposredni šport
17.00	L’assassinio di Trotzky - film Igrajo: Richard Burton, Alain Delon, Romy Schneider
18.40 Srečanja: Goran Kuzminac
19.00	Dnevnik 3
19.25	Jazz
20.30	Guido Gozzano dok. oddaja 21.20 Dnevnik 3
21.45	Domenica gol
22.15	Filmska kamera in spomin
22.25	Concertone: Duran Duran
23.15	Orecchiocchio
Ponedeljek, 23. julija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton :
La Silfide - L del
13.30	Dnevnik
13.45 Grazi e Curiazi - film
Igrajo Alan Ladd, Dranca Bet-toja, Franco Fabrizi
15.15	I fachiri: Episodio n. 2
15.30	Posebnosti iz parlamenta
16.00	Tutti in pista nel sesto continente:
Duri senz’osso
16.30	Le avventure di Rin Tin Tin -TV film
17.00	Kojak TV film
17.50 n fedele Patrash - risanka
18.15	La signora da', castello Grant-leigh - TV film
18.40	90. leto: Los Angeles ’84
19.40	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Come uccidere vostra moglie -film
Jack Lemmon, Vima Lisi, Terry Thomas 22.25 Dnevnik
22.35 Posebnosti Dnevnika 1
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenska napoved
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob. 13. uri
13.15	Due e simpatia
Con gli occhi dell’Occidente -2. del
14.20	Quest’estate - kviz, glasba, film ski posnetki
Teletattica - risanka Incontro sotto terra: Le formiche bulldog - dok.
Atlas Ufo Robot - risanka 17.05 E’ più facile che un cammello -film
Jean Gabin, Mariella Lotti, An tonella Lualdi
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Bronk - TV film
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.30	La fille mal gardée - balet v dveh delih
22.10 Dnevnik 2 - Vesti
22.20	Cronaca :
Har'an County - dok. film
23.20	Protestantizem
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.25	Drugi zvok:
Blues - 1. del
20.00	Šola in vzgoja:
18. Dinastija starih Egipčanov
20.30	Finché dura la memoria
21.30	Dnevnik 3 21.55 Šola in vzgoja :
Jadranje
22.25	Filmska kamera in spomin 22.35 Tutto Govi - La vita dal 1931
al 1934 - 4. dal
01.00	Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
® 35 Teletekst o.50 Poročila
8-55 Pihalni orkester jeseniških i lezarjev
®-25 živ žav - otroška matineja
10	lr! ?rnov grad - otroška nadalj.
11	4s '''e0k° mesto - TV nadalj.
D un t25 " napoved tedenskega spe
S tiSlain ZCmlja
Teletekst Ir'in Gostovi 1610 Poročila 45 Potovanje v skrajnost poljudnoznanstvena oddaja 05 Pihalni orkestri JLA:
Ir rm ^re^anie v Dražgošah 8-00 Nevidni bataljon - film
19 30 d° zrna 2q$ TV dnevnik
2l5 čas rikGl JVnnadalj’
21 rr * • ki živi: Rab
21:50 PoSaPr°gled
Koper
17.30	Ukradeno letalo - TV film
18.00	Skrivnosti uma - dokumentarec
19.00	La Principessa Zaffiro - risanka
19.30	Dolgo iškem je - dokumentarec o religijah v svetu
20.20 Kozara - film
21.55	Avtomobilizem : formula 1
22.55	Vsi v Poreč 23.25 Portorož 84
Zeit im Bilr - Čas v sliki
Zagreb
9.00 Revija folklore
10.30	Jugoslavija poje in pleše
13.00	Otroška oddaja
14.30	Glasbeno popoldne	•
15.30	Planet opic - TV nadalj. 17.10 Filmi Jurija Ozerova :
Bitka za Berlin 18.55 Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Gabrijel - TV nadalj.
22.05 Moja draga plavolaska
TV igra
Ljubljana
17.55	Teletekst
18.10	Poročila
18.15	Zgodbe iz Nepričave - otroška addaja
18.45 Video šola - glasba za mlade
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do z ma
19.30	Dnevnik 1
19.55	Vreme
20.00	Hudič na filozofski fakulteti -moraliteta v sedmih prizorih
22.05	TV dnevnik II
Zagreb
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Zgodba o pradeklici
18.30	Zarzuela - 3. del 18.45 Videošola
19.30	TV dnevnik
20.00	Navadna čarovnija - 1. del ftima
21.15	Izbrani trenutek
21.20 Meridijani - zunanjepolitična oddaja
21.50 En avtor - en film
22.10	TV dnevnik
Koper
14.00 in 17.00 Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Novi stadion pri Proseku PROSEK — 80-letnica Godbenega društva
DOBERDOB — Študijski posvet o Jožetu Srebrniču
HLODIČ (Čedad) — Folklorno srečanje »Živanit«
TRST — Zaključek Festivala Unità TRST — Salinaisko srečanje
17.30	TV poročila 17.35 Kozara - film
19.00	La Principessa Zaffiro - risanka
19.30	TVD stičišče
19.50 Kaj nas drži pokonci - dokumentarec
20.20	Lovec - TV film
21.20	TVD vse danes
21.30	Plesni korak: Valček
22.00	Nočni film
23.30	Zeit im Bild - Čas v sfiki
ZASEBNE POSTAJE
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
20 L albero delle mele Ra eccola grande Ni I« . knos . TV film
12 15 APOrt: košarka 1300 vmeriški footbal 14 00 LUpcrclassifica show 15$ K0Jak, - TV film
17.00	ColT0 è affollato
19.00	I TJfrro e col fuoc
19.30	T „ efferson - TV filr 20.25 UrVe 1)031 - TV film
22.15	T !agano sulla Fiorii
23.15	M*6 buat - TV fili
a moglie ci prova
RETEQUATTRO
8.45 ?!2ai1a Spht . risar 9-15 te*10/ Superboj
9.30	sbando il ritorni
10.00	v« an - risanke
ì>»
13$ p°g°met
13.30	c,r°nt°video
16.30	&Pla " fUn 17.00 n bramici - 1
SsSf » ”»
-sanke
18.00 Tn6vNoah
18.50 Tre* Drivei
19.25	ChLCUori ^
20.25	Ph ^ " TV 21.30 Sarb,e's An
0 stesso 1
23.40 Onrt° • film 00.10 §lda azzurr 00 4o 7Port
1 sette mag
'TALIA 1
8 30 Mimi e la n
i£ ■
10.15 nTC0 Po'o
1» ivi 11 general« A
p“geu voli Uraad Pri:
14.00 Deejay Television
16.30	Pigs & Freaks - film
18.30	L’uomo di Singapore - TV film
19.30	II circo di Sbirullino 20.25 Autostop
22.30	Senza ragione - film 00.10 Clonazione - film
TELEPADOVA
13.00	Šport: catch
13.30	Hawaii, Squadra Cinque Zero TV film
14.45 Mandato di ucidere - film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Bonanza - TV film
18.30	Yattaman - risanke
19.00	Sam, il ragazzo del West risanke
19.30	Marna Linda - TV film
20.20 Cosi per gioco - nadaljevanka
22.00	Totò al giro d’Italia - film
23.30	La formula uno del mare
24.00	II mondo nelle mie braccia film
TRIVENETA
10.30	Razstava preprog
14.00	Tre cuori inamorati - film
15.30	Q. P. Coupon
16.00	Top Cat - risanke 16.30’Cadavere del 2000 - film
18.30	Kronos - TV film
19.30	Vse o motorjih
20.30	La battaglia del Mediterraneo film
22.00	Q. P. Coupons
22.30	TV film
23.00	II sangue del vampiro - film
TELEFRIULI
11.00	Si o no
13.30	Angie Girl - risanke
14.30	C’è posto per tutti - film
16.00	F.B.I. - TV film
17.00	Un’ombra sulla strada - film
19.00	Cara a cara - TV film
20.25 II mercante della morte - film
22.00	Deželni Sport
23.30	Non aver paura delle tenebre film
CANALE 5
8.30	Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film
9.20 Una vita da vivere - nadalj.
10.30	Nel sole - film
12.00	Jefferson - TV film '
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV firn
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.50	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Barella - TV film
20.25	Uragano sulla Florida - nadalj
22.20	Love Boat - TV film
23.20	Sport: Golf 00.20 La rivolta - film
RETEQUATTRO
9.15 Aspettando il ritorno di papà
9.30	Shazzan - risanke
10.10	Magia - TV film
10.50	Fantasilandia - TV film
11.45 Tre cuori in affitto - TV film
12.15	II magico mondo di Gigi -risanke
12.40 Star Blazers - risanke
13.10	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - TV film
14.15	Magia - TV film
15.00	Lasciarsi - film
17.00	II magico mondo di Gigi -risanke
17.30	Blue Noah - risanke
18.00	Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips - TV film
20.25	La corsa più pazza del mondo -film
22.30	Rosa shocking - varietejski program
23.30	Nonsolomoda speciale 00.30 Quel tipo di donna - film
02.10	Šport: nogomet
ITALIA 1
9.30 Anima e corpo - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
La famiglia Medi - risanka Bun Bun - risanka
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn Bryger - risanka Peperò - risanka Rocky Joe - risanka Bun Bum - risanka
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.40	Italia 1 F ash
19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Vittorie perdute - film
22.30	Samurai - TV film
23.30	I vitelloni - firn
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Mama Linda - TV film
14.45	Gli emigrati - nadaljevanka
15.30	Cara cara - TV film
17.00	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
18.00	Risanke
19.30	Marna Linda - TV film
20.20 Così per giovo - nadaljevanka
22.00	La giustizia privata di un cittadino onesto - film
23.30	Lancer - TV film
00.30 Come sposare mia figlia - film
TRIVENETA
10.00	Serenato al vento - film
11.30	Kronos - TV film 12.35 Search - TV film
13.30	Risanke
14.30	Razstava dragocenih predmetov
17.00	Vse o motorjih
18.00	Show Hey il re
18.30	Kronos - TV film
19.30	II bosco in fiamme
20.00	Q.P. Coupon
20.30	I due figli di Trinità - film
22.00	TV film
22.30	Razstava draguljev
TELEFRIULI
13.30	La sindrome di Lazzaro - TV film
14.30	Cara cara - TV film
15.45	La mia amica Irma - film
17.15	Risanke
18.15	Cara cara - TV film
20.00	L’ora di Hitchcock - TV film
21.00	TV Dnevnik
21.30	Prima dell’uragano - film
23.00	Šport
BABIO
Nedelja, 22. julija
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja;
10.00	Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Zaklad Sierra Madre«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Toč a’i kabaret za pasje dni«; 13.20 Glasba po željah;
14.10	19.00 Nedeljski popoldanski zbornik; 14.10 Kulturna srečanja; 15.00 Na počitnicah; 16.00 Turizem — vmes: Glasbene dimenzije; 17.00 Klasični album; 18.00 V Btegu nekoč in danes: Marija Petaros »Danes zjutraj pri nas doma« — radijski prizor.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročil; 7.15 0-tvoritev - glasba za dobaro jutro — Radijski koledar — Prometni servis — Ekonomska priporočila; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil: kmetijska oddaja;
9.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku ; 16.30 Primorski dnevnik: Objave, EP;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski vestnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranji nedeljski program ; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Poročila v nemškem jeziku ; 14.35 Che c’è di nuovo?; 16.00 RK Count down; 17.45 Lestvica 33 obratov; 19.30 športna nedelja; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Poletni jutranji program; 6.58, 7.58, 10.10, 11.30, 12.58, 17.58 Zeleni val; 7.33 Nabožna oddaja; 8.40 Pesmi spominov; 9.30 Maša; 10.15 Meno ottanta - radij, priredba; 11.50 Arena napo-litana; 12.20 Glasbeni aperitiv ; 13.15 Forse sarà la musica del mare; 14.30 Carta bianca - estate; 19.25 Dietro le quinte con i grandi del nostro tempo;
20.10	Cronaca di un delitto; 20.35 II Pigmaliane - opera; 22.15 Glasba W. A. Mozarta; 23.05 Ta’efonski poziv.
Ponedeljek, 23. julija
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mozaik; 8.20 Trim za vsakogar; 9.00 Otroški kotiček; 9.40 Film; 10.10 Koncert Simfonikov RTV Ljubjana; 11.35 - 13.00 O poldanski zbornik: — Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar : »Izza kongresa«; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanji in revij; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: — Sprehodi po tržaških predmestjih ; 16.00 Plesna ura sede — vmes: Glasbeni listi; 17.00 - 19.00 Odprti prostor: — Klasični ai’.bum; 18.00 Monografija; Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kuTumega sveta — Pesem tedna radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Program za otroke; 10.35 Vrtiljak, 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Sound tracks; 18.00 New dance; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 do 9.00 Zd’eni val; 9.00 Radio anch’io; 11.00 II delitto di Lord Sa vile - 6. del; 11.20 I fantastici anni 50; 12.03 Oggi sposi - tutto sul matrimonio; 13.15 Master; 15.00 Era d’estate; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radiouno Elington ’84; 18.00 Zeleni vai; 18.05 Šola in vzgoja; 18.30 Mali koncert; 19.20 Na naših trgih; 19.27 Audiobox Labyrinthus; 20.00 I>ed Zeppelin; 20.30 Zgodovina in legenda; 21.00 Bamboo music; 21.30 Radijska zgodba; 22.00 I fantastici anni 50; 22.38 Autoradio flash; 22.43 Glasbeni premor; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Teče Ionski poziv.
Žeton je postal prava redkost
Težave v telefonskih govorilnicah zaradi napovedane podražitve žetonov
Že dva dni je skoro nemogoče uporabljati javno telefonsko govorilnico. Odkar je iz Rima prišla vest, da se bo telefonski žeton podražil od seda njih sto na dvesto lir, in da bo torej vsak pogovor iz javnega telefona še enkrat dražji kot sedaj, so mladi navalili na avtomate, ki izdajajo tele fonske žetone (ti so v vsaki telefonski govorilnici) in si iih seveda nabavili. V največ primerih si bo vsakdo, ki si je žetone priskrbel na tak na čin, prislužil le nekaj tisoč lir. Mladini pa še tako majhna zaslužena vsota zelo prav pride, pa čeprav gre za denar s katerim lahko kupiš en sam zavojček cigaret. Sicer pa, tako nam je prišepetal nekdo pri družbi SIP, prvi avtomati brez žetonov so bili tisti v bližini vojašnic, kar pomeni da so jih izpraznili vojaki, ki telefon uporabljajo zlasti v večernih
urah, ko so tarife nižje.
Podražitev cen za telefonske pogovore bo seveda nudila veliko dela ' tehnikom in delavcem družbe SIP. Spremeniti morajo namreč aparaturo vseh avtomatov, kajti sedaj so bile te pripravne za izdajo žetonov po ceni sto lir. Potrebne pa so notranje spremembe in za to je potreba veliko dela. Na direkciji SIP v Gorici so nam povedali, da niso še dobili iz Rima navodil kdaj pričeti z izvajanjem teh sprememb v aparaturah. Nekaj bodo morali spremeniti tudi v tistih telefonskih govorilnicah, kjer že imajo moderne aparature in kjer lahko uporabljamo kovance po sto ali dvesto lir in žetone.
Ker je na Goriškem približno tisoč javnih telefonskih govorilnic (največ jih je v kavarnah in gostilnah) bodo imeli tehniki SIP kar precej dela.
Za sedaj tudi v gostiščih, kjer imajo javne telefonske govorilnice, je težko dobiti žeton. Na družbi SIP dajejo prosi"cu največ po deset žetonov, seveda po sedanji ceni sto lir. Najhuje je v Gradežu, kjer je precej letoviščarjev. Če hočejo telefonirati domov morajo kar v pisarno telefonske družbe.
Obisk koroških kmetijskih izvedencev
Delegacija funkcionarjev deželnega ravnateljstva za kmetijstvo in deželne zveze kmečko-obrtnih posojilnic se je v prejšnjih dneh sestala s skupino kmetijskih strokovnjakov iz Koroške. Koroški gostje so se želeli seznaniti z nekaterimi najbolj značilnimi dosežki kmetijstva v naši deželi.
Spomenik padlima na Jazbinah
Čeprav je včerajšnje sončno vreme kar vabilo kmete na polja, da bi tam napravili kar je potrebnega v tem času, so nekateri Jazbinci in Števe-rjanci našli čas, da so se včeraj zjutraj zbrali na Jazbinah, da bi pričeli z deli za ureditev prostora na katerem bodo zgradili spominsko obeležje dvema padlima domačinoma. Kot partizana sta namreč padla Jazbinca
Nocoj ples na Peči
Na prireditvenem prostoru na Peči se nocoj nadaljuje poletni praznik kulturnega in športnega društva Vipava. Danes bo ob 21. uri na sporedu ples, že prej pa bodo pričeli delo vati kioski z domačo jedačo in pijačo.
Praznik na Peči se bo nadaljeval tudi cel prihodnji teden. Jutri zvečer ob 20. uri se bosta pričela turnirja v odbojki in nogometu. Finalna srečanja in nagrajevanje so predvideni v petek. Zanimiv program napovedujejo za nedeljo, 29. t.m., ko bo ob 19. uri kotalkarska revija z nastopom ko talkarjev iz Ronk, društva Polet z Opčin in domačega društva Vipava.
Prihodnji teden sagra v Pod gori
Konec prihodnjega tedna prireja krajevna sekcija VZPI ANPI v Pod-gori svoj tradicionalni poletni praznik. Poleg običajnih prvin vaških sa-ger, tekmovanja v briškoli, večernih plesov, kioskov z jedačo in pijačo, obsega letošnji program tudi pomembno novost. Gre za deželno tekmovn-.nje v hitrostnem kotalkanju, ki bo v soboto, 28. t.m., na kotalkališču pred športno palačo. Tekmovanje se oo pričelo ob 15. uri, udeležilo pa se ga bo okrog 100 kotalkarjev obeh spolov in vseh starostnih skupin. Tekmovanje bo veljalo za izbiro udeleženca na tekmovanju za vsedržavni pokal.
Z avtom v drog
Včeraj ponoči, okrog enih, je v Ul. Cadorna v Gorici 34-letni Armando Turšič, Trg Tommaseo 25/1, izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom in silovito trčil v drog. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lažji pretres možganov in rane na čelu. Ozdravil bo v desetih dneh.
Na študijskem posvetu v Doberdobu
Marsikaj o delavskem in kmečkem gibanju še čaka na primerno in točno osvetlitev
Razna vprašanja o razvoju delavskega in kmečkega gibanja na Primorskem so bila tema razprave, ki ga je komunistična partija priredila v Doberdobu ob priliki stoletnice rojstva nekdanjega poslanca v rimskem parlamentu Jožeta Srebrniča in istočasne 40-letnice njegove tragične smrti v valovih Soče. O Srebrniču je bilo sicer zelo malo govora (o njegovem življenju sta uvodoma spregovorila le Jože Jarc in Vincenzo Marini) pa čeprav je bil akter takratnih dogodkov pri nas. Poročevalci so se podrobneje zaustavili ob bolj zanimivih in tudi bolj prodornih osebnosti takratne dobe, kot so bili Tuma, Regent, Guštin čič, Faidutti, Pittoni itd.
Niso se zaustavili, kar sicer noben pošten raziskovalec in zgodovinar ne bi nikdar napravil, samo ob osebnostih in socialističnega oziroma komunističnega gibanja, marveč tudi pri drugih, od katoličanov do socialdemokratov in liberalcev, ter seveda analizirali tudi vse kar so za razvoj kmečkega in delavskega vprašanja napravile politične stranke oziroma interesne skupine, ki so pri nas delovale tako pred pr vo svetovno vojno kot v prvih povojnih letih.
Na razvoj dogodkov pri nas so vplivali krajevni mednarodni faktorji. Za rešitev kmečkega vprašanja so si tu prizadevali Kmečka stranka, katoličani, sledni tako med Slovenci kot med Furlani. Za boljše življenjske pogoje si je pred vojno prizadevalo socialistično gibanje, ki je bilo v Avstriji sicer razdeljeno po narodnostih, vendar pa je delo-
valo složno. Po vojni pa se je to še bolj razširilo tako med Italijani kot med Slovenci, še zlasti upoštevajoč nagibe oktobrske revolucije. Seveda odnosi niso bili vedno najboljši, prihajalo je do sporov, marsikatera osebnost je naglo spreminjala svoje poglede. K vsemu temu je bilo treba pri nas, tako na Goriškem kot v Trstu, dodati še odnose med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, in seveda prihod italijanske oblasti, ki se je pri nas, kot je dejal italijanski katoliški zgodovinar Jacumin, »obnašala kot nekje v koloni ju.
Poročali so Vincenzo Marini, Branko Marušič, Milica Kacin - Wohinc, Renato Jacumin, Jože Pirjevec in Ravel Kodrič. V marsikaterem pogledu so se seveda razhajali. To morda ker so se nekateri približali zgodovinski raziskavi s preveč fidei-stičnega zornega kota, drugi pa ker imajo vpogled v doslej javnosti še neznane arhive. Okrogla miza pa
ni Inla takšna v pravem pomenu besede, kajti vseh šest diskutantov je imelo vsak daljše poročilo. Zato diskusija oziroma odgovori diskutan tov niso bili možni zaradi pozne u-re in razprava je bila zato okrnjena. Škoda, da je bilo publike premalo, kajti tema razprave je bila zanimiva in kar vabi k nadaljnji diskusiji. Prav tako ni bilo prav, da so slovenski poročevalci govorili v svojem jeziku, italijanski pa spet 'v svojem, brez simultanega prevoda. To pa je povzročilo, da je marsilcak italijanski poslušalec šel iz dvorane takrat ko so bili na vrsti posegi v slovenščini, iz preprostega razloga kar ni znal našega jezika. V bodoče bi morali organizatorji na takih dvojezičnih posvetih poskrbeti za simultano prevajanje. Pa tudi dati možnost poročevalcem, da odgovorijo sogovornikom in publiki, da pristopi v diskusijo. Posvet je vodil deželni svetovalec Ivan Bratina.
(mw)
Franc Štekar in Jožef Koršič. Lani je domača sekcija združenja partizanov zaprosila občinsko upravo, da bi lahko na pokopališču postavili spominsko ploščo v počastitev dveh padlim V času odsotnosti župana je bila v začetku letošnjega leta prošnja odbita. Zato so se člani sekcije VZPI za Števerjan in Jazbine odločili da postavijo padlima spomenik. Prostor jim je dala na razpolago Štekarjeva družina z Jazbin. Gre za zelo lep prostor na ovinku pred Mrakovo gostilno nedaleč od vaške cerkve. Včeraj so domačini z raznimi stroji urejali zemljišče in napravili še kar precej prostovoljnih ur dela. Z gradnjo spomenika bodo pričeli kasneje. Divoriti ga nameravajo še letos.
• Zaradi gradnje železniškega podvoza so v teh dneh v Ločniku zaprli prometu tudi Ul. Sartorio. Prepoved vožnje velja za odsek med Ul. Fonda in Ul. Concordia in bo predvidoma trajala šest mesecev.
včeraj-dartes
Iz goriikega matičnega urada
ROJSTVA: Simone Sgualdini, Alessio Colautti, Marco Mazzuchin, Alessandra Mogorovich, Marco Martella-ni, Elisa Marega, Luca Persolja. Tommaso De Lorenzi.
SMRTI: 84-letna upokojenka Margherita Marega vd. Bregant, 65-letna upokojenka Mercede Turus por. Per' co, 71-letni upokojenec Valentin Nanut, 72-letni upokojenec Pio Clinaz, 81-letna upokojenka Rosalia Peressin-84-letni upokojenec Ciril Bratuž, 71-letni upokojenec Francesco Marra-
OKLICI: elektrotehnik Franco Mi' locco in delavka Vittoria Cardegna. policijski agent Roberto Zavadlav ]I) učiteljica Rosanna Pavlin, mesta1 stražnik Massimo Compassi in uslužbenka Manuela Cornar, uslužbenec Massimo Giordano in uslužbenka Ma' ringrazia Gorlato, uslužbenec Pa°* Merlo in gospodinja Alessandra Cri schia, uslužbenec Sergio Codeglia 1 uslužbenka Loreta Furlan, obrtoj Umberto Toso in vzgojiteljica Loreh Sirch, šofer Marco Perzan in uste*, benka Laura Marengon, fdnancu stražnik Franco Rotondo in gosp,,c*1 nja Donatella Tornasi.
POROKE: podjetnik Diego Fiore >n trgovka Maria Plet, uslužbenec Cia dio Buriina in uslužbenka Ester Lu> ■
kino
3
Umrla je Marija Martinkova
Verjetno gre za samomor
V Soči odkrili truplo nune
V petek so na Vrhu številni prijatelji in sorodniki pospremili na zadnji počitek eno izmed najstarejših va-ščank, 87-letno Marijo Vižintin, vd. Cotič, ki je po krajši bolezni umrla v krminski bolnišnici.
Rodila se je 15. septembra 1897 v Dolu, v številni kmečki družini, pri Marjutnih kot so jim pravili po domače. Med prvo svetovno vojno je bila tudi njena družina v begunstvu v Avstriji. Kmalu po vojni se je poročila z Andrejem Cotičem in se tako preselila k Martinkovim na Vrh. Iz tega zakona sta se rodila sinova Maks in Andrej ter hčeri Sabina in Marica, vsi zavedni Slovenci in borci za naše narodnostne pravice. Starejši sin Maks se je po polomu Italije, iz Grčije vrnil v Beograd in pristopil h garibaldincem, Andrej pa se je boril v enotah 9. korpusa. Mož je bil aktivist, zato so ga belogardisti od-
peljali v zapor v Šempeter in ga tam strahovito mučili.
Ludwig in Gott mit uns!
Tokrat so se oglasili iz Gradeža. Milanskemu dnevniku »II Giornale« so namreč iz Gradeža poslali (to priča poštni žig) pismo v katerem neonacistična organizacija »Ludwig« ob vešča italijansko javnost, da bo še udarila po nasprotnikih, vendar pa da se je cilj spremenil. V začetku julija je namreč isti dnevnik dobil in objavil pismo s podobno vsebino, ki ie bilo odposlano iz Gradišča ob Soči.
Že spet Soča v središču goriške črne kronike in že spet, po vsej verjetnosti, samomor. Kar tokrat preseneča je istovetnost žrtve, saj gre za priletno nuno iz samostana iz Ul. Brigata Pavia. 72-letna Regina Vecchia-to, doma iz kraja Mariano pri Benetkah, se je iz samostana oddaljila v sredo in od tedaj ni bilo več nobene vesti o njej.
Včeraj zjutraj so gasilci sprejeli poziv, da je nekdo zapazil truplo nedaleč od brega Soče pri Ul. Cordaroli. Do odkritja je prišlo okrog 6.30. Gasilci so takoj posegli z gumijastim čolnom in izvlekli iz vode truplo pri
letne utopljenke. Kot so kasneje ugotovili zdravniki, je smrt nastopila vsaj 48 ur prej.
Na kraj žalostnega odkritja so prihiteli tudi agenti goriške kvestuie, saj obstajajo utemeljeni sumi, da ni šlo za nesrečno naključje, pač pa za namerno dejanje. Nuna naj bi se z brega pognala v vodo, verjetno zaradi bolezni, ki jo je mučila že dolgo časa.
Tri aretacije v Tržiču
Orožniki v Tržiču so te dni aretira-’li tri osebe. Gre za dva dvajsetletna mladeniča, ki služita vojaški rok v Remanzaccu in za upokojenca iz Tržiča. Prva dva, Romano Gambini in Fabio Ratti sta obtožena, da sta nekemu milanskemu turistu v Gradežu izmaknila nekaj predmetov z zadnjega sedeža avtomobila.
Tretja aretirana oseba, f>8-letni upokojenec Alberto Prato, pa ima še star dolg s pravico, saj ga je pred časom pretor v Huminu obsodil na tri me sece in 15 dni zapora zaradi izdajanja nekritih čekov.
33 Banca Agricola Gorizia »,,4. 3 Kmečka banka Gorica«*«*
•kupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
DORICA, KORZO VERDI 61. TEL 8420647 — TELEX 460412 AORBAN
Gorica
VITTORIA 16.00-22.00 »La nipo^’ Prepovedan mladini pod 18. tetri1' CORSO Zaprto.	j
VERDI 16.00—22.00 »La finestra s" cortile«. Režija A. Hithchock.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in okolico
SOČA 10.30 »Varuh divjine«, l6-3^ 18.30—20.30 »Po sledi sokola«-SVOBODA 16.30 »Varuh divjine«-—20.30 »Roj ubijalk«.
DESKLE 17.00 »Neuničljivi Mim ris«. 19.30 »Begunke«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCL Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel- o*7*
DEŽURNA LEKARNA V TRŽlJ^L Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 7-5'
darovi in prispe^}
sto
V počastitev spomina in nfl y cvetja na grob Valentinu Nanute Štandreža darujejo prijatelji, in sorodniki 455.000 lir vdovi Mte^,,.
Namesto cvetja na grob pok. gjja tinu Nanutu darujejo Ange’a te Nanut 20.000 lir za vzdrževanje^, tizanskega spomenika v ^tan ijl
Namesto cvetja na grob ce Nevenke Šuligoj - Kodnč ^o
Nataša
matico.
Škerk 50.000 lir za
Koristna pobuda deželne gozdne uprave
Prijeten osvežilni sprehod v parku pod Sanco
ZDENKO VOGRIČ
»0 izletih v okolico Gorice je težko govoriti nedomačimi, še težje pa domačinu, ki ne pozna okolice, ako nikamor ne gre... S specialno karto Gorice v roki se dajo na papirju napraviti prav lepe ture in partije; J® Pa_ ostanejo lepe večkrat samo to-nko časa, dokler jih človek ne poskusi sam. Uspeh vsakega izleta za visi namreč v prvi vrsti od človeka. ki hoče izleteti, in v drugi vrsti šele od partije same. Jeden se hoče samo izprehoditi in duševno uživati naravo, to se pravi razgled, čist zrak in toplo solnce ali pa gozdni nlad. Drugi se razvedri na izletu sa-rn° tako, da vžije kaj bolj kompaktnega ali kapijivotekočega ; zato se ustavlja pri vsaki gostilni...« Tako ■jaka Župančič tajnik goriške podružnice Slovenskega Planinskega Društva v letih pred prvo svetovno vojno piše v Planinski Vestnik. Nam i krat ne bo treba specialke in od-Jn&li se bomo za sprehod, ki nam ?? nudil uživanje narave, razgleda, čistega zraku in gozdnega hlada. Za » ne bo treba daleč, samo skok cez pevmski most tja pod Šanco.
p° letih t.i. »ekonomskega boo-nia«, ko vse, staro in mlado ob pro-^asu Je dirjalo z avti, moto-e'kli,^ avtobusi od ene do druge izletniške točke (dosegljive po glad-"■eni asfaltu) in od gostilne do gos-stilne je človek končno se zamislil oHW- z?èel vračati k naravi. K tej nnločitvi so, bodimo iskreni, pomagale tudi ekonomska kriza, cene, podražitve bencina... Naj bo, vsekakor Pn^etna in zdrava odločitev vedno ecjega. števila ljudi. V mestu, v nknlici, po cestah in stezah, do bližaj*1 gričih srečujemo vedno več nj-ših in starejših navdušencev, ki Pešačijo, kolesarje, tekajo, se spre-ajajo. Zdravniki to priporočajo, ra ne ustanove ir, društva organizirajo
pohode, izlete, sprehode v naravo. Tako so tudi občinske, pokrajinske, deželne, gozdarske uprave začele u-rejevati in odpirati široki publiki tudi razne gozdne in naravne parke. Pri nas že poznamo Bosco Romagno v gričevju med dolino Idrije (Ju-drio) pri Dolenjah in glavno cesto za Čedad, park v Plešivem za Kr-minsko goro in sedaj (uradna otvoritev je bila prav na prvi dan koledarskega poletja 21. junija) park na pobočjih Šance, uradno Bosco di Piuma. Gre za območje približno 40 hektarov pretežno gozdne površine dane na razpolago od deželne ustanove za gozdove,
Ko pridemo čez pevmski most gremo levo proti Podgori. Pred novim naseljem zavijemo v desno po Ulici Forte del bosco in nadaljujemo do prvih hiš. Tu zavijemo na desno na obširno parkirišče, kjer je vhod v park. Temu kraju so nekoč pravili »V javi«, ker so tu kopali grušč in pesek. Proti Pevmi se vije dolina Potoka, pred nami se dviga s kostanji in akacijami porasel grič. Domačini mu pravijo »Na šanci« iz nemščine »Die Schanze« (nasip, okop, utrdba), ker že v sedemnajstem stoletju v vojni med Avstrijo in Benetkami so avstrijski vojaki vrh griča skopali jarke in zgradili kamnito utrdbo, ki naj bi branila edini most čez Sočo in samo mesto Gorico. Prav ob spodnjem robu gozda je stala hiša pri Uikevih. Podrta v prvi svetovni vojni, odkupljena in obnovljena je danes, v tem idiličnem kraju, prijetno in mimo domovanje družine Prinčič. Vse ostalo zemljišče in gozd je bilo nekoč last premožne družine Fogar, ki je imela svoj dom (trgovino, gostilno, skladišča za vino...) prav pri mostu. Med vojnama je vso posest odkupil Ente Tre Venezie, sedaj spada pod deželno gozdno upravo. Le ta je izročila gori-ški občini v uporabo celotno območje.
Ob vhodu takoj na levi strani je otroško igrišče. Pred tem si lahko
ogledamo veliko mapo področja z vrisanimi sprehajalnimi potmi. Nekaj teh je že urejenih, tako da sprehod do vrha griča, do razgledišča in nazaj zmoremo v pičli uri počasne hoje. Višinska razlika med vhodom (80 m) in vrhom griča (178 m nmv.) znaša niti 100 m in to lahko vsakdo zlahka zmore. V nižjem predelu je urejena trim-steza, to je krožna pot, kjer sq postavljene razne lesene zapreke, plotovi, lestve in drugi pripomočki za razne telovadne vaje. Že v prvem delu poti uživamo lep razgled na mesto in okolico. Urejene, z gramozom posute steze se vijejo po gozdu. Strmine se premagajo po udobnih stopnicah, jarke prek mostičev. Povsod so postavljene lesene klopi in košare za smeti. Pripravljenih je tudi nekaj miz s klopmi za piknik. Prepovedano pa je netiti ognje, trgati cvetje, uničevati rastline, onesnaževati okolje. Gozd je prepleten s številnimi stezami, ki niso vse urejene, zato je pametno se sprehajati samo po označenih. Dobro bi bilo, da bi uprava
priskrbela še več kažipotnih tablic, zaenkrat zaprla bolj neprehodne steze, označevala tu pa tam s slovenskim, italijanskim in latinskim imenom vsaj bolj zanimive primerke rastlin in dreves. Tudi ostali napisi bi morali biti dvojezični ! Kot omenjeno je kraj prepleten s stezami po katerih se pride v središče Pevme, pa čez griče celo v Grojno in na Osla v je. Te steze so dobro znane domačinom in lovcem, ki so od nekdaj gospodarili po gozdu (drva, gobe, gozdni sadeži, divjad) ni pa priporočljivo »spustiti« po njih otroke brez varstva. Zraven tega, radi specifičnosti tal, te steze so prehodne samo ob lepem in suhem vremenu (po dežju obilica potokov, poti pa spolske in blatne). Idejo za take sprehajalne in trim poti smo imeli Slovenci že prej. Pred več leti je bila trasirana taka steza v Dolini Grojne ob cesti za Oslavje pod Mu reščih. Leta 1977 je bila urejena in avgusta istega leta odprta lepa trim steza z vhodom prav v središču Pevme. Za njo so poskrbeli pro-
fesor telovadbe na slov. šolah, ZSŠDI in domača društva. Opravljenih je bilo mnogo prostovoljnih delovnih ur. Steza je bila opremljena z raznimi telovadnimi pripomočki, postavljene so bile lične table z vrisanimi telovadnimi vajami podobno trim-stezi v Panovcu pri Novi Gorici. Mladina je že redno obiskovala kraj toda divji motokrosisti in vandalični nestrpneži so vse uničili.
Kako bo pa z današnjo?
Vrnimo se k tej in sledimo kažipotu »belvedere«, ki nas popelje do vrha griča. Tu so velike jase, obdelane njive in sadovnjaki. Tu živi, daleč od mestnega hrupa kmečka družina Markočičev (po domače Tronkarjevi) v hiši, ki verjetno je bila zidana še s kamni stare utrdbe. Ostanke utrdb in strelnih jarkov (iz prve svetovne vojne) srečamo po stezi, ki nas vodi v dolino do (belvedere) razgledišča. Kot lokacija je razgledišče še kar dobro izbrano toda, se vprašam, ne bi bilo bolje isto urediti bolj visoko v gozdu tudi v obliki lesenega ali zidanega stolpa, kar bi ne terjalo prevelike žrtve za gozd, razgled pa bi bil še bolj odprt? Razgledna točka je postavljena tik oh spodnji meji gozda na južni strani griča. Oko se napase razgleda od Sabotina čez celo mesto do Trnovske planote, Čavna, Kuclja, kraških vrhov. Pod nami je prav tisti del Soče, ki naj bi se v kratkem času spremenil v jezero če bi obveljal načrt za postavitev jezu pri Podgori. To bi bilo še lepo za oko, morda ekonomsko koristno a neprijetno in škodljivo za Podgorce. Steza se spušča ob stavbah vrtca m šole ter pripelje zopet do par kirišča.
Sedaj Gorica se lahko ponaša še z enim koristnim objektom, urejenim za razvedrilo občanov v še skoraj neokrnjeni naravi.
Rajonski sveti za kulturno dejavnost
Pred nekaj dnevi smo zapisali, da io 9!!rièki občinski odbor dodelil ra-^ rtskim svetom prispevke za dejav-st na njih območju iz letošnjega Proračuna občine. Gre za denar, ki r, razdeljen po posebnem ključu. stvteVaÌ° namreč število prebival-le °’ ki šivi na območju rajona. Po-skn t60a pa upoštevajo tudi ozemelj-sor rozsežnost rajona. Tako dobijo ra?ZraeTn° več denarja izvenmestni ker - u dobijo še poseben dodatek Vh smatrajo kot frakcije, oziro-so M£a^° ®e svoje specifičnosti ker n,ek°č to bile samostojne občine. afc način so sorazmerno več de-ločnik °d mestnib rajonov dobili pevmi. '
mestnih rajonov Podgori, Štandrežu
leto* fq»o°r	že iz proračuna za
bili šele	°a mj0ni d°"
uteonij- lant' faradi tega mnogi niso niti v 1 porabiti do 30. junija letos sedaj Z9a Io.ni dodeljenega denarja, iz igf0- ,maio na razpolago že denar
Denar
ega proračuna.
razne nns- rai°nski sveti porabili na vem <_ afme za dejavnost na njiho-nt°rialnem območju. Nekateri
so ga z lahkoto, drugi pa s težavo. To pomeni da marsikje rajonski sveti ne znajo upravljati, oziroma niso si še svesti o svojih pristojnostih. Ponekod pa so denar namenili za kak večji izdatek in ga niso zato porabili v malenkosti.
V	hočniku so n.pr. v letih 1982-83 imeli nakazanih skupno trinajst milijonov in pol lir, porabili pa so jih nekaj manj kot tri milijone. Sedaj so na novo dobili nadaljnjih osem milijonov in pol. Največji izdatek v tem kraju je šel za kritje začetnih stroškov spomenika alpincem, za kar so namenili en milijon lir. 288.951 lir so namenili kritju stroškov za srečanje dijakov tamkajšnje nižje srednje šole Perco in goriške slovenske srednje šole Trinko.
V	Podgori so v letu 1982 imeli nakazanih 2.407.000 lir, lani pa 3.852.000. Pol milijona so porabili za praznik rožnega venca, nekaj nad pol milijona za izlet učencev v Benetke, skoro toliko za nogometni turnir, spet skoro enako vsoto za kritje stroškov lanskega praznovanja 25. aprila, 436.600 lir za proslavo 20. letnice slovenske-
ga otroškega vrtca v Podgori, 852.650 lir za letošnjo proslavo 25. aprila, 400 tisoč lir za opremo knjižnice, nekaj nad sto tisoč lir za upravne stroške. Od lani imajo v blagajni še 2.399.328 lir, iz letošnjega proračuna so dobili še 3.867.000 lir.
Rajonski svet za Pevmo je dobil iz sredstev za leto 1982 3.009.000 lir, iz lanskega proračuna pa 4.814.000 lir. Za nekatere športne dejavnosti so dali skoro en milijon, nad 200.000 lir za božičničo in miklavževanje v šoli, spomnili so se tudi padlih in umrlih, 225.000 lir so dali za njihovo dejavnost, za kolesarsko kroženje so dali 226.678 lir. Večji strošek so imeli s tiskom spominskega zbornika ob poimenovanju njihove osnovne šole po Josipu Abramu; v ta namen so dali 3.590.400 lir. Na razpolago imajo še dva milijona in pol, iz letošnjega proračuna so dobili še 4.750.000 lir.
V Štandrežu so iz predlanskega proračuna dobili 2.653.000 lir, iz lanskega pa 4.245.000 lir. Nad pol milijona lir so dali za nujna popravila v otroškem vrtcu, 300.000 lir za turnir v odbojki, 255.000 za nakup šolskih po-
trebščin, skoro 300.000 lir za božičničo v šoli, za gledališko dejavnost 245.800 lir, za ureditev njihovega sedeža, 564.000 lir, za pobratenje domače borčevske sekcije 409.000 lir, za nakup opreme za sedež konzulte pa skoro dva milijona in pol lir. Na voljo imajo še 1.826.397 lir, iz letošnjega proračuna so dobili še 4.412.000 lir.
Omenili smo le proračune podeželskih rajonskih svetov. Povejmo še, da je na svečanosti poimenovanja slovenske osnovne šole Franceta Bevka predsednik rajonskega sveta za Pod-turn-Sv. Ano prof. Lutman dejal, da bo konzulta kupila knjige za šolsko knjižico. Prav bi bilo, da bi tudi šola Otona Župančiča na Livadi prosila kaj podobnega rajonski svet za Svetogorsko četrt, saj imajo ti na voljo precej denarja.
Poleg tega pa so v teh dneh bile gledališke predstave v raznih mestnih rajonih. Stroške so plačali rajonski sveti. Ali ne bi kazalo, da bi za podobnega, tako v mestu kot na podeželju, vendar v slovenščini, poskr beli rajonski sveti? (mw)
izleti
SPDT priredi v nedeljo, 5. avgusta, izlet z vlakom v Vintgar in na Bled. Zbirališče ob 6.30 na železniški postaji v Novi Gorici.
Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba priredi 25. avgusta enodnevni izlet za vse člane in nečlane društva na Brione. Vpisovanje v Doberdobu v gostilni Peric in v trgovini Pri Mili najkasneje do 9. avgusta.
Slovensko planinsko društvo priredi 27., 28. in 29. julija tradicionalni večdnevni izlet v pogorje Ortler. Predvidena sta vzpona na Monte Cavia in Como dei Tre Signori. Vzpona nista zahtevca. Izlet vodi Vlado Klemše.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi člane in prijatelje na pohod v naravo po narodnem parku na Šanci. Zbirališče na parkirnem prostoru pred parkom vsak četrtek ob 18. uri. Avtobus iz mesta odpelje ob 17.30 iz bližine glavne pošte. Izstop na prvi postaji po pevmskem mostu.
SPD Gorica preredi, v sodelovanju z agencijo Gotour, dvodnevni avtobusni izlet v Dolomite in dolino Valcamonica z og’edom znamenitih reliefov v Narodnem parku Capo di Ponte. Prijave do 31. julija na sedežu društva oziroma v trgovini Baucon.
TONE SVETINA
Affecf nebom in peklom
200.
2°vsketrer^ev S*avni štab je poročal: »Vzhodno od A-'Za,dniih k m?ria 80 nemške divizije zlomile žilav odpor je ss s	86viških straž. Hitri oddelki vojske in orož-
Kuban ° V smeleni sunku na več mestih dosegli reko *°vgrad ^ Se Približali industrijskemu mestu Voroši-hiožna l t	oddelki uničujoče bombardirajo po-
severnihu*išča’ transporte in železniške naprave do kot nB. j aykaških obronkov. Nemška vojska prodira tavl)iv valjar proti Kavkazu.« l^licijskn"^ vrof;ini so se pridružile še skrbi. Glavno bost za n poxfel)stvo v Rimu mu je naložilo še odgovor-v kratkpmP°l^° ose'bno varnost samega duce j a, ki bo ??bimi on °oiskal Julijsko krajino v zvezi s predvi-bivše Jni!?Iiaci.i.ami Proti partizanom na vsem ozemlju Ker ^ SIaViie’ Predvsem pa v Sloveniji.
Pravih^0 Slovenci v Kobaridu že v letu 1938 pri-radi srečno!^ na Mussolinija, ki je spodletel samo za-P°novii0 te okoliščin, bi se tokrat kaj takega lahko 8 svoli m • ° Masl° le toliko drzen in nor, da bi ‘o živi leni c,1 .Upal tvegati napad, tudi če bi ga to sta-Je' ln Janko Premrl tudi.
Ker pa bi vsak, tudi majhen spodrsljaj v zadevi varnosti vodje pomenil konec njegove, Losannove kariere, je zastavil vse moči, da se kaj takega ne bi zgodilo. Losanna je ljubil samega sebe bolj kot vse drugo na svetu, zato se je odpovedal vsem užitkom z Anito, medtem ko njegova izvoljenka Lora zapravlja čas in denar na jadranskih plažah,-
Policijske sile pa niso zadostovale niti za teoretično, kaj šele za resnično ducejevo varnost. Zato je glavno breme prevzela nase vojska.
Z močnimi ofenzivnimi sunki v obmejne gozdove je vojaško poveljstvo skušalo odriniti upornike od prometnih zvez in naselij vsaj za toliko časa, da bi minil visoki obisk.
Da je bil ta ukrep vojske pravilen, se je Losanna prepričal, ko je neko noč zazvonil telefon in mu je karabinjerski poročnik. Zannijev naslednik, poročal, da je zaseda vojske in karabinjerjev težko ranila partizanskega kolovodjo Karla Masla.
Veter na kraški planoti se mu je prilegel, ko je naslednje jutro hitel z vojaškim vozilom na kraj spopada. Osebno se je hotil prepričati, ali je novica resnična ali plod karabinjerskih izmišljotin. Saj je tudi on često poročal v Rim tisto, kar si je sam želel in kar so tam radi slišali, ne pa tistega, kar se je v resnici zgodilo.
Njihov agent iz Srenj, ki mu je napad zasede zanesljivo rešil življenje, na kraju samem potrdil, da je videl, kako je Karlo Maslo padel le nekaj metrov pred njim in se spet vzdignil. Na kamenju so našli sle-
dove krvi, ki so vodili globlje v gozd, nekaj krvavih cunj od raztrgane srajce in cigaretno dozo, ki je nekoč pripadala poročniku Fulviu. Iz vse pokrajine so prignali policijske pse, da bi odkrili ranjenega povenlj-nika. Ta se je bržčas skril v kakšen bunker, ki jih je tod veliko...
Losanna se je kljub neuspehu in nekajdnevnemu iskanju v katerem je sodelovalo več kot tisoč vojakov in vsa policija, vrnil v mesto dobre volje.
Tudi če je Karlo še živ — v tako kratkem času, kot je predviden obisk, ne bo okreval. Zanj in za Janka Premrla - Vojka sta bili že pripravljeni tiralici z razpisom nagrade 50.000 lir v zlatu tistemu, ki bi ju živa ali mrtva predal v roke oblastem.
Veselil se je srečanja z ducejem, saj mu bo lahko mimo pogledal v oči. On, Losanna, je na severovzhodni meji storil vse, kar je od njega pričakoval. Če bi drugi tako vestno izvrševali svoje dolžnosti, bi bil sedaj položaj drugačen, je menil.
Ponudila se je priložnost, da ga obvesti, da njegovi generali in vodje v stranki površno izvajajo naloge in se ne vedejo tako, kot bi se spodobilo naslednikom Rimljanov.
Zadnji dan julija se je Benito Mussolini v spremstvu tajnika fašistične stranke brez napovedi spustil s svojim trimotomim letalom na letališče v Gorici.
Losanna mu je odprl vrata in se mu priklonil. Duce mu je v potrdilo mladostnega prijateljstva naklonil smehljaj in ga vprašal:
»Je varnost zagotovljena, Enrico?«
Osvojil je tudi predzadnjo etapo na kronometer
Pred olimpijskimi igrami
Fignon preko meje desetih minut
Čeprav je bil šele četrti Hinault ostaja na drugem mestu
Fignon (desno) je bil tudi včeraj hitrejši od Hinaulta (levo)
Na VN Anglije v formuli ena
Piquet glavni favorit
PARIZ — Deset minut 32 sekund. Laurent Fignon je prav dan pred koncem kolesarske dirke po Franciji dosegel svoj še zadnji možni cilj — premagati Hinaulta za več kot 10 minut. Uspelo mu je v 51 kilometrov dolgi etapi na kronometer, ki jo je za a'abe pol sekunde osvojil pred Ircem Kellyjem. Oba sta namreč dosegla po sekundah isti čas in odločale so desetinke. Šlo je že za peto etapno zmago Fignona, ki bo danes v Parizu doživel triumpf, kakršnega pred dirko ni nihče pričakoval, čeprav so ga vsi uvršča1! med favorite.
Bernard Hinault, ki je nedvomno veliki poraženec »toura«, je včeraj odbil zadnji napad Američana Lemon-da, ki je naskakoval drugo mesto na skupni lestvici. Še več, s tretjim me stom je še za peščico sekund povečal svojo prednost nad svetovnim prvakom.
Prvi od Italijanov je-- bil Leai z dvanajstim mestom.
Medtem so sporočili, da je zdravstveno stanje Italijana Carla Tonona, ki je še naprej v komi, nespremenjeno.
Vrstni red etape na kronometer
1. Fignon (Fr.), ki je 51 km dolgo progo prevozil v 1.07’19”215. s poprečno hitrostjo 45,456 km na uro; 2. Kelly (Irska) po 00"253; 3. Hinault (Fr.) po 36”; 4. Lemond (ZDA) po 41”; 5. Anderson (Avstral.) po 1’25”; 6. Arroyo (Šp.) po 217”; 7. Milar (VB) po 2’57”; 8. Gorospe (Šp.) po 2’59"; 9. Brun (Fr.) po 3 06”; 10. Grezet (Švi.) po 3’06”.
Skupni vrstni red
1. Fignon (Fr.) 106 ur 40’03”; 2. Hinault (Fr.) po 10’32”; 3. Lemond (ZDA) po 11’46”; 4. Millar (VB) po 14*42”; 5. Kelly (Irska) po 16*35”; 6. Arroyo (Šp.) po 19’22”; 7. Simon (Fr.) po 2117”; 8. Munoz (Šp.) po 26*17”; 9 Criquielion (Bel.) po 2912"; 10. Anderson (Avstral.) po 29'26”; 11. Rut-timann (Švi.) po 30’58" ; 12. Acevedo (Kol.) po 33*32”; 13. Grezet (Švi.) po 33'41".
Zmaga Cerrutija
Italijan Roberto Cerniti je osvojil kolesarsko Veliko nagrado Camaiore. 218 km dolgo progo je prevozil v petih urah 22'52” s povprečno hitrostjo 40 km na uro. Drugi je bil zmagovalec »gina« Francesco Moser.
BRANDS HATCH — Z najboljšim časom v drugem dnevu poskusnih voženj za VN Anglije v formuli ena je Brazilec Nelson Piquet dokazal, da je menda edini nevaren tekmec bolidom mclaren, ki jih upravljata Lauda in Prost. Po bledi petkovi predstavi je včeraj Piquet, kot edini, opravil krog v manj kot minuti 11 sekund.
»Klubski dvoboj« med Proštom in Laudo se je znova končal z zmago vodečega na skupni lestvici za SP, kar je nekoliko presenetljivo, saj je znano, da angleška proga Laudi zelo ustreza.
Nadaljuje se kriza Ferrarijevih vozil. Albereto je dosegel deveti čas, Amoux pa šele 13. Kar je najslabše pa je to, da v Maranellovem taboru si slabih dosežkov ne znajo razložiti. Vsekakor zagotavljajo, da jim bo med dirko šlo bolje.
Še vedno dobro pa se drži De An-gelis, ki je bil včeraj četrti. Obe Tyr-relovi vozili, ki jih je FISA diskvali-
ficirala, civilno sodišče pa znova vključilo v startni seznam, sta bili med zadnjimi.
Johnny Ceccotto, ki je bil v prvem dnevu žrtev hude nesreče, se počuti bolje. Zdravniki menijo, da mu nog ne bo treba amputirati.
TAKO NA STARTU
1. VRSTA: Piquet (Br.) brabham ri0’869; Prost (Fr.) mclaren 1TV076; 2. VRSTA: Lauda (Av.) mclaren minuta 11”344; De Angelis (It.) lotus l’H"573 ; 3. VRSTA: Rosberg (Fin.) l’U”603; Warwick (VB) renault minuta 11”703 ; 4. VRSTA: Senna (Br.) toleman 1’11”890; Mansell (VB) lotus 1’12”435 ; 5. VRSTA: Albereto (It.) ferrati 1T3”122; Tambay (Fri) renault 1 *13” 138; 6. VRSTA: Winkelhock (ZRN) (ats) 1’13"374; Boutsen (Bel.) arrows 1*13 ”528; 7. VRSTA: Amoux (Fr.) ferrati 1*13**934 ; Fabi (It.) brabham 1T4"040; 8. VRSTA: Surer (švi.) arrows 1*14**336; Lafitte (Fr.) Williams 1’14”568;
Adidas daleč pred ostalimi

Letošnje OI so že mnogi označili kot povsem komer-cializirane. To je tudi res. Velika predstava bo kmalu začela dajati srnje rezultate. Pred očmi se bodo začeli pojavljati znaki in imena podjetij, ki bodo veliki cirkus zalagala z raznovrstno o-premo.
Najzanimivejša bo seveda tista športna, ki ima preko raznovrstnih dejavnosti, predvsem za prosti čas in razvedrilo, največje tržišče in ki za osvajanje tega tržišča ne štedi s sredstvi za reklamo.
Pravi koncern v izdelovanju športne opreme je zahodnonemško ime »adidas«, ki je na vse konce sveta prodrlo po zaslugi čevljev z značilnimi tremi poševnimi črtami. Zgodba sedanje firme »adidas« je nekaj več kot naštevanje njenih proizvodnih in finančnih uspehov. Nedvomno je bil njen ustanovitelj Adolf (Adi) Dossier — iz njegovega imena je tudi trgovska oznaka — velik prijatelj športa. Svoje delo je razvijal na podlagi lastnih izkušenj (igral je nogomet, tekal in skakal s smučmi), ob znanstveni pomoči zdravnikov ortopedov in izvedencev za materiale in ob izkušnjah športnikov, ki so se posluževali njegovih izdelkov. Najprej je bil Adi Dossier označen kot »čevljarski profesor«, nato kot »čevljar zmagovalcev« in končno kot »Schuster der Ndtion«, po naše »narodni Šuštar«.
Dossier je svoj ptvi samostojni čevelj izdelal l. 1920. Namenjen je bil telovadbi in doživel je velik uspeh. V majhni obrtniški delavnici je sam izdelal tudi stružnico, katero je sodelavec poganjal preko kolesarskih pedalov. Prvi nogometni čevlji so iz leta 1925, na 01 pa so se Dasslerjevi čevlji pojavili l. 1928 v Amsterdamu. Prva kolajna (sicer bronasta) je iz l. 1932 v teku na 100 m, čevlje iz Dasslerjeve delavnice pa je nosil v Berlinu l. 1936 legendarni Jesse O-wens, kar je še danes bistvena reklama. Zanimivo pa je, da tedaj še ni bilo zaščitnega znaka treh črt in Owensove šprinterice so slučajno nosile po dve črti.
Iz obrtniške delavnice je današnja firma »adidas« nastala l. 1948 in ob stalnih raziskavah sta se kakovost in istočasno sloves večali. Nogometno prvenstvo l. 1954 in nato razne 01 in nogometna SP so pomenila za
Dasslerja nenehen vzpon. Športniki, ki so nosili te čevlje so dosegali celo 85 odstotkov vseh udeležencev. V boksarskem »dvoboju stoletja« med Muhamadom Alijem in Joem Frazier-jem sta oba nosila adidasovke, tri leta kasneje pa je Dossier .opremil nemško enajsterico za zmago na SP v ZRN.
Zanimivo je, da izhaja v marsičem konkurenčna »puma« iz iste družine Dossier jev. Po neki družinski zdrahi jo je v 60. letih ustanovil Adijev brat Rudolf. Obe imata svoj štab v Herzogenaurachu blizu Nurnberga. Do znatnega spopada med obema podjetjima je prišlo v svetovnem merilu na OI v Mehiki l. 1968, ko je skušala »puma« prodreti na zanimivo ameriško tržišče.
Sloviti protest čmopoltih Sprinter jev Smitha in Carlosa (dvignjeni pesti med igranjem himne ZDA) so mnogi postavili v zvezo s tem poskusom, saj sta oba atleta stopila na oder v črnih nogavicah, čevlje »puma« pa postavila na oder sam.
V zadnjem času je »adidas« izgubila večino na tržišču ZDA. Izpodrinilo jo je domača »nike«. Krivda naj bi bila v napačni oceni ameriškega predstavništva »adidasa«, ki je ocenilo ljudsko tekaško mrzlico kot kratkotrajno modo in odsvetovalo večje reklamne investicije. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na Japonskem, kjer je večino tržišča osvojila domača tovarna »mizuno«. Krize pa še zdaleč ni in v Los Angelesu bo »adidas« predstavil novosti na 30 razlit~ nih modelih, ki objemajo skoraj vse športne panoge. Med novo uporabljenimi materiali je prvič fiberglas in umetna tkanina, ki odvrača toploto in je izredno lahka.
Med »adidasom« in »pumo« se konkurenca začenja že v Herzogenaurachu, kjer obe tovarni finančno i» z opremo podpirata dve mali amaterski nogometni društvi, »adidas« Va razpolaga še z lastnim hotelom, kjer redno gosti poslovne partnerje ter seveda slovite športnike, ki na liri* mesta preizkušajo nove modele čevljev. Zanimiv je v Herzogenaurachu tudi adidasov muzej, ki prikazuje razvoj in sloves tovarne. V njem so poleg orodja iz raznih razvojnih dob tudi čevlji Owensa, Haryja (prvih 10" na 100 to), Fritz Walter ja trt Beckenbauerja (SP v nogometu 195* in 1974), Borzova, Keina, Rona Clarka in mnogih drugih športnih zvezd daljne in bližnje preteklosti.
BRUNO KRIŽMAN
Končan četrti tečaj deskarjev pri Čupi
200 metrov ženske
M. Koch (NDR) izenačila SR
POTSDAM — Vzhodna Nemka Marita Koch je na atletskem mitingu v Potsdamu (NDR) izenačila svoj svetovni rekord na 200 m v času 21*71”. Rekord je bila prvič postavila 10. junija 1979, sc pravi pred petimi leti, kar potrjuje, da se je za letošnje olimpijsko leto odlično pripravila in zlata kolajna v Las Angelesu bi bila brez bojkota Vzhodne Nemčije zanesljivo v njenih rokah.
Mladinsko EP
v namiznem tenisu
Na evropskem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu so Italijani dosegli včeraj eno zmago in in dva poraza. Ekipa naraščajnikov je s 3:1 premagala Avstrijo, naraščajnice so izgubile z enakim izidom proti Franciji, mladinke pa je s 3:0 premagala Poljska.
V ponedeljek se je končal četrti tečaj za upravljanje jadralnih desk, ki ga je organiziral mladinski odsek jadralnega kluba Čupa, vodili pa so ga člani tekmovalne ekipe na jadralnih deskah Andrej Sedmak, De-van Košuta, Paolo Kralj in Damjana Kralj. Tečajnikov je bilo letos skupno dvaintrideset, mnogi so prihajali celo iz Gorice. Mladi člane Čupe so zelo veseli za uspeh tečajev, največ pa jih razveseljuje dejstvo, da se številni tečajniki vračajo na sedež, da si izposodijo društvene jadralne deske. Klub daje namreč možnost vsem tečajnikom, ki so uspešno končali tečaj, da uporabljajo društvene deske za celo poletno sezono. Do sedaj je to možnost izkoristilo šest tečajnikov, prav gotovo pa bi bilo njihovo število še večje, če jim ne bi bilo treba vsakokrat, ko nameravajo uporabiti desko, prenašati le to za več kot tristo metrov daleč od društvenega prostora. Luška kapitanija je namreč prepovedala uporabo desk bodisi v pristanišču kot na vseh javnih plažah.
Da bi rešil ta problem, ki je vezan
na uporabo društvenih jadralnih desk je že aprila meseca glavni odbor zaprosil luško kapitanijo, da bi dala društvu v koncesijo del plaže ob pristaniškem nasipu, kjer naj bi se zgradila primerna ploščad za uporabo jadralnih desk. Za pridobitev koncesije jo bila potrebna tudi privolitev občine Devin-Nabrežina. Člani glavnega odbora so zato večkrat zaprosili občino za privoljenje k načrtu. Občina pa še do
danes ni dala svojega privoljenja, čeprav načrt ni v nasprotju z urbanističnimi načrti Sesljanskega zaliva
Kljub težavam zaradi pomanjkanja primerne ploščadi za uporabo windsurf ov pa se vendar najbolj vztrajni tečajniki pripravljajo na društveno regato za jadralne deske, ki bo pred Sesljanskim zalivom 26. avgusta.	C. K.
Na sliki: deskarji na vodi.
Segafredo išče drugega Američana
Segafredo išče drugega Američana, ki se bo pridružili Mayfieldu. Trener goriškega košarkarskega prvoligaša Asti se že deset dni mudi v ZDA in prav v tem času se je povezal s čmopoltim centrom Aroldori Johnsonom, ki je lani igral v Franciji skupaj z Morse jem. Asti je 1 Johnsonom (206 cm) zelo zadovoljen in vse kaže, da bi ga žečel najeti-Ameriški košarkar je ugodno prese; netil predvsem v obrambi in v ig° pod košem.
Giordano in Manfredonia
dosegla sporazum z Laziom
Nogometaša Giordano in Manfredonia sta se včeraj dogovorila za podpri triletne pogodbe z Laziom in sta bri odpotovala na priprave z ekipo. Aferi je dokaj svojevrstna. Predsednik Laj zia Chinaglia je igralcema ponuja1 bajno enoletno pogodbo, da bi tak® dvignil »tržno ceno« nogometašev, ki bosta prihodnje leto prosta. Po dolge*11 oklevanju sta obe strani očitno P?**1 stili in Giordano, ki je bil praktične žo član Juventusa, bo ostal v Rim11' to pa kar tri leta.
lommagipi boutiaue moška - ženska - otroška oblačila
reklamna prodaja
popusti	3
20-30-40%	|
od 17. julija dalje	§
TRST - ULICA MAZZINI 37-39	|
Novoustanovljena združena ekipa Jadrana
Ze jutri prvi trening kadetov
Ekipo bo vodil Massimo Raseni -Na spisku več kot 20 imen
V sredo je bil v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« zbor igralcev letnika 1969 vseh naših društev, ki bodo že naslednjo sezono sestavljali Jadranovo kadetsko moštvo. To je prvi stvarni korak, ki so ga društva storila, za združevanje mladih obetajočih igralcev v zadnjih letih, odkar so mladi košarkarji (nekateri so bili zaradi počitnic odsotni) opravili prvi pregledni trening pod vodstvom Massima Ra-senija, ki bo moštvo vodil in njegovega pomočnika Jureta Krečiča. Raseni
in Krečič bosta na prvem treningu Ja-dranove kadetske ekipe imela naslednjo igralce: Fabrizio Korošec in Andrej Pieri (letnik 1968), Igor Ci vanii, David Barini, Luciano Lippolis, Dario Kovačič, Marko Pertot, Igor Uršič, Gianfranco Carbonara, Lorenzo Mosetti, Paolo Zgur (1969 - vsi Bor) ; Igor Štoka, Aljoša Terčon, Tomaž Ban, Sergij Lukša, Igor Gruden, Matej Venier (1969 - vsi Kontovel) ; David Žetko, Dorjan Gomizel, Enrico Stalio, Robert Škerlavaj (1969 - vsi Polet). Vsi ti
igralci bodo imeli prvi trening že Jb tri, 23. t.m., ob 19.00 v Borovem šp0*1 nem centru.	.
cangia
Uspeh v Trstu
Alberto Todeschini iz Garlateja j® osvojil četrto preizkušnjo državne^ prvenstva v hitrostnem vodnem sri Čanju, ki je bila včeraj v Trstu v ganizaciji barkovljskega kluba »Caa fomia«.
Pred turnirjem reprezentanc »under 17« v Gorici
Zaključek zamejskega
Uspel družabni
, Jutri zvečer se bo v Gorici pričel 1. mednarodni odbojkarski turnir trofejo mesta Gorice, na katerem bo nastopilo 5 državnih reprezentanc »under 17«, in sicer selekcije Ita-uje, Nizozemske, švedske, Belgije in toncije. Prireditev, ki je vsekakor na visoki tehnični ravni, saj gre za reprezentance, ki bodo čez nekaj let sestavljale ogrodje prve ekipe, je Pripravila goriška pokrajinska u-prava.
Drevi pa bo v okviru tega turnirja Prijateljska tekma med selekcijama urlanije Julijske krajine in Slove-i vt' " deželno reprezentanco je se-tfi/i deželne selekcije Jože Gej Ključil tudi tri slovenske igralce in šfCe j d.va °d Olympije in enega od andreškega Vala. Srečanje se bo Pričelo ob 21. uri v telovadnici UGG, na Trgu. Battisti.
. ^ar zadeva turnirja, bo jutri prva - j*13 °b 19. uri, ko se bosta sre-an reprezentanci Francije in šved-I,p’ °u 21. uri pa bo v telovadnici čiU na sporedu srečanje med Nizozemsko in Belgijo.
Odbojkarski turnir na Peči
V okviru praznovanj, ki jih na Pe-Pripravlja kultumo-športno dru-
obvestila
SPDT
lik m'?*’ da i« Pri objavi razpisa za natečaj pomotoma izpadlo lau, Slma'n° število del. Vsak avtor tprib° .Predstavi največ tri dela v ka-tenk"li tehniki.
Jadral"i klub Cupa
štvpni ‘-lane in prijatelje, da je dru-Prt ®edež v Sesljanskem zalivu od-'n tez • dan °d 9. do 18. ure. Članom štvo» a-nikom 50 na razpolago dru-nc jadrnice in jadralne deske.
štvo »Vipava«, bo potekal tudi moški odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile 3 šesterke in sicer: domača Vipava, štandreški Val in Naš prapor z vznožja Brd. Spored turnirja je naslednji : ponedeljek, 23. julija, ob 20.30: Naš prapor - Vipava;
sreda, 25. julija, ob 20.30; Vipava - Val;
petek, 27. julija, ob 20.30: Val -Naš prapor.
Prijateljsko namiznoteniško srečanje
Za popestritev poletnega namiznoteniškega centra, ki poteka ta mesec na stadionu »1. maj«, so se v prijateljskem namiznoteniškem sreča-
nju pomerili dijaki liceja France Prešeren z reprezentanco poletnega centra, ki so jo sestavljali igralci namiznoteniškega odseka ŠZ Bor. Brez težav so slavili bolj izkušeni igralci poletnega centra s 5:0.
V	nadaljevanju poletnega centra nameravajo pripraviti še druge zanimive igre in tekmovanja v različnih športnih panogah.
V	namiznoteniškem srečanju sta za ekipo poletnega centra igrala Umberto Acerbi in Borut Pertot, za licej pa Leo Horvič ter Jaro Kozlovič.
Izidi: Acerbi - Kozlovič 2:1; Pertot Horvič 2:1; Acerbi - Horvič 2:1; Pertot Kozlovič 2:1; Acerbi in Pertot - Kozlovič in Horvič 2:1.
V petek je v Repnu potekalo zadnje dejanje 4. zamejskega balinarskega prvenstva, kjer so ob priiki družabnega večera tudi nagradili najboljše tri uvrščene ekipe. V uvodnem nagovoru je tajnik balinarske sekcije Kraški dom Egon Škerk na kratko onsal potek letošnjega zamejskega prvenstva. Zahvalil se je predvsem darovalcem pokalov ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je prvenstvo nemoteno prišlo do zaključka.
Prvo mesto je letos zasluženo osvojila doberdobska Gradina, ki je v prvem deto prvenstva zaostajala za Krasom A za celi 2 točki. Četverka iz Doberdoba je sestavljena iz igralcev različnih starosti, ki so v preteklosti dosegli že veliko zavidljivih u-spehov tako v članski kot v naraščaj-niški konkurenci. Doberdobci so prejeli prehodni pokal, ter pokal Združenja slovenskih športnih društev, ki jim ga je izročil predsednik balinarske komisije Maks Križmančič. Čeprav z enakim številom točk, so se morali zadovo’jiti z drugim mestom openski igralci Poleta, ki so si brez dvoma zapravili prvo mesto v 6. kolu (6. julija), ko so morah zaradi momental-nega razkola v ekipi kar na domačih tieh prepustiti Gradini obe točki. Še več, v dveh srečanjih so zbrali le boro točko. Openci razpolagajo z daleč najbolj homogenim igralskim kadrom in prav zgoraj omenjeni podatek nam jasno priča, kako se lahko v enem samem spodletofem srečanju zapravi celotno prvenstvo. Za doseženo 2. mesto je predstavnik Poleta prejel pokal nabrežinske Hranilnice in posojil niče, ki mu ga je izročil Srečko Živec. Na tretjo stopničko se je letos vsidral Kras A, čeprav je bilo po prvem delu pričakovati, da bo uvrstitev Krašovcev mnogo boljša saj so bili takrat v vodstvu z dvema točkama pred Gradino in kar s tremi pred Poletovci. A v nadaljevanju v njihovem taboru ni vse potekalo v najboljšem redu, povrhu pa so skozi vse prvenstvo nastopali le s petimi igralci in v ključnih potezah jim je zmanjkalo moči in so se morali na koncu zadovoljiti s, še vedno zelo dobrim,
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
F. MALE
Tekočo goriva za ogrevanje Pogonska goriva
Dodatki gorivom Maziva
SERVIZIO
TOTALI
TOTALCOMPORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
Pri boutique
ženska oblačila
TRŽIČ — Corso del Popolo 26 — Tel. 0481/40158
POPUSTI 30 - 40 %
Obv. občini ID.7.84
Na petkovem 28. rednem občnem zboru ŠD Sovodnje
balinarskega prvenstva
večer v Repnu
3. mestom, kar je obenem tudi najboljša Krasova uvrstitev doslej. Nagrajeni so bili s pokalom Združenja slovenskih športnih društev, ki jim ga je izročil Maks Križmančič. Na celotnem prvenstvu je največ igralcev nastopilo pri Zarji (kar 20), najmanj pa kot rečeno pri Krasu A, le pet. Zanimiv je tudi podatek, da je bila v drugem delu prvenstva tretja najbolj uspešna ekipa Kraški dom s sedmimi točkami, ki jih je izbojevala v prav tolikih srečanjih. Najdaljše srečanje je bilo na Opčinah med Poletom in Kraškim domom, saj je trajalo nekaj manj kot 5. ur. Izid je bil sledeč: Polet - Kraški dom 2:0 (11:10, 11:9). Največ zaporednih pozitivnih .rezultatov je nanizala Gradina, kar 12 (8 zmag in 4 remije). Največ zaporednih porazov pa Gaja in Kraški dom, po štiri vsak. Najbolj izenačeni tekmi po točkah sta bili Kras B, Kraški derni v 6. kolu, ki se je zaključila pri stanju 1:1 (10:11, 11:9) in Polet -Kraški dom v 8. kolu, 11:9 in 11:10. Torej repenska četverka nosi naslov najbolj trdožive ekipe, ki se je pogostokrat upirala nasprotniku prav do zadnjih sekund in ni tako zlepa hotela potožiti orožja.
Openski Polet je štirikrat izgubil na ničli (dvakrat s Krasom B, enkrat pa z Zarjo in Gajo). Po dva poraza na ničli pa so utrpeli Kraški dom. Zarja in Kras B. Skupno se je v letošnjem prvenstvu 9 srečanj končalo na ničili, (sedem v prvem in dva v drugem delu).
Za konec bi radi d odah še besedo o organizatorjih petkovega večera. Družabnosti se je udeležilo kakih 140 privržencev balinanja. Pripraviti prostor in primemo postreči toliko osebam, pa ni vsakdanje opravilo. A požrtvovalni odborniki in igralci balinarske sekcije Kraškega doma so se tudi tokrat proslavili in prav njim gre največja zahvala, da je družabnost odlično uspela, in to v pravem smislu besede.
Zmagovalci dosedanjih izvedb zamejskega balinarskega prvenstva : 1981 Polet (Opčine), 1982 Polet (Opčine), 1983 Polet (Opčine), 1984 Gradina (Doberdob).	Z. S.
Pozitivna ocena rezultatov v pretekli sezoni
je v Prisotnosti lepega števila čanov tej, domačem Kulturnem domu v pe-zbor Z*e^er Potekal 28. redni občni je v športnega društva Sovodnje, ki hosv,?rietekli sez°ni svojo glavno skrb odbniČ-° noSometu, moški in ženski To 1 *er otroški telovadbi. niškon010 ^hko ugotovili iz predsed-ki ;„ga Poročila Davorina Pelicona, Sani,, Sv°i uvodni del posvetil vpra-včasih organizacijskih kadrov, ki so javno .,.neza<tostni spričo obsega de-nik i, a- To’ kot je ugotovil predsed-odhow.1, 23radi neresnosti nekaterih sprSov; ki niso izpeljali
sprem/r’' n,so izpeljan do konca n» 1 . obveznosti. Zato bo potreb-da’ (jo Sl n°vo vodstvo naloži to skrb, sničj’0 VSe Programe potem tudi ure-
t‘elioro?Cen' nogometne dejavnosti je Pa Q ugotovil, da je članska eki-• AL) dobro igrala v drugem
delu prvenstva, slabše pa v prvem. Dobro so se odrezali tudi naraščajniki, ki so igrali v združeni ekipi, ter najmlajši. Ob tej priložnosti se je predsednik ŠD Sovodnje zahvalil vsem trenerjem in drugim, ki so pomagali, da so se prvenstva dobro iztekla. Glede dejavnosti je omenil tudi otroško telovadbo, ki je delova'a slabše predvsem zaradi neresnosti odbornikov.
Ob zaključku je Pelicon omenil vprašanje sodelovanja z domačim kulturnim društvom, izrazil potrebo po večjih stikih s krovno organizacijo ter naglasil potrebo, da bi občinska telovadnica čimprej dobila dovoljenje za uradne nastope.
O odbojkarski dejavnosti je spregovoril Marjan Tomšič. V tej panogi so bili Sovodenjci nadvse uspešni, saj so dekleta zmagale prvenstvo 1. ŽD in prestopile v D ligo, ženska ekipa »un-
der 15« je postala pokrajinski prvak, mladinke »under 17« so zmagale v od bajkarski interligi, deklice so zasedle 6. mesto, medtem ko je članska moška postava zasedla 3. mesto v 1. MD in za las zapravila možnost vključitve v skupino za napredovanje. Da bi bilo vsem jasno, kolikšen obseg je dosegla odbojka v Sovodnjah, je Tomšič povedal, da so v pretekli sezoni odigrali kar 87 tekem.
O stanju blagajne je nekaj informacij podal Sergij Ferfolja.
Ado Rupel, predsednik TO-ZSŠDI za Goriško, je v svojem pozdravnem nagovoru ugotovil, da je telesna kultura na Goriškem prešla v svojo drugo fazo, kar seveda prinaša s seboj tudi nekaj težav, predvsem kadrovskih, čemur bo ZSŠDI odslej posvetilo večjo pozornost. To pa je nujno sedaj, ko smo zadovoljivo rešili vprašanje in-
frastruktur. Rupei je ob koncu postavil vprašanje preselitve športnega spomenika pred novo telovadnico.
Sovodenjski podžupan Vlado Klem-še je glede uporabnosti telovadnice za uradne nastope izrazil upanje, da bo to urejeno do jeseni. G'ede preselitve spomenika ZSŠDI pa je povedal, da obstajajo nekatere težave z družbo AN AS. Vilko Fajt, predsednik sovo-denjskega kulturnega društva, je naglasil potrebo, da bi se morali domači športniki in kulturni deavci še tesneje povezati med seboj, da bi se tako odpravila morebitna nesoglasja. Pozdrav občnemu zboru je prinesel tudi Ivan Pete jan, predsednik KŠD »Vipava« s Peči. Benjamin Černič (ŠZ Soča) pa je naglasil potrebo po večjem prijateljstvu.
V razpravi, ki je sledila, so se ogla-
sili nekateri člani in pozvali starše naj še v večji meri sodelujejo v društvenemu življenju.
Občni zbor v Sovodnjah so sklenili z izvolitvijo novega odbora, ki se je že v petek zvečer sestal in si med odborniki razdelil odgovornosti. ŠD Sovodnje sestavljajo: Davorin Pelicon (predsednik), Zlatko Vižintin (podpredsednik), Gianna Marson (tajnica), Drago Tomšič (blagajnik), Marjan Devetak (gospodar), Marjan Tomšič in Rajko Petejan (odgovorna za odbojko), Miro Kuzmin (odgovoren za otroško telovadbo). V odboru pa so še Marino Lovisutti, Mirica Petejan, Lucijan Fajt, Aklo Vižintin, Rafael Ferfolja, Ciril Juren, Jožko in Pierino Krašček. V nadzornem odboru so Miroslav Hmeljak, Jožef Peric in Sergij Ferfolja.
RUDI PAVŠIČ
Tod» ^ikaj je bilo odvisno od neposrednega srečanja.
.	’-*» USnrlz. _____1___-i____i -i.	___
jenje ds°do je znova krojil sodnik. Kakšno je bilo šoki Sm uAnca Lunda Sorensena jasno pričajo naslovi, bii0 n? V^ dan kasneje brali v španskih listih. Brati je d ve m0c “Verguenza« — sramota —, kajti Sorensen je enajsjlnut^ Potem ko je Gudelj povedel za plave, piskal ter iz?^ovko, čeprav je do prekrška prišlo dober mezijo so? kazenskega prostora. Počasni posnetki televi-rihispn t0 kar se da zgovorno dokumentirali. Toda Soli m ,u to ni bilo dovolj. Ker so Španci prvi strel z Plav; ?V zastreljali, jim je dovolil, da so ga ponovili. hapaH- • s° bili do tedaj v premoči, so nadaljevali z krat n ln vVatar Arconada je bil stalno zaposlen, dva-d°8aiaarFa re®d drog. Toda v nogometu se pogosto hali2j’ da i® ekipa, ki zgreši neverjetne priložnosti, pe-Padov ?a- In tako je Španija iz enega redkih protina-hjih dosegla vodstvo. Sodnik Sorensen si je v posled-Postav?utab Prav gotovo želel, da bi mu v Španiji ®Pansk \ sP?menik, zato je sistematično piskal le v ° korist in si vidno oddahnil, ko je lahko trikrat
zapiskal in s tem potrdil zmago domačinov. Za plave je pomenil poraz poslovitev od Mundiala. Miijanič pa je že pričel razmišljati o nujnosti ostavke.
BELI IN ČRNI ČAROVNIKI
Vedomci in vile, čarovniki in vedeževalke, bajeslovna in nadnaravna bitja, vse kar poznamo iz bajk in pripovedk je doma v Galiciji. Nič čudnega, saj gre za skrajni rob kontinentalne Evrope, ki je vsaj 10 mesecev na leto zavit v meglice in obdan z gostimi oblaki. V zalivih in zalivčkih, v goščavi evkaliptov in borov, se v tolmunih in grmovju skrivajo dobri in zli duhovi, vsaj tako še vedno zatrjujejo Galježani, ki so kar se da vražjeverni.
In kako ne bi mornar ali pa samotni kaj žar slepo veroval v skrivnostne sile, saj ni nič lažjega kot zagledati med čermi razburkanega Atlantika morsko vilo ali vedomca, ko se krohoče v gluhem meglenem večeru sredi nizkega grmičevja. Celo galješka kuhinja poudarja predanost babjevemosti: o tem govorijo običaji pri rojstvu, poroki in smrti — treh odločilnih trenutkih človekovega kratkega postanka na materi zemlji. Vsaka večerja, ki ni zgolj utešitev lakote, pač pa priložnost za klepet med prijatelji, se konča s »quimado« odišavljenim kuhanim vinom v tipični glinasti posodi. ki ie seveda v tesnem sorodstvu s saksonsko keramiko za grog. Tik preden posodo z vrelim vinom stavijo na mizo, jo polijejo s segretim žganjem in sladkorjem, vse skupaj pa zažgejo. »Queimada« je pripravljena, ko alkohol do konca izgori in se razblinijo poslednji hlapi, prijatelji skupno zajamejo z glinastimi vrčki in napijejo dobrim duhovom.
Da bo slika popolna so se domačim vedeževalcem pridružili med Mundialom še afriški čarovniki, ki so spremljali kamerunsko reprezentanco. Doslej so imeli polne roke dela v La Coruni, kjer je Kamerun dokaj uspešno odigral tekmi s Poljsko in Perujem ter iztržil dve točki — toliko kot Italija. Že v nedeljo, 20. junija, pa so afriški čarovniki, polno natovorjeni z magičnimi pripomočki dopotovali v Baiono, kjer se jim je dan kasneje pridružila ekipa.
V vsako hotelsko sobo so postavili amulet, še največ pa pod vzglavje vratarja N’Kona, da bi mu pomagali pri obrambi pred pričakovanim bombardiranjem Rossija in tovarišev.
Bodo amuleti zadostovali? Dekan trojice čarovnikov je bil povsem prepričan. Napravili so vse, kar se je dalo, toda okolje ni bilo najprimernejše, saj so prej specializirani v priklicevanju dežja kot pa k odvračanju deževnih oblakov. Tudi na stadion so pogledali, zakopali na gol črto N’Konovih vrat tri ušesne dlake leva, ki je simbol afriške reprezentance — neukročeni levi hočejo in morajo zmagati.
To bi bil edinstveni uspeh afriškega nogometa, saj bi se prvič zgodilo, da bi afriška nogometna reprezentanca sodelovala v drugem krogu Mundiala. Pravijo, da so ponoči kamerunski čarovniki pretihotapili v Balaidos, da bi ga napolnili z amuleti.
Toda tudi Italijani niso nič manj babjevemi. Tako je skupina neapeljskih navijačev z najslovitejšim čarodejem iz Piedigrotte ponoči obiskala Balaidos. O-krog vratu so nosili dolge kite česna proti črnim vam-pirom - sesalcem krvi in moči italijanskih nogometašev.
Naročnino Mesečna 10 000 lir celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul |šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18':	Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu
Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
JE	dnevnik
22. julija 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 -85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiska I
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Svetle in senene plati življenja v »državi vzhajajočega sonca«
Japonska: veliko tranzistorjev mnogo premalo pa kanalizacije
TOKIO — Japonsko na splošno pojmujemo kot državo bliskovitega razvoja. Njeno ime takoj povežemo s tehnološko najbolj popolnimi radijskimi sprejemniki, televizorji in avtomobili. Povprečnemu turistu se dežela razkaže v vsem svojem blišču in sijaju. Njeni precizni proizvodi, ki jih uspešno izvažajo po vsem svetu, pa bistve no pripomorejo k idealnemu zaokroženju japonskega mednarodnega ugleda.
Pod vrhunskimi dosežki se pa v resnici skriva veliko perečih socialnih problemov, ki znatno vplivajo na kakovost japonskega življenjskega standarda.
Skupina strokovnjakov za mestni razvoj iz devetih držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je v prejšnjih dneh mudila na Japonskem in je ugotovila vrsto dejstev, ki se nikakor ne skladajo s svetovno znanim vzdevkom »država 21. stoletja«.
Na tiskovni konferenci so strokovnjaki soglasno dali lakonično izjavo: »Preveč tranzistorjev in premalo kanalizacije.« S svojimi raziskovanji so namreč ugotovili, da je le tretjina stanovanj na japonskih otokih priključena na kanalizacijo. Okolje je umazano in japonska mesta so tuja in hladna. Tokio nima niti enega trga. Velika večina tokijskih ulic nima pločnikov. Obenem pa je osnovna prehrana izredno draga. Japonci pa morajo ob vsem tem plačevati še znatno visoko šolnino za vzgojo svojih otrok.
Japonci agresivno proizvajajo televizorje, hladilnike, avtomobile, da bi pri tem imeli čim boljši zaslužek. Ureditev kanalizacije pa ne nudi nikakršnega sijaja ati dobička, zato se približno 70 odstotkov državljanov »države 21. stoletja« še vedno poslužuje gnojnih jam...
V »državi vzhajajočega sonca« stanejo čisto navadna očala prav toliko kot moderen fotoaparat z vgrajenima elektronskima napravama za avtomatsko določanje osvetlitve, za merjenje oddaljenosti in z avtomatskim flešem. Torej, fotoaparat, ki predstavlja zapleten proizvod visoke tehnologije, ima isto ceno kot dvoje čisto enostavnih leč s preprostim okvirom za očala. Razlog za ta izrazit kontrast je v japonskem razumevanju do bičkonosnega poslovanja: večina Japoncev je namreč kratkovidna in je zato prisiljena kupovati očala po vi šoki ceni, ki je trgovci nočejo znižati.
Strokovnjaki za mestni razvoj so skrbno preučili tudi prehrano povprečnega Japonca in ugotovili so, da zaužije dnevno samo okrog 2.500 kalorij, medtem ko jih povprečni Francoz ali Američan zaužijeta približno 3.400. Pri tem je največja razlika v sestavi zaužite hrane. Japonec dobiva 500 kalorij dnevno ob uživanju žita in riža, kar je dvakrat več kot povprečni Francoz in skoraj trikrat več kot povprečni Američan. Pomenljiva je predvsem razlika v mesni in mlečni prehrani: Japonec poje petkrat manj mesa kot povprečni Američan ali Francoz. Prav tako porazno je tudi pri porabi najvažnejše otroške prehrane, to je mleka. Japonec popije 5,5 krat manj mleka kot Francoz ali Američan. Nizki uporabi osnovnih hranilnih sredstev seveda botrujejo izred no visoke cene.
Dokler je bil Japonec izoliran na svojem otoku m se ni oziral po življenjski ravni v drugih državah, se je počutil srečen v svojem malem svetu brez kanalizacije, brez pločnikov, z visokimi šolninami, z umazanim okoljem in nemogočimi cenami, sedaj pa se kljub barvnemu televizorju in radijskemu sprejemniku, v svojem mračnem delovnem mestu vprašuje: »Zakaj?«
Petiiccerin
CUIR CHIC
POLETNI POPUSTI 20-50%
ŽENSKI KOMPLETI USNJE - LAN -
MOŠKI JOPIČI KOŽUHI - KRZNA
TRŽIČ — Ul. Rosselli 73
PERILO
ti-elly, ombaci 9110
TRST — Ul. Mazzini 46
kakovost — cena in bogata izbira za vse okuse in vseh velikosti
V ZRN sumijo, da prevaža prisluškovalne aparate
Na sovjetskem tovornjaku res diplomatska pošiljka?
BONN — Zapletijaji v zvezi s sovjetskim tovornjakom, ki že nekaj tednov kroži po Evropi in ki je bil namenjen sovjetski delegaciji pri OZN v Ženevi, se še niso končali. Tovornjak je pred dnevi prispel v Ženevo, kjer so švicarski cariniki zahtevali od šoferjev, naj povedo, kaj prevažajo. Slednji so izjavili, da gre za diplomatsko pošiljko, ki ne sodi v pristojnost carinskih oblasti. Švicarji so bili mnenja, da gre za dokaj čuden diplomatski »kovček«, saj prevaža tovornjak kar 9 ton blaga.
Spor med švicarskimi carinskimi oblastmi in sovjetskimi diplomati je trajal sedem dni, nakar so Švicarji sporočili sovjetskemu predstavništvu, da se bo tovornjak moral vrniti v Sovjetsko zvezo. Na meji med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko pa so ga Zahodni Nemci ustavili in zahtevali spet seznam blaga, ki ga prevaža, češ da morda prevaža blago, katerega izvoz v vzhodne države je prepovedan.
Glasnik zahodnonemške vlade je utemeljil zahtevo z ugotovitvijo, da je tovornjak v Švici zavozil z glavne poti med Baslom in Ženevo ter zapeljal mimo švicarskega letalskega oporišča Duebendorf. Skratka, kljub vsem izjavam, se zahodnonemške oblasti bojijo, da je tovornjak poln prisluškovalnih naprav in da je v bistvu opravljal vlogo, ki jo ima cela vrsta sovjetskih ribiških ladij, ki plujejo pred ozemeljskimi vodami nekaterih zahodnih držav. To ugotavljajo tudi zaradi dejstva, da se je tovornjak na svoji poti skozi ZRN proti Švici, mirno vozil po zahodni Nemčiji in bi njegovo prisluškovalne naprave lahko zabeležile marsikaj, kar bi Nemci držali zase.
Pomembno arheološko odkritje na Cipru
NIKOZIJA — Skupina 23 arheologov je na Cipru prišla do odkritja, ki bi ga lahko primerjali z odkritjem Pompejev. Tako sodi David Soren, arheolog univerze v Arizoni, ki je vodil znanstveno odpravo na otok v Sredozemskem morju.
Skupina je po vsem sodeč odkrila ruševine mesta Curium, ki ga je uničil potres med leti 365 in 367. Našli so veliko število dobro ohranjenih predmetov, c d pohištva do barvanih stekel, ter okostnjaka približno deset let stare deklice in konja, ki je bil privezan pri koritu.
Vse kaže, da je potres iznenadil prebivalce. V mestu Curium je po mnenju Davida Sorena živelo okrog 10 tisoč ljudi, v njem pa je bilo svetišče posvečeno bogu Apolonu, ki je bilo znano daleč naokrog.
Že leta 1934 je neki arheolog penn-sylvanske univerze našel nz istem področju posmrtne ostanke dveh oseb, toda raziskave so se obnovile šele pred kratkim, ko je ciprski ravnatelj za starodavnosti Vassos Karagedrghis poklical Sorena, da bi prevzel izkopavanje.
Wki muster: Trije hribolazci
(34.)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
LEPO 3E V VlA.NINMt.l2A3, TRDO
y^hta CZolautti
ARTIKLI ZA CVETLIČARJE
•	Keramika In vse za kompozicije
•	Velika Izbira trakov
•	Celofan — umetno cvetje
•	Celotne dobave za cvetličarje
TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ. TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
stan. 52-143
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica * jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih In surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 46023/ avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DIlIcE
grandi marche