V UD* V CBTO flne 51. IDIIIO 1924. Posamezna številka stane H "50 Din. LflO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ca pol leta . . . , . .12« ia celo leto .... . 240
sa inozemstvo: mesečno ...... . Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40
v inozemstvu.
60
Cene inseralom:
Bnostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsali dan tzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino Mm v gotovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo., nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon SO. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun; Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inseraie) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Za pravico.
Bilo je nekdaj tako, da je sedel na stolu velikega župana v Ljubljani gospod Šporn.
Bilo je nekdaj tudi tako, da je sedel na ljubljanskem županskem stolu gospod Perič.
Bilo je nekdaj tako, da je sedel na tem ali onem stolu človek čist, pošten in značajen, ki nikakor ni bil »klerikalec«. Bil pa je ali strokovnjak, bil je poštenjak, bil je pravičen, dostikrat pa je bil vse skupaj: strokovnjak in poštenjak in pravičen.
Komaj „ pa je prišla na vlado vlada P. P., kakor so jo imenovali Hrvatje (Pa-šič-Pribičevič) s svojim slovenskim pod-repkom Žerjavom vred, je ta vlada rekla, da ti ljudje niso strokovnjaki, da ti ljudje niso poštenjaki, da ti ljudje niso pravični.
To je rekla ta vlada zato, ker ti možje niso prižigali kadila strupu iz Judeje in potomstvu tega strupa. Zato jim je rekel strp iz Judeje: Idite! Marš napol;e|
Pod pritiskom zlorabljene vladne moči so možje šli. Ž njim vred pa na stotine drugih, poštenih in resnih mož in neznanih junakov. Uklonili so se sili, ker so se morali.
Odšel je prvi — ljudje so pa gledali. Ostali so pa mirni. Odšel je drugi — ljudje so pa gledali. A ostali so mirni. Odšel je tretji, a ljudje so ostali mirni, ostali so mrzli in hladni kot led.
Ljudje so ostali mirni in mrzli. To pa strupu iz Judeje ni bilo prav. Led je bilo treba prebiti Magari s silo.
In prišla je sila. Pod zaščito javne uprave so začeli pokati streli. Padel je rudar Fakin v Trbovljah. Tepen je bil ljubljanski svoboden meščan in državljan. Zdrobili so prste nedolžnemu delavcu. Ubili so delavca Zadravca. Kdor pa je črhnil le besedico, temu so usta zamašili.
Uradnike, ki so delovali na splošno zadovoljnost ljudstva in strank, so preganjali. Zakaj? Oni so hoteli imeti »aktivne« uradnike, hoteli so imeti poleg najete in z dragim denarjem plačane orjunske »ak-cijone« tudi uradniško »akcijono«, »Ak-cijono« v upravi, v sodstvu, na pošti, pri financi, pri žandarmeriji in pri policiji. In so jo s silo in s pritiskom tudi dobili.
Ljudje so pa gledali — a ostali so mrzli in hladni.
Ljudi pa je bilo treba razgreti. Treba fe bilo razvneti meščansko vojno in zato so pritiskali še dalje. Glavni udar naj bi se bil izvršil koncem tega meseca. Takrat naj bi bil vladar sankcijoniral s svojim podpisom vse, kar nam je bil namenil zavratni in zahrbtni strup iz Judeje!
Strup iz Judeje nam je vzel ljubljanskega župana. Neka »nevidna« sila ga je zopet vzpostavila! Čudo jedno — so rekli ljudje. Preganjanje časopisja se je nehalo. Čudo jedno — so rekli ljudje. Tako so rekli ljudje in ljudje so zavriskali in zapeli od veselja, ker so vedeli, da se je našla učinkovita medicina tudi proti strupu iz Judeje!
Tako se vesele ljudje še danes in bodo vriskali še dolgo. Tako dolgo, dokler ne bo zadoščeno njihovemu pravnemu čutu.
Pravni čut našega ljudstva zahteva, cfa se storjena krivica popravi. In krivic je zagrešil stari Žerjavov režim legijon! Ko je Žerjav dal razpustiti ljubljanski občinski svet, je vladala krivica nad svobodno voljo ljubljanskih meščanov. Ko je odstavil ljubljanskega župana, ga je vodila samovolja in gerenta je diktiralo nasilje. Veliki župan Šporn, ki uživa po zakonu in po ustavi svoje pravice, je moral iti na povelje — na čegavo povelje? Ne na povelje iz Belgrada, ker to je bilo samo formalno, ampak na povelje iz Ljubljane!
In najeta garda ni streljala po ulicah ljubljanskega mesta v imenu zakona, ampak na povelje! Na čegavo povelje? Iz Belgrada? Ne, ampak na povelje iz Ljubljane!!
Pred tem »poveljem iz Ljubljane« je trepetalo uradništvo, je trepetala policija, se je tresla žandarmerijai Ne pred poveljem iz Belgrada, ampak iz Ljubljane!
Pravni čut slovenskega ljudstva pa pravi, da se vsa ta protizakonita oovelja
uničijo in razveljavijo! To ni bila pravica, ampak to je bila krivica in nasilje. Zato zahteva slovenski pravni čut na vsi črti:
Naj se vzpostavi staro stanje — Re-stitutio in integrum!
Potem pa naj govori objektivno razsodišče, Objektivno razsodišče, to pov-darjamo, ne pa kakšen zastrupljen zbor pristranskih oseb, in to naj ugotovi, če so odstavljeni uradniki res kaj zakrivili, ali pa so bili kaznovani z upokojitvami, s premestitvami, z redukcijami itd, res le na povelje strankarske podivjanosti!
To zahteva vlada pravice, reda in zakona!
Predvsem zahteva ta vlada vzposta-vo zakona, reda in pravice na šolskem polju. Tam je strup iz Judeje učinkoval najstrašnejše, ker je bila baš tam ravno
najmanjša odporna sila. Zato pa je bilo treba postaviti ravno tja najmočnejše zdravilo — postaviti je bilo potrebno na to mesto dr. Korošca. On bo svojo dolžnost storil, Storil jo bo v interesu šolnikov, šole in predvsem v interesu štarišev, ki hočejo imeti svoje otroke v šoli, ne pa v sokolskih in orjunskih volilnicah.
Otrokom šolo — učiteljem mir — starišem pa pravičnost in zakon.
Strup iz Judeje pa mora iz naše javne uprave, posebno pa iz naše šole ven! To zahteva užaljeni pravni čut slovenskega ljudstva in bo to tudi dosegel,
O krivicah pa naj ne govore ljudje, ki so s krivico začeli. Najprej je treba storjeno krivico popraviti, potem šele bo mogoče govoriti o krivicah. Takrat pa se bo govorilo tudi o — krivcih!
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Položaj nove vlade je absolutno čvrst in je pričakovati uspešnega delovanja. Glede vladne večine ni nobenega dvoma in so vse nade nasprotnikov zaman. Vlada bo ostala na krmilu, dokler ne bo izvršila programa, ki je označen v deklaraciji, ki bo prečitana dne 6. t. m. v narodni skupščini. Danes dopoldne jo je predsednik vlade Ljuba Davidovič predložil kralju in je zato tudi morala odpasti seja vlade pod kraljevim predsedstvom.
Vladar je doslej prejel skoro od vseh tujih vlad čestitke; v njo polagajo povsod največje nade in so vsi tuji diplomati izrazili svojo največjo zadovoljnost. Iz države samo prihajajo še vedno navdušena poročila radi nove vlade in da si je vsa država oddahnila od nasilnega režima. Vsa poročila o nezadovoljstvu in težavah nove vlade so tendenciozna.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila v predsedstvu vlade ! seja, ki so se je udeležili gg. Davidovič in ministri Marinkovič, Korošec, Kulovec in dr. Rybar. Na seji se je razpravljalo o konzularni konvenciji z Italijo in njenih izpre-membah, ki so potrebne v načrtih prejšnje vlade. Obenem se je sklenilo, da se telefonska in telegrafska tarifa med Ljubljano in Trstom zniža, ne pa zviša, kot je hotela
prejšnja vlada. Sporna vprašanja glede naseljevanja poedinih oseb v drugi državi in glede podedovanja premoženja podanikov druge države, se bodo predložila ministrskemu svetu, ki se bo z njim obširno ba-vil, ker sedanja vlada ne more prevzeti odgovornosti za nepravilnosti in škodo, ki jo je izvršila prejšnja vlada pri pogajanjih z Italijo.
¥se bo prišlo na dan
¥
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Pri pregledovanju dela predstavnikov dosedanjega režima nasilja, prihajajo na dan vedno bolj zanimive stvari. V železniškem ministrstvu je minister Sušnik ugotovil na podlagi aktov, da se je »Orjuna« na svojih izletih v Trbovlje, Lesce in drugam vozila na račun države in je plačevala le polovično vožnjo. Tudi sicer so se vršile velike nepravilnosti in bo moral novi minister uvesti temeljite remedure. Tudi vsi agitatorji samostojne demokratske stranke so večinoma imeli brezplačne vozovnice.
V ministrstvu za pošte je danes minister Markovič pregledal belgrajsko poštno ravnateljstvo in kontrolni oddelek. Dognal je, da niso pregledani računi še iz 1. 1922
in 1923 in je zato vsako pravo delovanje ponehalo. Minister Markovič je odredil preiskavo. Slično je tudi v drugih resorih. Zato je vlada tudi odredila, da se preneha z izplačevanjem v finančnem ministrstvu. Vsa izplačila bodo podvržena strogi reviziji, ker so se izplačevale mnoge provizije.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal s poštnim ministrom Markovicem in mu je pokazal včerajšnjo številko »Slovenca«, kjer so opisane poštne razmere pod ravuateljeva-njem dr. Debeljaka. Minister se je začudil, kako je to mogoče in je izjavil, da bo tudi v Ljubljani razčistil ozračje. Minister se se bo kmalu podal na uradno potovanje v Ljubljano.
KRALJ ODPOTOVAL NA BLED.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Danes ob 6. uri se je kralj odpeljal z dvornim vozom na Bled. Na kolodvoru sta ga v imenu vlade pozdravila ministra Sušnik in Pečic. Kralj je bil dobro razpoložen in se je razgovarjal z obema ministroma. Na Bledu bo kralj ostal dalje časa.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Pred svojim odhodom na Bled je kralj sprejel gg. Davidovica in Marinkoviča n se ž njima razgovarjal o vladni deklaraciji.
BOLGARIJA IN NOVA VLADA.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Bolgarski poslanik Vakarevski je obiskal danes zunanjega ministra Vojo Marinkoviča in je v imenu svoje vlade pozdravil novo vlado.
TUDI MUSSOLINI ČASTITA.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Predsednik vlade Davidovič in zunanji minister Marinkovič sta prejela danes od Mussolinija brzojavko, kjer častita in pozdravlja v imenu italijanske vlade novo viado.
IZ FINANČNEGA MINISTRSTVA.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Čez par dni bo podpisan ukaz, s katerim sc bo imenoval Šečerov za podtajnika v ministrstvu financ.
PRIPRAVE ZA ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Jovanovjč je posetil danes dopoldne vladnega predsednika Davidovica in zunanjega ministra in je z njima razpravljal o prvi seji narodne skupščine in o delovnem redu.
MINISTRA VES EN JAK IN HRASNICA V BELGRADU.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Minister za agrarno reformo Vesenjak je obiskal danes prosvetnega ministra Korošca in mu je poročal o navdušenju slovenskega ljudstva radi velikih uspehov. Nato je obiskal še predsednika vlade Davidovica. Ker se je kralj pripravljal za odhod na Bled, minister Veseniak še ni položil prisego, ampak bo prisegel skupno z ministrom Hrasnico, ki je tudi že prispel v Belgrad, jutri v roke vladnega predsednika.
UJU - SE PRIPOROČA ...
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Prosvetnega ministra dr. Korošca je obiskala danes de-putacija UJU (udruženja jugosl. učiteljstva) po vodstvu svojega podpredsednika in se mu priporočila, (i. minister ie to vzel na znanje,
ministru Sošolko.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Železniškega ministra Sušnika so včeraj in danes obiskali predstavniki raznih železniških organizacij. Povedali so kako velike krivice so se dogajale zlasti nižjim uslužbencem pod starim režimom pri razvrstitvi. Vidi se, da se je postopalo partizansko in neenako. Tu bo potreba popraviti storjeno krivica zlasti napram nižjim uslužbencem. Minister Sušnik je danes zvečer odpotoval v Zagreb in Ljubljano, da stopi v stik' z organizacijami železniških uslužbencev ter pregleda delo zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva. V nedeljo se bo vrnil in začel z osebnimi in materialnimi reformami.
FETROVIČEVA IZJAVA.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Nastas Pe« trovič je dal z ozirom na napade v »Samoupravi« sledečo izjavo: Mene napadajo, ker sem vstopil v vlado predno sem izstopil iz stranke. Vsej javnosti je znano, da me je radikalna stranka razrešila vsake discipline, odkar me ni več vabila k' sejam glavnega odbora, kot enega najsta-, rejših članov istega, Razentega niso pozvali na sestanek glavnega odbora delegatov iz mojega volivnega okrožja tako, da so bili volivci iz moravskega okrožja brez zastopstva. Jaz se zato smatram kot razrešenega in kot svoboden človek naredim kar hočem. V klub ne bom prišel, dokler bo tam vladala diktatura. Tudi me obrekujejo radi bogastva. Obžalujem, da sploh še morejo biti v radikalni stranki ljudje, ki te vesli širijo. Ono kar imam, sem zaslužil s poštenim delom. Če hoče, Dalje na drugi strani.
Borzna poročila.
30. julija 1924 ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem trgu je bila danes tendenca precej čvrsta. Po borzi pa je postala tendenca slaba, povpraševanje je ponehalo, blaga precej na razpolago. V Curihu se je dvignil dinar od 6.40 na 6.45. — Na efektnem trgu ni bilo prometa.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 29. julija.
Dunaj 0.1179-0.1199 (0.1171 -0.1191)', Italija 3.635-3.665 (3.6275-3.6575), London 372-373.50 (370-372), Newyork 83.50-84.50 (83.45-84.45), Pariz 4.32—4.39 (4.27—4,37), Praga 2.485-2.515 (2.488-2.518), Curih 15.528 do 15.578 (15.46-15.56), efekt, dolarji 82,60 do 83.60 (82.50—83.50).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 122 do 123, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 60—62.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 112 do 114, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 110, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 108 do 112, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb ;1000, Narodna šumska industrija, Zagreb 82.50, Na-šica 92, Guttman 760—765, Slavonija 92—94, Združene papirnice, Vevče 140 (ponudba), Trboveljska prernogokopna družba, Ljubljana 500, 7 odstot. Inv. posojilo 65, Vojna odškodnina 121-122.50.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 29. julija.
Belgrad, 6.45 (6.40), Berlin 1.30 (1.29)', Italija 23.35 (23.53), London 23 (23.90), Ney-york 540.75 (544), Pariz 27.20 (27.60), Praga 16 (16.18), Dunaj 0.007625 (0.00766), Budimpešta 0.0069.
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 30. julija. (Izv.) Devize: Belgrad 842-846, Kodanj 11.380 do 11.420, London 312.110-313.100, Milan 3064-3076. Newyom. 70.975 — 71.985, Pariz 3547—3563, Varšava 13.570—13.670. — Valute: dolarji 70.460 do 70.860, angleški funt 310.300—311.900, francoski frank 3525 —3555, lira 3070—3090, dinar 835—841, češkoslovaška krona 2090—2106.
PRAŠKA BORZA.
Praga, 30. julija. (Izv.) Devize: Lira 147, Zagreb 40.45, Pariz 171.25, London 149.30, Newyork 33.95.
lahko vsak pogleda v »Narodno banko« in bo videl koliko sem dolžan. Jaz se bom potrudil, da se čim prej naredi zakon, s katerim se bo razčistilo kaj ima kdo izmed politikov, koliko ima in kako je prišel do svojega bogastva. In takrat bo precejšnje število onih, ki se nahajajo v vodstvu radikalne stranke, dajalo odgovor.
stanje Romuniji.
Pariz, 30. julija. (Izv.) Listi poročajo
!z Bukarešta, da je razglašeno po vsej Romuniji obsedno stanje. Vlada trdi, da ima v rokah dokumente, ki izpričujejo, da je hotel general Avarescu pripraviti državni udar in vreči Bratianujevo vlado ter se sam polastiti diktature. Na ulicah glavnega mesta je vsako zbliževanje prepovedano.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin, 30. julija. Državni zbor je v tretjem branju sprejel proračun in s 172 proti 62 glasovom odklonil nezaupnico vladi, ki so jo predlagali narodni socijali-sti. Nemški nacionalisti so se glasovanja vzdržali.
Izjava poljskega zunanjega ministra.
Varšava, 30. julija. (Izv.) Poljski minister vnanjih zadev je sprejel včeraj več časnikarjev in jim izjavil: »Vsako ogrožanje Poljske pomeni ogrožanje evropskega miru. Poljska je poudarjala vedno svojo miroljubnost, mora pa naglasiti, da Rusije in Nemčije ne vodijo ideali Društva narodov. Mi bi radi s tema državama živeli v miru, če pa bo to mogoče, to je odvisno samo od Rusije in Nemčije.«
londonska konferenca.
Francosko razočaranje.
Pariz, 30. julija. Francoska javnost je nad potekom londonske konference zelo razočarana. Vedno bolj se kaže, da je angleška vlada stvar svoje francoske zaveznice izdala interesom anglosaškega kapitala, ki je na mestu zavzel diktatorsko mesto. Sporazum glede reparacij je že dosežen: London in Ne\vyork sta se dogovorila, da si delita dobiček. Francija in pa Nemčija s priveskom se mora zadovoljiti s pogoji, ki jih diktirajo anglosaški bankirji. Zanimiva je pri tem nenadna vnema Amerike pri reševanju reparrcijskega vprašanja, ko je preje tako z viška odklanjala sodelovanje. Vzrok tej izpremeni-bi je zelo enostaven: Ameriki grozi vsled nadprodukcije, vsled preobilice denarja gospodarska kriza, ki so že čuti. Ameriško blago in denar neobhodno potrebujeta odtoka v Evropo. Ako bi bila sedaj Evropa složna, bi mogla na korist zmagovalcem in premagancem Ameriki narekovati pogoje, pod katerimi bi sprejela njene ponudbe, tako se pa godi obratno. Anglija si je znala pri tem zagotoviti polovični delež, nekaj drobtin odpade tudi na Nemčijo, Francija in ostali se bodo morali zadovoljiti z obroki, kakor jim jih odmerijo anglosaški bankirji. Francozi vsak dan bolj spoznavajo, da jim je neizprosna Po-incarejeva nacionalistična politika prinesla škodo. Danes je 80 odst. Francozov za neposredni sporazum z Nemčijo.
Nemška
pozvana k
Zadnja velika parada angleške vojne mornarice se je bila vršila tik pred začetkom svetovne vojne — dne 27. julija 1914. Tedaj je brodovje prejelo ukaz vojnega ministra Winstona Churchilla, da naj ostane do nadaljnega zbrano, pripravljeno na alarm. Ukaz so nadaljni dogodki opravičili; angleško vojno brodovje je od tega dne dalje ostalo »v službi« nepretrgoma štiri dolga leta, in to v službi, lcakor težje še nikdar ni imelo nobeno brodovje. Saj se je moralo boriti s strašnim novim sovražnikom — podmorskimi čolni in poleg drugega — v večni, nevarni borbi z njim ohranjati zvezo preko Rokava s fronto na Francoskem. Svojo nalogo je kljub težkim žrtvam slavno dovršilo in angleški narod je danes bolj nego kdaj prej z vsem srcem navezan na svojo ponosno mornarico. V tem ni razlike med kraljem in zadnjim težakom.
Točno ob desetletnici zadnje parade i— dne 27. julija tekočega leta — se je vršila v portsmontskih vodah enaka velika smotra angleškega vojnega brodovja. Nastopili sta atlantsko in državno brodovje v skupnem številu 196 edinic. Ladje so bile razporejene v desetih vrstah, vsaka šest in pol kilometra dolga. Nobena izmed ladij ni starejša od največ osem let. Spredaj so plule bojne ladje velikanke, bojne križarke in za pogled nelepe nove letalske ladje s širnim trebuhom; sledili so lahke križarke, torpedorušilci, torpedov-ke in podmorski čolni, ki morejo premeriti morsko plan od enega dela sveta do drugega pod vodo. Vse ladijske vrste je vsako posamič obplula kraljeva jahta »Viktoria and Albert«, na kateri je bil kralj s kraljico, prestolonaslednik in vsa lostala kraljeva družina. V zraku je spremljalo jahto mogočno zračno brodovje. Ko je jahta dovršila smotro, so ji z ladij za-grmeli v pozdrav topovi. — Na predvečer smotre je bilo brodovje sijajno razsvetljeno; mogočni reflektorji so izpreminjali noč v dan.
Poleg članov londonske medzavezni-Ške konference, ki jim je bila na razpolago posebna ladja — načelniki posameznih delegacij so bili gostje angleškega ministrskega predsednika na eni bojnih ladij — je prisostvovalo smotri nepregledno domače prebivalstvo in na tisoče tujcev, za katere so potovalne londonske družbe najele več ladij. Vtis smotre je bil veličasten.
Značilno je, da se tudi ta smotra an-; gleškega brodovja — prva po svetovni vojni — druži z velevažnim zgodovinskim dogodkom: z rešitvijo reparacijskega vpra sanja in s tem s končno likvidacijo svetovne vojne.
Velika povodenj na Kitajcem.'
Peking, 30. julija. (Izv.) Na severnem Kitajskem je silna povodenj napravila ogromno škodo. Nad 2 milijona ljudi je brez strehe. Veliko mesto Tientrin je v nevarnosti. Glavnemu mestu Pekingu preti opasnost, da bo za dogleden čas odrezano tod vsakega prometa.
RUSIJA IN MEHIKA.
Mexiko, 30. julija. (Izv.) Mehikanska vlada je priznala sovjetsko Rusijo.
STENOGRAFSKI KONGRES.
Lausanne, 30. julija. (Izv.) Danes so otvorili v vseučiliški dvorani na svečan način 13. mednarodni stenografski kongres.
razpravam eontlon. konference.
London, 30. julija. (Izv.) Francoski j ministrski predsednik je imel danes po- | poldne važen sestanek z Mac Donaldom. I Upa se, da se je našla podlaga za skupno sodelovanje. Nemški delegatje bodo pozvani v London, da se bo z njimi razpravljalo o modalitetah Da\vesovega načrta.
Pariz, 30. julija. (Izv.) Danes ni bilo i oficielnega ministrskega zasedanja, ker je konferiral predsednik Herriot s posameznimi ministri.
(Od našega pariškega dopisnika.)
Pariz, 26. julija.
Komaj je prišla radikalna vlada v Franciji na krmilo, že je napovedala boj cerkvi. Ni počakala, da bi se nesigurni zunanji položaj Francije uredil, brez ozira nanj je zapalila požar boja doma.
Položaj se nam kaže v dveh različnih oblikah: v 86 departementih (okrajih), ki so tvorili predvojno Francijo, hočejo spet znova izgnati kongregacije; v treh novih departementih pa (to je v Alzaciji in Lo-reni), ki jih je Francija spet dobila nazaj v jeseni leta 1918, hoče francoska vlada uvesti brezversko šolo, zakon o kongrega-cijah in zakon o ločitvi cerkve od države.
Krasna manifestacija katoličanov V Alzaciji in Loreni pa je pogum vlila v vsa francoska katoliška srca in našla odmev po vsem katoliškem svetu.
Kot je znano, je pred vojno pregnala francoska vlada vse duhovne rede iz dežele. Ko se je pa začela vojna, ti niti trenutka niso pomišljali, vrnili so se na rodno zemljo, vstopili v armado in branili domovino. Danes pa hoče te junake, kateri premnogi so večkrat odlikovani, vlada spet izgnati. Med tem ko je dala amnestijo vsem dezerterjem in boljševikom v armadi, med katerimi so mornarji, ki so hoteli pred dvema letoma izročiti francoske vojne ladije ruskim boljševikom. Da se nad takim početjem vlade zgraža poštena francoska javnost, je razumljivo.
Katoliški pariški dnevnik L'Action Fran^aise pravi o teh redovnikih, bivših vojaških duhovnikih, sledeče:
Vojna je navagila te može na boj, morda bodo postali nuičeniki, toda zbežali ne bodo. Ostali bodo torej in se upirali novemu preganjanju: dolžnost katoličanov pa je, da jih podpirajo pri tem odporu do končne zmage.
Odpor duhovnih redov se bo vršil predvsem z mirnimi sredstvi: z udanostjo in potrpežljivostjo; toda lojiki imajo druga sredstva na razpolago in njih dolžnost je, da jih vsa upotrebljajo: to je njih katoliška dolžnost, da veri ne bo primanjkovalo potrebnih služabnikov in da bo Francija še nadalje deležna materijelnih in moralnih dobrot s strani redovnikov...
In že se zbirajo duhovniki in redovniki, ki so se borili v vrstah zmagovito
francoske armade, in hočejo ustanoviti udruženje, ki bo branilo njih stanovske pravice. Vsi Francozi bodo razumeli, da se stari vojaki ne bodo dali pregnati z zemlje, katero so poškropili s svojo krvjo.
Kako požrtvovalni so francoski katoličani in kako radi dajo tudi velike vsote za katoliško stvar, razvidimo iz raznih zbirk, ki jih sčasoma objavljajo katoliški listi. Tako je en sam list zbral v zadnjih desetih tednih, to je po 11. maju, ko je pripadla vlada radikalcem, 200.000 za katoliško propagando.
Vkljub temu pa preživlja katolicizem v Franciji težke čase. Vse šole, od ljudskih pa do katoliške univerze v Parizu, morajo vzdrževati iz lastnih sredstev; konkurenca njih časopisov z raznimi kričečimi bul-vardnimi žurnali je zelo težka, eden pariških katoliških dnevnikov, La Libre Parole, je celo moral prenehati, toda težki časi ne strašijo pogumnih mož. Kajti čim težje so okolnosti, tem lepša je zmaga!
prosveta.
Pribičevič Žerjavovo časopisje se najbolj razburja zaradi tega, ker je prevzel v novi vladi prosvetni resor dr. Anton Korošec.
Demokrati, ki se zbirajo okoli teh dveh imen, so smatrali prosveto od nekdaj za svojo izključno domeno. To so prevzeli iz siare Avstrije in Ogrske, kjer se je v času liberalizma proglasila dogma, da je za vodstvo šolstva poklicano edino tako-zvano svobodomicelstvo. Kakor vse ostale liberalne dogme, pa je padla tudi ta, in danes se v vseh izobraženih državah sveta — izvzemši seveda boljševiško Rusijo — izbirajo za voditelje prosvete možje, usposobljeni po svoji duhovni in moralni kulturi, po svojem širokem obzorju in stremljenju za povzdigo izobrazbe, ne pa po tem, ali prisegajo na takozvano »svobodo-miselstvo«. In posebno danes, ko gre po vsem svetu klic po duhovni in moralni obnovi človeštva, »svobodomiselstvo« ni nikako priporočilo za voditelja prosvetnega resora, ampak ravno narobe. Zagrizeno sovraštvo proti veri, nevpoštevanje cerkve kot važnega činitelja v razvoju etične kulture človeštva, golo sirovo »pro-tifarštvo« in plitvo naprednjakarstvo so popolno nasprotje tega, kar si v današnji dobi predstavljamo pod idealom po umu in srcu izobraženega človeka.
Tudi v naši državi polagoma prodira spoznanje, da je treba ljudsko prosveto usmeriti po drugih vidikih nego iso bili vidiki liberalizma. To spoznanje ne izbira sarno iz napredka pedagoške vede in po-globljenja naše kulture sploh, ampak je tudi posledica dezolatnega stanja našega šolstva, ki je ravno pod vodstvom Pribiče-viča, ki si je bil vzel patent na to mesto, nevzdržema in naravnost katastrofalno propadalo.
Ta mož šole ni smatral za posredovalko resnične izobrazbe in moralne kulture, ampak zgolj za politicuin. šola naj vzgaja demokrate po Pribičevič - Žerjavo-veni kovu, sokole, orjunce in nacionalistične kričače, ne pa ljudi solidnega znanja in blagih nravi, kakor jih rabi vsaka doba, posebno pa naša, ki stoji pod znamenjem oživljajočega se krščanstva, demokracije in miroljubja. Naš lažidemokra-tizem je zato gledal v prvi vrsti na to, da šolo iztrga vplivu starišev, ljudstva, dobre slovenske narodne in kulturne tradicije, in jo popolnoma podvrže režimu ter od njega odvisnemu strankarsko opredeljenemu učiteljstvu. Učenje, knjiga, moralna vzgoja je pod Pribičevičem postalo postranska stvar, pripadnost otrok k raznim društvom, nošenje raznih znakov in udeležba pri vseh mogočih manifestacijah pa glavno. Zato pod tem režimom ni samo trpel pouk, ampak tudi disciplina. Da naša mladina od posledic moralnega razpada med vojno in po njej trpi primeroma veliko bolj nego drugod in da še danes nima nobene orientacije, to je krivda sistema, ki je šolo izpremenil v golo sredstvo politične propagande. Saj ni do danes še noben prosvetni minister Jugoslavije podal kakšnega Jasnega, določnega in širokopotez-tiega izobraževalnega in vzgojnega programa o svojem delu, nobenih novih smernic, nobenih perspektiv za bodočnosti Niso se izdelali nobeni novi šolski zakoni, niso se pritegnili k šolskoobnovitvenemu delu z nekaj redkimi izjemami nobeni resnični strokovnjaki, ampak delalo se je dalje po stari birokratični šabloni in uničevalo vse, kar je iz prejšnje dobe ostalo dobrega, potom slučajnih, nepremišljeno in strankarsko opredeljenih naredi). Glavni cilj pa je bilo uničenje avtonomije starišev, občine, dežele, naroda na šolskem polju, in podreditev vsega šolstvo par osebam v ministrstvu, ki so izvajale mesto prosvetnega programa polilično-strankarski.
Posebno pa je Pribičevič uničeval slovensko šolstvo. Njegovii glavna tarča je bilo slovensko vseučilišče, kateremu je dosledno odrekal potrebne kredite, ker je to slovenski kulturni zavod, ki so ni dal zlorabili v strankarske namene demo-kratarstva. Na srednjih šolah je prejšnji režim izpodkopal staro disciplino, goiil
politično stremuštvo in uvajal nekake »reformne? poizkuse, ki so se izkazali za pogubne. Ljudska šola pa se je popolnoma upropastila, glovenščina zapostavljala, mla dina begala iu napajala z reakcionarnimi orjunskimi nazori, s sovraštvom proti drugače mislečim in omejenim protikultur-niin šovinizmom. Vrhtega pa je ta režim šolo tudi materialno uničeval, učni obrat reduciral, pri tem pa gojil protekcionizem in šolniko zamenjal s političnimi agitatorji.
Zalo je le pozdravljati, da je pro. svetni resor prešel pod novo vlado v roke moža, ki je po svojih velikih umskih zmožnostih in globoki kulturi ter. vpogledu v vso probleme sedanjosti bolj kot katerikoli drugi usposobljen za to mesta — Trdno smo prepričani, da bo pod njim iz šole izginila politika, da bo ljudski izobrazbi postavil visoke cilje in si izbral najboljše vzgojne moči, da našo šolo dvigne na našemu času odgovarjajočo višino.
+ »Staro sovraštvopravi »Narodni dnevnik«, da votli »Slovenca«, ko zahteva ka:cen za vse, ki so pod fašistovsko strahovlado kaj zakrivili. Glasilo g. dr. Ravni-harja se zelo moti, »Slovenca« ne vodi nobeno ne staro ne mlado sovraštvo ali pa želja po maščevanju. »Slovenec« je čisto miren in hladen. Pač pa »Slovener;« zastopa narodne, kulturne in moralne interese slovenskega ljudstva, ki zahteva, da se po vladi brezzakonja, nasilja in krivice vzpostavi na celi črti pravica, zakon in red, za kar je neobhodni pogoj, da se vsak krivec in vsaka krivica, potem ko je brez-dvomno dokazana, kaznuje. Brez reparacije ni mogoča vlada pravice. Kajti sicer se bo zloba in krivica ob prvi priliki zopet pojavila, zanašajoč se na to, da ne bo kaznovana. Dovolj dolgo se je v naši državi zar kon rušil in zasmehoval. Odslej mora vladati edinole postava, samovolja pa se mora s koreninami zatreti, da se nikoli več ne bo upala na dan. Ne sovraštvo, ampak moralna dolžnost nas vodi, da pripomore-mo do popolnega zadoščenja PravicL Za nami pa stoji naše ljudstvo, iz katerega so se nasilniki kruto norčevali in ki glasno kliče po zadoščenju in vzpostavitvi reda. Zato nam ni mar, kaj pravi demokratska inteligenca, ki jo je strah pred odgovorom za svoja nasilniška dejanja, ampak mar nam je ljudstvo, ki stoji za nami in kojega moralni in pravni čut nam je merilo! Nikdar več ne smejo pritepenci, nepridipravi, postopači in klativitezi nekaznovano žaliti našega mirnega ljudstva in nikdar več ne smejo taki temni elementi dobivati potuhe od onih, ki imajo ščititi zakon in njegovo avtoritetol Ljudstvo je s svojim vztrajnim legalnim odporom te brezvestne nasilnike premagalo in pokazalo, da stoji moralno neprimerno visoko nad njimi — ljudstvo pa zahteva tudi pravično kazen zanjo! To je neobhodno potrebno, da se Pravica uveljavi in naša država trajno ozdravi.
+ Demokratski hinavci tožijo in shv kajo, ker par njihovim brezvestnim eksponentom med uradništvom preti pravična kazen. Niso pa tožili in se zgražali, ko je prejšnji režim dal zapreti stotine delavcev brez vsake konkretne obtožbe in jih še zdaj drži v ječi, dočim njihove žene in otroci stradajo in jočejo. In koliko uradnikov je dal Žerjav vpokojiti in premestiti ter enostavno na cesto pometati, ne da bi se »Jutro« in »Narod« kaj ogorčevala. Ubiti, pohabljeni in po nedolžnem zaprti kričijo po zadoščenju užaljeni pravici, ki se bo, kakor upamo, kljub hinavskemu stokanju »Naroda« uveljavila._
Zoper »nasilje«, ki da ga izvaja nova vlada, se pritožuje demokratski tisk. Do-zdaj pa ne more nihče navesti niti enega slučaja nasilja, ki bi ga bila nova vlada izvršila. Da je minister za notranje zadeve odslovil gerenta ljubljanske občine Krej-čija, tega pač niti najzagrizenejši demokrat ne more označiti kot nasilje. Krejči ni noben uradnik, ampak privatna oseba, ki ga je Baltič na Žerjavovo komando čisto proti zakonu, kršeč avtonomijo ljubljanskega mesta, posadil na magistrat. Vrhtega so se pod njim godile na magistratu velike nepravilnosti, vsled česar je njegova odstranitev tem bolj zakonito utemeljena. Kar pa se tiče uradništva, je ravno Pašič-Pribičevičeva vlada uzakonila uradniški zakon, glasom katerega so celokupno uradništvo izvestno dobo nahaja na raz-položerju in se moro poljubno premeščati iu vpokojiti. Če bi torej koga ta določba zadela, ne sme delati odgovorne sedanje vlade, ampak prejšnji režim nasilja in korupcijo. Nova vlada pa je že obljubila, da uradniški zakon temeljito revidira, odstrani iz uprave vsako strankarstvo in zakonite pravice uradništva zagarardira. Kar zadeva velike župane, se ne morejo pritožiti, če s teh mest sfrčijo, ker so bili pod Pašič—Pribičevičem nastavljeni izrecno kol eksponenti režima nasilja in so se kot take tudi kot pospeševatelji orjunskih tolovaj-stev izkazali. Bilo bi nač preveč veliko-
dušno in proti pravici, če bi se takim eksponentom nasilja še dalje poverjalo vodstvo uprave po pravici In zakonu. Pač pa smo za to, da se te ljudi ne odstavi enostavno z njihovega mesta, ampak postavi tudi v disciplinarno preiskavo ter v slučaju krivde eksemplarično kaznuje, da bo dano zadoščenje užaljenemu pravnemu Čutu ljudstva. Vsa krivda se mora izslediti, dokazati in kaznovati. In tako naj v bodoče dela vsaka vlada, da bo enkrat za vselej v naši državi zavladal zakon.
Viljema Baltiča skuša prodani »Narod* izgovarjati, češ da se ni začel bratomorni boj med Slovenci pod njim, ampak takrat, ko se je streljalo na Zaloški cesti. •— Nato je treba odgovoriti, da je takrat državna oblast nastopila v varstvo zakona in življenja državljanov proti tistim, ki so nastopili proti obstoječemu redu, pod Bal-tiČem pa je državna oblast dopuščala, da so tolovajske tolpe zakon kršile ter ogrožale Življenje in imetje državljanov, — še več, državna oblast je rušilce zakona celo ščitila, da so zakon lažje gazili. To je velika razlika. »Narod« pa bi boljše storil, če bi Balticu svetoval, naj se sam čimpreje poslovi in ne čaka, da bo s sramoto od slovi jen.
Orjuna se skriva. Orjuna že lazi okrog ta se priporoča. Pošlje v boj ženske, »možje« so v strahu. Takole tolaži svojega moža Orjunka: »Tudi jaz sem čitala o spremembi in se vsa prestrašila — pa ne boj se, bo že kako. Le politiko pusti en čas na miru, da Te ne zatožijo, ker si pri Or-juni. Najbolje je, pravim, da nekaj časa vse v miru pustiš, dokler so take razmere. Ne govori pa nobenemu, da pojdem h komisarju .. .< Ne bo nič pomagalo!
Štambilija naprodaj. Vsled znanega nastopa »Jutrove« Orjune v Trbovljah dne 1. junija in vsled raznih kozlov, ki so jih v zadnjih dveh mesecih ustrelili demo-kraški prvaki pod Žerjavovo komando, je brezpredmetna neka gotova, še popolnoma dobro ohranjena kaučuk-štambilija. Zadevna pojasnila se dobe v upravi »Jutra«.
■■■IRHBIIH
V nedeljo v Pev, Wm. v Polj ORLOVSKA PRIREDITEV.
M
(■HBBBHssBEtauBBEHHniEBsarafaHrs
Šmihel pri Novem mestu. Kadar priredi kaka glumaška družba v kakem kraju slovečo predstavo, oznanja to z bobnom po trgih in vaseh, da je udeležba temvečja. Kakor glu-mačem, tako je znan tudi našim liberalnim okoličanom in drugim strankarskim priveskom, katerim že več imena ne vem, toliko jih je, da »nora boben peti, da ljudjo vkup .vro«. Tak laži-boben so zadnje številke pro-Slule >Domovine« in »Kmetijskega lista«, prinašajoča talce z lažjo opoprane žgance, da jih najbolj prebavljiv želodec ne more prenesti- pri najbolsi volji ne. Edino okolnost, da jim voda sili žo v goltanec, jih nekoliko opravičuje, če posegajo že po takih sredstvih. Bomo videli, kaj se bo še vse semarilo v liberalnem plažu, dokler priromamo do Š. avgusta. Ubogi libralni Izrael, stepen iz vseh krajev in iz vseh strank, kriči v svet, da StSarji sami nočemo več župana Vovka, da fitto ga odstavili, da hočemo g. PleŠka, ki je na kandidatski listi šele 33., torej niti kot namestnik ne pride v poštev. Jasno se sedaj vidi, zakaj so se zvezale JDS, SKS in Gospodarska, da bi z združenimi močmi vrgle dosedanjega župana g. Vovka, češ, mi ga bomo volili. Ej, saj ga lahko, toda v tem Slufccju boste morali voliti z SLS in pustiti krogljico pri drugi skrinjici. Tu pa ne vem, če se Vam bo hotela razdružiti pest. Za g. Avsea vam gre, saj vemo, toda samostojni mogotci niso tako štedljivi, kot je naš trezni In pre-vdarni g. župan, ki je v tem kratkem času županovanja pristedil občini celih 400.000 K, ld so jih samostojni namenili (veledušno) g. župniku za popravo farovža. Mi o tem nič ne vemo, Co se ne bo našlo drugih dobrotnikov in bo g. župnik Čakal na občinsko kaso, bo župnikova vila prav gotovo še dolgo kazala svoje stare rebri, kvečjemu, Če se bodo mogoče samostojni zavzeli in se lotili hvalevrednega dela, ki bo ožaril njih zgodovir S svojimi lažmi bi radi zbegaii naše zavedne volivce, morda bi celo radi mesto rednega, ekonomskega in štedljivega gospodarstva kako orjunsko pisarno, kjer bi se kupovalo in prodajalo orožje in handžari; če se Vam to posreči, potem pa Vam priporočim v službo brolskega Načeta za tajnika, da ne bi nanj pozabili, magacinerja boste pa tudi rabili in v tem slučaju bi bil jako pripraven neki Miha Nikdarmini, ki se jo včasih rad vtikal v politiko, a sedaj ložno maje z glavo nad zablodami in spletkarijaml sveta. Kdor se 2 volkom brati, mora z njim tuliti, — mi pa držimo z V o v k o m, ki je nosilec liste SLS, katere skrinjica je druga, ki bo letos pač premajhna, ker pravijo, da bodo tudi samostojni volili g. Vovka, ker tako pametnega in fejst županu ul kmalu na okrog. Pač laskavo za nas SLS. — Mofcje-volivcf, dovolj je šale! Sedaj pa z Vami resno besedo: ne nasedajte vabam, Ob-
ljubam, lažem, zmotam itd. Naša sveta dolžnost je, da se vsak odzove volivni pravici in voli stranko, ki ščiti iu se trudi odpomoči vsem slojem in kateri županu je in bo župa-noval g. Vovk, ki zasluži naše vsestransko priznanje, katerega mu niti samostojni ne odrekajo na videz, seveda, lioteč s tem preslepiti naše može, potem pa bi jim kazali lige, kadar bi povzdignili na stolec velikana Avsca. — Dne 3. avgusta vsi na volišče in pokažite, da niste šleve, ampak člani SLS, katere reprezentant v naši občini je g. Vovk! Naj nilice ne izostane, ker vsak odloča za celokupnost!	Volivec.
Birčna vas pri Novem mestu. G. Grud-nikova, dovolite, en nedolžen aspirinček ne bo Škodil Vaši orjunski mrzlici! Čisto kratico, kakor Kneip: ^Bodite bolj previdni, kadar lažete čez duhovnike, napadate celo g:, svetnika Hladnika f gostiln a Bele1) in agitira-te za Oi^juno. Če »e nočete poslužiti skromnega zdravilcka, bo treba operacijo, ki pa precej stane, kajne? Gotovo bi Vam danes prišlo prav onih 1000 K, ki ste jih morali kot plačilo za svoje laži plačati 1920 leta za Društveni dom, a poleg tega, preklicevati, preklicevati, to se pa upira naduti g. učiteljici. Če ste kratkega spomina, Vas iz ljubezni do bližnjega spomnimo na Vaš preklic oziroma izjavo v »Slovencu«; dne 4. januarja 1920. Kaj pa, ko bi še Vi pomagali prenoviti staro šmihelsko župniščo, z globami namreč, to bi vsekakor bilo bolj prikladno, kot jemati iz občinske kase in biti odgovoren tolikim občanom. Škoda, da ženske ne pridete za enkrat v »stih« s kroglicami, pčtem bi Vi užugali vso SLS.
—	Čestitke Slovenski ljudski stranki. Predsedstvo SLS je prejelo sledečo brzojavno čestitko: Predsedništvo Hrv. puČke stranke v Dalmaciji prisrčno čestita k izvo-jevani zmagi. Bog živi! — Podpredsednik Bartulica.
—	Volitev župana v Kostanjevici. Pri vo-litvi župana v Kostanjevici dne 28. 7. je bil s 14 glasovi izvoljen Ivan Colarič iz Orehovca, kateri že županuje tej občini 11 let Tudi vseh 7 svetovalcev je iz liste SLS, sami zavedni naši možje.
—	Kovor. Pri županskih volitvah v Ko-vorju pri Tržiču je bil dno 27. julija izvoljen za župana pristaš Slovenske ljudske stranka Vinko Klemenčio, posestnik v Kevor ju, za podžupana pa Janez P o g a S n i k, posestnik iz Zvirčon. Oba sta vrla pristaša SLS.
Turško nasilje. Nekje na Gorenjskem so imeli občinske volitve. Tamkajšnji nadučitelj se zaveda, da mu ustava jamči svobodo in živi ter dela po svojem prepričanju v tej zavesti. Dan pred volitvijo pa se oglasi pri njem velik mož po telesu, a majhen po duhu, ler ga odvrača, naj nikar ne gre volit drugi dan, Češ, da bi ga utegnila radi tega doleteti kakšna neljuba premestitev kam v Macedonijo. Kaj je nadučitelj na to odgovoril in kako se je bil odločil, tega ne vemo Še, to pa vemo, da je tako postopanje zloraba oblasti višjega uslužbenca proti nižjemu In po točki 4. § 104 Činovniškega zakona kaznivo. — To »turško sabljo« je treba zlomiti, da ne bode več uganjala takega nasilja.
—	Gladovni Štrajk zaprtih delavcev. — Baltič Je vrgel brez zakonite podlage v Sloveniji nad 100 delavcev v zapore. Za 8 jeseniških delavcev n. pr. sodišče š© danes nima nobene ovadbe od oblasti. Zato jeseniški delavci žie 4 dni nočejo prejemati hrane v zaporu. Storjeno krivico Žerjavovo treba popraviti in izpustiti žrtvo demokratske strahovlade na prosto. — V 0 8 delavcev.
—	Razmere pri orointštvu. Ob priliki mobilizacije žandantterije ob razpustu ljubljanskega občinskega sveta in ob priliki vidovdan-slce manifestacije Orjune v Ljubljani so ljudje gotovo opazili, da orožniškim četam niso poveljevali Častniki. To jo v takih razmerah popolnoma proti predpisom. Kakor izvemo od dobro poučene strani, se je to naredilo namenoma, da bi orožniki v slučaju potrobe, da nastopijo proti Orjuncem, ostali broz direktivo. Zato je potreba, da se uvede proti poveljstvu orožm-štvft stroga nepristranska preiskava glede poslovanja v celi Žerjavovi eri, da se vzpostavi zakon in krivci eksemplarlčno kaznujejo.
—	Povodom proslavo mornariškega dne na Bledu, ki ga priredi Jadranska straža dno 2. in 3. avgusta, vozi v soboto dne 2. avgusta t. 1. poseben vlak od Ljubljane gl. kol. do Bleda. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob let. uri, prihod na Bled ob 15. uri 40 min. Za povratek udeležencev iz Bleda vozi posebni vlak v noči od nedelje na pondeljek, t. j. od 3. na 4. avgusta, z odhodom iz Bleda ob polnoči in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 3. uri. Eventualne popuste pri vozarim bo objavila Jadranska straža svoječasno.
—	Tisoč lu ona noč ua Bledu bo ena najlepših točk razsvetljava, kar jih zmore pirotehnična umetnost. Videli home med drugim tudi živo sliko, predstavljajoče narod, ki se poklanja vladarju, čigar slika z lavorjem ovenčana se bo zabllščala v tisočerih luči-eah in ognjlh. Živa slika se bo pokazala. v bajni bengalični luči. Izvajana, bo od domačinov. Vladarjeve slike pozdravi sto strelov iz topov, ki bede v t,o posebno svrho pripeljani na Bled. Slavnost se otvori z 20 častnimi, pozdravnimi streli. Na Bledu jc že danes vse žive in zavedni Gorenjci se uridno
pripravljajo na slavnosti, kakorŠnih Bled šo ni videl.
—	Nora kapela na Lovčenu. Ob pregledu kapele na Lovčenu, kamor se zopet preneso zemski ostanki pesnika, vladike in kneza Petra Njeguša, so ugotovili, da je zgradba v skrajno slabem stanju in da je treba zgraditi novo. Kralj je nato nujno izrazil željo, da naj se nova kapela zgradi po zamisli Ivana Meštroviča. Ta kraljeva želja se izpolni in je Meštrovič nalogo že prevzel.
—	Agilni krožek za odpravo tujk »OD-VADA« v Sovodnji je nabral za Jugosloven-sko Matico ponovno Din 51.—. Hvala nabiralcem in darovalcem.
nekaj ugleda ji rešiti. Ukinili so, kot že povedano, davčni urad na Trbižu in onega v Možnici (Moggio) ter namestili vse skupaj v Pontebi, ki na ta način še naprej ostane važno gorsko središče. Zato zidajo zdaj prav pred nosom železnice veliko palačo, v kateri nastavijo razne višje urade. Tako bodo zdaj v Pontebi plačevali svoje težke davke koroški Slovenci in — Rezijani, ki so prej spadali pod Možnico.
novice.
š Promocija. Na graški univerzi sta promovirala v petek, dne 25. t. m., med. F e -r e n č a k iz Šmari j in med. Kotnik Jos. iz Celja.
Industrijsko-ebrtna razstava v Mariboru
od 15. do 28, avgusta 1824. Razstava se vrši v poslopju Dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica, na dvorišču iste in na vrtu dnevnega zavetišča in ne v Gbtzovi dvorani; kakor so nekateri listi pomotoma poročali. Pisarna razstave se nahaja na razstavnem prostoru v Cankarjevi ulici štev. 5. (šola), kjer dobe interesenti vse potrebne informacije. Razstavljalci-obrtniki in industrijalci lahko svoje predmete že sedaj ua razstavni prostor postavijo, ker je isti že pripravljen. Definitivna dodelitev so bo izvršila prihodnje dni. Ko se bodo prostori dodeljevali, se pokličejo razstavljalci na lice mesta, tako, da bo vsak razstavljalec takoj lahko svoje želje glede prostora povedal. — Obrtniški vajenci, kateri mislijo na letošnji razstavi razstaviti, n?.j takoj pošljejo svoje prijavnice, da bo mogel odbor pravočasno in pravilno razdeliti prostore. Predmete, ki jih mislijo vajenci razstaviti, lahko takoj na razstavni prostor dostavite. Vajenci! Izdelajte svoje predmete Čisto, lepo in okusno, ker se bodo isti ocenjevali in le po lepem in čistem delu ocenili.
Š Nesreča. Zohar Angelo, 29 letno delavko v Samotni tovarni v Štorah pri Celju je pri deažanju glino v strojnem prostoru zagrabil transmisijski jermen in jo vrgel ob tla. Zoharjeva si je zlomila levo nogo in so jo morali prepeljati v celjsko bolnico.
š Smrtna nesreča. Kožar Štefan, I61etni mizarski vajenec pri Alojziju Munda v Mariboru, je pretekli teden po končanem delu zapiral vr&ta in okna kleti. Pri tem je prišel na neznan način v dotilto z električno napeljavo. Električni tok ga je tako pretresel, da je fant obležal nezavesten in je kmalu umrl. Po zdravniški izjavi je bil fant močno bolan na srcu in pljučah, kar je še pospešilo njegovo smrt.
š Celje. Tik ob mostu leži tkzv. »Glazi-ja«, obdana z lepim drevoredom, kamor so Celjani radi podajajo na lzprehod s svojo deco, katera najde vedno primerno igrišče na lepi Glaziji, katero že dolgo let uporablja vojaška oblast kot vežbališče za vojaštvo. Vso to je v redu. Toda primorani smo danes Objaviti kritiko naae celjske javnosti posebno one, ki stanuje v bližini Glazije, da še daues nima vojaštvo zagrnjenega prostora z a *9vojo potrebo« tako, da isto opravlja na raznih mestih dostikrat v pričo otrok, ki se tem igrajo. Priobčujemo to stvarno kritiko na Željo staršev, v interesu javne morale tn snage v upanju, da merodajoi faktorji ukrenejo takoj tozadevno potrebne korake.
Š Lile t na Goroolko v nedeljo 3. avgusta t. 1. priredi iz Celja >Pevski zbor Izobr. društva«, »Krekova mladina« in »Jugoslovanska strokovna zveza« v Celju. Odhod iz Celja z vlakom ob pol 5 zjutraj. Sv. maša za izletnike ob 10. Vabljeni vsi prijatelji!
|
k Kanalska dolina pod italijansko oblastjo. »Goriška Straža« priobČuje poročilo o sedanjih razmerah v Kanalski dolini. Iz poročila posnemamo:
Naborjet. Slovenski Ukvani se hitro množijo. Nemškim NaborjetČanem pa menda postaja laško solnce prevroče in se selijo na Sever. Tako so letos že tri hiše in gospodarstva v Naborielu kupili Ukvani. Domučini se resno beje tek nevarnih sosedov. A brez potrebe. Sploh je v naborješki občini že precejšnje število slovenskih priženjencev in nevest. Ker so pa naši ljudje mirnoga značaja, so hitro prilagodijo Nemcem in postanejo po večini sami — Nemci. Če sami še ne, pa gotovo njih otroci. Vse drugačni so v tem oziru Nemci. Tudi če že 100 let bivajo v slovenski vasi, oni ostanejo vendar le Nemci. To so trdni značaji!
Lipalja vas, mala vasica kakor Ovčja vas, je slovenska med nemškim Naborjetom na eni in Pentabljem na drugi strani. Župnika nimajo, pa jim jo hudo. Sedanji upravitelj, ki iz Naborjeta upravlja Lipaljo vas in Pon-tabelj, ne zna nič slovenskega. Dobro, da Lipljani razumejo po večini nomško. A želeli bi vendarle duhovnika, s kalerim bi mogli govoriti in ki bi jim oznanjal božjo besedo v domačem jeziku.
Pontabelj. Prej talce imenitni Pontafel Jo po premaknitvi državne meje na Vrata postal navRdrui gorska vas. Ista usoda je čakala sosedno Pontebo, Ta se je pa raznim višjim krogom vendar le smilila in sklenili so vsaj
p Goriški znanstveni zbornik. Izšel j« drugi zvezek zbornika »Studi Goriziani«. ki ga izdaja ravnatelj državne knjižnice v Gorici, prof. Batisti. V tem zvezku 9ta dve jezikoslovni razpravi, kratek in jasen pregled srednjih šol in več krajših razprav. Slovence bo predvsem zanimal temeljit in obsežen slovenslco-italijanski slovar rastlinskih imen. Sestavil ga je s strokovnjaško vestnostjo dr. Henrik Tuma. — Knjiga, ki obsega 200 strani in 20 slik, stane 25 lir. Zbornik izhaja s podporo mestne občine.
p Zlaganje občin. Poslanec dr. Besednjak je na prošnjo občinarjev iz Št. Petra pri Gorici, Štandreža, Solkana, Podgore in še nekaterih drugih občin posredoval na vladi v Rimu, da se občinam ne jemlje njih dosedanja samostojnost in jih ne združujejo posili. Na vladi so poslancu dr. Besednjaku odgovorili, da je zlaganje občin ustavljeno. Vlada nima več polnomoči, ki jo je bila prejela od parlamenta, da odloča tudi glede zlaganja občin po svoji vesti in volji. Nastopile so nove razmere in odslej naprej bo glede združevanja občin veljalo zopet staro postopanje.
p Teden slovanskega učiteljstva. Slovan-* sko učiteljstvo v Primorju je imelo zadnje dni tek. meseca svoj teden. Najprvo so se vršila' zborovanja v Gorici, potem tečaj pri Sv. Luciji in končno koncert v Tolminu. Vse prireditve so vrlo uspele.
p Izterjevanje zastarelih davkov. Davčna oblast je začela na Goriškem izterjavati zastarele davke. Ker so ljudje za obnovo svojiht zemljišč dobili od države le tako neznatno vojno odškodnino, da ni pokrila niti stoti del stroškov ter so se morali kmetje drago zadolžiti, da obnove svoje gospodarstvo, pome-njajo stari davki, ki se predpisujejo v ogromnih zneskih, za večino gospodarski pogin. —-Županstva so uvedla akcijo, da se zastarani davki odpišejo.
p O beneških Slovencih piše zelo lepo furlanska revija »La Panarie«. Pravi, da so se »dobri sinovi Slavijo« v svetovni vojni nad vse hrabro borili za zmago Italije. V prvih' dneh vojne, v maju in juniju 1915 je bilo videti dolge vrste žena, obloženih s strelivom, ki so se dvigale iz beneških dolin na vrhove prav do topniških postojank. To so bile Slovenke iz Trinlcov, iz Drenkije in iz kmečkih' vasic. Prostovoljno so se stavile na razpolago vojaškim poveljstvom, da bi prenašale mu-nicijo. Planinec iz videmske Slovenije je izrazit bojevnik; nič se ne baha in ne išče izrednosti; s slepo pokorščino vrši svojo dolžnost in nikoli ne dvomi o zmagi. — Lepo je, da Italijani priznavajo vrline in zasluge beneških Slovencev, le žal, da store to samo z besedami. Za njih zvestobo jih do sedaj niso nagradili niti z eno samo narodno šolo.
lj Strahovlada, »Narod« vidi danes bav-bav klerikalne strahovlade. Zona ga stresa' že vnaprej in pripravlja celo organizacijo za obrambo pred klerikalnim zmajem. Da naši citatelji razumejo strah pred reparacijo, naj navedemo zgled, kako so hoteli zadnjo družino v Ljubljani v3trahovali. Vsakega so hoteli imeti točno zaznamenovanega, da ga pod Žerjavovo zaščito primerno ustrahujejo. Sedaj pa je minilo, zato jamranje. Evo vzgleda tes rorizma. Pred par dnevi je neki orjunski JDS-ar po šentjakobskem okraju nosil nekako vprašalno polo, na kateri naj bi ljudje sebe in svoje stanovalce za orjunsko statistiko po jedeesarslco klasificirali. Pola ima sledečo vsebino: »Politična razvidnica za rodbine po stanovanjih. — Ime rodb. poglavarja: — Poklic: — Bivališče, ulica, štev. (že izpolnjeno).-
—	Otroci in sostanovalci: — Moški —■ Ženske
—	Kje se šolajo? — Starost — Pod kakšnimi strankarskimi ali kulturnimi vplivi izven šole sloje? — Časopisje v rodbini: — Kdo ima vpliv v družini: — V katerih stanovskih on?, je včlanjen: — Je član politične organizacije?
—	Njegovi življenslci pogoji in gmoten položaj: — Kvalificirani z besedami: (prav dober, povoljen, izhajajoč, slab) — Kakšne oseb. ne sposobnosti ima za: 1. politično — 2. prosvetno — 3. gospodarsko politično delo —< Opomba:« — Tako so Zerjavovei pripravljali evidenco za svoj terorizem v Ljubljani. In ti ljudje se danes še pritožujejo, ko so nikomu' od njih ni še skrivil las?
lj Somišljenike SLS v Ljubljani opozar< jamo, da so v tajništvu SLS za Ljubljano razgrnjeni volivni imeniki in prosimo, da vsak' naš somišljenik iste pregleda ter se prepriča, če je pravilno vpisan. Pisarna SLS za Ljubljano posluje vsak dan od 9—12 dop. in od 5—7 pop. v Jugoslov. tisknmi. TI nadstr. Zato nnj somišljeniki blagovolijo pregledati voliv-ne imenike ob določefiem Času. Reklamacij sko postopanje traja le do 6. avgusta, zato je pregled volivnih imenikov nujen, ker je potreb, no, da izreklamiramo neopravičene volivce
ter vpišemo upravičene, katere je mestni magistrat izpustil.
lj Mesto cvetja na krsto v Celovcu umrle gospč Marije Patat je daroval Stolni Vincen-cijevi konferenci nje častni predsednik g. I. Uoeger sen. znesek Din 50.— Bog plačaj I
lj Kot puran rdeče cunje, tako se zboji nek višji uradnik gradbenega oddelka v novem poslopju tik glavnega kolodvora, ko zagleda na mizi svojega podrejenega uradnika časopis »Slovenec«. — Da bi mu ta strah v bodoče več ne škodoval, so se vsi naši somišljeniki pri tem oddelku naročili na »Jutro«, obenem ga pa v posebni vlogi na prometno ministerstvo priporočili v — odlikovanje.
lj Jugoslovansko novinarsko inlružonje, Sekcija Ljubljana. Danes, četrtek, popoldne ob 4. uri bo odborova seja in članski sestanek pri »Košaku«, Krekov trg. Vsled važnosti sestanka so vabljeni vsi v Ljubljani se nahajajoči od-borovni člani.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 20. do 26. julija 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 12, naknadno prijavljena 4 rojstva. Umrlo je v tem času 8 oseb, med temi 4 tujci. Vzrok smrti v 3 slučajih jetika, v 1 zastrupljenje rane, v srčna hiba, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 20. do 26. julija sta bila v Ljubljani naznanjena 2 slučaja škrlatice.
lj Pozor interesentom, posestnikom iu Industrijskim podjetjem ob Gradaščici. Komisija o uravnavi Gradaščice od otoka Glin-sčice do izliva v Ljubljanico bo nadaljevala svoj ogled v petek dne 1. avgusta t. 1. Sestanek komisijo točno ob 9. uri na mostu ob izlivu Glinščice v Gradaščico. — Vodja komisije: okrajni komisar Velikonja, m. p.
lj Požar v Šubičevi ulici. Dodatno k našemu poročilu o požaru v Šubičevi ulici moramo še povedati, da gre glavna zasluga za omejitev oziroma pogasitev požara gosp. Turku. G. Tnrk je kot načelnik prostovoljnih gasilcev vršil svojo dolžnost s tako vnemo, da je celo vstal, ko ga je prišel budit poklicni gasilec in se je celo osokolil priti na lice mesta, ko je bil požar že pogašen. Pogašen namreč požar ni bil že prej, ampak šele potem. ko je prišel v Šubičevo ulico g. Turk.
lj Ljubljanski trg. Na včerajšnjem trgu M je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan in tudi založen, so ostale cene domačim pridelkom približno iste kot v soboto. Proti poldnevu pa so posebno pri okoličankak precej padle. Izredno lepo sadje, s katerim je sedanji trg posebno dobro založen, je imelo te-le cene: grozdje od 24 do 28 Din, slive 12 Din, breskve 30 Din, marelce 30 Din, razni ringlo 14 Din, hruške jako lepe od 12 do 16 Din in melone po 12 Din komad. Posebno veliko je bilo ua trgu najrazličnejše zelenjave in pa gob, Id pa so kljub temu še pretirano drage in pravi marsikaka gospodinja, ko čuje •-.eno, da kupi raje meso.
lj Klub demokratskih poštnih nslužbeneev Je predvčerajšnjem imel sestanek pri Zabu-koveu. Imeli so vsi orjunske znake. Sklenili so, da se odredbam oblasti ne bodo pokorili, da je njihova organizacija tako močna, da more tudi vladi kljubovati in da bodo za slučaj njim neljubih odredb izvajali pasivno reai-stenco. Na tej podlagi je klub sestavil izjavo v >Naroduc od 31. t. m., češ da ne bo klonil pred nikomur. — Na to odgovarjamo, da nam demokratski klub ni absolutno nič mar. Poštni uslužbenci imajo lahko kakršnekoli klube hočejo. Pač pa spadajo v disciplinarno preiskavo uslužbenci, ki so podpisali oklic, v katerem se hujska zoper opozicionalne stranke in poživlja poštno uradnišivo k zlorabi službenih dolžnosti v strankarske namene. V disciplinarno preiskavo spadajo vsi, ki so ta oklic v uradnih urah v uradnih prostorih širili in svoje kolege z grožnjami silili k podpisu, kakor tudi oni predstojniki, ki so to dopustili. Da ne bo dvoma o tem, kdo so ti junaki, objavimo še enkrat njihova imena, podpisana pod imenovani oklic: Tilen Epih, Alojzij Delkin, Janko Tav-zes, Valentin Goljar, Tilka Jakova, Andrej Kerševan, dr. Joško Lebar, Karla Modičeva, Ivan Podgornik iz Ljubljane, Zorko Lichten-ecker iz Brežic, Ivan Mohar iz Kresnic, Bernard Naglič in Jakob Novak iz Maribora in Franjo Urbič iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah. K temu prideta še Novak in Irgolič iz Maribora. Glavni krivec pa je, kakor smo iz dobro poučenega vira izvedeli, dr. Janžekovič, ki je akcijo v Mariboru insceniral. Imenovani uradniki, ki bi se mogli izgovarjati s tem, da so bili pač po prejšnjem režimu zapeljani, se ne morejo zdaj opravičiti, ker še dalje podajajo grozilne izjave in hočejo zakonu kljubovati. Mogoče jih bo ohladil macedonski zrak, ki so ga privoščili svojim kolegom.
lj Poskusen samomor v zmedenosti aH nesreča. Delavčeva soproga Marija Primčeva v Trnovskem pristanu 6 je obešala včeraj okoli 17. ure na dvorišču perilo. Naenkrat je zaslišala iz sosednjega stanovanja, kjer stanujeta sestri Marija Fajgel in Katarina Kiso-vec roj. Fajgel, 49 letna vdova po delavcu, obe doma iz Šmarce, bolesten krik in stok. Hotela je iti pogledat v stanovanje sester, kaj se je zgodilo, toda vrata so bila od znotraj zaklenjeua. Pogledala je nato skozi okno v kuhinjo in je opazila, da je stanovanje popolnoma zakajeno, tako da se ni prav nič videlo skozi okno kaj se godi v kuhinji. Letela ie na cesto, kjer je slučajno srečala bančnega uradnika Vojteha Burgerja, kateremu je povedala, kaj je opazila in ga je prosila, da naj gre on pogledat. Burger je takoj slutil, da se
j je moralo pripetiti v stanovanju nekaj izrednega in je odprl b silo zaklenjena vrata. Ko se je nekoliko razkadilo, sta stopila v stanovanje in sta ros našla Katarino Kisovec na tleh. Obleko je imela od vratu do kolena popolnoma ožgano. S pomočjo Katarine Perčeve in Alojzije Košakove so prenesli ponesrečen-ko popolnoma nezavestno na dvorišče in so jo pokrili s plahtami. Poklicali so takoj stražo in pa rešilni voz iu odpeljali ponesrečenim v bolnico. Pri preiskavi v kuhinji so našli na mizi kositrasto posodo, napoljeno do polovice s petrolejem, poleg posode pa škatljico vžigalic. Njena sestra tovarniška delavka je povedala, da je bila sestra že delj časa malo slaboumna, vendar pa ne toliko, da bi se je ne smolo pustiti same. Sumijo, da si je ponesrečenima v živčnem napadu polila s petrolejem obleko in zažgala in to morda hote ali v dušni zmedenosti, ali pa se ji je pripetila nesreča, da se je polila s petrolejem, ko je hotela napraviti ogenj na ognjišču in se ji je pri tem vnela obleka. Zena je bila smrtno poškodovana in je že umrla. Pogreb bo danes.
lj Po !) mesecih. Koncem oktobra, lani, so bile ukradene v Draščekovi gostilni 1500 dinarjev vredne gosli. Tatvino so opazili takoj, toda zaman so iskali tatu. Sumili se nekega cigana, toda niso ga mogli izslediti. Včeraj pa so aretirali delavca v Toeniesovi tovarni 25 letnega Antona Koruna, doma iz Šenčurja pri Kranju. Mož je tatvino priznal. Odnesel je gosli v pijanosti, da si po poti domov malo zabrenka. Ko se .je drugi dan zavedel in našel gosli pri postelji, jih je skril, ker se je bal zapora. Mož pa je slabo napravil, kajti če bi bil nesel gosli takoj nazaj in povedal, kaj se mu je pripetilo, bi se bila zadeva mirno poravnala.
lj Podjeten cehovec. Delavec Jakob Pretnar, doma iz Jesenic, se je sestal v Ljubljani s svojim tovarišem in ga je povabil na svoje stroške v gostilno Kajfeževo na Karlovski cesti. Jedla sta in pila in zacehala okrog 70 dinarjev. Ko je bilo treba plačati, se je pa izkazalo, da ta ljubezniv gostitelj, na katerega se je tovariš, ki je bil tudi suh, zanesel, nima vinarja. Podjetnega cehovca je policija, ker drugače ni prav nič znan, aretirala, prijatelj njegov pa, katerega je spravil tovariš v tako zadrego, jo je hitro odkuril domov in bo drugič gotovo bolj previden.
ij Pobegnil je od doma neznano kam devetletni sinček soproge sodarja Frančiške Hinčik iz Celovške ceste v Sp. Šiški. Fant je oblečen v sive hlače in je vzel s sabo siv površnik.
lj Radi beračenja so aretirali v Mencingerjevi kleti na Sv. Petra cesti 73 letnega sodarja Ivana Likozar, ker je bil mož tudi pre-cej nasilen.___
šolski vestnik.
Ali je šlo prav? Objavljen je seznam go-jenk — dasi prepozno —, ki so sprejete v prvi letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani Po kakšnem »ključu« in po kakšnih obi-ležnicah so se odločujoči gospodje ravnali, ne bomo preiskovali. Obsoja se pa, da so našle največ milosti učenke srednjih šol s tako-zvano malo maturo. — Ako bo vbodoče ta matura v prvi vrsti merodajna, potem se usiljuje vprašanje: Kaj z meščanskimi šolami? Ali naj jih usmerimo zgolj v praktičnem, obrtno-gospodarskom in gospodinjskem zmislu? Sicer pa treba resnici na ljubo pribiti, da je splošna izobrazba abiturijentke iz 4. meščanskega razreda ob sedanjih strogih zahtevah odločno temeljitejša in obširnejša nego učenk z malo maturo. V dokaz — če vse drugo prezremo — je dejstvo, da se v L razred meščanske šole more in sme sprejeti samo učenec (učenka), ki je dovršil (pa z dobrim uspehom) peti razred osnovne šolo, dočim za vstop v srednje šole zadošča dovršen 4. osnovni razred. — To v premislek <sem, ki jim je na srcu razvoj meščanskega šolstva.
Cerkveni vestnik.
c Nočnim častilcem presvetega Rešnje-ga Telesa se naznanja, da je nocoj redna mesečna molitvena nra. Moli se 8 ura: Čc-ščenje blažene Device. Uljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeležite.
c Tridnevnica na čast sv. Ignaciju v cerkvi sv. Jožefa. V četrtek, petek in soboto bo ob pol 8. uri zvečer kratka pridiga z blagoslovom v pripravo na praznik sv. Ignacija, ustanovitelja Družbo Jezusove. Slovesno se bo obhajal praznik sv. Ignacija v cerkvi sv. Jožefu prihodnjo nedeljo, 3. avgusta.
Prosveta.
pr Pevski vestnik. V nedeljo dno 3. avgusta. priredi škofjeloško pevsko okrožje v Žabnici ob 4. uri pop. pevski koncert. Po koncertu sc vrši na vrlu ljudska veselica. K obilni udeležbi ste vabljeni gostje od blizu in daleč.
Orlovski vestnik.
81. Jakobski Orel. Radi tehnične revizije za okrožni nastop fantovski večer danes odpade. Telovadci naj pridejo točno ob 7. uri zvečer v Marjanišče v telovadnico.
Jeseniški tabor. Za orlovski tabor na Jesenicah je dovoljena polovična vožnja. Sosednji odseki naj lo upoštevajo in porabijo.
Po svetu,
—	Cirkus »Olvrapia« na Dunajn zgorel. —
Minolo soboto ponoči je zgorel cirkus »01ym-pia« na Dunaju. Zgorela je tudi vsa oprava, človeških žrtev ni bilo. Zažiga je osumljen kon-cesijonar cirkusa Martin Heinz, ki so ga že zaprli. Občina iuu je bila za 1. avgusta odpovedala zemljišče, na katerem stoji cirkus.
—	Najtežji Dunajčani. Brez ozira na resno svetovne dogodke gre Dunajčan svojo veselo pot naprej. Kakor v lepih dnevih nekdanjega majniškega dunajskega življenja so napravili lani >kongres najdebelejših.« Dunajski časopisi so obravnavali to važno gospodarsko zadevo z vso obširnostjo. V gostilni svetovnega rekorderja v težki atletiki Svobode so se sešli, z namenom, da določijo najtežjega. Petindvajset jih je nastopilo, vsak več kot rejen. Stopiti so morali na tehtnico in okoli trebuha so jih merili. Zmagal je v tej dobesedno »težki tekmi« leta .1887. rojeni konjski trgovec Franc Seebock. Teža 156 kg, a velikost samo 163 cm, treouh 158 cm, torej samo za 5 cm manj kakor velikost. Drugi je bil mesar Franc Schlesinger; rojen |1870., teža .153 kg, veliko.,t 178 cm, trebuh 165 cm!, rekord in specialno darilo. Najlažji je tehtal samo 120 kg in tudi čez trebuh ga je bilo samo za 120 cm. Težki zmagovalci so se mu rogali, ko je stopil s tehtnice. Kaj boš ti!
Naznanila.
»Ljubljana« bo imela d revi ob 7. uri pevsko vajo za ženski, ob 8. pa za moški zbor. Vsled bližajočih se pevskih nastopov, prosim vse pevke in pevce, da se naj gotovo polnoštevilno udeleže. Pri vajah razgovor o naših pevskih prireditvah. — Pevovodja.
Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Ljnbljani sklicuje za dne 3. avgusta izredni občni zbor, ki se bo vršil neglede na število članstva ob 8. uri zjutraj v restavraciji »Zlato-rog« v Ljubljani, Gosposka ul. 3 z istim dnevnim redom, ki je bil določen za izredni občni zbor, sklican za dne 20. julija 1.1., kateri se pa vsled manjkanja enega glasu nadpolovične večine ni vršil in se je vršitev istega preložila za 3. avgusta 1.1. Vseh članov podružnice, tudi onih, ki imajo funkcijo v višjih odborih, je dolžnost, da se izred. obč. zbora udeležijo, da tako enkrat za vselej likvidiramo neznosno razmerje in spor v notranjosti organizacije. — Upravni odbor.
Turistika in šport
Domače prireditve 27. t. m. Športni dan v Celju se vsled deževnega vremena ni mogel izvesti v celem obsegu. Štafeta skozi mesto, otvoritev novih igrišč za tenis, te-nis-turnir in cvetlični dan so preloženi na 3. avgusta. Nogometni tekmi med ljublj. Ilirijo in SK Celjem je dež prizanesel. Tekma je bila zelo dobro obiskana. Ilirija jo bila izvrstno disponirana, predvajala jo vzoren nogomet ter pripomogla s svojo igro, da so se vrste za šport navdušene publiko vnovič okrepile. Rezultat 9 : L SK Celje je igralo z veliko požrtvovalnostjo in voljo; ko se vigrajo nove moči, prevzete od bivših atletikov, bo predstavljal SK Celje jako dobro moštvo.
Kolesarska dirka Celje—Ljubljana— Bled je trpela vsled deževnega vremena. Da se je vkljub dežju in slabim cestam javilo na startu 23 vozačev, je častno spričevalo športne zavednosti v naših kolesarsikh klubih. Med dirkači so bili poleg domačih klubov iz Ljubljane, Maribora in Celja gostje iz Zagreba in Bjelovava. Mnogo tekmecev je med vožnjo vsled defektov in nezgod odstopilo, le 11 jih je doseglo cilj in sicer v sledečem redu: 1. Prošek (Danica, Ježica) v času 5 ur 16 min. 10 sek„ 2. Pahor (Perun, Maribor), 3. Prah (Ilirija, Ljubljana)- 4. Gu-stinčič (Perun), 5, Bar Ad. (Ilir.), 6. Horvat (Genius, Bjelovar), 7. Petrinac (Želj., Zgb), 8, Ladi* (Ilir.), 9. Rot (Perun), 10. Pintarič (Oi'ao, Zgb). Po dirki so bile izročene zmagovalcem častne nagrade, prvaku Prošeku je poklonila zdraviliška komisija posebno darilo. — Popoldne se je vršila razen tega medklubska dirka, katero je razpisal S. K. Primorje na progi Ljubljana—Vransko— Ljubljana (100 km) za lahko skupino ter na progi Ljubljana—Blagovica—Ljubljana (60 km) za težko skupino. Rezultati: Lahka skupina: 1. Moran (Prim.) 4 : 15 : 35, 2. SI a vi f-(Prim.). Težka skupina: L Kranjo (Orao), Zgb) 2 : 32, 2, 2. Ferlin (Disk, Domžale).
V	Zagrebu se jc vršila odločilna tekma za nogometno prvenstvo Zagr. nodsaveza med Gradjanskim ŠK in Haškom, v kateri je zasluženo in po lepi igri zmagal Gradjan-ski SK s 4 : 1.
V	Sarajevu je gostovalo kompletno I. moštvo dunajske Vienne ter zmagalo nad S. A. ŠK-om po vzorni igri s 7 : :2 in 4 : 2.
Izpred sodišča.
Pred pragom porote stoji delomržen postopač. Ludovik Šuštar, ki se je že delj Pasa potikal po svetu brez dela. Ukradel je namreč v zadnjem času posestniku Ivanu Gor-šiču v Novi vasi pri Grosupljem listnico z večjo vsoto denarja in pa zlato amerikansko uro, vredno 2000 Din. To uro si je pridobil od tatu posestnik Juri Vinšek. Šuštarja so kmalo izsledili in zaprli. Pri obravnavi je
tatvino priznal in je tndi povedal, komu jo je prodal. Jurij Vinsek je bil obsojen radi deležnosti na tatvini, ker si je pridobil ukradeno uro, na 4 mesece ječe, Lud. Šuštar pa je dobil 2 leti težke ječe. Kvalificiran je bil poleg tega kot skoro tat iz navade in stoji pred pragom porote. Pri prvi tatJini, ki jo izvrši, bo namreč obtožen za tatu iz navade in pride tudi radi najmanjše tatvine pred porotno sodišče.
§ 104. Krojaški pomočnik Kari Gale iz Zeleue jame se je razjezil nad blokovnikom južs železnice Ivanom Šluparjem, ker je ta napodil njegovega sina z železniškega tira, kjer je nabiral fant premog. Najpreje ga je povabil na pol litra vina, ko pa blokovnik ni hotel iti z njim pil, ga je ozmerjal z raznimi psovkami in mu je tudi očital, da je bil enkrat že radi njega zaprt. Ker je bil hlolcovnik takrat v službi, je bil obsojen Gale, ki se je zagovarjal s pijanostjo, na 200 Din globe ali na 4 dni zapora hi bo moral plačati takso 50 Din in vse stroške. — Med vožnjo iz Zagreba v Zidaumost je bil Josip Ribarič, mesar iz kamniškega okraja, ravno v stranišču, ko je prišel sprevodnik Jezeršek pregledovat vozne listke. Ko je stopil iz stranišča, ga je opozoril sprevodnik, da naj mu pokaže vozni list. Ribariča pa je, Bog zna zakaj, to tako razjezilo, da je nahrulil sprevodnika z besedami: »Ti berač eisenponarski, tebi ne dam nič, do sedaj sem jaz stal v stranišču, sedaj bom pa tebe postavil na glavo notri k Po daljšem prerekanju pa mu je končno le izročil vozni listek. Ribarič ni prišel k obravnavi in je bil obsojen za to nepremišljenost v odsotnosti z ozirom na to, da je bil mož res nekoliko vinjen in razburjen, na 1000 dinarjev globe ali v slučaju neiztirljivosti na 14 dni zapora. — Posestnik Ivan Ruš na Bledu je očital županu Tomcu, da je poslal v nekem stanovanjskem sporu stanovanjskemu uradu uradno župansko sporočilo, Id ni bilo resnično. Obsojen je bil po istem nevarnem paragrafu na 100 Din globe. — Za brata Jerneja se je potegnil Jože Zaplot-nik, posestnik iz Gorenjske. Prišla sta namreč orožnika Kognavc in Zupan, da bi ga peljala seboj po nujnih uradnih opravilih. Joža pa se je ujezil iu je rekel orožnikoma: »Smrkovca, domov pojta, vidva nimata pravice mojega brata aretirati!« Pri obravnavi se je zagovarjal, da je to rekel samo Jerneju in da je brata še celo miril. Ker pa ta zagovor ni držal, je bil obsojen na 100 Din globe, 50 Din takse in 150 Din pričnine, kar je tudi, seveda precej ogorčen, takoj plačaL — K Andreju Kolencu, posestniku in mesarju v Zireh, je prišel orožnik in ga je povabil, da naj gre ž njim k sodišču, ker se namreč Kolone uradnemu pozivu ni hotel odzvati, Mož se je jezil, končhb pa se je le oblekel in odšel z orožnikom. Kmalo za njima pa se je pripeljal njegov pomočnik s kolesom, M je na vse načine poskušal, kako bi gospodarju pomagal, da se orožniku izmuzne. Ker se pa jima ta manever vsled pazljivosti orožnika ni posrečil, se je Kolenc razjezil in je ozmerjal orožnika z besedami: »Sema, šemasta, tako šemasto delaš, barbari, nisem mislil, da so Slovenci tako barbarski«. Kolenc je priznal, da mu res ni bilo všeč, ker je moral iti z orožnikom, vsled česar je bil tudi precej razburjen in se ne spominja, kaj je vse rekel orožniku. Ne prizna in tudi ne izključuje inkriminiranih besed. Senat ga je obsodil na 300 Din globe in sicer iz razloga, da v tem slučaju ni bil žaljen orožnik, marveč je bila žaljena državna avtoriteta.
NI POTREBNO, da Vas muči revmatizem in trganje v križu, ker «Reumatis« odstranjuje bolečine v najkrajšem času. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico je lekarna Lenstek.
gumi pete In potplatc. Dajo elastično
hojo, so ceneiše in obdržijo Vaše ro	čevlje trajne.
Poizvedovanja.
Izgubila se je v nedeljo 27. t. m. pop. od 3. do 4, ure damska zlata zapestnica z uro od kolodvora Domžale do Doba. Fošteni najditeij se naproša, da jo odda proti nagradi v pisarni tovarne g. Jos. KrmDotič na Viru ali oa — upravi tega Usta.
©ospodarstvo.
Ustanavljanje novih in
Naše zadružno gibanje je spravilo med ljudmi imena: hranilnica, posojilnica, v velik kredit. Ni bilo to laliko in ni bilo to tudi o ustanovitvah novih takih »hranilnic« in »posrečilo, da ljudje vidijo v vsakem zavodu, ki ima v svoji firmi besedo hranilnica ali posojilnica, nekaj solidnosti in nekaj, kar je zaupanja vredno.
Opažati moramo, da so se zadnje čase pri nas gori navedene bosede začele naravnost zlorabljati. Ni ga skoraj tedna, da ne bi brali o ustanovitvah navih takih »hranilnic« ali »posojilnic«. Kdor ima količkaj skušnje v presoji kreditnih zavodov sploh, kmalu laliko spregleda, kaj se godi za kulisami takih hranilnic in posojilnic in zelo hitro ugotovi, da je vzrok njihovega poslanka največkrat sledeče:
Pii današnji gospodarski krizi jo morebiti njen najtemnejši pojav izredno visoka obrestna mera. Zmagujejo jo komaj stara podjetja, nova podjetja pa vidijo v njej svojo smrt. Ni nič čudnega, da voditelji takih novih podjetij premišljujejo nepretrgoma, kako bi si preskrbeli kredite po nizki obrestni meri in ravnotako nič čudnega, če pridejo do načrtov. Češ najbolje je, da si ustanovimo lastno »hranilnico« ali »posojilnico«. Dobilo se bo vedno nekaj nevednih ljudi, ki bodo verjeli naslovu in prinesli svoj denar. Obrestovali jim bomo, kakor bo pač kazalo, recimo po 8 odstot. ali 10 odstot, sami sebi si bomo pa ta denar izposodili po par odstotkov več. Tako bomo plačevali za kredit 10 do 12 odstotkov in počenni bi potem beračili zanj okoli po 16 do 18 odstotkov, ali še več.
Ponavljamo, da se taki načrti v zadnjem Sašu vedno pogosteje udejstvujejo in stopajo v javnost. To pa zelo pogosto v ravno takih krajih, kjer je kreditnih zavodov vseh vrst že itak preveč in ima vsakdo na izbo.ro na tucate zavodov, kjer lahko naloži svoj denar. V tem pojavu pa tiči velika nevarnost za celo našo domačo kreditno organizacijo in namen teh vrstic je. da opozorimo na lo nevarnost. Nevarnost obstoji v tem, da take »hranilnice« ali »posojilnice« pri posojilih sploh ne vpoštevajo nobenega izmed principov, ki so merodajni za vsako zdravo kreditno politiko. Dovoljujejo posojila samo malemu izbranemu številu kli-jentov, ki stojijo v najožjih zvezah z upravo samo, ne gledajo ne na sigurnost, no na likvidnost podjetij, ne na splošen gospodarski položaj. 0 zadružnih namenih pa pri takih ' »hranilnicah« in »posojilnicah« kljub lepo do-■ nečim glasovom ni, ali sploh govora biti ne more.
Začasno seveda ti načrti lepo funkcijoni-tajo. Toda žalostna dejstva bodo prej ali slej rodila tudi žalostne posledice. Te žalostne posledice bomo doživeli tudi mi pri take vrste zavodih, M bodo padali od dneva do dneva v večjo nelikvidnost. Nelikvidnost bo rodila poskuse sanacije. Če se ti ponesrečijo, kar je pri današnjem zelo spremenljivem gospodarskem razvoju bolj verjetno, kot pa le mogoče, bodo sledili polomi. Polomi bodo arzburili javnost, rodili paniko, panika pa bo uničila ne samo ostale slabe zavode, nego tudi take, ki pri normalnih razmerah čisto dobro uspevajo.
Da se tem posledicam izognemo, je treba, da se že vzroki teh pojnvov v kali zatrejo, kajti to je v korist cele naše kreditne organizacije, najsi bo že ista osnovana na zadružni ali kaki drugi podlagi. Od posledic namreč bodo trpeli vsi in ne samo tisti, ki bodo doživljali polom.
Smatrali smo za svojo dolžnost, da opozorimo javnost na te pojave in nas bo veselilo, če javno mnenje najde odpomoč.
Ogrsko vino na Poljskem.
Kako zelo se velikokrat interesi križajo s simpatijami, vidimo najboljšo iz ovir, ki se stavijo sklenitvi trgovske pogodbe dveh od nekdaj prijateljskih narodov, kakor so Madžari ia Poljaki. Težko je najti dva etnografsko čisto tuja naroda, kjer bi bile medsebojne simpatije tako historično ukoreninjene. In ni čuda. Na las podobni značaj obeh narodov, jed-nak ognjevit temperament, združen z viteško lahkomišljenostjo, podobna socijalna struktura prebivalstva, kjer je tako veliko nasprotje med siromašnim poljedelstvom in med sijajno, svetovno orijentirano aristokracijo, ki je imela do včeraj vso politično oblast v rokah, stične šege in navade, podobna kuhinja itd. In vendar kljub najboljši volji in večkratnim poskusom ne morejo priti do sporazuma glede trgovinske jrogedbe.
, Poljski zahtevi po čim svobodnejšem uvozu njenih tekstilnih izdelkov na Ogrsko se stavlja v bran mlada madžarska tekstilna industrija, ki pa krije sicer komaj polovico domače potrebo in mora trpeti že itak močno češko konkurenco. Na vso moč pa pritiskajo, da se sklene čim prej trgovska pogodba s Poljsko, madžarski vinogradniki, ki se nahajajo v še večji krizi kakor pa jugoslovanski. Njihovi napori, da spravijo pre-velikov obilico svojega vina iz dežele so naravnost obupni. Zlasti jim je veliko na tem ležeče, da si pridobijo poljski trg, ki je bil že dolga stoletja nnjboljši odjcmaiec plemenitih madžarskih vin, ki so si ga pa v zadnjih letih po prevratu popolnoma osvojile različne zapadne vinorodne države.
Poljski konzum madžarskega vina datira že od 16. stoletja dalje. Ogrske firme so imele na Poljskem najboljše kupce za svoja vina, ki so bila zelo razširjena in poznana med poljskim narodom, zlasti seveda pri aristokraciji in vojaštvu. Tokajcc je postal naravnost nacionalna poljska pijača, saj je znan poljski pregovor: nullum vinum nisi hunga-ricum, Hungnriae uatum, Poloniae educatum. Najstarejša varšavska firma Tukier vodi trgovino s Tokajeem že od leta 1610. Kot največjo zanimivost znamenitih kleti omenjene tvrdke je treba omeniti tokajca letnika 1606 in 1652, od katerih pa imajo žalibeg samo še par sto steklenlo na razpolago. Seveda niso naprodaj. Tvrdka jih da ob različni'! znamenitih dogodkih samo kot prezent iz kleti. Tako je dobil 1. 1916. kralj Kari ob priliki svojega kronanja za ogrskega kralja dve steklenici v dar. Tvrdka Fukier ima na svojem re-niku silno drage vrs+e različnih vin. Najcenejša steklenica stane dolar, starejše vrste se pa gibljejo med 8 do .11 dolarjev za steklenico.
g Razstava konj na Ljubljanskem velc-sejmu. Po soglasnem sklepu Kmetijskega odseka Ljubljanskega velesejma se priredi na dan 24. avgusta t. 1. samo razstava konj. Razstava goveje živine se je morala na podlagi došlih prijav za letos iz raznih tehtnih vzrokov opustiti. Priglasila za razstavo konj se sprejemajo še do 5. avgust a« t. 1.
g Letina sliv. Letošnja produkcija sliv bo v celi državi kvantitativno znatno manjša kakor lanska, zato pa izredno dobre kvalitete. Po oficijelnih podatkih bo dala letošnja kampanja za izvoz samo ca 1000 vagonov.
g Novosadaka borza. Nova pšenica 405
do 410, koruza Din 270—280, oves 320-325, moka bazis nulerca Din 565—585, otrobi Din 210.
g 1'oljedeljsko razstavo priredi v Prije-doru v Bosni v dneh 17 do 20. oktobra t. t. srbsko poljeprivredno društvo.
g Trgovska pogajanja z Avstrijo.
Trgovsko ministrstvo jo imenovalo dr. Miroslava Ploja, delegata pri reparacijski komisiji v Parizu, za pooblaščenca pri trgovinskih pogajanjih naše vlade z Avstrijo.
g Nova banka. V Bosanskem Novem je osnovala z delniško glavuico 1,000.000 dinarjev »Srpska privredna banka d. d.«.
g Likvidacija hrvatske banke. »Zagre-bačka banka d. d.« v Zagrebu je prešla v likvidacijo.
g Uradni kurz tujim valutam je določen za mesec avgust sledeče: nnpoleondor 301 Din, turška lira v zlatu 343 Din, angleški funt 364 Din, dolar 83 Din, 100 franc. frankov 426 Din, 100 švicarskih frankov 1520 Din, 100 grških drahem 150 Din, 100 ital. lir 359 Din, 100 Kč 246 Din, 100 ogrskih' kron 0.107 Din, 100 romunskih lejev 37 Din, 10(1 bolg. lovov 61 Din, 100 španskih peznt 1107 Din, 100 ho-landskih goldinarjev 3164 Din, 100 danskih kron 1340 Dtn, 100 avstr. kron 0.1175 Din, milijon poljskih mark 9 Dir., 100 holg. frankov 360 Din.
g Izgledi letošnje češkoslovaške sladkorne kampanje. Letošnjo produkcijo sladkorno pese v Češkoslovaški cenijo na 1,360.000 ton.
g Rekonstrukcija rusko trgovske mornarice. Rusija se je odločita zgraditi trgovsko mornarico, računajoč, da bi se tekom petih let 25 odstot. izvoza in uvoza izvršilo brez tuje pomoči. Gradbena dela bodo stala 66 milijonov rubljev. 65 odstot. dela bo izvršenega v Rusiji in 35 odstot. v tujini.
g Mednarodna konferenca o priroduih energijah. Kakor smo žo v 153. številki našega lista z dne 8. t. m. poročali, se je vršila od 30. junija pa 12. t. m. v Loadonu konferenca o priroduih energijah, katere so jo udeležila tudi Jugoslavija. Na tej konferenci se je osnoval stalen mednarodni odbor o pogonskih silah ki ima svrho da vzdržuje vezi med posameznimi državami in proučuje tozadevna aktuolna vprašanja. V tem odboru jo zastopana tudi Jugoslavija.
g Interaacijonalni standard za bombaž. Čo se no bi pojavila nasprotstva od strani Angležev, bi se že 1. avgusta uveljavil takozvani »Fulmer« zakon, ki bi urejal mednarodno trgovino z bombažem na podlagi standarda t. j. srednjega povprečnega vzorca, katerega je sestavila ameriška vlada, Principijelno sicer glede spsljave ni nobenih težkoč, gre samo za malenkostna na-sprotstva in upati je, da so že v prihodnjem lotu izvrši ta enotnost v svetovni trgovini z bombažem.
g Elektrifikacija avstrijskih železnic. Na progi Steinach—Buchheim v Salzkam-mergutu se je uvedel električni obrat.
g Nov polom na Dunaju. Osterreichi-seho Kaufmannische Bank na Dunaju je ustavila svoja izplačila in zaprosila za sodno nadzorstvo.
g Tekstilna industrija v Avstriji. Ker se nahaja avstrijska tekstilna industrija v težki krizi, jo primorana v celi vrsti podjetij omejiti obrat in odpuščati delavstvo.
g Avstrijska finančna kriza ponehava. Po izjavi generalnega komisarja dr. Zim-mermanna, ee smatra avstrijska finančna kriza za končano, ker so ponehale insolvenee bank in dragih zavodov, ki so bile šo pred
par tedni na dnevnem redu, kar najbolje dokazuje neutemeljenost alarmantnih vesti o Avstriji v inozemstvu. Normalno razmero nastopajo ravno tako polagoma v Avstriji, kot v drugih srednjeevropskih državah.
g Vprašanje valorizacijo predvojnih dolgov. Mažarska vlada izjavlja, du ne pristane v nobenem slučaju na valorizacijo predvojnih dolgov.
g Taksa za carinska plačila v Italiji znaša od 28. julija do 3. avgust| I. I. Lit 448. (Lit 100 nominalna carina in Lit 348 pribitek izmenjave.)
g Položaj na tržaškem sladkornem trgu. Slaba tendenca vlada na tržaškem sladkornem trgu dalje. Nemška konkurenca jo silno stopila v ospredje, ker so nemške oferto veliko cenejšo od drugih. Istotako konkurira na trgu še vedno Java in pa aineriko.nski sladkor. V splošnem je položaj rezerviran.
g Finančni položaj Nemčije. Guverner nemške »Reichsbank-e« dr. Schacht smatra denarno situacijo Nemčije navzlic obtoku treh milijard zlatih mark za zadovoljivo. Reichs-banka je zastavila med vrednostmi, na katere dovoljuje predujme tudi še vsa svoja druga jamstvena posojila. Razen tega jamči za vračilo 200 milijonov zlatih mark, ki jih je posodila pomorska trgov, v svrho okrepitve poljedelstva.
g Kopičonjo denarja v Združenih državah sili ameriške banke k znižanju obrestne mere posojil in vlog. Velikanski zneski hitre prodaje žita so zopet drug vzrok velikega dotoka denarja tudi iz zapndnih držav, ki žele v Združenih državah svoj denar naložiti. — Senator La Folette, tretji predsedstveni kandidat, napada nevvyorški finančni svet, češ, da ta namenoma trguje z denarjem v svrho uplivanja na volilne mase v prid republikanski stranki.
g Amerikanski petrolej. Konzum nerafi-niranega petroleja prekaša letos lanskega za 10 odstot., tako, da bo v kratkem dosegel dnevno uporabo 2,800.000 barelov. Ker znaša dnevni uvoz le 225.000 barelov, bodo morali za dobo nekaj tednov črpati iz obstoječih zalog — dnevnih 75 do 100.000 barelov.
Meteorologijo poročilo.
Ljubljana iOG m a. m. vfš. Normalna barometorska višina 736 mm.
(Ju. opmu- var m	Buro-metai v mm	'-termometer v O	1'aihrom. tliioroncu v 0	Nebo, vetrovi	l'a<lavini v ram
20./7, 21 h	720-9	16 8	1-4	obl. s. vzh.	27-4
30./7. 7 h	724-0	135	16	obl. j. vzh.	
30 7. 14 h	<23 6	20-6	11	obl. s. vzh.	
Kompletna postelja z žim-nico se ceno proda. Poizve se pri hišniku Gradišče 11.
Več letnikov Duhovnega Pastirja, Slov. prijatelja in 12 zvezkov cerkveno zgodovine (Wetzer) prodam. Naslov pove uprava Slov. pod 4809.
Službo nožnega čuvaja ali podobno službo iščem. Grem tudi na gostilno v mestu ali na deželi. Naslov pove unr. Slovenca pod štev. 4308.
Sščem deklo
za vsa hišna opravita, ki zna tudi kuhati. Plača 300 dinarjev mesečno. — Nastop službe 15. avg. ali 1. aept. Javiti se je na naslov: Zora Ivandija, soproga mestnega svetnika, Petrinja, Hrvatsko.
Hagarln sin.
Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.)
22
>To je vzor njegovega naroda,« pravi Steiner važno. »In prav ima. Veliki volivni knez je bil namreč izboren cesar. Ustvaril je red v deželi, ko so je sam poprijel, prej je bilo pa vse neredno in zanemarjeno. Njega bi morali imeti za zgled.«
»Meni se zde taki zgledi žaljivi,« pripomni pek. »Mi nismo bili neredni in zanemarjeni. Želel bi, da ne bi bil velikega volivnega kneza nikdar spoznal, ker sem po njem prišel samo v dolgove.*
»Io anehe,« pravi Pohl, »pri svojem padronu sera že v kleščah za štirideset mark pet in sedemdeset. Ko sem mu eno prisolil, je zahteval denar nazaj. Sreče pa ni imel. Pobotala sva se zopet. To ti je na-vihanec, moj padrone.«
»Pride čas, da se solzim, pride čas, se veselim,« pristavi Steiner. »čas, mislim namreč pomlad. Zdaj smo, hvala Bogu, slučajno zopet za en dan godci.«
Vzame tubo in začne čisto sam trobiti. Bučeč napev z ganljivo preprostostjo: spremljevanje basa k valčku.
Skrivnostni tresljaji so doneli čez »Stražnika«. Bilo je, kol bi se star, častitljiv vratar hehetal skrivaj smešnemu gostu. Nekaj zajčkov, ki s^ spali v brazdi, se je zbudilo in zbežalo, Iri vrane so zletelo z glasnim krakanjem proti gozdu, samo majhna jala vrabcev se je približala. Usedli so se v vrsto, nagnili clave iu so zelo čudili.
Steiner trobi vedno dalje. Zdaj vzame tudi pek svoje glasbilo in začne pomagali. Italijan pograbi trobento. Slednjič doda še Robert Winter trupu glavo in zatrobi na rog napev: »Če ljubim te, zvezdice vprašaj k
Ob vznožju griča, onstran potoka, na pročelju gostilne se odpre okno in nekdo mahlja veselo z rdečim robcem.
Lora!
Tja gleda Robert \Vinter.
V	zvoniku, kamor je šla v tem času cerkovnikova dekla zvonit k popoldanski službi božji, se je videl iz najvišje line črnobel predpasnik.
V	zvonik se ozira pek.
Onstran, doline je stopila na griček postavna vdova pred hišo na vrt. Ne meha nič, a njena postava se jasno vidi pred svetlim nebom kot precejšen črn oblak.
V	ta oblak zre Steiner. Vedno bolj goreče in globoke glasove skuša izliti iz srca v svoj bas.
Samo Italijan Pohl se drži čemerno in neha kmalu igrali.
»Oh misero me! čemu neki? Moja draga, Marija Pachura, stanuje v mestu.«
Zaigrajo še eno in še eno, same zaljubljene. Zastava v zvoniku še vedno vihra, a noben zvon se re gane; oblak se premakne počasi ma'o proti vzhodu, kjer se še bolj jasno vidi; mnogo ljudi se zbira v vasi, samo Lora je zginila od okna.
Slednjič se dvignejo godci in zagodejo: :;V mesto me popelje cesta, pa brez tebe »ljubica,«
Vsi so veseli in korakajo lahko in srečno v jesenski dan. Zlato njihovih go-
dal jim blišči pred očmi. Roke, ki so prijele za trdo delo, zopet igrajo z majhnimi in lahkimi zaklopkami. Srce jim poje v veselju.
* * ♦
V Pohlsdorfu vse veselo pleše. Med šlezijskim narodom se sicer zdaj že žal ljudstvo tako loči med seboj, da smejo vsi premožnejši s svojimi sinovi in hčerami plesati samo "»boljše plese«, hlapci in dekle pa »navadno skakanje«. Izjema je samo tu in tam pri »semnju«, ko plešojo vsi križem.
Narodnih noš ni bilo tudi v ti gostilni več mnogo videti. Mesto je poslalo v vas svoje stroje, svoje liste, svoje noše, svoje navade.
»O misericordia,« zastoka Pohl med odmorom, ko zagleda debelo deklo, ki je stisnila svojo obilnost v životnik, nataknila strašno neokusen klobuk na rdečo glavo in oblekla kričečo modro jopico z »modernimi« rokavi. »Misericordia, strašna ra-gazzal Brutta, brultat«
Nato razlaga Schulzeju, peku, da se italijanske žene in dekleta nikdar ne oblačijo kot gospe, ker čutijo, da je treba za to pravega sloga v obleki in gosposkega nastopa, in da noben preprost Italijan ne dene na glavo visokega klobuka.
»Marija Pachuza je kmetski otrok, preprosto dekle! Svileno ruto ima, ki ji krasno stoji.«
»Da,« pravi Steine in kaže na množico. >To so otočani v življenju, ki radi obesijo nase nepristen kras.«
Videlo se je, da je. ponosen na ta iz-
rek, Da ga je ujel iz ust dr. Friedlieba, tega ni izdal.
Vedno dalje godejo. Veselje postaja vedno večje, dovtipi bolj kosmati. Pivo in žganje vedno bolj leče. Na nepokritih lesenih mizah, ki stoje ob steni, so luže od piva, leže premočeni pokrovčki iz klobu-čevine, plavajo ožgane žveplenke in konci cigar. Dekleta žare od napornega plesa in ker so si nenavadno tesno zvezale telo, fantje se smejejo na ves glas vsaki šali, zvonijo /. denarjem v telovniških žepih in si nagajajo.
Kar pogleda debelo Pohl in strmi proti vratom.
»Moj padrone,« pravi k Steinerju in zastane za tri takte. »Kateri?; vpraša ta in utihne z basom. »Oni v neumno pisani obleki,« odvrne Pohl. »In drugi, ki prihaja z njim, je poštni asistent iz mesta.« »Duša, piskaj vendar!« ga opominja Steiner, sam pa tudi ne trobi. Tudi pek se pomeša semtertja v razgovor, da je godba vedno bolj pomanjkljiva. Samo Robert Winter gode jasno in v taktu napev.
Kar preneha tudi on. Strme gleda proti vhodu.
Lora!
Zdaj ob desetih! Iz sosednje vasi! Lora!
Spodaj nastane hrup.
»Godba!« kriče fantje, »godba! Ali sto zaspali?«
»Da godbak vpije Steiner in zahrešč! nekaj popolnoma pogrešenih glasov v dvorano. Počasi in škripajo kot voz, ki ee je ustavil, se začne zopet oglašati codba,
'Dalte sledil
Ugodna prilika! Jedilni ser vis, nov, za 12 oseb, se poceni proda. Naslov v upravi pod štev. 4321.
Išče se v finem kuhanju iz-
UTiena KUHARICA
k boljši rodbini. Naslov pove uprava Slov. pod štev. 4276.
Strojnik i
trezen, po mflžnosti samski, se sprejme za takojšnji nastop k lokomobili v parni žagi na deželi. Pojasnila daje tovarna parket Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ul. 4.
Lep postranski zaslužek
se nudi
potnikom in krajevnim zastopnikom
ti bi hoteli prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z natančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod >Lep postranski zaslužek«.
Podjetje na Dolenjskem sprejme dobra izurjenega
mizarskega
pomočnika
Brana in stanovanje pri podjetju. Ravnotam se kupita
2 izložbeni okni
2 X 1*5 metrov z železnim rolojem ter s šipami. Ponudbe pod -rNujno« št. 4312 na upravo Slovenca.
Išče se samski samostojen
elektromonter
ta elektrarno GABRIJEL OBLAK V Logatcu. 4313
NAJVEČJE CENE
DOSEŽETE,
Sko prodaste krajnike 4 m dolge in jamski les, smreka, bor, hoja, 2—7 m dolg, 12 do 30 cm premer, Artur Agliču, lesotržcu v Rečici ob Paki.	4311
?
Podpisani vljudno na-tnanjam p. n. odjemalcem kakor cenj. občinstvu, da sera prevzel staroznano
PEKARIJO POTOČNIK Sv. Petra cesta štev. 5.
IVAN JAKIN, pek. mojster.
Kisa ali vila
enodružin., visokopritl., popoln. nova, 96 m2 zazidane površine, naprodaj. Krasno stanovanje takoj. Več pove F. Jerko, Črnuče, p. Ježica.
Pristopim kot tihi druiabnik s 300.000 DINARJI POSOJILA.
Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro Tihi družabnik
štev. 1307.
KLAVIR
Crn (Stuztliigl) dobro ohranjen, radi preselitve poceni na prodaj. — Naslov pove uprava Slov. pod 3t. 4324.
Zobno pasto
I to, Kalodont, Odol, Elido, Gibbs ter Botot, priporoča Parfumerija »Strinoli« Ljubljana, Pod Tranfo štev. 1.
OKNA
4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom 8 mm deb., velikost svetlobe 100 do 200 cm, se po ugodni ceni proda. - PARNI STROJ S KOTLOM P. H. 18 se zaradi elektrifikacije za ceno 15.000 Din proda. Ivan Čer-ne, Št. Vid nad LJubljano.
EDINO
NADOMESTI IN PREKOSI OKUS IN RED1LNOST
VMEŠA V HRANI Jfl
|a trapist. SIR
z dnevno dobavo — NUDI
BOR. SBEL, Kočevje. Uslužben očividec.
Pisec dopisnice z gorenjim podpisom naj se v zadevi poškodbe izložbenega okna zglasi v nišami «SVETLA« d. d., Hilšerjeva ul. 5. 4196
HM P0MT!
Prima ogrske in dom. SALAME, pcjnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
I. Buzzolini
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
~ VSAKOVRSTNA
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na "Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
ZNIŽANE CENE!
Najbolje se kapi brez dvoma
»Pri nizki ceni«
IGNAC ZA
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 3.
Nudi cenj. odjemalcem razno danisko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate flor-noga-vice za damo ter velika izbera potrebščin za šivilje, kakor razne nakite, trese, svile, vezenine itd., dalje velika izbera potrebščin za krojače.
ZNIŽANE CENE!
Kdor se zanima za izvoz
svojih izdelkov v SOLUN, naj vpošlje oferte in pogoje pod šifro ^SOLUN« štev. 4320 na upravo <rSIovenca«.
Vil. dnnofshl
i. a®
sciero
Najugodnejša prilika za vse stroke.
Največja izbira! Brezkonkurenčne cene!
Veliki uspeh dunajskepa pomladnega sejma: 100.000 kupcev.
Velika godbena in glediška slavnost mesta Dunaja.
Pojasnila:
Wiener-Plesse wiee ¥51
kakor tudi vsa častna zastopstva,
y Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar, Dunajska cesta.
Razpisana je služba
OBČINSKEGA TAJNIKA
v Št. Vidu nad Cerknico. Kdor želi nastopiti, naj se zglasi najkasneje do 10. avgusta t. 1. v občinski pisarni. Plača po dogovoru.
Pl(3|j3E!)(3i[2]000000000000000000[z: ii
m m m 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Si
n 0 a 0
Prometni mM m premog d. d. V IJfcDUANI
prodaja
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah p-eui' g0Vi>ik"V za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čehoslov. in angle-ki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
V Ljabijant, Miklošičeva cesta štev, 15. U.
(3
0 si
B
0 0 m 0
0 ©
©
m 0 0 0
0 ®
®
m
0 ©
prodaje zemljiških parcel.
Prodajo se sledeča v dr. Oražnovo zapuščino spadajoča zemljišča:
1.	Zemljišče Mestni log: Parceli 893 in 894/1 ter šupi stavbn. pare. 89/2 in 303 kat. obč. Trnovsko predmestje v skupni izmeri 7-1504 ha.
To zemljišče se proda v treh enakih delih računano od ceste v Rakovo jelšo ali pa v delih, kakor« ga režejo jarki iz Ceste 2 cesarjev, eventualno najboljšemu ponudniku za vse parcele s šupami vred.
2.	Travnik pod dolenjskim kolodvorom: Od postajo dolenjski kolodvor ga loči poljska pot. Jako primeren za skladišče lesa, parno žago, odn. tvornico z lesnimi izdelki. Ta travnik obsega sledeče parcele: št. 175/1, 176/1, 176/2, 177/1, 178/1 in 179/1 kat. obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 2 0143 ha. Prodajo se jirvi dve parceli skupaj ui ostale skupaj odnosno najboljšemu ponudniku vse parcele skupaj.
3.	Zemljišče za Rakovnikom:
a)	Parcele št. 77/8 gozd, 83/1 travnik in 83/2 bajer (pripraven za rejo rib in za pridobivanje ledu pozimi) kat. obč. Karlovsko predmestje skupno z zasebno potjo pare. 83/4 v skupni izmeri 10628 ha.
b)	Parcele. 77/20 gozd, 80/1 njiva in 83/3 travnik kat. obč. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 4'7281 ha. To zemljišče se na željo razdeli na dva dela.
4.	Stavbne parcele na Friškovcu:
a)	Parcela št. 172/4 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del, razdeljena na 2 stavbni parceli po 746 m2.
b)	Parcela 234/2 iste kat, obč. razdeljene na 2 stavbni parceli v izmeri 852 in 896 m3.
c)	Parcela št. 172/17 iste kat. obč. v izmeri 604 m=.
Ponudbe opremljene z 10 % vadijem -- v gotovini
odn. vredn. papirjih — v kateri se ponudnik zaveže, da ostane 4 tedile, ko konča rok za vlaganje ofertov v besedi. — Sicer da mu zapade vadij — je vložiti do 30. avgusta t, L pri podpisanemu odboru.
Vso kupnino bode plačati takoj v gotovini, ko sprejme ponudnik obvestilo, da je ponudba sprejeta. Vsa pojasnila se dobe pri podpisanem odboru v delavnikih od 9.—11. ure dopoldne.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza) v Ljubljani, dne 26, julija 1924.
Dr. A. Serko.
3L0IENEC"
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku.
71 majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v
veliki ali pa tudi v priprosti
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo | lll°|j
Javna prostov. dražba i se vrši dne 6. avgusta t. 1. I ob 9. dopoldne v Ljubljani, ( Zvonarska ulica 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motociklov) — novih in žo rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na dvokolesa, 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pisalni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili, 2 stružnice za žolezo, pripravne za male mehanike, 2 električ. motorja itd.
na težo, znamke

priporoča
Parfumerija ,Strmo!i'
LJUBLJANA :: Pod Trančo 1
© 13000®0000® 0000000000000E! (g tčDi§)
Enonadstr HIŠA
Z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska ces'ta 10. 4182
MESTNO ŽUPANSTVO KOČEVJE
razpisuje službo
rffo m mestni elektrarni
Obraiovodja mora biti zmožen vseh elektrotehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in odinontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in aku-mulatorno baterijo, Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi pesti, ki se tičejo elektrarne. Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let. Plača po načinu državnih nameščencev Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta. Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložili popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference. — Mestno županstvo Kočevje, dne 28. julija 1924. — Župan: Ivan Novak 1. r.
z nafsnleno firmo in reklamo
se dobiva pri
anile ii ti

©
B K E 19 B B
H
B
B
B K B B
H
S
B R R
Popolnoma varno naložite denar v is	■	e u
8
r« z«
.z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
Mestni trg © v LSubtgani Mes&ni frg S
Hranilne vloge in pa vloge amaiip* 01 ^^SJSSS® na tekoči račun obrestuje po ŠfmF	|o ^P®
ter jih izplačuje takol brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom pa obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije ln inkaso faktur.
~"^7iaSIEiBaaa9BR3SS9S!!ataBSES3t9l!SBCS3raae!(Sa3BBiaBiaBBBBBBBBBBaBa!
■ ■
s ■
B B
n
B
B B B
B
B ■
B B
H Slovitemu ofitfiuslvn
i* ^
. aa ofvorlvo BI
Polrlim srcem naznaniamo vsem sorodnikom, prnolcliem in znancem žalostno vest. da ic naša nad vse ljubljena in skrbna soproga, mama, stara mama, taščo in teta, gospa
Marija Siopar vdova Jelene (vulgo Gričar)
poseslnica
dones 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v 63. letu, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnicc se vrši v petek dne 1. avgusta ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 63, na pokopališče k Sv, Križu. Vsem, ki so pokojnico poznali, io priporočamo v blag spomin. S p. š i 5 k a , dne 30. julija 1924.
Anton Stopnr, soprog. — Jože Jelene, sin. — Anica Jelene, Tončka Felbei roj. Jelene, hčeri. — Pepca Jelene roj. Malgai, sinaha. — Leo Felber, zef. — Lea.
Mirica, vnukinji.
Bia droDiso pod Ur&m
lana, Sirttarfcva ulica 5. I
p
priporočava $e m cenjeni oftlsh i p zagotovilom M,m posfrcžtoe. §
B
i odličnim spoštovanjem
FaMiil & lurtovcc