PORTOROŽ
INTERNA IZDAJA	št.	7 - 8 julij, avgust 1996
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Dragica Mekiš. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Pusti, naj gre kamor hoče, naj srce navriska se, izjoče!
Oton Župančič
Poletje je radodarno. Vendar ne daje kar samo od sebe, le velikodušno ponuja. Vzeti si moramo znati sami. Okna so odprta in tam zunaj je bogastvo; opaziti ga moramo, če ga hočemo biti deležni: dolge jutranje sence, migotanje prve svetlobe na rosnih bilkah, prosojne meglice nad potokom - tiha, pa vendar zgovorna opozorila, da se okrog nas nekaj dogaja. V odprte, zračne prostore vdira prostranost poletja, nobene šipe ni, nobenih vrat, ki bi branila vstop širjavam - v njih lebdijo hotenja po daljnih obzorjih, nemir potovanj, misel na minula, spokojna poletja, ko smo morda bili bolj zadovoljni z vsem. Domotožje po'tistih časih nas vleče ven, nas sili k iskanju pozabljenih misli, ki bi nas pomirile. Na senožetih v opoldanski pripeki, na samotnih gorskih poteh, v prosojnem mraku gozdov, v slepeči bleščavi obmorske plaže se želimo sprostiti in se naužiti brezskrbnosti. Poletni zvoki znajo predramiti usnule občutke, da z vso silovitostjo šinejo skozi nas; včasih zadostuje pe-telinje petje, včasih že samo zvok sekire, ki je na tnalu razklala poleno, zadostuje klic otroka, ki čofota po plitvini, da nam pred očmi blisne nejasen spomin in nas napolni z radostjo nekega že davno minulega trenutka. Četudi mu ne vemo izvora, je občutek lep in pomirjujoč. Napolni nas z zavestjo, da čas, ki neizprosno teče, nima dovolj moči, da bi izničil minulo lepoto; le-ta ostaja v nas in nam pomaga najti drobec miru, da si misli v njem odpočijejo; odrasle sili iz mest, da se vračajo v svoje kmečke domove in v hladu tihe veže, v vonju izbe in v sadovnjaku za hišo zaslutijo svoje srečno otroštvo; ostarele popelje na pozabljene poti mladosti in betežnim olajša ure samote.
Bogato, neugnano poletje, nemirno in vendar pomirjujoče, obarvano v sonce in zeleno, v modrino opoldneva in v žamet noči, prostrano poletje, ki nam ne dovoli misliti na zimsko sivino, to poletje je zdaj tu. Radodarno je, vzemimo si torej od njegovega bogastva, kolikor moremo.
Sonja POŽAR
POSLOVNI REZULTATI
POSLOVANJE DROGE V PRVIH PETIH MESECIH
LETOŠNJEGA
Prvo polletje je sicer že za nami, toda rezultati za 6 mesecev še niso znani. Ker pa je pred nami čas dopustov in bo naslednja številka Našega glasu izšla šele septembra, vas seznanjamo s petmesečnim poslovanjem družbe.
Rezultati za omenjeno obdobje letoši\jega leta so zadovoljivi tako v primerjavi z lanskim istim obdobjem kot v primerjavi s postavljenimi cilji.
PROIZVODNJA
Proizvedli smo 5177 ton izdelkov, kar je 5% več kot v prvih petih mesecih lanskega leta, letošnjega plana pa nismo dosegli (izpad 5%) ker je proizvodnja v PC Gosad sezonskega značaja (vložena povrtnina) in poteka v večji meri v drugem polletju.
PRODAJA
Na domačem trgu smo prodali 3950 ton naših izdelkov in še skoraj 6000 ton jedilne in industrijske soli. S tem smo skoraj za 100% presegli plan prodaje soli za ceste.
Količinsko je prodaja brez soli večja od lanske prodaje v prvih petih mesecih za 4%, istočasno pa smo realizirali petmesečni plan.
S prodajo smo ustvarili prihodke v višini 3,2 milijarde SIT, s prodajo trgovskega blaga (Nestle, Maggi, Sammontana) pa še 200 milijonov SIT.
Tudi izvoz poteka dokaj skladno s planom vsaj kar se količin tiče, do vrednostnega izpad je prišlo, ker je dejanska struktura prodaje drugačna od načrtovane (manj kave). Količinsko smo izvozili za 10% več, glede na plan pa beležimo 2% izpad.
IZVOZ PO DRŽAVAH I - V 1996
Celotni prihodek DROGE ustvarjen v petih mesecih tako znaša 4,2 milijarde SIT in je enak planiranemu. Glede na to, da stroški v globalu ne odstopajo od planiranih je tudi dosežen dobiček v okviru planiranega.
Maruša PEČNIK
JUBILANTI
V JULIJU IN AVGUSTU PRAZNUJEJO
10-letni delovni jubilej
PIŠEK METKA iz PC GOSAD ŠALAMUN PAVLA iz PC GOSAD MIHALIČ DAMJAN iz PC ZLATO POLJE ŠPENDE INGRID iz PC ARGO PLETIKOSIČ SANJA iz PC ZAČIMBA
20-letni delovni jubilej
ČURIN MARTA iz PC GOSAD KOPINIČ MIRAN iz PC SOLINE GRBEC VALTER iz PC ZAČIMBA SAVEC MARIJA iz PC ZAČIMBA CERIČ SMILJANA iz SKUPNIH SLUŽB
30-letni delovni jubilej
KOJNOK IVAN iz SKUPNIH SLUŽB
SODELAVCEM ČESTITAMO OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE!
* * *
Višina jubilejne nagrade za JUNIJ (in izplačilo v juliju 1996):
- za 10 let delovne dobe	36.385,50 SIT
- za 20 let delovne dobe	54.578,00 SIT
- za 30 let delovne dobe	72.771,00 SIT
Kadrovska služba
DRŽAVE (7,8 %)
MAKEDONIJA (13,5 K)
HRVAŠKA (28,8 %)
Na zunanjih trgih smo iztržili skupno 9,1 milijonov DEM. Naš letošnji največji zunanji trg je trg Bosne, kjer smo dosegli tretjino vsega izvoza. Na trgu bivše Jugoslavije, kije naš strateški izvozni trg, smo realizirali kar 78% vsega izvoza.
ŠVEDSKA (4,5 %)
BOSNA (34,7 %)
OSTALE
NEMČIJA (4,3 K) ČEŠKA ♦ POLJ. * RUSIJA (2,6 KAN. * AVSTRAL. (3,8
DELNIČARSKE NOVICE
SKUPSCINA DELNIČARJEV DROGE PORTOROŽ
18. julija 1996 je bila sklicana 2. skupščina delničarjev družbe, ki so na osnovi doseženih poslovnih rezultatov v letu 1995 razdelili ustvarjeni dobiček
DROGINO minulo poslovno leto je bilo zelo uspešno. Dosežena realizacija je znašala 9,2 milijarde tolarjev oziroma 11 % več kot v letu 1994. Delež izvoza v celotni prodaji je bil 17%. Družba je povečala produktivnost za 5%, čisti dobiček pa kar za 71%. Rezultat intenzivnega investiranja je bilo posodobljenje proizvodnje paštet v Argu in avtomatizacija proizvodnje čajev in kave v Začimbi.
Ustvarjeni čisti dobiček v višini 632.674.977,43 SIT je bil osnova za delitev dobička poslovnega leta. Delničarji so sprejeli sklep, po katerem so 410.984.865,43 SIT ali 64,96% namenili za rezerve, 221.690.112,00 SIT oziroma 35,04% pa za izplačilo dividend. Dividenda na delnico tako znaša bruto
784,00	SIT oziroma neto 588,00 SIT. Dividende bodo iz-
plačane v roku enega meseca po skupščini in sicer tistim delničarjem, ki so bili na dan zasedanja skupščine vknjiženi kot imetniki delnic v centralnem registru pri Klirinško depotni družbi.
Glede na to, da je družba izvedla lastninsko preoblikovanje oziroma javno prodajo pred spremembo uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, je upravičena do oblikovanja rezerve do 20% vrednosti osnovnega kapitala. Na osnovi tega dejstva so delničarji sprejeli sklep o prenosu omenjenega odstotka oziroma 329 milijonov tolarjev iz revalorizacije kapitala na rezerve. Pooblaščena revizorska hiša pa ostaja družba K.P.M.G. iz Ljubljane.
Lili IVANEK -PEČAR
Po končani skupščini smo dva naša delničarja zaprosili za kratek razgovor. Nismo ju izbrali čisto naključno: gre za naša upokojenca, ki sta se zaposlila v DROGI v tistih letih, ko se je njena rast šele začela. Zanimalo nas je, kako doživljata spremembe v podjetju, kateremu sta (v bistveno drugačnih časih) posvetila skoraj vso delovno dobo
Lojze Eržen se je zaposlil v takratnih Piranskih solinah že leta 1953. Do upokojitve je bil pri nas komercialist, pa vodja uvoza in vodja celotne zunanje trgovine. Na vprašanje, kako v tem trenutku doživlja DROGO, je povedal:
“Med zasedanjem skupščine sem se domislil povojnih let, ko sem študiral na takratni trgovski akademiji v Ljubljani in moral vedeti vse o delničarstvu.
Takrat sem mislil, da na domačih tleh tega znanja ne bom nikoli potreboval in uporabil. Če primerjam teorijo, katero sem spoznal kot študent, z današnjo prakso, ugotavljam, da se pravzaprav ni nič spremenilo: princip delniške družbe ostaja isti.
Ob tej priložnosti bi rad izrekel vse priznanje DROGI za pošteno izpeljan postopek lastninjenja. Lastnikom certifikatov v DROGI ni bilo treba iskati nadomestne firme, kot se je to dogajalo drugim.”
Obema gospodoma prav lepa hvala za klepet in na svidenje na tretji skupščini delničarjev, ki bo prihodnje leto.
Sonja POŽAR
Ciril Somrak se je zaposlil v Solinah leta 1954 in odšel v pokoj 1981 kot direktor TOZD Soline. Čeprav je študiral strojništvo, se je uspešno loteval izboljšav procesa dela tudi na drugih področjih. In njegovi vtisi?
Takole je povedal:
“Skupščina je bila dobro pripravljena, celotni organizaciji od začetka do konca ni kaj očitati. DROGO sem videl rasti iz Začimbe in Solin, zato se mi zdi pomembno, da družba še naprej ostaja zvesta tem temeljem, zlasti še zato, ker je pretežna večina zaposlenih v obeh obratih iz piranske občine, kjer ima DROGA svoj sedež. Druga stvar, o kateri pogosto razmišljam, je tovarna soli. V letih mojega službovanja je bil to pomemben projekt, vendar do uresničitve ni prišlo. Novi časi prinašajo nove situacije, zato bo morda nekoč v prihodnosti tudi ideja o tovarni soli uresničljiva oziroma aktualna. Izgradnja takega objekta bi nedvomno pospešila plinifikacijo občine."
CELOVITO	OBVLADOVANJE
PREDPRESOJA SISTEMA KAKOVOSTI V DROGI
PO TRNOVI	POTI	K
Kot smo napovedali v prejšnji številki Našega glasa, seje v DROGI 27. in 28. junija zgodila predpresoja sistema kakovosti. Izvedel jo je vodilni presojevalec g. Danilo Brun iz Bureau Veritas.
Presojevalec seje najprej sestal s kolegijem - poslovodnim timom za kakovost, kjer smo pregledali Poslovnik kakovosti, posebno natančno poglavja Odgovornost vodstva, Sistem kakovosti ter Preventivni in korektivni ukrepi. Nato se je presojal dokumentiran sistem v praksi v štabnih in skupnih službah ter v PC Zlato polje in PC Začimba.
Na žalost je bilo premalo časa, da bi se presojevalec povsod spuščal v podrobno preverjanje postavljenega sistema. Vendarle mu je uspelo presojo izvesti za vse zahteve standarda.
Navedla bom le splošne in bistvene ugotovitve, ki jh je presojevalec zapisal v poročilo in veljajo za celoten sistem. Več preso-jevalčevih drobnih priporočil pa nam bo dobrodošlo pri izpopolnjevanju našega sistema kakovosti in pripravi na presojo.
Nedvomno je najpomembnejši zaključek presojevalca, ki ga navajam v celoti:
“ Presojevalec meni, da je podjetje DROGA Portorož opravilo veliko dela pri graditvi sistema kakovosti, ki je v večjem delu skladen z zahtevami standarda SIST ISO 9001: 1995. Potrebne so manjše dopolnitve, ki so posledica pomanjkljivosti navedenih v poročilu.
Menimo, da bo podjetje v relativno kratkem času (npr. do oktobra letos) pripravljeno za certifikacijsko presojo. Priporočamo intenziviranje praktičnega izvajanja, ki mora biti na certifikacijski presoji podprto z ustreznimi dokazili, t.j. z zapisi kakovosti.”
Veliko dela nas še čaka pri obvladovanju dokumentacije (kopije z dokazilom o istovetnosti, seznam prejemnikov itd.). Predvsem gre tu za red med dokumenti zunanjega izvora, kijih pri nas ni malo.
Večji povdarek moramo dati obvladovanju sistema korektivnih, predvsem pa preventivnih ukrepov s pisnimi dokazili.
Najpomembnejše pa je že zapisano priporočilo, da moramo sistem dosledneje izvajati v praksi, kar pomeni, da se vsi predpisani postopki in zapisi kakovosti zares uporabljajo in so dosegljivi na mestih, kjer so predvideni. Samo tako bomo dokazali, da obvladujemo naše poslovne in proizvodne postopke tako, kot smo jih predpisali.
Ne smemo tudi pozabiti, da morajo biti vsi dokumenti in zapisi aktualizirani in ustrezno potrjeni z datumom in podpisom.
Da bi kljub dopustniškemu času čimprej odpravili ugotovljene pomanjkljivosti, je poslovodni tim za kakovost sprejel plan aktivnosti. Člani PTK so odgovorni, da vsak na svojem področju seznani sodelavce z aktivnostmi in jih vključi v uresničevanje uvedenega sistema v praksi. Le tako bomo uspeli v tem času odpraviti odstopanja.
Istočasno sistem
kakovosti uvajajo v ostalih treh profitnih centrih, ki jih nismo presojali: PC Gosad, PC Soline in PC Argo, da bo tudi tu ta sistem čimprej vzpostavljen in bodo pripravljeni na presojo.
Vsekakor je bila predpresoja za vse nas dobra izkušnja in priprava na pravo certifikacijsko presojo oktobra letos.
Maruška LENARČIČ
A
FINANČNI KOTIČEK
DOLGOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI
V	tej številki Našega glasu bomo začeli z obravnavo dolgoročnih vradnostnih papirjev. Kot smo že omenili, le-te razvrstimo v tri glavne skupine: lastniški vrednostni papirji (delnice) - dolžniški vrednostni papirji (obveznice) - izvedeni vrednostni papirji (opcije) Zaradi zahtevnosti in obsežnosti bomo vsako skupino omenjenih vrednostnih papirjev obravnavali posebej.
Tokrat o delnicah.
LASTNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI (DELNICE)
RAZVOJ DELNICE
Delnice so za ustanavljanje ali širjenje podjetij ena najbolj razvitih in uporabljanih oblik zbiranja kapitala. Podjetja, ki kapital zbirajo z izdajo delnic, so delniške družbe. Razvile so se na začetku 17. stoletja na Nizozemskem, v Franciji in v Angliji v času, ko so za financiranje prekomorskih potovanj in kolonializma potrebovali velikanske vsote denarja.
Iz prejšnjih stoletij poznamo delniško družbo zgolj kot obliko zbiranja prihrankov. V dvajsetem stoletju pa delniška družba pomeni tudi obliko angažiranja obstoječega presežka kapitala.
OPREDELITEV DELNICE IN NJENE SPLOŠNE LASTNOSTI
Delnica je pravni dokument, ki dokazuje določeno stvarno razmerje, iz katerega gredo imetniku določene pravice. Imetniki delnic v praksi svoje pravice različno uveljavljajo, zato so tudi delnice različne. Pojem delnice je tesno povezan z organizacijo in poslovanjem delniške družbe. Splošne lastnosti delnic so:
Delnica je Jastniški vrednostni papir
Za izdajatelja, kije lahko izključno gospodarska družba, organizirana v delniško družbo, izdaja delnic ne pomeni zadolževanja, temveč način pridobitve trajnih finančnih sredstev. Družbi teh sredstev v nasprotju s sredstvi, pridobljenimi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ni treba vračati ali zanje plačevati obresti. Tako je izdaja delnic prikladen način zbiranja kapitala za ustanovitev družbe ali razširitev poslovanja. Kapital, pridobljen z izdajo delnic, je last družbe. Vlagatelj pridobi v zameno za vloženi kapital pravico do solastništva družbe, zato pravimo, da so delnice lastniški vrednostni papirji.
Delnica je za vlagatelja trajna naložba
Z nakupom delnice se kupci odpovedo vplačanemu znesku denarja. Ta znesek namreč nikoli ne bo vrnjen tako kot pri posojilu (razen v primeru prenehanja družbe). Denar, ki ga družba zbere s prodajo delnic, so lastna sredstva ali kapital družbe. Kupci delnic, ki so na ta način trajno vložili svoje prihranke, pričakujejo od družbe določene ugodnosti. Te jim družba da v obliki lastniškega deleža v družbi. Pravimo, da so lastniki deleža v kapitalu družbe. Delnica tako ni samo dolgoročna, temveč tudi trajna naložba. Trajna naložba v delnico pa se lahko spremeni v začasno tako, da jo delničar proda na trgu kapitala.
Delničarji imajo v družbi premoženjske pravice
Delničarji imajo zaradi deleža v kapitalu družbe določene premoženjske pravice. Najpomembnejša je pravica do deleža pri dobičku v sorazmerju s številom delnic. Izplačani dobiček, ki ga družba navadno izplačuje vsako leto, se imenuje dividenda in je različno velik ali pa ga sploh ni. Poleg tega imajo delničarji še pravico do likvidacijskega deleža družbe, če preneha obstajati, in pravico do prednostnega nakupa delnic ob povečanju kapitala.
Delničarji imajo v družbi članske pravice
Te pravice obsegajo vse tisto, kar sodi k pojmu upravljanja delniške družbe. Omogočajo mu torej pravico do obveščenosti o vseh vidikih delovanja družbe, nadzorovati delo družbe ter voliti in biti voljen v organe družbe.
Naložba v delnice je na splošno bolj tvegana in donosnejša
Delnica na splošno omogoča večji donos, vendar je ta negotov in spremenljiv, zato je naložba v delnice za vlagatelja bolj tvegana. Zato so delnice tudi najatraktivnejši predmet trgovanja in špekuliranja na vseh svetovnih borzah.
Aleš ŠKRABA
BORZNI KOTIČEK
CENA DROGINIH DELNIC
V preteklem obdobju se je cena DROGINIH delnic gibala med
14.000	in 15.000 SIT. Po začetni “euforiji”, ko je cena DROGINIH delnic zrasla preko 15.000 SIT, seje stanje umirilo. Cena je nekoliko padla in se umirila okoli 14.000 SIT, ob nekoliko nižjem obsegu trgovanja.
V tednu pred 2. skupščino pa smo bili priča ponovnemu naraščanju cene in prometa DROGINE delnice, ki seje približala 15.000 SIT. Temu je verjetno botrovalo dejstvo, da je bila pred vrati 2. skupščina, na kateri seje delil dobiček, pridelan v preteklem letu.
Aleš ŠKRABA
PREDSTAVLJAMO VAM
MLADI SODELAVCI
Najraje piševa o prijetnih rečeh, zato sva se z veseljem lotili teh člankov. V njih vam bova namreč (prav na kratko) predstavili tri prijetne mladeniče, nove sodelavce, ki so si, kot bi mignil, pridobili simpatije kolektiva.
ALEŠ ŠKRABA
Aleš je iz Sečovelj, 26 let, je diplomiran ekonomist, smer denarništvo in finance. Bilje DROGIN štipendist in je lanskega oktobra prišel k nam kot pripravnik. Pripravništvo je zaključil maja in je sprejet v delovno razmerje kot finančni analitik-planer v financah. Delo mu ugaja, ker je zanimivo in mu z vsakodnevnimi, novimi izkušnjami dopolnjuje znanje, pridobljeno med študijem. Delovni elan mu vzpodbujata tudi (prav) dobro delovno vzdušje in poslovnost partnerjev, s katerimi ima dobre, korektne odnose. Pravi, da seje pri delu v glavnem že znašel, izkušnje pa sčasoma prinesejo popolno obvladanje vseh zadolžitev. In načrti? Kar veliko jih ima, zanje je potrebna tudi zdrava mera ambicioznosti, kije mlademu človeku ne manjka. Zaveda pa se, da sama ambicioznost ni dovolj, da kaj dosežeš -1 treba je upoštevati kar lepo število različnih dejavnikov.
MAŠ GLAS -Z VAMI IMA DOPUST!
ALJAŽ PODLOGAR
Aljaž živi v Piranu, 25 let, je prav tako diplomiran ekonomist, smer turizem in marketing. Bil je DROGIN štipendist, letos marca je bil kot pripravnik sprejet v oddelek prodaje posebnih programov. Pravi, daje delo dinamično, zanimivo, predvsem pa poučno glede na to, daje v praksi marsikaj precej drugače, kot si človek predstavlja v času študija na univerzi.
Narava dela mu omogoča stike s proizvodnjo, tehnologi, nabavo in drugimi službami, kar se mu zdi še posebna prednost za pridobivanje izkušenj. Delovno vzdušje je zelo dobro, le poslovni partnerji bi sem ter tja lahko bili bolj dosledni. Kljub temu da proces nastavitve dela še traja (novi pospeševalci), se kar v redu znajde. In načrti?
Predvsem želi v predvidenem roku zaključiti pripravništvo in uspešno nadaljevati delo, ostali načrti pa so vezani predvsem na dodatno izobraževanje in potovanja.
Zaželimo jima uspešno nadaljevanje začete poti in da bi bila še naprej tako priljubljena!
Sonja POŽAR
KLEMENT VALENČAK
Klementu je 28 let, v Kopru doma. Asistent v PC ZAČIMBI, pripravniško dobo, je po diplomi za inženirja živilske tehnologije tudi opravljal v DROGI. Mlad, izobražen, predvsem pa tih in miren mladenič. Mimogrede njegovi bližnji sodelavki omenim, da imam nalogo Klementa predstaviti Našemu glasu. “O, o Klementu pa lahko napišeš veliko lepega ...”, je dejala.
In ga pokličem. Šlo mu je na smeh, in je vprašal, zakaj ravno on?
Moja pregovarjanja, da se pogovoriva, niso bila sprejeta, je menil, naj druge kaj vprašam o njem. Glej ga zlomka, si mislim. Fant je nabrit. Gotovo ve, da bodo o njem povedali kaj lepega, čemu bi sicer rinil v ogenj... Pa naj bo. Vprašam Klementovo sodelavko v laboratoriju za kavo. Klement namreč tudi tam koristno uporablja svoje znanje. “Klement je mlad, vljuden in kulturen mladenič, dojemljiv, nikoli ne reče ne, je strokoven in marljiv. Znajde se, kot bi bil že dolga leta v DROGI. Spoštuje sodelavce, njihovo znanje in izkušnje”.
Ob diplomi se v Klementovi mapi nabirajo kar številna dokazila o nadaljnjem izobraževanju. Tako je pridobil znanje za uporabo statističnih metod pri zagotavljanju kakovosti, znanje obvladovanja merilne opreme po zahtevah standardov ISO 9001, opravil tečaj za interno presojo sistemov kakovosti, računalniški tečaj za WORD/WIN-DOWS 60 itd.
Tudi Klementu želimo uspeha in zadovoljstva pri nadaljnem delu.
Dragica MEK1Š
PREDSTAVLJAMO
POSPEŠEVALCI PRODAJE
Lc redkokdaj se pojavi priložnost, da “na en mah” predstavimo toliko novih mladih obrazov DROGE kot jih bomo v tem članku. Vsi so pospeševalci prodaje, ločeni le po področjih dela.
DELA IN NALOGE POSPEŠEVALCEV V DROGI
Že sama beseda pospeševalec pove, da so dela in naloge pospeševalca povezane s pospeševanjem prodajne dejavnosti. Običajno imata pospeševalec in potnik skupno področje dela; njuni nalogi se dopolnjujeta. Naloge trgovskega potnika so znane, saj so že od nekdaj povezane s trgovino. Zaradi vedno večje ponudbe in konkurence na tržišču in zaradi težavnosti obstoja na njem pa se je pojavila potreba po pospeševalcih prodaje.
Pospeševalec redno obiskuje določena prodajna mesta in je v stiku s poslovodjo in ostalim osebjem. Pregleduje zastopanost naših izdelkov na policah in obenem izdelke primerno zloži, če je to potrebno, odstrani poškodovane in tiste, ki jim je rok pretekel; pospeševalec pregleda ponudbo konkurence tako, da si zabeleži cene konkurence in tako ugotavlja njeno aktivnost. Na prodajnih mestih razdeli in araiVira promocijski material. Obvešča poslovodje in ostalo prodajno osebje o posebnostih naših izdelkov ter pripravlja in izvaja degustacije na izbranih prodajnih mestih. Vse pridobljene informacije posreduje v prodajno službo DROGE, in le-ta jih uporabi pri oblikovanju nadaljnjih prodajnih aktivnosti. Pospeševalcev je osem.
Od leve proti desni g. iVamer Mahnič, g. Vojko Rijavec, g. Alfred Merc, g. Sašo Hajzer, g. Bojan Markič, g. Alenka Goričan, g. Stefan Vodopivec in g. Evgen Jurič
ALENKA GORIČAN, pospeševalka za Štejersko.
Rodila seje 11. 07. 1963 v Mariboru. Osnovno in Srednjo tehnično tekstilno šolo je zaključila v rodnem mestu. Alenka Goričan je poročena in še vedno živi v Mariboru.
Deset let je bila zaposlena v MTT-Melje Maribor, dve leti pa v lastni firmi GORIČAN & CO. d.o.o. V DROGI je zaposlena od 01. 06. 1996.
Za DROGO Portorož se je odločila po razpisu. Izdelke DROGE je poznala iz svoje kuhinje. Menila je, da odlične izdelke lahko izdeluje le odlična firma.
V	novem delovnem okolju se počuti dobro.
(nadaljevanje na strani 8)
PREDSTAVLJAMO
(nadaljevanje s strani 7)
ALFRED MERC, pospeševalec za Prekmurje.
Rodil se je 17. 02. 1959. Po poklicu je ekonomski tehnik. Živi v Ptuju; je poročen in oče dveh otrok. Predhodno je bil zaposlen v Perutnini Ptuj in v Fructalu Ajdovščina. V DROGI je od 04.06.1996. Prijavil se je na razpis, saj mu je bila DROGA dobro znana, kot dobro in napredno podjetje. Alfred Merc pravi, da so novi sodelavci zanimivi in prijetni. Prav tako mu je zanimivo delo, saj dnevno srečuje in spoznava nove ljudi.
BOJAN MARKIČ, pospeševalec za Gorenjsko.
Rodil se je 05. 01. 1966 v Kranju. Tu se je tudi šolal. Po poklicu je trgovec. Je poročen; živi v Podbrezju.
Predhodno je bil zaposlen v Merkatorju, Preskrba Tržič. V DROGI je od 01. 02. 1996.
Za DROGO se je odločil zaradi boljšega in zanimivejšega dela. Tu se tudi dobro počuti.
EVGEN JURIČ, pospeševalec za Celje in okolico.
Rodil seje 24.11.1973 v Celju kjer je tudi obiskoval osnovno in srednjo ekonomsko šolo. Živi v Podvrhu, Občina Mozirje. Ni poročen. Pred prihodom v DROGO je bil samostojni podjetnik.
Na razpis za pospeševalca v DROGI seje prijavil brez obotavljanja; delo je zanimivo, DROGA pa je ugledna firma. Evgenovi prvi vtisi v novem delovnem okolju so zelo vzpodbudni. Pravi, da so sodelavci mladi, ambiciozni in optimistični. Sam se v takem okolju počuti zelo dobro.
VOJKO RIJAVEC, pospeševalec za Ljubljano.
Rodil seje v Ljubljani, 13. 03. 1970. Študira na VEKŠ-u ob delu.
Pet let je bil zaposlen na AM-COSMOS Ljubljana, prodaja osebnih vozil ALFA ROMEO.
Želel je zamenjati zaposlitev in v DROGI se mu je ponudila priložnost. Tuje od 03. 01. 1996 in se še vedno dobro počuti.
SAŠO HALZER, pospeševalec za Zasavje, Posavje in Dolenjsko.
Rodil se je 22. 06. 1969 v Trbovljah. Po poklicu je ekonomski tehnik. Živi v Hrastniku. V DROGI je od 03. 06. 1996. Pred tem je bil zaposlen v Steklarni Hrastnik. Na vprašanje, da kako in zakaj seje odločil za DROGO Portorož,je Sašo odgovoril, zaradi dobre tržne usmerjenosti podjetja, zaradi velike možnosti prodaje izdelkov in zaradi dobrih delovnih pogojev. Sašo je bil med sodelavci zelo lepo sprejet; s potnikom za isto področje zelo dobro sodeluje, zato se v novem delovnem okolju dobro počuti.
ŠTEFAN VODOPIVEC, pospeševalec za zgornjo Primorsko.
Rodil se je 26. 12. 1961 v Šempetru pri Gorici. Srednjo družboslovno ekonomsko šolo je zaključil v Novi Gorici. Je poročen in živi v Mirnu pri Novi Gorici.
Predhodno je bil 10 let zaposlen v Tekstilni tovarni Okroglica, kot referent v prodaji, nato 5 let kot potnik pospeševalec v Tobačni tovarni Ljubljana. Želja po spremembi, mo‘nost
dokazovanja na delovnem mestu in kreativnost dela so ga pripeljali do dela v DROGI in sicer od 08.07.1996 dalje. Svoje prve stike s sodelavci je Štefan ocenil kot zelo dobre.
WARNER MAHNIČ, serviser-pospeševalec.
Rodil se je 25. 07. 1974 v Kopru. Srednjo šolo, SPPS-smer elektro, je zaključil v Piranu. Živi v Piranu.
Predhodno je bil zaposlen v Elektro servisu Sluga in ES Viler. V DROGI seje zaposlil 28. 05. 1996.
Njegova dela in naloge se nekoliko razlikujejo od del in nalog ostalih pospeševalcev. Skrbi za nemoteno delo kavnih aparatov in pospešuje prodajo kave v lokalih, kjer so ti aparati nameščeni.
Za DROGO seje odločil zato, ker je resna in zanesljiva firma.
V	novem delovnem okolju se dobro počuti.
Predstavljenim pospeševalcem se bo prav kmalu priključil pospeševalec za Obalo. Razpis je sicer že zaključen, toda izbira je zahtevna. Vsi v DROGI smo močno odvisni od dobro ali slabo opravljenega dela pospeševalca; upamo v najboljšo izbiro.
Majda VLAČIČ Mateja BERŽAN
ZANIMIVOST
Tekmovanje kuharjev amaterjev v Novem mestu
Udeležencem in vsem prisotnim na tekmovanju pravgotovo ni bilo žal časa, ki so ga preživeli na prireditvi (posnetek je priča).
Letos je Naša žena pripravila že tretje tekmovanje kuharjev amaterjev. Prvič so se pomerili v pripravi sladic, lani so kuhali brezmesne jedi, letos pa ribje. Od šestnajstih izbrancev jih je v Novo mesto prišlo trinajst. Zanimivo pa je, da je bilo kar šest od njih moških, ki so se celo zelo dobro odrezali, saj so pobrali prve tri nagrade.
Nagrade je prispevala tudi DROGA Portorož, ki je bila generalni pokrovitelj prireditve. Pa to ne prvič. Sodelovala je tudi pri predhodnih tekmovanjih.
Majda VLAČIČ
GOSAD
SEZONA V POLNEM TEKU
V	prejšnji številki glasila smo zapisali, da bo sezona predelave vrtnin pestra in izgleda, da bo res taka. Prvi novozapos-leni delavci in dijaki so prestopili vrata tovarne. Vsi so opravili zdravniške -živilske preglede. Najbolj so nestrpni mladi, ki jih je skoraj 80. Ti bi prišli takoj in bi radi čimprej dobili plačilo. Pravijo, da smo dobro podjetje, in da zelo dobro plačamo. So zelo hvaležni, a žal vsi ne bodo mogli delati, ker jih je preveč.
V	zadnjih letih veliko pozornosti posvečamo izobraževanju novozaposlenih na področju varstva pri delu. V veliko pomoč pri tem sta mi g. Albert Suban; g. Danilo Janežič, odgovoren za varstvo pri delu in g. Zdravko Boj, vodja proizvodnje. Vsakega delavca opozorimo na nevarnosti poškodb in drugih nesreč pri delu. Preden začnejo delati morajo vsi opraviti tečaj iz varstva pri delu in iz požarne varnosti.
Kako se čas, ki ga posvetimo vsakemu novozaposlenemu obrestuje, nam pove podatek, da je pri delu vedno manj nesreč oz. da nesreč skoraj ni. To dokazujejo tudi omarice za prvo pomoč, saj se le počasi praznijo. Zavedamo pa se, da je treba tudi te omarice redno opremljati z ustreznim sanitetnim materialom. Hudo je namreč, če nujno potrebujemo zavoj ali obliž, pa ga ni v omarici.
Ko pišem o našem delu, pa ne smem pozabiti na našega tehnologa, vodje in izmenovodje. V sezoni je tempo dela res hiter in samo z dobro organizacijo in veliko pazljivostjo delo lahko teče, natančno in kvalitetno. Seveda so potrebni pridni delavci in ostale spremljajoče službe.
Vsi si želimo uspešne sezone in dobrega zaslužka.
Danica KRAJNC
I
DOBRO JE VEDETI
DROGINE KADROVSKE ŠTIPENDIJE
Za šolsko leto 1996/97 smo razpisali štipendije za naslednje poklice:
• za področje Štajerske (PC GOSAD):
DIPL. ING. ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE -1 ŠTIPENDIJA
• za področje Obale:
DIPL. ING. ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE- 1	ŠTIPENDIJA
DIPL. ING. KEMIJE	-	1	ŠTIPENDIJA
ING. STROJNIŠTVA	-	1	ŠTIPENDIJA
KEMIJSKI TEHNIK	-	1	ŠTIPENDIJA
Prošnji naj prosilci priložijo:
• potrdilo o vpisu v šolo,
• fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih izpitih.
Prošnje zbiramo v Kadrovsko splošni službi, Seča 91 a -do 31. 8. 1996.
NE PREZRITE
Septembra poteče rok za oddajo vlog za republiške štipendije, in sicer:
• za dijake srednjih šol 5. septembra,
• za študente 30. septembra.
Vlogo s prilogami morate odtlati na pristojen Urad za delo Republiškega zavoda za zaposlovanje (Obrazec 1,51 - Vlogo za republiško štipendijo dobite v knjigarni).
ZAČIMBA
MEŠANICE ZAČIMB - “PIKA NA i’
Ste kdaj pomislili, da mesni izdelki postanejo mesne dobrote šele tedaj, ko jih primerno začinimo?
Primerno začinjanje mesnih izdelkov, ki jih proizvajajo različni mesni predelovalci daje njihovim izdelkom tisto “piko na i”, ki naredi izdelek okusen, privlačnega izgleda in prijetnega vonja ter nenazadnje tržno prepoznaven.
Tudi DROGA Portorož je prisotna v mesnih dobrotah.
Ta prisotnost je dosežena z začimbami in predvsem mešanicami začimb, ki jih od začetka leta 1995 ponovno sistematično razvijamo in prodajamo mesnim industrijam v Sloveniji, neposredno iz PC ZAČIMBA.
nim razvojem mešanic začimb za pekarsko, testeninarsko in konditor-sko industrijo.
Katere so značilnosti “pike na i”?
Naše začimbe izboljšujejo okus naslednjim mesnim dobrotam
Pohvalimo se lahko tudi s tradicionalno vključenostjo v različne prehrambene izdelke, kijih proizvajajo PC ARGO (omake in mesni izdelki) ter PC GOSAD (gobice v olju).
V	letu 1996 smo pričeli tudi z aktiv-
Tehnologija je sodobna (v Evropi obstaja samo nekaj takih) in omogoča zadovoljitev vsake kupčeve zahteve po granulatu mlete začimbe in po velikosti pakiranja.
Kakovost
Kakovosti začimb posvečamo posebno pozornost ob samem prevzemu surovine ter vmesni in končni kontroli izdelkov.
Kakovost zagotavljamo skladno z zahtevami standarda kakovosti ISO 9001.
Asortiman
Program začimb obsega čez 40 vrst naravnih začimb ter več kot 450 različnih vrst mešanic začimb za mesno in druge prehrambene industrije.
Recepture mešanic začimb so ekskluzivne in tajne.
Tehnologija
Najpomembnejši del tehnologije
Kadri
Najvažnejši pa so vsekakor sodelavci, izmed katerih želim še posebej predstaviti: tehnologa programa Heleno Čok, tehnologa II. v razvojnem laboratoriju Ireno Mezgec, vodjo proizvodnje Ljuba Šušlja, iz operativne priprave proizvodnje Ivana Petriča in tajnico Baziliko Jelenič.
Boris BIRSA
-trajnim klobasam iz MIP Tolmin ter POMURKE M. Sobota,
- ražnjičem in grill izdelkom iz PERUTNINE Ptuj,
- hrenovkam iz KRAS Sežana
- šunki in Kekec pašteti iz POMURKE M. Sobota,
- delikatesnim paštetam ŠTEF Teharje
-ribjim predjedem in paštetam iz DELAMARIS Izola
- poltrajnim klobasam EMONA Zalog.
predelave začimb je mletje.
Zaradi raznolikih fizikalnih lastnosti začimb, kot so žilavost, trdota, vsebnost maščob in drugo, uporabljamo za mletje posebne mline. Za ohranjanje vonja in okusa začimb je izredno pomembno preprečiti izhlapevanje eteričnih olj. To dosežemo tako, da začimbe meljemo v zamrznjenem stanju, ki ga ustvarimo z dovajanjem tekočega dušika.
NOVI IZDELKI
DOLGOZRNATI RIŽ
Med izborom različnih vrst rižev blagovne znamke Zlato polje imamo sedaj še nov izdelek: Dolgozrnati riž, pakiran v 800 gramski vrečki zelene barve. Ideja za ta izdelek ni nova, vendar pa zaradi različnih razlogov ni bila realizirana prej in smo jo dokončno sprejeli lani. Razvojno delo se je začelo s pisnim predlogom za nov izdelek (idejna iniciativa), potrditvijo predloga v marketingu, pripravo deklaracije in designa za vrečko. Ko je bilo vse pripravljeno, smo potrdili vzorec dolgozrnatega riža iz Tajske in izvedli “O” serijo predelave ter pakiranja dolgozrnatega riža.
Razvoj je torej potekal tako, kot je razvoj novega izdelka predpisoval organizacijski predpis OP 04 01, 1. izdaja.
Začasno tehnološko dokumentacijo smo po prvem preskusu (“0“ SERIJA) dopolnili, kot narekuje naš organizacijski predpis OP 05 02: Obvladovanje tehnološke dokumentacije in navodila NA 05 02 01: Priprava tehnološke dokumentacije.
Sodelovali smo:
Vili Kleva, Nevja Carič, Emil Lovrič, Sonja Zuliani in Mirjam Derenčin.
Z izpolnitvijo asortimana različnih vrst rižev pričakujemo, da bodo potrošniki iz SV dela Slovenije z našim dolgozrnatim rižem dobili vsaj enakovreden izdelek, ki jim ga je doslej nudila v glavnem Avstrija.
Sicer pa sodi dolgozrnati riž med oluščene polirane riže - beli riž, njegova značilnost pa je, da so zrna “vi-tka”(kar pove že ime), torej vsaj 5x daljša, kot so široka. Riž je kuhan v 12-15 minutah, vendar ostanejo zrna tudi po daljšem kuhanju rahla in se ne razkuhajo.
Nepogrešljiv je za sladokusce, ki imajo radi vzhodnjaške jedi, pa tudi v gospodinjstvih pomeni pestro spremembo naših jedilnikov.
Morda pa bi poskusili pripraviti popečeni riž s curryjem?
Potrebujemo:
3 skodele kuhanega dolgozrnatega riža (kuhanje po navodilu na vrečki),
1 mlado čebulo z zelenjem,
3 žlice olja, pol žlice curryja,
20 dkg kuhane svinine,
10	dkg kuhanega piščanca,
8 dkg sojinih kalčkov,
8 dkg vodnih kostanjev (to je kitajska začimba, dobimo jo tudi pri nas v malo boljše založenih trgovinah z začimbami),
3 dkg olupljenih mandeljnov,
1 žlica sojine omake.
Priprava:
• z vilicami razrahljamo kuhan riž, da se zrna ločijo,
• na vročem olju pocvremo čebulo, dodamo cu-rry, kalčke, kostanje, mandeljne in med stalnim mešanjem nekoliko popečemo,
• dodamo meso, še malo popečemo in
• dolijemo malo juhe, če smo meso kuhali v ta namen, ali vodo s polovico jušne kocke, (upoštevamo, daje sojina omaka precej slana),
• dodamo sojino omako in riž ter med stalnim mešanjem še malo belega vina.
Zaželimo DOLGOZRNATEMU RIŽU srečno pot na tržišče.
Mirjam DERENČIN
DOGODKI
PRIŠLI - ODŠLI od I. 6. 1996 do 30. 6. 1996
PRIŠLI:
ČENDAK Patricija-pripravnica - PC ZAČIMBA-delovno razmerje za določen čas,
RUPENA Roberto • vzdrževalec II. - PC SOLINE - delovno razmerje za določen čas,
ZUDIČ Danjel - proizvodni delavec II, - PC SOLINE - delovno razmerje za določen čas,
MARKEŽIČ I juhinka - proizvodni delavec III. - PC ARGO -delovno razmerje za določen čas,
MERC Alfred - pospeševalec prodaje II. - SKUPNE SLUŽBE-TRŽENJE - delovno razmerje za nedoločen čas,
GORIČAN Alenka ■ pospeševalec prodaje II. - SKUPNE SLUŽBE-TRŽENJE - delovno razmerje za nedoločen čas,
JURIČ Evgen - pospeševalec prodaje II. - SKUPNE SLUŽBE-TRŽENJE - delovno razmerje za nedoločen čas,
I1ALZER Sašo - pospeševalec prodaje II. - SKUPNE SLUŽBE-TRŽENJE- delovno razmerje za nedoločen čas.
ODŠLI:
LIPUŠČEK Miroslav • proizvodni delavec L, PC ZAČIMBA
KRALJ Magda - administrator 11., PC ZAČIMBA
PRIMOŽIČ Helena - vodja fiz. kem. laboratorija, ŠTABNE SLUŽBE
VARZANOVIČ Dragiša - voznik, SKUPNE SLUŽBE
JERLAH Guslelj ■ voznik, SKUPNE SLUŽBE
VUK Hilda - proizvodni delavec III., PC ZLATO POUE
GULIČ Dcvana • proizvodni delavec III., PC ZLATO POLJE
ŽUPEC Štefan - skladiščni delavec, PC ZLATO POLJE
B1ATNIK Albina ■ proizvodni delavec III., PC ZLATO POLJE
BRATUN Štefka - proizvodni delavec III., PC ZLATO POUE
MAIAVAŠIČ Janez - trgovski komercialist, PC ZLATO POUE
DOBROVOLJC Marko - trgovski komercialist PC ZLATO POUE
SVETE Stanko - proizvodni delavec L, PC ZLATO POUE
GRBEC Marjja - proizvodni delavec UL, PC ZLATO POUE
PERIČ Gordana - proizvodni delavec III., PC ZLATO POUE
PEKLAJ Ivana - proizvodni delavec III., PC ZLATO POUE
LAMPE Vera - skladiščnik, PC ZLATO POUE
KERMAVNER Frančiška - proizvodni delavec III., PC ZLATO POUE
KOGOVŠEK Zdenka - proizvodni delavec III., PC ZLATO POUE
* * tk
30.6.1996 je bilo v DROGI zaposlenih 683 delavcev, od tega 335 moških in 348 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas je zaposlenih 606, v delovnem razmerju za določen čas pa 77 delavcev, od tega 7 pripravnikov.
\
V DROGI Hrvatska je bilo v juniju zaposlenih 19 delavcev.
Razlogi, zaradi katerih je v tem mesecu delavcem prenehalo delovno razmetje. so bili naslednji:
• potek delovnega razmerja za določen čas,
■ sporazumno prenehanje delovnega razmerja,
-	presežki.
KADROVSKA SLUŽBA
IZOBRAŽEVANJE
SEMINAR ZA NOVE SODELAVCE V DROGI
Z uvajanjem tržnega gospodarstva se srečujemo z novimi pogoji gospodarjenja, zlasti pa s konkurenco. Od pravočasnega motiviranja je odvisen uspeh pri vsakdanjem delu in na področju ustvarjalnosti. Zato je eden izmed trendov sodobne organizacije priznavanje vedno večje vloge zaposlenim kot viru konkurenčnih prednosti podjetja. Poslanstvo podjetja je proizvajati najboljši možni izdelek in ga prodajati po najnižji možni ceni. Načela filozofije podjetja naj bi bila iskrenost, integriteta, pomembnost komunikacij, dostop do nadrejenih, sodelovanje, odpravljanje sporov, predanost skupnemu cilju služenja kupcu in delitev rezultatov uspeha ali neuspeha.
Za uresničevanje teh načel, ker so zaposleni največje bogastvo podjetja in z njimi je treba temu primerno ravnati je bil v prvih dneh julija organiziran seminar za novosprejete, pa tudi za prerazporejene delavce družbe. Organizator seminarja je bila ga. Dragica Mekiš.
/^02 (iHern fUk	M	i	VO
(ljde>o
Udeleženci seminarja ■ naši novi sodelavci
Krepitev občutka pripadnosti posameznega sodelavca gradimo postopoma. Ustvarjalne delavce bomo pridobili in zadržali s pravim pristopom, medsebojnim sodelovanjem, predvsem pa z ustreznim objektivnim motiviranjem.
Program seminarja je poleg ogleda proizvodnje v PC ZAČIMBA obsegal kratko zgodovine DROGE s video filmom, sedanjo organiziranost družbe d.d. in osnovna načela opredelitve politike kakovosti, ki je najpomembnejša vrednota podjetja DROGA. Posebno poglavje pa je bilo varnost pri delu, ki vpliva na gospodarjenje podjetja in na narodno ekonomijo. Ekonomski vidik varstva pri delu je z etičnega, tehničnega, zdravstvenega,
socialnega, psihološkega in pravnega vidika za uveljavljanje varnosti med najpomembnejšimi; je pa tudi tisti mehanizem, ki samodejno uravnava stopnjo, do katere se v praksi uveljavi varnost. Sledil je tudi preizkus znanja s tega področja.
Seminarja se je udeležilo dvaindvajset slušateljev (od vabljenih štiriindvajsetih), ki so bili dobro razpoloženi in zadovoljni z vsebino.
Upajmo, da smo z našim angažiranjem dosegli ugodno ozračje, ki bo spodbudilo udeležence seminarja k razvijanju in ustvarjalnosti za dosego boljših ekonomski učinkov.
Alenka KUBIK
DAN DROGE
NEPOZABNA SOBOTA
Sobota 22. junija bo za vse ostala nepozabna. Tega dne je cvet športnikov DROGE meril svoje moči in spretnosti v neizprosnih dvobojih v odbojki, nogometu in tenisu. Z ledenimi pogledi so strogi sodniki ocenjevali njihov trud, ko so se v potu svojega obraza na polju slave borili za odličja.
Tradicionalni nogomet
V	odbojki so se pomerile štiri ekipe, v katerih so bile dame v večini, gospodje pa so imeli v vsaki le po enega dičnega predstavnika, razen v ekipi iz PC Začimba, kjer so bili kar trije iz vrst močnejšega spola, a je že Ivan P. sam zalegel za tri. Kljub temu se je Začimba uvrstila šele na tretje mesto, četrte so bile Rokerice, druge Čenče, boginja zmage pa je prvo mesto naklonila Bojlerjem. Vsem štirim ekipam moramo izreči priznanje za njihovo kljubovanje dežju in vetru, ki sta bila tisti dan glavna protagonista športnih iger.
Nogometni turnir ni prinesel presenečenj, saj so vsi že vnaprej vedeli, da seje težko kosati z izurjenim moštvom iz PC Gosad. Absolutno prvo mesto pa so si GOSADČANI ven-
Lepo, da ste prišli! Naši sodelaci preteklih časov.
Odbojka ■ na poti do tradicije
darle morali deliti z ARGOVC1, tretje mesto pa je pripadlo žogobrcem iz AOP, kar dokazuje, da znajo ti gospodje migati tudi z nogami, ne samo z mozgom.
Prehodni pokal pa je, se ve, romal na Štajersko.
Za tenis je bilo prijavljenih 19 gospodov, trije pa so se kasneje pokesali in odstopili od namere, spričo česar so si ostali krepko oddahnili. Turnir belih vitezov je potekal v dvojicah. Ker je v času, predvidenem za finale, odločno posegel vmes že omenjeni glavni protagonist - dež, je borba za prvo mesto dobesedno padla v vodo in torej zmagovalca niso razglasili (ne ve pa se, v čigavi juhi je končal nepodeljeni lovorjev venec). Naj pa vseeno omenimo uspešno igro gospoda generalnega direktorja, ki se je, skupaj s soigralcem v paru, v dveh predfinalnih spopadih obakrat uvrstil na odlično drugo mesto.
Praznik DROGE seje nadaljeval pozno popoldne v Taverni v Luciji. Za prijetno vzdušje so poskrbeli predvsem delavci
(nadaljevanje na strani 14)
Naše mladenke in očarljivi Stojan Auer
DAN DROGE
Predsednik uprave se trudi - karaoke so vžgale!
Denis končno odkrije svoj talent...
Dietmar prevzel pokala; prehodni pokal za najboljši nogomet gre p GOSAD
DROGE, ob izdatni pomoči dobrih kuharjev, ansambla Faraoni, animatorja gospoda Stojana Auerja in coprnika Danija. Zvezde večera so bili kajpada naši ljudje, brez katerih veselega srečanja sploh ne bi bilo. Svoj glas je ob karaokah povzdignil Denis in si prigostolel prvo nagrado - kolo. Druga nagrada večera, smuči, je pripadla Vojki iz PC Zlato polje (če ne zna ravnati z “dilcami”, je s to nagrado krepko nasankala, saj bo morala odšteti denarce za smučarskega učitelja), tretjo nagrado, celega srnjaka (ki se zaenkrat še brezskrbno potepa po gošči, ne vedoč, da mu bo jeseni odklenkalo), pa si je priborila Melanija, ko je neustrašeno vtaknila roko pod giljotino in tako s svojo hrabrostjo predrzno izzvala bridko usodo; zaslužena nagrada, ni kaj! Seveda ne smemo mimo Urške, ki je s kitaro v roki osupnila strmeče občinstvo, saj do tiste ure večina ni vedela, kako zna to dekle prijetno prepevati (da niti ne omenimo, kako je od tistega večera ena redkih oseb v DROGI, za katero se ve, kakšne strune ubira).
Skratka, praznik DROGE je bil uspeh za vse udeležence, kajti navzlic zelo različnim uvrstitvam v športnem delu in med večernimi tekmovanji, je bil edini pravi poraženec samo vreme, kateremu kljub naprezanju ni uspelo pokvariti veselega vzdušja. Naj se na koncu zahvalim športnim strokovnjakom, ki so mi s točnimi podatki pomagali pri pisanju članka: Bojani Vičič, Ireni Hozjan in Jožetu Šorgu.
Sonja POŽAR
KONGRESI
KEMIJA, BRATISLAVA IN ŠE KAJ
V	slovaškem glavnem mestu Bratislava je v začetku julija potekal 10. mednarodni kongres pod naslovom Uporaba kro-matografske analitske tehnike v industriji - nova spoznala in aplikacije. Ker uporabljamo dve vrsti kromatografije tudi v Fizikalno kemijskem laboratoriju (tenkoplastno in tekočinsko), sem se udeležila predavanj, na kongresu pa tudi aktivno sodelovala s predstavitvijo posterja, na katerem sem opisala nekatera nova spoznanja iz tematike oksidativne razgradnje maščob v živilih. Delo je bilo opravljeno v okviru projekta, ki ga skupno izvajamo v našem laboratoriju ter na Fakulteti, financira pa ga Ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Mednarodni kongres pomeni pritok znanja v deželo in možnost za izmenjavo izkušenj, in ugotoviti moram, da se Slovaška in tydi Češka v tej smeri veliko bolj trudita kot Slovenija (vsaj na področju, ki ga sama spremljam).
baviteljev. Zaenkrat ta del nadzora prepuščamo zdravstveni inšpekciji. Z obvladovanjem rezultatov preskušanj, ki jih opravijo na Zavodih za zdravstveno varstvo, se trudimo, da vsaj delno bdimo nad kemično kontaminiranostjo naših izdelkov. Za popoln nadzor pa to kmalu ne bo dovolj.
I
Zakonodaja postaja vse bolj ohlapna, in če bo preurejena po zgledu evropskih držav, bo nadzor nad kakovostjo surovin zelo zmanjšan, proizvajalčeva odgovornost zagotavljanja zdravstvene ustreznosti izdelkov pa vedno večja.
V	naših proizvodnih procesih ta odgovornost pomeni predvsem obvladovanje kakovosti vhodnih surovin in v ta namen dosledno vzpostavljen sistem kontrole in preskušanja. Potrebno bo še veliko truda, da bo eden izmed najpomembnejših ciljev naše politike kakovosti - zagotavljanje naravne in zdrave hrane - resnično uresničen.
Bratislavo so na Slovaškem razglasili za mesto miru; lepo obnovljeni baročni arhitekturni spomeniki se prepletajo z grotesknimi zgradbami in simboli stalinističnega obdobja
Glavnina problemov, ki jih rešuje današnja analizna kemija, še posebej uspešno z uporabo kromatografskih tehnik, je s področja analitike sledov, z ekološkega ali pa zdravstveno-varstvenega vidika. Svet je zaskrbljen, ker se v okolju in s tem tudi v hrani pojavljajo novi onesnaževalci (pesticidi, herbicidi, insekticidi in njihovi razgradni produkti); v mesni hrani se kopičijo razni hormoni in antibiotiki; z novimi tehnologijami mnogokrat nastajajo neobičajne molekule, katerih posledice so nejasne. Vsemu temu je težko slediti že v znanosti, kaj šele v uporabni industirji. Določanje teh “strupov” pa je osnova za ukrepanje.
In kako se s to problematiko spoprijemamo v DROGI? S posodobljenimi tehnologijami bomo prav gotovo veliko storili za ohranjanje naravnih lastnosti naših izdelkov in preprečevanje onesnaževanja živil, do katerega lahko pride med procesi. Posebno pa moramo biti pozorni tudi na kakovost naših vhodnih surovin, ki prihajajo od zelo različnih do-
Za tiste pa, ki jim je kemija španska vas: Bratislava, glavno mesto Republike Slovaške, ob Donavi, tik ob avstijski meji in v neposredni bližini Dunaja, po intenzivni obnovi postaja čudovito evropsko mestece. Pri tem uspešno ohranja narodno identiteto. Slovaki hitro odkrivajo pomen turizma. Trgovine so bogato založene z vsem mogočim blagom iz zahoda, DROGINIH izdelkov pa na policah nisem našla. Za ogled baročnih stavb starega mestnega jedra potrebujemo vsaj tri dni, zelo zanimive pa so tudi umetnine v številnih prodajnih galerijah. Mesto soie odkrili tudi ameriški turisti. Nekoliko preveč je oddaljeno, da bi bil tole predlog za izlet, informacija pa bo morda dobrodošla.
Nataša GLADOVIČ
PREGOVORI
Do znanja težko, z znanjem lahko.
(slovenski pregovor)
Življenje je dober učitelj, toda zahteva mastno plačo.
(finski pregovor)
Bolje dvakrat vprašati, kot enkrat pogrešiti. (nemški pregovor)
Še nihče ni naredil vseh šol.
(nemški pregovor)
Enkrat napisati velja toliko kot desetkrat ponoviti.
(nemški pregovor)
KNJIŽNE
Standardizacija. Standardi.
KATALOG SIST 96 : katalog slovenskih standardov in slovenskih standardizacij-skih dokumentov za leto 1996, Ljubljana, USM, 1996
Prva izdaja Kataloga slovenskih standardov zajema vse standarde, ki jih je slovenska standardizacija po mednarodno veljavnih pravilih sprejela do konca marca 1996. Katalog omogoča pregledno in sistematično iskanje informacij o slovenskih standardih po temah, po oznakah ali po tehničnih odborih, ki jih pripravljajo. Informacije lahko iščemo tudi po ključnih besedah. Vsebina kataloga je pomembna za vse, ki se ukvarjajo s standardizacijo v svoji organizaciji, najbolj pa v gospodarstvu.
Evropska standardizacija. Toplotna obdelava kovin. Hladno utrjevanje.
Srna, Milan: Varnost strojev in naprav na evropskih izkušnjah, Mengeš, STILGRAF, 1996
Priročnik prinaša novosti in odgovore na vprašanja: kakšne so zahteve za izdelavo strojev v skladu z evropskimi predpisi, kako je potrebno opremiti stroje in katero dokumentacijo je treba predložiti, kako se izvaja preskušanje in certificiranje strojev, kakšne zahteve moramo postaviti pri uvozu strojev in kakšni so evropski standardi za stroje. Spremembe so povzročile izrazito orientacijo v evropski sistem predpisov in standardov. Uporaba jugoslovanskih standardov je vprašljiva, zato je potrebno poznati predpise Evropske unije, ki ima osnovo v številnih aktih, kot so Rimska pogodba. Nov pristop in drugi. Z vključevanjem v mednarodne sisteme certificiranja in standardizacije bomo preprečili nakup stroja, ki ne ustreza evropskim predpisom.
Civilno pravo. Stvarne pravice.
STVARNO pravo : stvarne pravice, posest, nujne poti, meje, kmetijska Zemljišča, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1993
Prikazana sodna praksa predstavlja veliko bogastvo pravne misli, ki je izražena v številnih mnenjih in stališčih ter je izhodišče in podlaga za iskanje novih rešitev. Le kreativni pristop nižjih sodišč omogoča, da višja sodišča lahko preverjajo, ali je potrebno sodno prakso spremeniti, dopolniti, ali pa morda povsem na novo oblikovati. Pretežni del priročnika je posvečen sodni praksi. V njem pa so ohranjeni tudi primeri tožb in predlogov.
Skrbstvo. Varstvo pri delu. Predpisi.
Kalčič, Miran: Socialna varnost: zbirka predpisov z uvodnimi pojasnili, Ljubljana, Zavod Republike Sovenije za varstvo pri delu, 1996 (Delo + varnost; 112)
Analiza varnosti in presoja tveganj je sestavni del vsakega načrtovanja nove proizvodnje in je pogoj za učinkovito ukrepanje in prizadevanje za večjo varnost pri obstoječih dejavnostih. Tildi Direktiva Evropske zveze št. 391 zahteva od vsakega podjetja in podjetnika, da opravi analizo varnosti. Knjiga je v strokovno pomoč za praktično uresničevanje prizadevanj za večjo varnost in za izpolnitev zahtev direktive EZ. Delo je napisano pregledno ter ilustrirano z zgledi za boljše razumevanje predstavljenih postopkov.
Računalništvo. Programiranje linearnega in geometričnega risanja.
Omura, George: AutoCAD 13 - hitri vodič, l.izd., Izola, DESK, 1995 Hitri vodič je organiziran logično, ukazi so urejeni abecedno, bralcu pa ponuja odgovore na vprašanja o AutoCADu in njegovih ukazih. Namenjena je uporabnikom, ki so se že srečali z AutoCADom in potrebujejo le natančne postopke za
risanje. Opisani so vsi osnovni ukazi ter vgrajene funkcije, kijih potrebujejo. Knjiga pokriva obe inačici AutoCADa, za Windows in za DOS, in je posebej napisana za verzijo AutoCAD 13.
Krmilni, kontrolni in nadzorni programi. Monitorji. Nadzorovalniki.
MS Windows 95 Training : Redmond, Washington, Microsoft Press, 1995
Ta knjižni in CD-rom paket vsebuje učne postopke in animacije, ki predstavljajo glavno izobraževalno gradivo za profesionalno obvladovanje Windows 95. Posreduje vse potrebne informacije za pripravo sistemskih inženirjev in ostalih strokovnjakov za doseganje ustreznih rezultatov za naziv Potrjeni Microsoft Profesionalec (MCP). Z opravljenim tečajem po tem paketu bodo tečajniki sposobni nastaviti Windows 95, spreminjati sistem v skladu s potrebami uporabnikov, najti napake in jih odpraviti, urejati mrežne povezave, dostopati iz oddaljenih lokacij....
Stinson, Craig: Running Microsoft Windows 95, 1 izdaja, Redmond, Washington, Microsoft Press, 1995
Knjiga je osnovni vir natančnih informacij kako "iztisniti" vse pri delu v okolju WINDOWS 95. Primere spoznavate korak za korakom skozi mnoge vaje, s pomočjo ilustracij, z jasno označenimi predlogi in opozorili. Dodatek vsebuje navodila za Plug and Play, OLE, Internet, nastavitve in izboljšave WINDOWS 95, mrežno povezovanje....
Dodgc, Mark, at.all.: Running Microsoft Excel for Windows 95, Redmond, Wash-ington, Microsoft Press, 1995
Serija Running je potrditev kvalitete in predanosti založbe do novih in naprednih uporabnikov okolja Windows 95. Knjiga je osnovni vir natančnih informacij, ker uporabnikom omogoča poznavanje in obvladovanje vseh možnosti, funkcij in ukazov.
Higiena prehrane.
Pokorn, Dražigost: S prehrano do zdravja. Hrana - čudežno zdravilo II : recepti in diete, Ljubljana, EWO, 1996
Prof. Pokorn v svoji knjigi razčlenjuje vplive prehrane na psihofizične sposobnosti ter medsebojne vplive vremena, klime in prehrane. Knjiga ni kuharica; njen namen je odgovoriti na vprašanje, kako s pravilno prehrano ohraniti zdravje. Samo zdrava, uravnotežena prehrana omogoča kakovost življenja. Hrano sestavljajo številne prvine, vsak živilski izdelek pa ima različno sestavo posameznih živil. To je knjiga znanja o hrani in prehrani, ki v poljudni obliki ponuja dovolj informacij o prehrani pri različnih boleznih in o pripravi pravilne in uravnotežene prehrane otrok, mladostnikov, odraslih in pri ljudeh s poklici, ki potrbujejo več tekočin, mineralov ali energetsko bogatejša živila.
Računovodstvo. Knjigovodstvo. (657)
Kolctnik, Prane: Računovodstvo za notranje uporabnike informacij, Ljubljana, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 1996
Računovodja mora poznati in spremljati številne novosti, ki proučujejo vse procese in stanja za zagotavljanje gospodarnosti, vključno z ekonomskimi razsežnostmi vseh dogajanj znotraj izvedbenih, upravljalnih in informacijskih funkcij. Računovodstvo kot strokovna dejavnost spremlja nabavo, uporabo in porabo vhodnih prvin, ustvarjanje poslovnih učinkov, njihovo skladiščenje in trženje ter notranjo poslovno uspešnost. Za računovodja mora veljati načelo: “TU sem in povem vam, kaj moramo storiti za obstoj in razvoj podjetja".
Deklaracije. Pravna ureditev. Predpisi.
PRIROČNIK o deklariranju in označevanju blaga pri uvozu in v prometu, 1. natis, Ljubljana, Center MARKETING, 1993
Knjiga je namenjena proizvajalcem in trgovskim podjetjem, predvsem uvoznikom, za dosego pravilnega izvajanja deklariranja in označevanja blaga. Predpisi s področja deklariranja in označevanja blaga niso novi, njihova izvedba v praksi pa je velikokrat pomanjkljiva. Obveznost označevanja in deklariranja blaga predpisujeta Zakon o standardizaciji in Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Za pravilnost deklariranja in označevanja uvoženih izdelkov odgovarja po Zakonu o standardizaciji uvoznik, za samo označevanje posameznih izdelkov v prometu na drobno pa tudi trgovsko podjetje oziroma zasebnik.
Poživila. Čgj. Priprava.(663)
Fajmut, Štefan: Kultura pitja čaja, Ljubljana, Kmečki glas, 1996
Na Kitajskem, Japonskem in v Indiji je pitje čaja staro vsaj tisočletje, v Evropo pa se je razširilo šele v 17. stoletju. Knjiga opisuje kulturo pitja čaja, predstavlja številne vrste čaja, njegovo pridelavo in trgovanje z njim. Seznanja nas s čajnimi mešanicami in različnimi načini priprave ter z blagodejnim vplivom čaja na človekovo zdravje in počutje.
Alenka KUBIK
_____________________ LETOVANJE__________________
ČAKA NAS HOTEL ŠVICARIJA
TOPLICE DOBRNA IN DROGA PORTOROŽ STA SE DOGOVORILI ZA IZMENJAVO KORIŠČENJA POČITNIŠKIH BIVALIŠČ
ISKSSBKsMsžjj
"Dvestoletni kostanjev drevored - toliko zelenega na eni sami, za Dobrno tako značilni fotografiji! Zdraviliški park, eden najlepših v tem delu dežele, je živa vez med časi prvega razcveta dobrnskih toplic in modernim zdraviliškim turizmom. Ljudje radi prihajajo zaradi izrednih zdravilnih lastnosti termalne vode (kalcij, magnezij, hidrogenkarbonat), milega podnebja in neskončnega zelenila ter gričevnate pokrajine, ki vrača moči.
izvajalcev, organiziramo seminarje, predavanja in ... poroke. Za kaj pa ne, DOBRNA je že od nekdaj veljala za simbol začetka novega življenja." (iz prospekta o Dobrni).
KAKO URESNIČITI DOPUSTOVANJE V TOPLICAH DOBRNA?
Oglasite se v kadrovski službi, odgovorna za počitnikovanje vam bo povedala vse ostalo, vi nam boste povedali le datum, ki ga želite preživeti v DOBRNI, in stekla bo pot do vašega dopusta na Štajerskem!
Toplice DOBRNA so znan evropski balneološki center za zdravljenje neplodnosti in ginekoloških obolenj. Zdravilen, blagodejen in izreden protibolečinski vpliv termalne vode (36°C) ter anorganski in organski peloidi (blatne in močvirne obloge) uspešno zdravijo tudi vneta revmatska obolenja, degenerativini in izvenskiepni revmatizem, prispevajo k hitrejši rehabilitaciji po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu in pomirjujoče delujejo na nevrološke bolnike. S hipobarično vakuumsko terapijo izredno uspešno zdravimo vse motnje mikrocirkulacije.
Pa to še ni vse! V dobrnskih toplicah smo že od nekdaj veliko dali na zdravo prehrano, nego telesa in programe, ki ohranjajo vitalnost. Tlidi duhovno! Pisani so vam na kožo! Poleg udobja v hotelskih sobah znamo poskrbeti tudi za družabnost. Razpolagamo z dvorano za koncerte vrhunskih
V	toplicah DOBRNA nas bodo novi prijatelji namestili v hotelu ŠVICARIJA, mi pa bomo njih nastanili v DROGINIH počitniških stanovanjih v MAREDI, pa tudi v LOPARIH. Skratka, mi na prelepo ŠTAJERSKO in v toplice, oni pa na morje!
Vsako nastajanje ima svoj začetek. Morebiti vas zanima, kako je prišlo do sodelovanja med DOBRNO in DROGO? Z našim trgovskim potnikom g. Edijem Šibancem sva pri intervjuju za NAŠ GLAS (4/96) govorila o marsičem in prišla do te zamisli. G. Šibanc se je za sodelovanje uspešno dogovoril, in ravno ujemu in NAŠEMU GLASU, ter seveda našim novim znancem v DOBRNI gre zahvala za nove možnosti zdravega dopustova-nja.
Dragica MEKIŠ
Dobrna na Štajerskem
Hotel Švicarija v Toplicah Dobrna
INTERNET
ČE STE SE ODLOČILI, DA NAPIŠETE PISMO...
I«®;
Sl ,-f.l    	■:-----------
tmtcttcL
iggggg Uh Uk
UTI SI 12 BARCEL0NEBB22 Baja aao aa odpmuili na lato(nji sindikalni izlat. ki na* ja takrat uodil v Barcelono BU Barcalono aao priapali nakaj prad poldnavoa. kjar naa ja pričakalo uro~a poznospoaladanako aonca. ki ja gralo kar nakaj atopinj toplaja kot pri naa.B2 avtobusoa oao aa odprauili na kraj(i oglad aaota da bi si ustvarili prui vtia o aaatu NajpraJ aao zauili na Hontjutc.
Do sedaj smo si ogledali dva načina, kako pošiljati elektronsko pošto. Pismo lahko pošljemo kot attachment, če vemo, da ima oseba na drugi strani enak softvvare kot pošiljatelj, kratka sporočila pa lahko pišemo direktno v Mail Editor. Ko smo že pri pisanju sporočil direktno v Editor; včasih se lahko zgodi, da ste nameravali napisati le nekaj vrstic sporočila, nato pa ste se spomnili, da bi lahko še nekaj dopisali, a tisti trenutek nimate časa pisma dokončati. "Polovičnega” pisma ne želite oddati, če pa aplikacijo zaprete, izgubite, kar ste do tedaj napisali. V tem primeru lahko “napol napisano" pismo shranite za kasnejšo uporabo.
V vrhu okna s klikom izberete menu Message (ta je zadnji v vrsti), pod tem menujem kliknete na prvo opcijo, to je Save message, kar vam na zaslon prikliče okno
isti dokument pa bi v Wordu zgledal kot običajen članek. Če pa bi ta članek, shranjen kot Word format, poskusili prenesti v Mailov Editor, bi editor izpisal na ekran natanko samo “DDr"±”, kar verjetno predstavlja prvih šest zankov zapisa, kot si ga Word shrani. Žal pa Mailov Editor to prebere kot: “To mi zveni kot kitajščina in tega že ne zanam prebrati" ter pisma ne prenese iz Worda v Mail.
Problem rešite tako, da pismo oziroma dokument napišete v Wordu ali kakem drugem programu, le zapomniti si morate, da ga ne smete spraviti kot Word dokument, temveč kot Tcxt only.
Ko npr. v Wordu shranjujete dokument (Save as), imate na spodnjem delu ekrana opcijo, v kakšnem formatu lahko file shranite (Savc^file as type).
Save message draft, v osvetlejni vrstici pa vam bo računalnik izpisal naslovnika ter naslov pisma. Če se z imenom strinjate, klikente na gumb OK, sicer pa lahko po želji popravite ime, pod katero želite pismo spraviti. V primeru, da to ime že obstaja, se bo na ekranu prikazalo okno Re-placc message draft?,
ki vas bo opozorilo, da že obstaja draft (osnutek) tega pisma ter vas povprašalo, ali želite predhodni osnutek nadomestiti z sedanjim (Replace) ali pa želite shranit sedanji osnutek kot nov osnutek (New), v tem primeru mu morate izbrati novo ime.
Če bi radi napisali daljše pismo, pa bi pismo raje napisali v kakšni prijaznejši aplikaciji, na primer v VVordu, naslovnik pa nima iste aplikacije ali pa ima probleme z dekodiranjem pisma, ki je priloženo kot attachment, je najbolje, da pismo napišete v vam najustreznejši aplikaciji, vendar ga ne smete shraniti kot Word format! Aplikacija Word po defaultu, (torej vam ni treba storiti ničesar drugega, kot da izberete ime dokumenta in kliknete OK) shrani file kot Word format. Tako lahko shranite dokument z vsem formatiranjem, torej z odstavki, z ukazi kot so Italics (poševno), Bold (odebeljeno) tabulatorji..., še celo s vnesenimi slikami. Slaba stran tega načina pa je, kako aplikacija shrani vse te informacije. V svoje “možgane” namreč najprej shrani in si napiše infomracije o vsem formatiranju, šele nato shrani tekst v svoji kodi.
Če bi si dokument, shranjen v Wordu, ogledali v Dosovem editorju, ki prebere tekst tako, kot je zapisan, in ne razume posebnih Wordovih uka-
zov za formatiranje, bi zgledal takole:
Če kliknete na desno puščico, obrnjeno navzdol, se vam bodo prikazali različni možni formati, v katere lahko dokument spravite. Najbolje je, če tekst spravite kot MS-DOS Text with Line Breaks (*.txt), vendar so tudi ostali text formati, npr. Text only ali MS-DOS Text, uporabni. Dokument bo torej spravljen v obliki dokunient.txt. Žal pa ima tudi shranjevanje dokumentov v tekst format svojo slabo lastnost, to pa je, da shranijo le goli tekst, ne pa tudi formatiranja. Razni okraski, poševne pisave, odebeljene črke, slike, tabulatorji in podobno v tem primeru niso shranjeni. Vendar pa boste lahko tako shranjen tekst odpirali v skoraj vsakem editorju, torej tudi v Mailovem.
Koristi tudi, če spremenite font dokumenta v Courier New, preden tekst shranite, kar vas bo opomnilo, da morate paziti na šumnike, pa tudi v Mailov editor boste tako najlažje prenesli file, ne da bi ga bilo tam potrebno ponovno reformatirati.
(nadaljevanje na strani 19)
INTERNET
(nadaljevanje s strani 18)
Ko ste dokument napisali in shranili, si morate zapomniti še to, da ga morate tudi zapreti (Close), še preden ga odprete v kakšni drugi aplikaciji, sicer vas bo sistem opozoril, da dokumenta ne morete odpreti (Access denicd), ali pa vas bo prav veselo ignoriral. Ko boste že tretjič brezuspešno ponovili ukaz Import into message, dokument pa se nikakor ne bo hotel prikazati na ekranu, potem se vrnite v Word in ugotovili boste, da ste pustili dokument odprt... To še posebej velja za malo bolj živahne računalniške mačke, ki obožujejo multitasking in switch med vsaj petimi odprtimi aplikacijami. Večina pa svojih računalnikov ne muči toliko in pri prehodu iz ene aplikacije v drugo, predhodno aplikacijo zapre, tako daje majhna verjetnost, da bo isti dokument ostal odprt v drugi aplikaciji-
V Mailov editor pismo vnesete tako, da kliknete z kurzorjem v editor (“beli papir”), nato pa v menuju Message izberete drugo opcijo Import into message, ki vam bo na ekran priklicala okno
| |«XAH*»UfcUOI
'fesiiKSs:
Select a file. V tem oknu morate najprej poiskati ustrezni direktorij nato pa file oziroma dokument. Kako to storite, smo že opisali, zato tega ne bi več ponavljala. S klikom na željeni dokument se ime dokumenta izpiše v zgornji pravokotnik File name. S klikom na OK pa okno zaprete, v editor-ju pa se izpiše izbrani dokument.
Če ste V Wordu popravili font v Courier New velikosti 10 ali 11, se vam bo v editor pismo izpisalo brez problemov in reformatirapje ni potrebno, če pa pismo v editorju zgleda nekako tako
~~~•	.nmtan
'^laaiai^
in je očitno, da je lom vrstic malo čuden, je potrebno uporabiti nekaj "kozmetike" in dokument ponovno reformatirati. O tem, in kje so vzroki in kako dokument popraviti, pa v naslednji številki.
Sonja ULRIH
PISMA KUPCEV
MALA “GESTA” ZA VELIKO ZVESTOBO
Med številnimi ponudbami za sodelovanje, računi, pogodbami, predvsem pa prošnjami za sponzoriranje ali ostale oblike pomoči, finančne ali v izdelkih, kijih v marketingu dnevno prejemamo, se najde tudi prijazna beseda, ki nam polepša dan.
Prejeli smo kartico z naslednjo vsebino:
Zahvaljujem se Vam za majico z napisom DROGA. Bila sem prijetno presenečena nad Vašo lepo gesto. Tako pozornost, kot sem jo doživela z Vaše strani, danes redko doživiš.
Zato se še enkrat toplo zahvaljujem s tole razglednico našega kraja in Vas lepo pozdravljam.
Vaša potrošnica čajev in začimb Rozi Ahac iz Kočevja.
Naša "lepa gesta" do potrošnice iz Kočevja je bila tesno povezana z NAGRADNO IGRO 1001 CVET - čaji smučarske sezone, ki poteka letos že tretjič.
NAGRADNA IGRA 1001 CVET je zasnovana na zbiranju znakcev Ski-poola, natisnjenih na čajih 1001 cvet; za prejem smučarskega traku mora potrošnik čajev poslati 5 znakcev, za smučarsko kapo pa 10. Igra ni časovno omejena.
V	smučarski sezoni 95/96 je odziv potrošnikov presegel pričakovanja, tako je že aprila zmanjkalo smučarskih kap. Novo pošiljko, iz Kitajske, dobimo šele jeseni.
Odločili smo se, da se potrošnikom, ki so kapo “zamudili”, oddolžimo z majico z napisom DROGA in opravičilom za nastalo nevšečnost. Nekaterim je bilo to všeč; tudi gospe Rozi Ahac iz Kočevja.
NAGRADNA IGRA 1001 CVET - čaji smučarske sezone se nadaljuje. Jesenska ponudba čajev z znakom ski-poola, bo v maloprodaji razširjena, pogoji za prejem smučarskega traku ali kape pa ostajajo enaki.
DROGINI čaji 1001 CVET, opremljeni z znakom SKI-POOLA, PLANINSKI čaj, BOROVNIČEV, HIBISKUS, KAMILICA, MARELICA-MARAKUJA in JABOLČNI čaj, vabijo k sodelovanju.
Majda VLAČIČ
PROSTI ČAS
REZULTAT NOGOMETNE TEKME PODRAVKA UMAG IH DROGA ZAČIMBA JE - PRIJATELJSTVO!
Tradicionalna nogometna tekma prijateljstva med DROGO Začimbo in PODRAVKO iz Umaga, drugo leto bo štela 20 pomladi, seje odvijala na prelepo sobotno popoldne 15. 6. v Mariji na Krasu. Lansko leto je bila na slovenski strani Dragonje, in tako izmenično že 19 let!
Naši nogometni ekipi, PODRAVKA ZAČIMBA
“In drugo, dvajseto leto; kje bo tekma?” je nekdo vprašal. “Drugo leto bo naša tekma med obema mejama tako, da ju odpravimo!” seje slišal glas ljudstva.
A, žal, glas ljudstva ne seže do višin oblasti. Vsaj doslej še ne.
Vrnimo se k naši tekmi. So igrali in smo navijali. Dajmo naši! Na eni strani igrišča naši, na drugi strani zopet naši. Kako naj bi naš Josip Kraljevič na eni strani ne navijal za svoje sodelavce, na drugi strani za svojega sinka? Dajmi naši!
Prvi rezultat je bil 2:2. Nato so naši iz ZAČIMBE dali 6 golov (penali), naši iz PODRAVKE pa 4!
G. Radovan Tomaško - 23 let je že v PODRAVKI pravi: to je prijateljstvo, ki gaje treba zadržati, a ni bojazni, da bi zamr-
lo.	Tisti v Zagrebu in tisti v Ljubljani naj se kar prepirajo, nas to ne zanima. Mi menimo, da so prepiri in nesmiselni pohlepni interesi odveč. Živeti in pomagati drug drugemu, to je naš moto.
s** ■ -rmrnAmrn
m ,:
Trije pokali, za I. mesto, //. mesto in prehodni pokal
G. Marvie Radin, glavni sodnik, je tekmo komentiral takole: “Tekma je bila precej korektna, “padel” je le en rumeni karton. Dan je bil naporen, sonce je žgalo, ampak s tekmo sem zadovoljen. Medsebojni odnosi so OK, in to je ob našem sodelovanju najpomembnejše!”
Po nogometni tekmi so fantje še malo balincali, Istrani iz PODRAVKE so gladko premagali Istrane iz Začimbe, bilo je 13:1 za PODRAVKO. A slednje ni nikomur pokvarilo veselja.
Večerno rajanje je bilo v AURORI, prelepi restavraciji pod borovci, tik ob morju, v Katoru. Že od daleč so nas vabili glasba in pozdravi - dobrodošli DROGA, dobrodošli med nami v Umagu.
Veseli družbi se je priključil tudi direktor PODRAVKE iz UMAGA, g. Milan ČRNAC, pozdravil vse prisotne, in z zadovoljstvom poudaril, daje sodelovanje, ki mu botruje prijateljstvo, najboljše sodelovanje.
Veselo rajanje je trajalo dolgo v noč. In če boste kdaj zašli kot jaz, na nogometno tekmo prijateljstva na tej ali oni strani DRAGONJE, boste ugotavljali, da je to nepozabno doživetje.
Dragica MEKIŠ
TISKARSKI ŠKRAT
... nam je ponagajal. Andreji ŠKAFAR in bralcem NG se opravičujemo, ker je v prejšnjem NG - 6/96, namesto "navodila za rokovanje s cilindrom", škrat zapisal navodila za rokavice s cilindrom.
UREDNIŠTVO
PROSTI ČAS
KOLESARSTVO
ODPRTO PRVENSTVO ČEŠKE -KOLESARJI DO 15. LETA STAROSTI
Bilo je neuradno evropsko prvenstvo, saj uradnega za kategorijo do 15. leta starosti ni. Sodelovalo je 117 mladcev iz enajstih evropskih držav. Start in cilj sta bila v mestu LONY na Češkem blizu Prage.
Pred začetkom prve etape ■ Matjaž Jarc, Kristijan Fajt, Tine Koglot, Marko Gombač
V	ekipi Slovenije so bili:
KRISTIJAN FAJT in MARKO GOMBAČ,
Kolesarski klub Portorož,
TINE KOGLOT in MATJAŽ JARC,
Kolesarski klub HIT CASINO Nova Gorica.
DROGA PORTOROŽ je sponzor kolesarskemu klubu Portorož. Prekolesariti je bilo treba 4 etape dolge 45 kilometrov.
Ekipa Slovenije je že po prvi etapi dobila rumeno majico in jo obdržala do konca. Kristijan Fajt je bil tisti, ki je rumeno majico dobil že po prvi etapi in jo s pomočjo odlične ekipe obdržal do konca.
Osvojil je tudi ves točkovalni sistem za osvojitev zelene majice. S temi rezultati so bili naši mladi kolesarji tudi ekipno prvi.
Dragica MEKIŠ
Osvojeno pnv mesto za skupno uvrstitev Odprtega prvenska Češke -I. mesto SLOVENIJA, 2. mesto POLJSKA, 3. ČEŠKA
Start druge etape, naši kolesarji že i' rumeni majici, mesto LO.\ >
Osvojeno ekipno pnv mesto - mladi kolesarji KK Portorož in KK HIT CASINO Nova Gorica
MAŠI IZLETE
VTISI IZ BARCELONE
22. maja smo se odpravili na letošnji izlet, ki nas je tokrat vodil v Barcelono.
V	Barcelono smo prispeli nekaj pred poldnevom, kjer nas je pričaka-
lo	vroče poznospomladansko sonce, ki je grelo kar nekaj stopinj topleje kot pri nas.
Z avtobusom smo se odpravili na krajši ogled mesta, da bi si ustvarili prvi vtis o mestu. Najprej smo zavili na Montjuich, hrib nad Barcelono, na kateremu se združujejo umetnost, kultura, šport, zgodovina ter zabava. Iz Montjuicha je čudovit razgled na mesto. Barcelona je kot na dlani ležala pred nami. Z razgleda na mesto je prav gotovo najbolj izstopala cerkev Sagrada Fami-lia, ki je že od daleč bila videti nekaj posebnega. Sicer pa veliko hiš, nekaj palač ter visokih stolpnic. Iz Montjuicha smo se mimo Spomenika trem morjem odpeljali do Sagrade Fami-lie, ki je prav gotovo najznamenitejša stavba v Barceloni. Cerkev je v zadnjih letih prejšnjega stoletja začel graditi genialni arhitekt Antonio Gaudi, ki je Barceloni zgradil nekaj najlepših stavb. Cerkev je težko
opredeliti, nekaterim se zdi kičasta, drugi pravijo da je prelepa, vsekakor pa je veličastna s svojimi mogočnimi stolpi, ki se strmo dvigajo k nebu. Cerkev pa je znana tudi po tem, da jo gradijo že sto let, torej se na njej prepletajo Gaudijev stil ter moderni - sedanji stil. Genialni Gaudi žal ni zapustil nobenega načrta, kako si je cerkev zamislil, zato sedanji arahitekti v gradnjo cerkve vpletajo svoj lastni stil. Cerkev je že sedaj impozantna, vendar je zgrajena le 1/3 cerkve! Ker jo gradijo izključno s sredstvi iz donacij, optimistično računajo, da bo cerkev zgrajena nekje čez 200 let.
Ostale Gaudijeve mojstrovine, ki smo sijih ogledali, so bile dve hiši, ki stojita na glavnih ulicah Ramblas.
Prva hiša, Batll6, spada v sklop hiš, ki se imenujejo “Jabolko spora” saj so v preteklosti premožni Bar-celončani tekmovali, kdo si bo postavil bolj razkošno
La Pedrera, ena od znamenitih stvaritev arhitekta Antonia Gaudia
Severina in flamenco - OLE!
hišo. Še posebej izstopajo tri hiše, ki stojijo ena poleg druge, ena izmed njih je Batllo, in na vsakemu posamezniku je, da oceni katera izmed hiš je najlepša. Malo naprej na nasprotni strani ceste pa stoji še hiša La Pedrara, ki je manj kičasta in narejena le iz kamna, po lepoti pa ji ne dela konkurence prav nobena hiša v bližini. Popoldne smo se peš odpravili na Ramblas, to je “glavna” ulica, po naše promenada, kjer se vse dogaja. Ulico obkrožajo arhitekturno pestre in lepe hiše, po sredini Corsa pa stojnice na obeh straneh,
kjer je mogoče kupiti prav vse. Seveda, ob pogoju, če se vam do stojnic uspe prebiti, saj je na Rambli ob vseh mogočih urah ogromno ljudi, zvečer po 10. uri pa se na Rambli zaradi tolikšne množice ljudi kar težko premikaš. Na Rambli se tudi ni manjkalo vseh vrst umetnikov; slikarjev, glasbenikov, rokodelcev, ljudi-kipov.
Z Ramble smo zavili na najlepšo Barcelonsko tržnico, ki je bila čudovito razkošje barv in prava paša za oči in želodce. Vsi sicer vemo, da je španska zelenjava sicer zelo lepa na pogled, o okusu pa ne bi ravno dosti razpravljali, vendar pa so nam v vročini jagode in češnje prav prijale.
Drugi dan smo si z različnimi prevoznimi sredstvi, to je metrojem, avtobusom, največ pa z lastnimi nogami, ogledali mesto. Za začetek nas je vodič popeljal nazaj do Montjuich. Ob vznožju gore
stoji prelepa palača v renesančnem stilu,-Nacionalna palača, v kateri danes domuje Muzej katalonske umetnosti. Pred palačo pa so zelo znani “magični pojoči vodometi”, ki pa na nas niso pustili magičnega vtisa, saj nisi bili vodometi ampak suhometi, še manj pa pojoči. Pravijo, da so se pokvarili pred dvema letoma, a “vestni” Španci ga še vedno popravljajo. Nato smo v “prijetni” vročini odpešačili na vrh Montjuicha, kjer smo si ogledali stadion, kije bil prizorišče Olimpijskih iger leta 1992. Na poti s hriba smo se ustavili v Poble Espanyol, to je Španska vas, kot prostor
(nadaljevanje na strani 23)
MAŠI IZLETI
(nadaljevanje s strani 22)
imenujejo. Vasje enkraten projekt, ki združuje različne stile španske arhitekture. V vasi so v razmerju 1:2 do 1:4 zgrajene kopije zgradb, ki so tipične za različne španske pokrajine. Najbolj všeč nam je bil osrednji trg, zato smo se odločili, da se usedemo v senco, naročimo Serveso (pivo po špansko), ter tako dobimo inspiracijo za preučevanje španske arhitekture. Pravzaprav smo hoteli še dlje in podrobneje preučiti arhitekturne značilnosti, pa naš vodič nekako ni imel razumevanja za naše globoko zanimanje za arhitekturo iz sence ter nas je v žarečem soncu naganjal dalje. Nato smo imeli čast spoznati, da španski mestni avtobusi niso prav nič boljši kot naši, saj je v njih zadušljivo vroče, na prosti sedež nima smisla upati, da o gneči, hrupu, slabem zraku in prerekajočih Špancih niti ne govorimo. Avtobus nas je pripeljal na vrh še enega griča v predmestju Barcelone, kjer je Pare Giiell, še ena genialna stvaritev arhitekta Gaudija. S parka je prav tako čudovit razgled na mesto, marsikdo med nami pa bi v tem prelepem eksotičnem parku, kjer je prijetno pihljalo, palme pa so dajale senco, rade volje preživel popoldne, a vodič nas je neusmiljeno gnal dalje, nazaj v mesto.
Odšli smo v Gotsko četrt, ki je bilo središče srednjeveškega mesta. Sprehodili smo se po labirintu ozkih ulic ter si ogledali gotsko katedralo ter palačo katalonskih kraljev. Na koncu smo zbrali še zadnje moči ter se odpravili v Picassov muzej, občudovati njegove stvaritve. Posledice dneva so bile občutne zvečer, bilo je nekaj zateklih nog in ožuljenih podplatov, kar pa nas vseeno ni ustavilo, da si ne bi ogledali tudi španskega nočnega življenja. Skupaj smo odš-
li	v Olimpijsko naselje, kjer je brezmejno število stojnic, restavracij, pubov in krajev za zabavo. Spoznali smo si tudi lep primer španske podjetnosti; skupina ljudi seje v namreč usedla na teraso ene izmed številnih restavracij in naročila Sangrio. Ob desetih zvečer je osebje restavracije začelo pospravljati teraso ter umikati hrano. Ko smo se čudili, ali moramo že oditi, saj je znano, da se nočno življenje ob tisti uri šele prav začepja, so nam prijazno zagotovili, naj kar ostanemo. Ob tem pa so marljivo naprej pospravljali in preurejali restavracijo. V manj kot 30 minutah je bila restavracija izpraznjena, mlade natakarice so se preoblekle v precej bolj vpadljiva oblačila, luči so zatemnili in ko je iz zvočnikov iz namesto španske glasbe začela doneti pop glasba ter se je ena izmed natakaric povzpela na mizo z drogom, kjer so še pol ure nazaj kraljevali slastni raki in školjke, ter začela plesati, nam je postalo jasno, da smo, ne da bi se presedli, pristali v GO-GO baru oziroma disku! Podjetništvo brez meja...
Naslednji dan smo se odpravili na goro Monserrat. Gora je znana po treh stvareh; po svoji nenavadni obliki, tako da človek kar ne more verjeti, da je na kaj tako čudnega možno speljati cesto, po
Sprehajališče Rumhlas (drevored levo) in pristanišče v Barceloni
samostanu, kjer čuvajo znameniti kipec črne Madone ter po samostanskih dečkih, ki vsak večer prepevajo Mariji večernico “Vigi-lantes”.
V	soboto zvečer seveda nismo mogli zamuditi tradicionalnega ogleda Flamenca! V prijetnem ambientu smo si ob kozarčku Sangrie ogledali nastop 4 deklet in enega plesalca, ki so nam prikazali značilne južno španske plese. Plesali so res lepo, ampak tudi DROGA premore talente za plesanje Flamenca! Po končanem nastopu je namreč lepa Španka naveličala plesati le z enim plesalcem, prišla do naše mize, prijela pod roko M.Č. ter ga popeljala na oder. Priznati moramo, daje M.Č. kar dostojno zastopal DROGO v plesu. Na oder je nato odpeljala se nekaj naših predstavnikov, ki so se kar dobro odrezali v plesu, dokazni material v obliki fotografij je shranjen v uredništvu NG. Pa da ne boste mislili, da naša dekleta ne zanjo plesati Flamenca! Temperamentni španski plesalec seje namreč tudi odločil, da preizkusi v plesu še koga razen svojih stalnih plesalk. Oko je vrgel na mlado, svetlolaso Severino in se odpravil do nje jo poprosit za ples. Severina se je sicer malo obotavljala,
nato pa le vstala. Žal naš fotoaparat ni uspel ujeti izraza na obrazu španskega plesalca, ko se je Severina zravnala, kavalir pa je ugotovil, da je Severina približno za glavo višja od njega. Nekaj je zastokal v španščini (najbrž “kje je moja pručka?”), navzgor pogledal Severino, pogoltnil slino in jo korajžno popeljal na oder. Nekaj sekund je še prav previdno plesal pol metra stran od Severine, najbrž v strahu, da ga ne bi pohodila, potem pa ugotovil, da je zelo dobra plesalka in se sprostil ter lepo zaplesal z njo. Pa recite, če nista bila prav očarljiv par?!
Zadnji dan smo se odpravili na Costo Bravo. Najprej smo se odpravili v Figueras in si ogledali muzej genialnega ekscentrika Dali-ja, katerega umetnost pač ni možno opisati le v par skopih stavkih. Nato smo se odpravili na kratek ogled Lloret de Mar. Če je vaš cilj preživeti počitnice v stilu “cele noči preplesati v discu, cele dneve pa spati na plaži”, je to idealen kraj za vaše počitnice, saj je edino, kar premore, preko sto diskotek, nekaj sto hotelov in penzionov ter peščeno plažo, na kateri se neusmiljeno cvrejo turisti.
Ogled Španije smo zaključili v Blanesu, kjer je nekaj udeležencev, (ki ni imelo prehudo ožuljenih nog od raziskovanja Barcelone in je še stala na nogah po pestrem nočnem življenju v Barceloni), odšlo na ogled botaničnega vrta. Vrt je prekrasen, tropsko in vse mogoče rastlinje bujno raste v tem milem podnebju. Palme, ananasovec, cvetoče Klivije, prekrasna paša za oči. A ne boste verjeli, nad katerim delom vrta bila večina najbolj navdušena; nad delom vrta, kjer so rasli vsi mogoči kaktusi!
Izlet je bil prijeten, naporen in seveda prekratek, saj bi kar ostali še kakšen dan ali dva. Pa na svidenje do naslednjega izleta!
Sopja ULRIH
NAŠI IZLETI
PROFITNI CENTER CHAMP D’OR V PARIZU
Rekordno število udeležencev letošnjega sindikalnega izleta v Pariz je našega direktorja prisililo, da je na dan odhoda 14.junija odredil kar kolektivni dopust za vse delavce PC Zlato polje
' Prvič v zgodovini Zlatega polja in Sudesta smo šli na izlet z letalom. Za nekatere je bil to prvi polet v življenju. Po izredno mirnem letu smo v petek ob 11. uri že pristali na pariškem letališču Charles de Gaulle, kjer je v vseh prostorih letališča kajenje prepovedano. Predstavljajte si, s kakšnim užitkom so strastni kadilci pred letališčem prižgali prvo pariško cigareto po treh urah prohibicije!!!
Pred letališčem nas je že čakal francoski avtobus, ki nas je popeljal na krožni ogled Pariza. Vodička je govorila in govorila, razlagala in razkazovala pariške znamenitosti - skratka, bilo je zelo zanimivo - a kljub temu sta gospe na prvem sedežu v avtobusu kar zadremali. Njunih imen seveda ne izdam!
Po namestitvi v hotelu smo nadaljevali z ogledi - tokrat smo se vozili z metrojem. Ogledali smo si številne cerkve, kapele in katedrale, nato pa se povzpeli še na vrh Eifflovega stolpa. Tako kot Helena Blagne na svojem poročnem potovanju smo tudi mi premagali strah - v imenu ljubezni - in če bralci Našega glasu niste brali Heleninega intervjuja v Jani, ne verjemite, da je lahko koga tam res strah.
dopoldan shoppinga v arabski četrti. In ker namen našega obiska Pariza ni bilo nakupovanje, smo bili kar užaljeni, da zapravljamo dragoceni čas. Kmalu smo se potolažili - obred-
li	smo (v glavnem spet peš in z metrojem) Louvre, muzej
Sedem najbolj otročjih i’ Disney!andu
Ustali izletniki vneto ogledujejo bližnji muzej
Po večerji v francoski restavraciji, kjer smo pojedli njihove zaloge kruha za tri dni vnaprej, smo šli še na nočno vožnjo z ladjo po reki Seni. Vsa ta doživetja prvega dne so nekatere tako izčrpala, da so po prihodu v hotel popadali po posteljah, fantje pa so se odpravili še na nočni pohod po Pigallu.
Naš hotel je bil namreč prav v središču nočnega življenja Pariza - levo, desno, pred nami in za nami sami kabareji, sex shopi, nočne deklice in podobne stvari.
Drugi dan izleta nas je vodička nekatere tako ujezila, da ji Milko še zdaj ne more odpustiti. Kljub natrpanemu urniku in stalnemu hitenju, da bi čimveč videli, nam je odredila cel	Vesela druščina v Parizu
parfumov Fragonare (proizvajajo jih v tovarni v kraju Grasse, ki so si ga ogledali “začimbarji”), center Georges Pompi-dou, operno hišo in za nas ženske najzanimivejšo znamenitost mesta - najlepšo veleblagovnico na svetu (tako so nam povedali) Galeries Lafayette. Prvič ti vzame sapo, ko vstopiš in vidiš tako razkošje, drugič pa, ko se poglobiš v cene. V mislih sem se zahvalila naši državi, ki nam omogoča nakupe parfumov v duty free shopih po dvakrat nižjih cenah in priznam - prvič v življenju (ampak samo za kratek trenutek) zatrla nevoščljivost do visokih plač prodajalcev v Kompasovih free shopih!	(nadaljevanje	na	strani	25)
NAŠI IZ
(nadaljevanje s strani 24)
Ob odhodu na večerjo smo pozabili dve sodelavki v hotelu. Vodička se s tem ni mogla sprijazniti in jima je naročila taksi. Res je dolgo trajalo, preden sta Darja in Milena prišli v restavracijo - trdili sta, da je bil kriv taksist, ki ni mogel najti restavracije, dokler mu nista onidve pomagali! Po zopet malo bolj “švoh” francoski večerji so naši čvrsti fantje kar naenkrat začeli intenzivno hvaliti kuhinjo naše Ruže in se dogovarjati za ponedeljkov menu v Gradišču.
Višek drugega dne je bil večer v kabareju “La nouvelle Eve”. Žal nas je šlo tja le deset, saj je bila vstopnina kar zasoljena. Videli smo plesalke (“zgoraj brez” za vse okuse - z oprsji različnih dimenzij, od skoraj nič do ogromnih), pevke, akrobate, komike - skratka, ogled vsekakor vsem priporočamo! Naslednji dan zjutraj smo bili vsi presenečeni, ko smo izvedeli, da so štiri naše sodelavce ponoči okradli. Po lepo preživetem večeru med mladino na stopnišču pred katedralo Sacre Coer na Montmartru so se vračali vTioteITTco so jih organizirano napadli. Najprej so s sprayem onesposobili edinega fanta Milka, nato pa Marici v trenutku odrezali torbico, v kateri je bil spravljen denar vseh treh deklet in Maričin potni list. Po nekaj urah, preživetih na policijski postaji, so se vrnili v hotel, naslednji dan pa je bila seveda slovenska ambasada zaprta in naša vodička je imela kar nekaj skrbi.
kako bo Marico brez potnega lista pripeljala domov. Spray na Milku je deloval še cel naslednji dan in vsi, ki so se pojavili v njegovi bližini, so brez razloga začeli jokati.
V	nedeljo je bil na sporedu še Versailles, ki smo se mu nekateri odrekli in si raje ogledali Disneyland. Bilo nam je tako lepo, da se sploh nismo spomnili, da bi morali tudi kaj pojesti in popiti. Časa smo imeli malo, vrste pred vsakim “objektom” so bile seveda dolge ( za enominutno vožnjo po železnici Indiana Jones smo čakali kar eno uro na vročem soncu), vendar nam ni bilo žal. Ne verjemite tistim, ki pravijo, daje v Gardalandu lepše - ni primerjave!
Ostane samo še povratek domov - Marico so seveda spustili čez mejo tudi brez potnega lista. Že naslednji dan so nam sporočili, da so njen potni list našli, tatovi so ga odvrgli v bližini neke restavracije.
-ŽeTretjič smo potovali v organizaciji Kompasa iz Sežane in tudi tokrat je bilo vse brezhibno. Edina pomanjkljivost je bila ta.Ma nikakor nisem uspela priti do skupinske slike, na kateri bi bili vsi udeleženci izleta - zato si nas oglejte po koščkih!
Manuela FERENČIČ MEDEN
ARGOVCI V ŠPANIJI
SPOMINI NA NAŠE IZLETE SO ŠE LEPŠI KOT IZLETI SAMI
Zbirali smo se postopno vse od Pirana do Kopra. Vesela druščina ar-govcev in vrinjena, podpisana iz skupnih služb. Bilo nas je za cel avtobus.
Pozna, okusna večerja na postajališču na avtocesti pri Veroni nam je dala moči, da smo noč preživeli glasno in veselo.
Malce dremavi smo zgodaj zjutraj obiskali MONACO, mini državico, kiji že stoletja vlada knežja družina GR1MALD1. Monte Carlo je mesto v MONACU, nekakšen center kneževine, bi lahko zaključili izletniki, kot smo mi.
“Portorož me spominja na Monte Carlo", je ob nekem prihodu iz Ljubljane v Portorož izjavil znani Slovenec. Gledala sem in gledala, pa
žal v Monte Carlu nisem videla Portoroža, obratno pa še manj...
Monte Carlo je mesto igralnic, predvsem pa čisto, vsestransko urejeno mesto. Grajeno v višino, stavbe so visoke, strnjene, ulice pa vseeno vedre, zračne. Dopolnitev stare gradnje z novo je nemoteča. Vsepovsod veliko obdelanega kamenja, igralnica npr. iz mozaika kamenčkov 5 mm x 5 mm v svetlih, pastelnih barvah. Ulice so tlakovane z belim kamnom (prelep je, spominjal meje na istrski beli kamen) in sploh je vsepovsod veliko prelepih vrst obdelanega kamna. Toda pozor! Zelenja ne manjka, rož tudi ne. Stoletja stara drevesa, magnolije, razne cvetoče grmovnice - celo na strehah, ki so morda ravno zaradi tega, grajene ravno.
(nadaljevanje s strani 26)
NAŠI IZLETI
(nadaljevanje s strani 25)
Rože, rože in zopet rože. Vse lepo urejeno. Ograje in ograje cvetočega hibiskusa, ki ga pri nas redko srečamo, a verjetno bi uspal tudi v naših obmorskih mestih. Pa tudi naše, istrske pelargonije (dirane) sem videla bujno cveteti.
Knežji dvor je še dremal, ko smo se tudi mi rahlo omotični od nespanja sprehajali po njegovi okolici. Tudi mondeni Monte Carlo s številnimi igralnicami je šele trdno zadremal, ko smo se kot nočne sence premikali po njegovih ulicah. Kdo ve, koliko žalosti ali veselja je to noč prispeval Mont Carlo svojim gostom? Snažilci so nemoteno pospravljali, z močnimi vodnimi curki čistili in obenem svežih ulice in cvetoče površine.
Lepote Monaca in njegovega Monte Carla ne bomo nikoli pozabili. In brez besed, ne le zaradi nočnega ne/spanja, smo nadaljevali pot.
Od italijansko-francoske meje do Marseilla se razprostira AŽURNA OBALA, dolga 35.000 km. Potovali smo skozi Nico, ki ima 350.000 prebivalcev, kot so nam povedali. V Nici in njeni okolici ne živijo le od turizma, močno je razvita tudi industrija. Najbolj slavna je tovarna parfumov FRAG-ONARE, kjer za 1 liter koncentriranega parfumskega olja porabijo 1 tono vrtnic.
Tudi ostala mesteca ob AŽURNI OBALI so slikovita, turistična zelo stara mesta. Pred stoletjem nazaj so to bila ZIMSKA MESTA, z blago klimo, kije vabila predvsem Angleže. Šele v tem stoletju, ko je sončna zagorelost postala moderna, so se mesta ob ažurni obali spremenila v poletne rezidence mnogih, predvsem prestižnih gostov iz celega sveta.
Mesto Nica nam je npr. bolj domače kot Monte Carlo. Ulice so vzporedne, največ 5-6 nadstropij visoke stolpnice, so grajene iz opeke ali še bolj pogosto iz kamna. Spominjajo na stare istrske hiše. Parki so številni, garažne hiše v zelenju, da jih še videti ni.
Mi smo si malo več postanka privoščili v CANNESU, mestu svetovno znanega festivala filmov in filmskih ustvarjalcev. Sive jutranje meglice so prekrivale ažurno morje, dan se je že delal, ko smo se radovoljno sprehajali po mestu, kjer se najmanj enkrat letno sprehajajo filmske zvezde in zvezdniki. Umetnikov sicer nismo srečali, ogledali pa smo si odtise njihovih dlani. Po keramično tlakovanem trgu okoli festivalskega avditorija so filmski umetniki namreč odtisnili svoje dlani in se tudi podpisali zraven. Videli smo lahko, da ima Silvester Stallone zelo majhne in široke dlani. Oddaljili smo se od ažurne obale in pot nadaljevali po francoski pokrajini, slikoviti PROVANSI “Bog je bil Židane volje, ko je ustvarjal ta polja ...”, je zapisala Sonja Požarjeva v NG 1/96 za nasade po Provansi. Opazovali smo ogromne nasade trt. Trte rastejo koder sega pogled. Morje zelenega trtinega listja. Rastejo posamič kot ena rastlina ali tako kot v Dalmaciji. Tu gojijo belo grozdje, rdeče pa v BURGUNDIJI.
Po močni malici (pojma nimate, kako so dobre te naše izletniške malice tam nekje v tujini...) smo nadaljevali pot proti španski meji. V avtobusu smo imeli tečaj špančine pod strokovnim vodstvom našega vodiča, g. Danila, iz agencije PALMA Portorož. Naš vodič je izvrstno opravljal svoje delo in je tako naš izlet še bogatejši. Tečaj španščine smo seveda uspešno opravili. Bili smo kar bistri, saj je bila za nami le “avtobusna” noč. Čakali pa so nas številni španski disci.
Španija je velika 500.000 km;, za dve bivši Jugoslaviji in ima 45 milijonov prebivalcev. Rimljani so bili tisti, ki so v Španijo prinesli romanske jezike, pa tudi šole, ceste, svojo kulturo ... Kot nič na tem svetu tudi Rimljani s svojo državo niso bili večni. Pregnali sojih Arabci (711. leta pravijo zgodovinski viri) in Španiji vladali 700 let.
Arabci so bili v družbeno-razvojnem smislu bistveno pred Evropo in so v Španijo prinesli namakalne sisteme, medicino, psihologijo, druge znanosti...
Krištof Columb je zbiral denar in odhajal odkrivat, bolje rečeno osvajat nove dežele. Za Evropo, za Španijo je odkril Ameriko, ropal zlato Indijancem in ga prinašal v Španijo. Vse potrebno so Španci kupovali za zlato, se zapletali v razne vojne, fevdalci so imeli vedno več zemlje, ki je niso obdelovali. Arabci so odšli in do sredine našega stoletja je bila Španija med najbolj zaostalimi v Evropi.
Sledila je odprava monarhije, leve stranke niso obvladale vodenja, zato je državi zavladal diktator general Franko in vladal 40 let.
Po Franku je 1975. leta prestol zasedel kralj Juan Carlos.
Danes prinese turistično gospodarstvo Španiji 26 mil. dolarjev letnega prihodka.
Katalonija in njena prestolnica Barcelona, cilj našega izleta, je najbogatejša regija v Španiji. Katalonci veljajo za marljive, tisti na jugu Španije pa da niso takšni...
Flamenco se ne da opisati, morale ge videti...
Na francosko-španski meji so Franzoci temeljito opravili svoje delo, preden so nas spustili naprej. Po 24 urah potovanja (vsaki dve uri pa smo imeli približno 20 minut postanka) smo prispeli v Lloret de Mar, mesto našega bivanja, nekako 75 km oddaljeno od Barcelone.
Lloret de Mar je prelepo turistično mesto na obali COSTA BRAVA. V Španiji ima namreč tudi obala svoje ime. Dolga, peščena obala (plaža brez ograj, brez vstopnin), široka prometna dvopasovnica z gostim palmovim drevoredom, hotel ob hotelu, pretežno bele, svetle barve stavb. Mesto ima 350 hotelov, najmanj toliko disco klubov, nešteto trgovskih
(nadaljevanje na strani 27)
Lloret de Mar
NAŠI IZLETI
(nadaljevanje s strani 26)
ulic, gostišč. Gostišča ponujajo vsega, najbolj pogosto pa SANGRIO in PAELO, to je pijača in jedača. Za naše okuse bi rekli, da je pijača malo manj močan prošek, jedača pa rižota z morskimi sadeži.
Ko smo si odpočili od dolge vožnje in se zaužili zanimivosti Lloreta de Mar, smo obiskali enkraten večerni spetakel, ples FLAMENCO. Flamenco ni ples iz Katalonije, pač pa je njegovo poreklo južna Španija. Katalonski ples je SARDANA, ta se pogosto pleše na raznih “feštah”, in sicer plešejo vsi skupaj v krogu.
FLAMENCO, je zaradi svoje enkratnosti dogodek, ki ga /če že greste v Španijo/ nikakor ne smete zamuditi. Mi smo si ogledali FLAMENCO ples, v katerem so plesali štiri lepa temnolasa španska dekleta in dva mladeniča. Plesalci plešejo drug ob drugem, se ne držijo. V rokah, med palcem in kazalcem držijo KASTANJETE, ki dajejo glasbi še poseben zvok. Kastenjete so glasbeni inštrument.
Za vsako roko dve leseni ploščici, lepo izdelani in povezani med seboj.
Po plesnem taktu plesalci iz kasta-njet izvabljajo močne zvoke. Med plesom so se plesalke večkrat preoblekle in njihove obleke so veličastna paša za oči. V pasu močno oprijeta, do gležnjev segajoča krila, močno nabrana, iz živopisanih tkanin...
Španska glasba, tudi našemu ušesu prijetna in znana, ples kot mnogi ljudski plesi, ampak flamenco je nekaj več!
Mi plešemo, kadar se veselimo, zato naši plesi izražajo veselje. Ples flamenco pa izraža čustva, veselje in žalost, sovraštvo in ljubezen... Plesalci ne plešejo le s telesom, pač pa tudi z obraznimi mišicami, še posebej oči so tiste, ki izražajo različna čustva - sicer pa, verjemite, flamen-ca se ne da opisati!
Dan pred odhodom v Barcelono smo odšli na MONTSSERAT - po naše je to gora žaga. Montsserat je mistična, skrivnostna gora. Značilni so njeni zelo nabrušeni vrhovi in zato je gori ime žaga. Prvi prebivalci Montsserata so bili puščavniki, na gori so živeli v premišljevanju in molitvi. Na vrhu Montsserata je benediktanski samostan, bazilika (ogromna), v kateri je podoba črne Marije, katero verniki prosijo pomoči za različne bolezni in druge življenjske stiske. Samostan, cerkev in ostali objekti so ogromni, gradili sojih 600-700 let. Sicer je gora Montsserat priljubljena izletniška točka Kataloncev, kolesarjev, alpinistov, turistov.
Ravno pri samostanu na Montsseratu je prekrasen razgled na srednjo Katalonijo. Pokrajina je gričevnata, zemlja rdečkastorjava, nekako opus-tošena, tudi zaradi požara, kije pred nekaj leti naravno močno spremenil. Posebnost na Montsseratu je ESKOLANIJA, deška šola. Posebej izbrani dečki od 8 do 14 let obiskujejo tu osnovno šolo, ki pa ima dodatne predmete, in sicer igranje glasbenih inštrumentov in petje. Pravijo, daje velika čast v družini, katere sinje izbran za ESKOLANIJO.
Mi, izletniki ARGA, smo imeli srečo, da smo jih poslušali zadnjo soboto preden so dečki odšli na počitnice. Res posebno do'ivetje - mladi zvonki glasovi v izjemno akustični, ogromni cerkvi so peli mladostno in ubrano. Eskolanija, deška šola na Montsseratu, je stara preko 500 let!
Tega dne, še preden smo prišli na Montsserat, smo obiskali največjo šampanjsko klet na svetu! Najprej smo si ogledali film o zgodovini nastanka šampanjca CODORNIU. Leto 1872 beležijo za rojstvo tega šampanjca, medtem ko je vinska klet nastala okoli 1551. leta, in sicer je glavna nosilka te dejavnosti bila ženska, gospa Ana Codorniu. Šampanjska kletje velika, razprostira se štiri nadstropja pod zemljo, stalna temperatura je 14 stopinj Celzija. Prikazali so nam postopek nastajanja /35.000 mil steklenic letno/ šampanjca. Današnji lastniki imajo podobne kleti na vseh celinah
Zemlje. Nazadnje smo se kar z vlakcem peljali po kleti in ogled končali z degustacijo šampanjca CODORNIU.
Polni čudovitih vtisov z Montsserata in šampanjske kleti smo se vrnili v večerni utrip prelepega turističnega mesta Lloret de Mar.
Čakala nas je še svetovljanska BARCELONA. Mesto ob Sredozemskem morju je staro preko 2000 let in danes šteje približno 2 milijona prebivalcev.
Prvi ustanovitelji Barcelone so bili Kartežani, le te so kasneje premagli Rimljani in seveda uvedli vse svoje sisteme in navade. Najprej se je mesto imenovalo Barsina, Rimljani pa so ga preimenovali v Barcelono. Po propadu rimskega imperija so Barceloni vladali Barbari, nato so prišli ARABCI itd.
Barcelona je imela že dve svetovni razstavi. To niso selektivni sejmi za to ali ono dejavnost, pač pa razstava vsega, kar ZEMLJA premore. Na slednje so seveda Barcelonci zelo ponosni.
V	Barceloni smo si ogledali Sagra-do Familio, Gotsko četrt, pristanišče z akvarijem, Pueblo Espaniol, olimpijske objekte OLIMPIJADE 1992, obiskali smo razgledni grič Mont-juich od koder je Barcelono videti kot na dlani, sprehodili smo se po Rambli... a preberite pisanje SONJE ULRIH na strani 22, 23 VTISI IZ BARCELONE, ki je lepo opisala lepote najlepših zanimivosti Barcelone.
Proti večeru, pred našim poletom v Ljubljano, so Katalonci že praznovali svoj največji praznik SAN HUAN (sv. Ivan, 24.6.). Najdaljši dan in najkrajšo noč praznujejo s šampanjcem, sladico KOKA - ta ne sme marukati v nobeni družini, in s petardami. V celi Španiji baje porabijo za ta dan 17 ton smodnika, 6 ton samo v Barceloni. A dan preje so Španci izgubili pomembno tekmo na svetovnem prvenstvu, vreme seje nekoliko kisalo in pravega praznovanja ni bilo. Nas seveda to ni ganilo in nabiti s čudovitimi doživetji smo se še zadnjič ozirali skozi letalska okenca na tisočere lučke, ki so živahno utripale in nam mežikale v slovo.
Dragica MEKIŠ
Prednja stran gotske katedrale r Barceloni
NAMIG ZA IZLET
ŠTAJERSKI BISER
Ker smo v času poletne sezone in času dopustov, je ta članek namenjen vsem, ki dopusta ne bodo preživeli na morju ali v planinah, lahko pa se odpravijo v notranjost naše dežele. Toliko lepih krajev je, samo potrebno sije vzeti čas. Če vas pot zanese na Štajersko in se odločite pot nadaljevati proti Središču ob Dravi, se boste peljali skozi najstarejše mesto v Sloveniji. Ptuj je starosta slovenskih mest.
Dokazi o najstarejših prebivalcih današnjega Ptuja štejejo štiri tisočletja, mesto pa je doživelo naj večji razcvet v času starega Rima, ko je obogate-
lo	s trgovino in obrtjo. Cesar Trajan je naselbini podelil zveneč naziv Colonia Ulpia Traiana Poetovio. Po obsegu je močno prekašala današnji Ptuj, saj se je razprostirala daleč na obe strani Drave.
Tudi srednjeveški Ptuj je bil križišče pomembnih trgovskih poti. Hiše so se stisnile na levi breg Drave v varno zavetje grajskega hriba, meščane pa sta pred vsiljivci ščitila reka Drava in trdno obzidje.
Časi niso bili naklonjeni tkanju tesnejših kulturnih vezi med habsburško monarhijo in osmanskim imperijem. Deželi
Južni del Ptuja še vedno razkazuje srednjeveško podobo, ki jo smemo šteti za eno najbolj dognanih urbanističnih zasnov na Slovenskem. Dominikanski in minoritski samostan obkrožajo mestne hiše z zahoda in vzhoda, nad naselbino pa kraljuje mogočen grajski kompleks.
Veduta starega mesta ob Dravi že stoletja vabi potnike k obisku.
Ob koncu 20. stoletja je Ptuj majhno in prijazno mesto na Štajerskem. Blišč antične Poetoviane se je sesul in najvažnejše prometne poti so mesto obšle. Vrvež živahnega trgovskega središča je zamrl. Ostale pa so mogočne zgradbe in dragocene umetnine. Ptuj je ostal mesto zgodovine, bogatih muzejskih zbirk in znamenitih vin iz okoliških vinogradov.
Dolga stoletja so ljudje v naši deželi živeli v strahu pred turškimi vpadi. Spopadom z vojaki druge vere ni bilo videti konca in nasprotja med vzhodom in zahodom so se globoko zakoreninila.
Ptuj - starosta slovenskih mest
sta živeli v medsebojnem sovraštvu, ob spominih na okrutnosti vojnih pohodov pa so si Evropejci ustvarili sodbo o Orientu.
Popotnika je potrebno opozoriti, da je v Pokrajinskem muzeju Ptuj shranjena
v \
... : ' vj |,»,t \\
Janez Jožef Herberstein -zadnji lastnik ptujske/fa uradu
zbirka 47 slik, nastalih v 17. stoletju. V Ptuju je ohranjena največja zbirka, ki nam prikazuje, v kolikšni meri so se izobraženi plemiči v fevdalni Srednji Evropi zanimali za tuje dežele in kakšno podobo so si ustvarili o njih.
S svojimi prečudovitimi muzejskimi zbirkami, zanimivimi zgradbami, ozkimi uličicami, skritimi pod obzidji gradu, je mesto mirno, kot da spi tisočletno spanje in čaka na popotnika, ki ga bo zbudil. Preden vas pot popelje v mestno jedro, si lahko ogledate znamenite Terme, kjer si lahko v miru odpočijete, ozdravite kakšno revmo, če ste se je naležli. Ptujske toplice so zdravilne, voda je topla, prijetna za kopanje.
Poleg zdravljenja je možno preživeti nekaj zanimivih dni dopusta ob rekreaciji, ki jo je v izobilju.
Najzanimivejše je letenje s športnimi letal. V bližini Ptuja je športno letališče Moškajnci. Nad Ptuj in okolico lahko poletite z izkušenimi jadralci ali pa sami. Za tak polet ni treba seči pregloboko v žep.
Vedno bolj privlačna je vožnja z ranca-mi po Dravi. To ni rafting, kot si ga lahko privoščimo na Soči, je pa zanimivo. Le strahu ne sme biti pred globoko in temno vodo.
Neomejene so možnosti za kolesarjenje, jahanje konjev, igranje tenisa ter golfa.
Vse to in še veliko drugega lahko doživite, le odločiti se je treba in priti na Ptuj, v Ormož, v Središče. Vredno si je ogledati in doživeti vse te kraje.
Danica KRAJNC
BONTON
KOMUNICIRANJE
Komuniciranje ima v poslovnem svetu zelo pomembno vlogo. Molče ali le z migi prstov bi težko kaj nabavili in še veliko teže proda-
li.	“Kdor jezika špara, ta kruha strada”, pravi ljudski rek.
Komuniciranje pa ni le verbalno, ni le govorjenje in poslušanje, izmenjava informacije s sobesednikom, križanje mnenj, je tudi govorica telesa, to je gibov rok, drže, izraza v obrazu in v očeh. Uspešen poslovnež obvlada tako verbalno kot neverbalno komuniciranje.
Sproščena, pokončna samozavestna drža
našega sobesednika govori, da imamo pred seboj borca, človeka, rojenega za zmage, medtem ko so spuščena ramena, sklonjena glava, zgrbljenost v dve gubi, v tla uprt pogled in živčno mencanje z rokami značilni za nesamozavestnost, boječe, neambiciozne ljudi.
Govorica telesa nas lahko hitro zavede. Tudi zato, ker je lahko samo igrana. Takšni psi-hotiki se v poslovnem svetu uporabljajo za
zavajanje nasprotnika in potrebno je veliko več vaje in intuicije, da jih pravočasno odkrijemo. Pa tudi potem zmota ni izključena. Igri spretnega pogajalca laik nikakor ni
kos.
Recimo, da naš sobesednik sedi v svoji pisarni v pozi borca: na videz sproščeno prekrižanih nog, brezbrižen. Pa je tudi v resnici tako agresiven ali pa je ta agresivnost zaigrana? Je zares tako prepričan, da nas bo v nekaj minutah ovil okoli prsta? Morda pa komaj obvladuje svoja, prejkone ne posebno prijazna, čustva? To so primeri, ko se zdi, kot da so bili poslovni pogovori in pogajanja imenitna in zelo dobro zaigrana gledališka predstava v naši režiji ali režiji našega poslovnega partnerja.
Pa vendar je govor glavno in najpomembnejše orodje in orožje uspešnega poslovneža. Pomanjkljivo znanje jezika, malomarna in napačna izgovorjava, napačna in prepogosta raba tujk, uporaba žargona, nelogično in nerazumljivo izražanje so napake, ki privedejo k neuspehu.
Govor nas tudi izdaja. Naš besedni zaklad govori o naši izobrazbi, raven našega pogovornega jezika o okolju, iz katerega izhajamo, nepravilna raba tujk o naši nerazgledanosti. To velja tako za materin jezik kot tudi za tuji. Le da nam tujci spregledajo marsikatero napako, za materin jezik pa velja, da so nedopustne. Malomarnega odnosa do lastnega govorjenja se marsikdo sploh ne zaveda, tudi zato ne, ker ni nikogar, ki bi ga opozoril na to. Najbolje je, da prisluhnemo samemu sebi. Prisluhnimo si tako kritično, kot navadno presojamo soljudi. Lepa govorica je del kulturnega vedenja in bontona, tudi poslovnega. H govorjenju sodi tudi poslušanje sogovornika. Treba je znati pozorno poslušati, saj s tem tudi dokazujemo, da nas zanimata tako sogovornik kot tudi tisto, o čemer govori. Sobesednika gledamo v oči, izrečemo pripombo, odobravanje ali vljuden pomislek. Rečemo na primer: “Docela se strinjam z vami”. Nestrinjanje vljudno izrazimo na primer z besedami: "Nisem povsem prepričan, da sem v tej točki istih mis-
li	z vami.”
Pozoren poslušalec je za govorca živ poklon.
Ker je v človeški naravi, da raje poslušamo hvalo kakor grajo, so bomo s komplimenti pridobili naklonjenost. Vendar ni primerno hvaliti kar vse povprek.
Sobesednika na primer pohvalimo za pameten predlog o izboljšanju sodelovanja med našima podjetjema, kolega za lepo novo obleko, kolegico za posrečeno pričesko ipd. Takšne prijetne pripombe izboljšujejo vzdušje na delovnem mestu in v stikih s poslovnimi partnerji.
Dobrikanje, pokloni in pohvale pa lahko hitro postanejo dvorezen meč, če so površni, neiskreni, prilizovalski in v službi servilnosti do nadrejenih. Prej ali slej nas bodo kolegi in kolegice spregledali, pa tudi pameten šef, v njihovih očeh postanemo povzpetnež, ki ne izbira sredstev za dosego svojih ciljev.
Ker ima navadno vsakdo boljše mnenje o sebi, kot je mnenje drugih o njem, nas lahko vrže iz tira že brezbrižnost naših sodelavcev.
Še huje je, če nam kdo skuša vsiliti svoje mnenje, stališče ali zahtevo. Javne polemike o politiki, športu in gospodarstvu so nazoren dokaz nestrpnosti in nespoštovanja mnenja nasprotnika.
Posebna oblika komuniciranja so javni nastopi, na primer tiskovne konference, pogovori na radiu, televiziji ali za častnik. Za vsak tak pogovor ali nastop je treba biti dobro podkovan, pripravljen, da ne bi z dolgoveznim razglabljanjem dolgočasili poslušalcev ali bralcev. Bodimo jasni in izčrpni, navedimo argumente in dejstva, primaknimo še malo šarma in šegavosti. Naše govorjenje naj izraža pozitivno razmišljanje in optimizem, če ga le lahko podpremo s stvarnimi možnostmi.
Izmikanje odgovorom na kočljiva, kritična vprašanja je človeško sicer razumljivo, toda javnosti s tem ne bomo prepričali. Če imamo dovolj argumentov, demantirajmo, kar je treba demanitrati. Če ne, dopustimo možnost napak.
Zlasti je molk neprimeren, kadar gre za kočljive zadeve, kot so spremembe lastniških razmerij v podjetju, huda obrtna nesreča, ekološka nezgoda ipd. 2e res, da ljudski rek pravi: “Kdor molči, devetim odgovori”. Toda v poslovnem življenju je molk praviloma izguba prednosti. Če se bomo oglasili prvi, bomo kritikom in nasprotnikom odvzeli pobudo.
Sonja ULRIH
Safirailu Familia - najznamenitejša stavba v Barceloni
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
POEZIJA
DEFINICIJE
TRENUTEK
Šef je oseba, ki uradno podpira vse družbene aktivnosti v podjetju, neuradno pa jih ocenjuje kot posel tistih, ki nimajo kaj drugega početi.
Šef je oseba, ki ne opazi, kdaj so podrejeni potrebni dopusta, opazi pa napako, ki je nastala zaradi preobremenjenosti delavca.
Šef je oseba, ki v čenčah sluti važno resnico, v resnih pritožbah pa odvečno čenčo.
Šef je oseba, ki o nepomembnih stvareh na dolgo in široko razpravlja ravno takrat, ko vas najbolj pesti časovna stiska.
čez vrhove topolov piš ko se zdrzneš in ozreš ne ujameš več bliska vse je že izginilo pod baldahini pojočih večernih oblakov
In končno: šef je oseba, ki se boji svojega nadrejenega.
PANJA REI - VSE TEčE
nekega jutra spoznaš poljub nekega opoldneva zvonijo zvonovi nekega popoldneva se poleže otroški vrišč nekega večera se ti ne ljubi prižgati luči neke noči zaspiš v prazni postelji
S. P.
TISKARSKI	ŠKRAT	V	POS
V	prekletem polletju je bilo precej bornih dogodkov. Besno smo se začeli ukvarjati s kvariteto, ki je postala naš klavni cilj in predpogoj, da postanemo prvofigaši v prehrambeni franži. Na tem področju seje še posebno izmazal razbojni sektor.
Izpaha proizvodnje nismo zabeležili, saj so bili vsi plani izpuljeni do podrobnosti. Posmetili smo se tudi rolanju kadrov in dosegli drobne rezultate, saj smo za seminarje napeli same znane predelovatelje;
eden od pozabljenih je celo izdavil, da imamo glede tega izredno izpran okus.
Naravnost kasne rezultate smo dosegli tudi na področju
delničarstva, saj nas je Ljubljanska borza pomastila s kristalno kateto.
Zaradi nečednih prilivov je sicer bilo nekaj težav, drugače pa je finančno sranje ugodno in upamo, da bomo v obrobju do konca leta lahko pošišali osebne dohodke in tudi sicer svobodno duhali.
ERRATA CORRIGE: preteklem, burnih, resno, kvaliteto, glavni, prvoligaši, branži, izkazal, razvojni, izpada, izpiljeni, posvetili, šolanju, dobre, najeli predavatelje, povabljenih, izjavil, izbran, krasne, počastila, plaketo, nerednih, stanje, obdobju, povišali, dihali.
Sonja POŽAR
KUMGUNDIM ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda,
ali ti je jasno, zakaj moramo delavci v Gosadu in skupnih službah dnevno v posebne obrazce natančno zapisovati, kaj delamo? Ta ukrep me spravlja v negotovost.
Negotov
Le mirno kri! Ta ukrep je kvečjemu hladen tuš za šefe, ki ne znajo točno poročati o delu svojih podrejenih.
* '
Draga Kunigunda,
šefu sem predlagal izboljšavo dela, pa je predlog posredoval naprej v svojem imenu in požel hvalo, jaz pa sem ostal z dolgim nosom. Kako naj se mu maščujem?
Užaljen
Nič se mu ne boš maščeval! Kar lepo požri zasluženo kazen za neumnost, da pametne ideje zaupaš prvemu nadrejenemu!
V
Draga Kunigunda,
kdaj bomo prejeli drugo polovico regresa za dopust?
Neučakan
Na to vprašanje nimam odgovora, objavljam pa ga vseeno, da se bodo lahko tudi drugi tako sladko nasmejali tvoji preproščini, kot sem se jaz.
*
mi, da se znajdem in mi povej: kateri so najbolj zanesljivi?
Stara kost
Neponarejen bankovec.
♦
Draga Kunigunda,
nekaj sem slišal o novi poslovni stavbi v Izoli. Ali to pomeni, da se bomo iz DROGE Portorož preimenovali v DROGO Izola?
Prizadeti tradicionalist
Tega pa res ne vem. Toda rešitev DROGA Izola bi mi bila vsekakor ljubša kot kakšna DROGA Ljubljana...
A
Draga Kunigunda,
zelo pozorno prebiram naše glasilo in opazil sem, da edino iz PC Soline ni prispevkov. O dogodkih v tem PC zmeraj poročajo sodelavci iz drugih sektorjev. Kako to? Ali so v Solinah vsi tako sramežljivi ali tako zelo zaposleni?
Pedantnež
Sramežljivi že niso, drugače bi jih bilo že davno sram, da ne znajo sami ničesar napisati o sebi. Glede zaposlenosti lahko rečem, da se tudi drugi avtorji otepajo z njo, pa zato članke pišejo doma. Bojim se, da boš moral o pravem vzroku vprašati kar njih.
Draga Kunigunda,
v skladu s pravilnikom o čuvanju poslovnih skrivnosti sem ženi utajil višino plače, pa meje zasačila in zagnala celo reč. Kako naj ji dopovem, da sem se samo držal navodil vodstva?
Zbegan
Če bi se držal tudi pravilnika o kakovosti, žena tvoje utaje sploh ne bi opazila...
Draga Kunigunda,
sem iz starejše generacije, pa me zadnje čase bega poplava raznih vrednostnih papirjev, katerih svoj živ dan še videl nisem, kaj šele, da bi znal ravnati z njimi. Lepo te prosim, pomagaj
' /
J) > > '■*' r * W r' - >•								i . i d o w o. z p.								u>o^iO *3§ n 5 t ■						
- Iž ? n> 0) >																•* 4 <f ^ 2 4: p Z 7>4f> z rf ul O						
ui t izi' iP u °t° ^ nt						h3' a) eftf rw	55 i J " 5 ^ "ciH “ J]									2 Oj J - O (OkP^J * v?2 d i - iL						
	0/ — t- ^ ?!lS?	s » -	• 4 z z A S >MvO k						Of(^	X Z * \*z -J O 0- 4jO						/						
d . o o ^ * i H od ? o O < T° rt	izlil laSl sr 3 c! «5 e ž : 1-										2<°	41 * o: g 2 5 * sS* r? ^ v				ti						
i < 5 2 Sf 4 i				fl 0 J I	®< c 5? S 1 • ^ * <§5 š o ? -- < rt*«- Z													_ k Z 2 «3s	if Ji 5 j ?»			
i* pO Ji													v ? O P 2	H s? * sč 1								
- »*-																					5 _ 52 d ro 0? f 2 a2 2i»	< <r 10 2 ii ^ ►*. id o £'< ; 0 ž
frlf a Ž v'* •*>						4 «J;	1 $ 4 Z ° S2 ^2				ki ojC /»°-£	1 o »J m/o P >e^ * •-1.										
									io z 1^ J O	iT.5 1 tf« 2 i S#/o >								h Od <t 2 J*.	»-i M			
'SOJ *■ f (JO J 52fS %													1 4" 0O 8| SJ- ; L '		5 i 0 v							
\	< <\l «. o 5 - z Sfc 3 j	v: o >o o _» M 5		Si. ? % ° r’ o of *> o-nJ o. J1 o		r\> Z 25 ji d	|W									J I* £a	I u) u ^ > r K O ^ ? č o O O ^	T				
								n	f													j! * 1
■						•1	. cc 1 K	>	° Z? &	* .o ^ -<rj n S 5	>											
fcT©° 22 2 S									j- i** 0 r> ^ 3 J* * i'* tjJ) ^									bh v dbJ a W}		h ^ 2 5 < 0		
									> Z «p ^ *5		•											
				Z>K S				1 E 0	o 5													
									\		iŽ 12		5I‘2| 5!-«< 5^55			5 ro 2 ^ ob i*- Si		§ 3 S J ^ -1 ^			/ ^ 0 m j <f »Ji? ž(<5£ ■-	
REŠITEV KRIŽANKE ST. 6 VODORAVNO:
IZOLA, TAMARA, ALA, TT, LI. MIA. ŽIVILSK(A). IVA, CETA, DLESNA. SAK. NAREDNIK, ARU. OTARU, BAKRAR, IZ, SNI. ANJA, ANESTEZIJA, UKMAR, ALK, MF, LE. HIT, KAVAL, NAJA, AVARI, SPORADI, ELIS, ARGO, EMOCIJA. STAV, JE2, CAR GESLO KRIŽANKE: ŽIVILSKA INDUSTRIJA
Število prispelih rešenih križank je bilo tokrat 51. Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonič, Mateja Ber an in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado • v vrednosti 5.000 SIT prejme MILENA VESELINOVIČ iz Izole, 2. nagrado ■ v vrednosti 3.000 SIT prejme INGRID OREL iz Kopra; i. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme DUŠAN KMETEC iz-Pirana Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekii. na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladiiče), ki bo oblikovala paket po vaši telji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do ponedeljka, 12. avgusta, na naslov: DROGA Portorož, Mar- * keting. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo ‘Za nagradno križanko št. 7 • 8"