' MteSai ptabna v gotovini.	Izdaja	vsak	torek,	In	sa&eto.	Cena	posasn&zssl	šiavISfcS	K	1»3š.
ČASOPIS ZA TRdOVINO, INDUST
Ujutl3
a^a
Uredništvo Ih npravnlštve Je v Ljubljani, Or*,!Sftfe štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Itevflka telefona 552. Karoflokia M ozemlje SHS: letna K 180, za po; Ista K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za Inozemstvo mesečno K 19 več. — Plaia la toži se v Ljubljani. -
liBTO IV.
LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1921.
ŠTEV. 1C6.
Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami.
(Konec.)
D)	Osiguranje valute.
Izvoz vseh domačih produktov in proizvodov se sme, v kolikor ni in no bo prepovedan, vršiti brez vsakega osiguranja valute in prodajati v inozemstvo bodisi za naš denar ali za kako drugo valuto. Od te splošne določbe so izvzeti predmeti, za katere se mora osigurati valuto, v kolikor se njih nakup ne vrši za dinarje, ki so se nabavili v inozemstvu ali pa v tu-zemstvu pri Narodni banki in njenih podružnicah, odnosno pooblaščenih zavodih. Osiguranje valute se mora vršiti za sledeče proizvode in pridelke:
1. za vse vrste žita in moke,
2. za živo živino, kakor tudi za meso in mast,
3. za surove in predelane kože,
4. za vse mesne izdelke,
5. za les sploh,
6. za predelano in sušeno sadje, izvzemši povidel in
7. za jajca.
Vsi našteti predmeti se smejo izvažati iz države samo s potrdili Narodne banke, njenih podružnic, odnosno pooblaščenih zavodov, s katerih mora biti razvidno, da je osiguranje valute izvršeno, bodisi v tuji valuti, bodisi potom nakupa dinarjev za tujo valuto in devize v tu- ali inozemstvu. Nakup dinarjev v inozemstvu se sme izvršiti samo preko dopisnikov Narodne banko odnosno korespondentov pooblaščenih denarnih zavodov. Potrdila o psiguranju valute se izda u-voznikom, ker se od njih zahteva obveznost proti izrecni izjavi, da prejmejo nase glede izpolnitve vso moralno in kazensko odgovornost. V tej obvezi mora se označiti tudi rok, do katerega se mora izpolniti, ki pa ne ejpe biti daljši od treh mesecev, računajoč od dneva, ko je bilo blago iz države izvoženo.
Ako bi bil izvoznik istočasno tudi uvoznik, se ga oprošča od obveznosti uvoza deviz iz inozemsta za dve tretjini njenega zneska, ako v določenem roku dokaže na podlagi potrdila pristojne carinarnice, da je za toliko vsoto uvozil blaga iz one države, za katere valuto je bil izvršil osiguranje. Tako potrdilo pošlje carinarnica onemu zavodu, pri katerem je bilo izvršeno osiguranje valute. V slučaju, da carinarnica ne bi imela tozadevnih podatkov, zahtevala jih bo z dokazi od dotičnika, ki vrši carinjenje blaga.
Banke in zavodi, ki vršijo osiguranje valute za račun izvoznikov, so odgovorne za izdana potrdila samo v toliko, kolikor se tiče njihove dolžnosti, da morajo pred izdanjem potrdil zahtevati od interesenta gornje obveznosti in pa glede identičnosti osebe, kateri se izda uverenje.
Država ima pravico na odkup tretjine osigurane valute pri vsakem predmetu zavarovanja. Odkup deviz za račun države izvrši v tem slučaju Narodna banka neposredno ali s posredovanjem pooblaščenih bank in sicer po kurzu beograjske ali zagrebške borze, kateri je dotičnega dne za državo ugodnejši kadar se je deviza prezentirala. Izplačilo izvrši Narodna banka za kupljene devize od denarnih zavodov takoj, v nasprotnem slučaju pa se izvrši izplačilo šele potem, ko se ugotovi pravilnost devize tudi po kurzu dneva prezentiranja Narodni banki odnosno njenih filijalah. Devize, ki se prezentirajo za izplačilo pred borznim sestankom, se obračunavajo po srednjem kurzu zadnjega dne, po borznem sestanku pa po srednjem kurzu istega dne. Ako slučajno dotični dan gotove devize na naših borzah ne notirajo, se izvrši obračun po kurzu poprejšnjega dne, za one pa, ki sploh ne notirajo, po pariteti beograjske, odnosno zagrebške in pariške borze.
E)	Posebne odredbe.
Noben denarni zavod v tuzem-stvu ne sme otvarjati kreditov in da-
jati posojil na podlagi tujih valut in deviz.
Vsem zavodom, .tvrdkam in privatnim osebam se v bodoče prepoveduje otvarjati inozemskim tvrdkam, podjetjem in privatnim osebam kredite v dinarjih. Ravno tako ni dovoljeno zadolževanje v dinarjih v inozemstvu našim tvrdkam in privatnim osebam. Izvzeti so od tega Narodna banka in ostale pooblaščene banke za dosedanje posle na podlagi reci-procitete, ako tozadevni dolgovi in terjatve niso nastali na podlagi prodaje in nakupa deviz in valut bivših sovražnih držav. V bodoče je treba za take posle izrecnega dovoljenja odbora pri Narodni banki.
Na podlagi računov, ki jih imajo inozemci, odnosno inozemske tvrdke pri zavodih na ozemlju kraljevine SHS, se smejo izplačila vršiti samo preko Narodne banke, njenih podruži nic in pooblaščenih bank.
Denarnim zavodom, tvrdkam, sa-rafom in privatnikom, ki vršijo na borzi nakup in prodajo deviz in valut, se najstrožje prepoveduje naprav-ljanje fiktivnih tečajev, tezavriranje in nagomiljavanje valut in deviz v svrho špekulacije in sploh vse operacije, katerih namen je, ubiti vrednost našega denarja ali izzvati kvarjenje pravilnega stanja kurzov na naših tržiščih.
F) Kontrola In kazni.
Celokupno kontrolo izvrševanja določb pravilnika bo vršil generalni inšpektorat potom svojih podanikov in odborov, ki se bodo upostavili pri Narodni banki in njenih podružnicah.
Posebno kontrolo nad uporabo nakupljenih deviz pa bodo vršili samo odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah. Da bi se mogla specialna kontrola nad uporabo' kupljenih deviz izvrSevati, bodo pošiljale pooblaščene banke filijalkajn Narodne banke, pri katerih obstojajo odbori dokumente o vsaki prodani devizi in valuti in nakupovalci pa dokumente, g katerimi bodo dokazali uporabo kupljenih plačilnih sredstev.
Odbor bo po izvršeni kontroli, ako je bila deviza pravilno uporabljena, vrnil dokumente trgovcem, ako pa je bila nepravilno uporabljena, postopal po predpisih pravilnika. Enake korake se bo napravilo tudi proti onim, ki pravočasno ne dokažejo uporabo kupljenih deviz.
Odbori pri Narodni banki in njenih filijalkah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju, se sestavljajo iz sledečih članov:
1. Zastopnik finančnega ministrstva, katerega predlaga generalni inšpektorat in potrdi finančni minister,
2. zastopnik Narodne bartke, katerega predlaga upravni odbor banke in potrjuje finančni minister,
8.	po en zastopnik trgovskih in industrijskih slojev, katerega predlagajo pristojne zbornice in potrdi finančni minister,
4.	poslovodja, katerega določi in potrdi upravni odbor Narodne banke, ki pa nima pravice glasovanja.
Istočasno ip na enak način so imajo imenovati tudi njih zastopniki.
Sklepi odbora so veljavni, ako sp pri seji prisotni najmanj trije člani odbora. Sklepi se donašajo z enostavno večino in v slučaju enake porazdelitve glasov odloča predsednikov glas.
Člani teh odborov kakor tudi poslovodja imajo pravico na posebnp nagrado, katero bo odredil finančni minister sporazumno z Narodno banko. Ta nagrada se bo izplačevala ia fonda za kontrolo devizno in valutno trgovine.
Kazen navedenih odborov m posebnih organov finančnega ministrstva, ki bodo vršili občasno kojatroio, sme finančno ministrstvo postaviti tildi stalne komisarje pri pooblaščenih bankah.
Plače in doklade takih kontrolorjev padejb na breme zaklada za kontrolo devizne in valutne trgovine.
Vsako postopanje proti odred* bam pravilnika o valutni in devizni trgovini se kaznuje po zakonu o pobijanju1 draginje kakor tudi po carin-
Kronika razvoja hranilnic.
(Ob stoletnici Kranjske hranilnice.)
I.	Med glavne tipe kreditne organizacije poznega srednjega veka spadajo v južnih provincah razen pomanjkljivih žirovih, lombardnih in menjičnih diskontnih bank v posredovanje kredita za trgovski promet tudi staroitalijanski tipi zastavnic. Kredit je bil večinoma v privatnih rokah in glavna ovira razvoja denarnega trga so bile razen prometne in carinske politike tnalih državic, kanonske prepovedi jemati od izposojenega denarja obresti. Posledica je bila, da so monopolizirali denarno trgovino v svojih rokah Židje in še le pozneje so si priborili privilegije domačini, naprej Italijani. Še pozneje se pojavlja^ tudi charitativna težnja ustvariti obcekoristen zavod, ki bi zadostil neizogibnim kreditnim potrebam revnega prebivalstva in mu dal oporo proti oderuštvu privatnih posojevalcev. Pozitivni izraz te težnje so bili sredi 15. stoletja ustanovljeni monti di pieta. Monti di pieta so imeli svoj vzor, oziroma predhodni tip v montes concti, ki so se razvili v več-
jih mestih kot javne banke. Ustanavljale so jih družbe državnih upnikov, ki so jemali davke v najem, pobirali so kontribucije ža državno blagajno, večinoma v bojne namene, razen tega pa so že zgodaj razvili zelo živahno privatno bančno poslovanje in se v mnogih krajih pretvorili iz kombiniranega tipa v prave žirove in depozitne banke. Nasproti tem montes profani so v cerkvenem področju ustanovljeni monti di pieta imeli namen rešiti revni stan *i samovoljnosti skopuštva in mu preskrbeti na podlagi zapuščenih legatov (odkazov) cerkvenih daril in ustanov mala brezobrestna posojila proti ročni zastavi blaga. Kot splošno koristni zavodi so se montes pietatis razvili ne samo pod patronatom cerkve, marveč tudi občin, stanov in drugih človekoljubnih zavodov. Naravno je, da so imeli ii dobrodelni zavodi,-ki so nastali v tedanjem humanitnem gibanju, le omejen delokrog, v kolikor so namreč potrebam in prošnjam revnejših zadostovale zapuščine, ustanove in prispevki ter darila bogatih pobožnih vladarjev in gosposke. Med najstarejšimi moriti so bili ustanovljeni 1462 v Porugii, 1463 v Orvietu in franči, škan Bernardo de Feltre je prepoto-
val v navdušeni propagandi montev celo Italijo in kmalu je mnogo mest ustanovilo podobne zastavnice. Z renesančnim gibanjem je doživela človekoljubna organizacija montov občutno krizo, ker so se kljub obljubljanju cerkvenih milosti in vnetega vzpodbujanja prostovoljni prispevki vedno bolj manjšali in razpoložljiva sredstva vedno manj zadostovala rastočemu prometu in kritju novih potreb. Edin izhod je bil, da začnejo zastavljalnice posojati na obresti in proti odpovedi ali pa proti gotovi dedni renti, da se toraj prelomi kanonična obrestna prepoved in pobira od izposojevalca odškodnina. Monti so staii namreč po večini v redovniški upravi, toda peti lateranski koncil 1512.-17. 1. se je sprijaznil s to reformo, katero je diktirala stiska montov in bula Leona X. z 1. 1515 dovoljuje obrestna posojila izrecno le pod pogojem, da se obrestna mera določi v višini, ki bi zadostovala za kritje upravnih in ostalih stroškov zavoda. Židom se je že poprej sploh prepovedalo posojevati na zastavo in na njih mesta so stopali polagoma Italijani in i’azvili svoj delokrog po Franciji in dalje do severne obale. Že proti koncu petnajstega stoletja ustanovljeni
monti, med njimi 1473. 1. ustanovljeni florentinski državni mons subven-tionis et caritalis, so jemali primerno odškodnino, pozneje 1. 1491. s prostovoljnimi prispevki ustanovljeni mons v Padovi, je jemal 5% obresti. Toda nova smer, katero je involvirala omenjena principielna reforma zastavni-štva, tudi ni ostala brez senčnih strani. Leta 1539. v Rimu ustanovljeni monte je postal faktično duhovska banka, iz katere se papeška uprava in višji klerus ter njegovi politični pristaši niso branili posojil. Večina montov je stoletja obstojala in se uspešno razvijala, posebno jim je pripomoglo, da so jim bili prepuščeni v; upravo sodnijski depoziti. V avstrijskih deželah so nastali v tej starejši dobi po italijanskem vplivu prvi monti že v 14. stoletju na južnem Tirolskem v Rivi, osnovan s pomočjo prostovoljnih prispevkov meščanstva, v Meranu in Bolcanu, 1. 1541 v Rove-retu in skoro istodobno v Tridentu, pozneje v Istriji, l. 1550 v Kopru in l. 1634 v Piranu. Pozneje osnovanemu tržaškemu montu, katerega je organizirala 1. 1711 congregatia del Ro-sario, je bila odmerjena le kratka do ba trajanja.
(Dalje prihodnji?.)
skem zakonu in kazenskem zakonu one pokrajine, kjer se je prestopek dogodil.
Denarne kazni izreče finančni minister na podlagi ugotovljene krivde po referatu generalnega inšpektorja. Zaporne kazni izrečejo pristojna sodišča na podlagi dokazov in obtožbe od generalnega inšpektorata finančnega ministrstva. Proti obsodbam na denarne kazni se smejo obsojeni pritožiti neposredno državnemu svetu v roku 15 dni. Izrečene kazni se morajo plačati takoj in ostanejo deponirane dokler odlok ne postane izvršen.
Za kritje stroškov za kontrolo in drugih izdatkov, ki so zvezani z izvrševanjem določb pravilnika, morajo pooblaščene banke naprej za leto dni položiti 2]/z % od svojega vplačanega kapitala. Ta vsota se polaga neposredno pri Narodni banki na račun fonda za kontrolo devizne trgovine.
Stroške nagrade, ki jih predvideva pravilnik za kontrolne organe in odbore se bo plačevalo po nalogu generalnega inšpektorata finančnega ministrstva iu na podlagi odlokov finančnega ministra.
Narodna banka in njene filijalke so izvzete od vseh omejitev, ki jih predvideva pravilnik kolikor je to potrebno za izvrševanje poslov, ki so v zvezi 7. devizno politiko, ki jo vrši Narodna banka na račun države.
Pravilnik je stopil dne 25. septembra v veljavo.
Trošarina na vino.
(Konec).
V. Kdor pretoči zatrošarinjeno navadno vino iz sodov v steklenice, mora to najmanj 24 ur prej prijaviti pristojnemu odelku finančne kontrole. Občnem mora plačati razliko med trošarino, ki je že plačana za vino v sodih (po 35 dinarjev za hi) in trošarino, pripadajočo na vino v steklenicah (po 50 para za steklenico, ki drži največ 0.7 1) .
Pri tem je natančno navesti število in velikost steklenic, ki se bodo napolnile s zatrošarinjenim vinom, da se od njih odmeri trošarina.
Kdor pretoči nezatrošarinjeno vino v steklenice (prodajalci na debelo), mora prijaviti to pretakanje tekom 24 ur po pretočitvi; obdači se pa to vino šele ob eventualni obdačljivi porabi.
VI. Privatniki, ki se ne pečajo s prodajo vina na drobno ali na debelo, morajo, če prejmejo vino v količini nad 10. litrov, prijaviti to tekom 24 ur po prejemu pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Če je vino še nezatrošarinjeno, morajo obenem plačati tudi za vso količino odpadajočo trošarino. Svoje-časna določba, da je vino, ki ga prejemajo privatniki v količinah nad 56 litrov za svojo lastno porabo, trošarine prosto, ne obstoji več.
Pri privatnikih se omejuje kontrola samo na ugotovitev, da se prejeta količina ujema s prijavljeno. Toda tudi ta kontrola se vrši le po iz-volji.
Druge kontrolne določbe: Vse v prejšnjih odstavkih navedene prijave se izvrše lahk< pismeno ali ustno. Če jo prijava y' nena, je veljavna le samo tedaj, če je dospela v predpisanem roku v pisarno oddelka finančne kontrole. Ne zadostuje toraj, da je bila v tem roku — četudi reko-mandirano — na pošto oddana.
Ako se prijavi davkovno dejanje, pri katerem zapade trošarina, je treba plačati trošarino istočasno s prijavo. Denar se pošilja vedno po poštni položnici na račun delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Pobiranje ■ trošarine po organih finančne kontrole je prepovedano.
Prijava, pri kateri zapade trošarina, je veljavno vložena šele, če je tudi odpadajoča trošarina plačana. Oddelek finančne kontrole sme izdati torej boleto le, če je bil trošarinski znesek pravočasno na pošti plačan.
Od vina, ki je določen za prodajo, je odpisovati na račun droži tri litre od hektolitra, pri moštu pa deset litrov od hektolitra. Večje diference, oziroma primanjkljaje je treba
zatrošariniti in če je opravičen sum, da se vino oddaja protipostavno, se stranka tudi obustavi radi trošar. tihotapljenja.
Ker morajo biti založni prostori ločeni od prostorov, v katerih se hrani vino, zavezano trošarini, mora vse te prostoi^e odobriti nadzorništvo državne užitnine v Ljubljani.
Organi finančne kontrole imajo pravico podnevi, in če se vrši prijavljeno davkovno dejanje ponoči, tudi v nočnem času, vstopiti v prostore, kjer hranijo producenti, prodajalci na debelo in prodajalci na drobno vino, zatrošarinjeno ali nezatrošari-njeno.
Če davkovno dejanje v nočnem času ni prijavljeno, smejo organi finančne kontrole vstopiti ponoči v te prostore le v spremstvu občinske asistence, če je opravičen sum nepravilnega postopanja.
Organi finančne kontrole so dalje upravičeni revidirati vsak naznanjen transport vina pri odpošiljatelju pred izdajo transportnega lista in vsak prejem vina pri prejemniku. Upravičeni so pa tudi ustavljati tovornike (voznike) na cesti, če posumijo, da prevoznik nima transportnega lista.
Kontrolnim organom, ki imajo poseben pismen ukaz, izdan od nad-zomištva državne užitnine, morajo obrtne stranke dopustiti radi kontrole tudi vpogled v poslovne knjige.
Kontrolnim organom morajo nuditi stranke potrebno pomoč in jim dajati vsa potrebna pojasnila.
Vse posode, ki se rabijo v točilnici, zalogah in za transporte, morajo biti pravilno cimentirane.
Posebna določila za Ljubljano: V mestni občini ljubljanski se trošarina na navadno vino ne pobira po organih finančne kontrole, temveč po organih mestne občine pri uvozu preko občinske meje obenem i mestnimi občinskimi dokladami.
Vino, ki se producira na ozemlju mestne občine, je zatrošariniti pri istih organih ( na liniji) čim se vino vkleti.
Če se vino izvaža iz ozemlja ljubljanske mestne občine, se pri uvozu plačana trošarina v nobenem primeru ne povrne.
Določila o transportni kontroli veljajo tudi za ozemlje občine ljubljanske, tako glede uvoza, kakor tudi izvoza in prevoza z izpremembo, da je smatrati za kontrol, organe one organe, ki pobirajo mestne občinske doklade na liniji. Ti organi izdajajo pri izvozu vina vedno le >svobodnice< ker mora biti vse vino na ozemlju občine ljubljanske zatrošarinjeno.
Občinske doklade. Vsled zvišanja trošarine na vino , se ne zviša tudi znesek občinske doklade, ker so bile te doklade dovoljene le na prejšnjo trošarinsko postavko. Če ima občina dovoljenje za pobiranje 100% občinske doklade na vino, se odmeri torej doklada še vedno od zneska 32 kron, ne pa morda od zneska 140 K za hektoliter.
Končno bodi še omenjeno, da veljajo stroge določbe, po katerih se kaznuje vinogradnik, ki ni prijavil svojega pridelka, za vse opuščene prijave davkovnih dejanj.
Vsakdo, ki pravočasno ne prijavi prejema (odvzema) nezatrošarinjene-ga vina iz lastnih ali tujih zalog ali pretakanja zatrošarinjenega vina i* sodov v steklenice, se kaznuje torej poleg plačila redne trošarine še najmanj s petkratnim zneskom odpadajoče trošarine in zaplembo vina s posodo vred.
Če se je kaznjivo dejanje izvršilo po solnčnem zahodu in pred solnčnim vzhodom, se pa kazen poveča še za polovico Ravno tako se poveča kazen za polovico, če se zakrivi tekom 3 let po obsodbi radi trošarinskega tihotapljenja nov tak pregrešek.
Franjo Souvan:
Češki znanstvenik o valutni reformi.
(Konec.)
Najvažnejše in morda v prvi bodočnosti edino potrebno je torej skrbeti na to, da *« vredmost aaš® jralut*
stabilizira ln da se vsi veliki pretres-Ijaji in vse temeljite spremembe dejanskega položaja, kateremu se je ogromna množina naroda že prilagodila, onemogočijo.
Ni važno, da mora valuta biti vi-sokovredna. Važna pa je — kakor rečeno — stabiliteta. Treba je pač, da stremimo za tem, da se krona počasi nekoliko boljša in da doseže ali tudi preseže kurz po 10.—; če pa ne gre, in če ostane na dosedanji višini, smo tudi lahko zadovoljni. Da se zasigura stalnost, je v prvi vrsti treba urediti izvoz in uvoz, oskrbeti, da se izvoz zviša in uvoz zmanjša, treba je urediti prometne razmere, in urediti državni budžet. Kakor rečeno, se nam je to v veliki meri posrečilo.
Glavno je toraj stabiliteta. Skoki niso v interesu konsolidiranja razmer. Tudi skoki navzgor ne. Če gre valuta prehitro ali preveč navzgor, nastane stagnacija v izvozu; če gre valuta prehitro ali preveč navzdol, se pojavi nova draginja, zlasti pri uvoženih predmetih. V prvem slučaju — stagnacija izvoza — ima za posledico zastoj industrije in brezposelnost delavcev; v drugem slučaju — draginja pri nekaterih predmetih — ima za posledico draginjo tudi pri drugih predmetih, nezadovoljnost s plačami in mezdno gibanje delavcev.
Kakor si torej ne moremo želeti prenaglega in prehudega padca sedanjega kurza naše krone, tako si tudi ne smemo želeti prehitrega in previsokega napredovanja naše valute; že z ozirom na izvozno industrijo ne, pa tudi zato ne, ker bi tako prenaglo in previsoko napredovanje nase valute povzročilo naglo padanje pri cenah uvoženih predmetov, in bi bile tako uničene nebrojne eksistence, vsi kapitalno manj močni trgovci, ki bi imeli v istem času še stare, drago kupljene blagovne zaloge.
Vsa valutna reforma obstoja torej za bližnjo bodočnost v tem, da se razmere stabilizirajo.
Zgrešene so bile torej vse devalvacije, ki so jih izvedle druge države, ker niso dosegle svojega namena. Koristile so dotičnim državam le tre-notno, in njihov edin uspeh je bil v tem, da so državi dale za tisto eno leto, v katerem je bila devalvacija izvedena, nekoliko več dohodkov.
Za dogleden čas nam bo toraj zadostovalo stabiliziranje vrednosti naše valute.
Seveda končni cilj valutne reformo vsake države pa je in ostane uvedba zlate valute. Tega ne smemo izgubiti iz vidika. Vsa naša finančna politika mora biti prilagodena temu cilju. Cilj sam pa je seveda še v veliki daljavi. Treba je, da se uravnajo razmere po celi Evropi, ne pa samo pri nas. Kadar pa bode prišel ta čas, bomo pa dali, če bode takrat — recimo — naša krona notirala 10.—, vsakemu za 10 papirnatih kron 1 novo novčanico, ki bode polnovredna ln krita z zlatom, oziroma s kovinsko zalogo in tujimi devizami. To ne bo nikakšna devalvacija, ker bode ta nova novčanica faktično polnovredna, torej 10-krat več, kakor današnja naša krona.
Tako češki znanstvenik.
Če človek to sliši, zdi se mu cela zadeva, kakor sloveče Kolumbovo jajce. Nam se zd6 izvajanja češkega ministra na razpoloženju jasna, logična, in v vsakem oziru prezanimiva.
Verjetno je, da leži v tem jedno-stavnem programu resnično cela rešitev valutnega problema.
Iz izvajanj' pa povzamemo troje: česar seveda češki znanstvenik ni nameraval za naše (jugoslovanske) prilike. Prvič, da je bila znamenita devalvacija jugoslovanske krone velika zmota, in da je bil ves efekt te devalvacijo v tem, da so lastniki kronskih noveanic — NB. to niso bili le Prečani, ampak v izdatni meri tudi Srbijanci, pri katerih so cirkulirale krone iz časa avstrijske okupacije v veliki množini — plačali enkratni izredni davek, in s tem primanjkljaj v budžetu istega leta nekoliko zmanjšali. Hujše obsodbe Ničič-Veljkoviče-ve finančne politike ei ne moremo misliti.
Drugič, da bi bilo veliko dile-tantstvo, če bi poklicani faktorji hoteli poslušati gotove narodnogospodarske člankarje, ki priporočajo, naj se relacija 1 : 4 podvrže reviziji — sedaj ko smo se že prilagodili dejanskim razmeram, ki so nastale iz te relacije.
Tretjič, da moramo urediti prometne razmere, izvoz in uvoz, in sanirati budžet ter na ta način po češkem vzorcu skrbeti za stabilizacijo kurza jugoslovanske krone na 4.—, odnosno za počasno njeno napredovanje na 5.—.
In še četrtič, da nas efomeme fluktuacije navzdol ne smejo razburjati, ampak da moramo hladnokrvno preiskati vzroke temu padanju in Jih odstraniti.
Ne samo nedopustno, ampak tudi neodpustno pa je, delati odgovorno za padanje valute n. pr. ustavo.
Nasprotno, sprejetje ustave je na položaj uplivalo jako ugodno. In če bomo še dobili redni, parlamentarno rešeni proračun in če bomo stopili spekulaciji na prste, pa bo prav.
NE ZAMUDITE PRILIKE! Bok i« podpisovanj« državnega investicijskega posojila je na vsestransko zahtevo po daljšan do 15. oktobra. Obrestna mero 7 odstotkov.
Izvoz in uvoz.
Predlog za prepoved izvoza. Ministrstvo za trgovino in industrijo je stavile finančnemu ministrstvu predlog, da se prepove izvoz a) kostanjevega lesa, ki se rabi za izdelavo usnja in b) drvarskih surovin.
Uvoz pekmoza v Čehoslovafik*. — Čehoslovaški konzulat v Zagrebu obvešča interesente, da je poleg uvoza sliv v Čehoslovaško dovoljen tudi uvoz pe-kmeza.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Novi jugoslovanski generalni konzul na Dunajn. 30. septembra je dospel na Dunaj naš nosi generalni konzul .Savič, ki je prevzel svoje posle.
Podružnica >Vestre« v Splitn. — »Vestrac, trgovska delniška družba v Zagrebu, ki se bavi z trgovino vseh surovin, industrijskih izdelkov in poljskih pridelkov, prodajo olja in kemičnih izdelkov, je otvorila v Splitu svojo ;h>-družnico.
Češki vzorčni vlak za Balkan. Češki vzorčni vlak za Balkan odhaja dne 18. oktobra s iškega vzorčnega sem-nja.
Proočila . uoblttščene trg. agencije i Aleksandriji. Izvoz le6a. Naš stavbni les se smatra v Aleksandriji za les druge vrste, prodajal pa se je cif Aleksandrija po 9 funtov št. po ma in-4 m dolžine ter po 8 f. st. po m" pod in nad 4 m dolžine. Danes se prva vrsta lesa celo po 4 f. št. težko proda, a les pod in nad 4 m dolžine komaj po 5^ f. št. po m3. Prodaja je zelo slaba in radi tega tudi ni večjih količin lesa na tržišču. Radi padanja cen in dolgotrajnih kriv. v Egiptu je večje število lesnih trgovcev utrpelo znatno škodo. Agencija priporoča, da interesenti ne pošiljajo lesa v Egipt, dokler se dobro in natanko ne informiralo o cenah in o razmerah na tržišču.
Suh:' sliv i naše slive vlada v Egiptu p :	.zanimanje, vendar se
ne proda,‘i,jo e' -žjo kot po 22 24 f. št. Pekrttez v v	,ie kupuje.
Cena i: ’ ’ u cementu |e bila pred sestimi meseci 6/4 f. št. po toni, plago ocarinjeno v prodaji na drobno, današnja cena pa je 4—4'/, f. št Ker f>e malo zida, je prodaja slaba.
Francoska zunanja trgovina. Izvoz iz Francije je znašal v prvih osmih mesecih t. 1.:	živil se je izvozilo za
1237 milijonov, surovin za 3603 milijone, fabrikatov za 8495 milijonov frankov. Uvozila je Francija v istem času: Živil za 3479 milijonov, surovin za 6700 milijonov, fabrikatov pa za 3430 milijonov frankov; . uvozila Je Francija za 274 milijonom frankov več kot izvozil«.
Industrija.
Novo tovarno za pilo sla ustanovila brata Kolenc na Mirni. Podjetje jo opremljeno z najmodernejšimi stroji. — Poleg izdelovanja pil vseh vrst se bode podjetje bavilo tudi z nasekavanjem starih pil na novo.
Konferenca o melasi. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bila sklicana za dne 3. oktobra konferenca industrialcev špirita in tvorničarjev sladkorja. Na konferenci se je pretresalo vprašanje svobodnega ali omejenega prometa z melaso in vprašanje o ceni.
Otvoritev mehanične delavnice v Skoplju. Tvrdka A. Galeno in Kudel-ka je dobila dovoljenje, da otvori v Skoplju novo mehanično delavnico. -
Češki radij v Angliji. Angleški profesor Soddy je pred kratkim kupil v Pragi dva grama radija, katere je odpeljal v London. Za ta dva grama je bila izplačilna svota 70.000 funtov.
(Jeneralna stavka v Rimu. V Rimu
je izbruhnila 2. t. m. generalna stavka.
Kriza v premogovni industriji na Angleškem. Zadnji meseci so dokazali, da tudi znižanje plač ne more zmanjšali števila nezaposlenih v Angliji. V kratkem bo še 80.000 delavcev brez posla, ker so lastniki premogovnikov v Wale-su sklenili, da ustavijo obratovanje nekaterih rudnikov.
Obrt.
Zadruga gostilninčarjev ▼ Ljubljani
poroča: Pivovarne so baje radi tega, ker se je ječmen, hmelj, premog in delavstvo zopet zdatno podražilo, povišale cene pivu v sodcih na 11(K) K, v steklenicah pa na 1600 K za hektoliter, k temu pridejo še občinski davki in dobavni stroški. Ljubljanski gostilničarji so se vsled tega zedinili, prodajati pivo odslej ’/io čaše po 6 kron, poliiterski vr-4ek po 8 kron, v polliterskih steklenicah pa po 11 K; po deželi bo veljalo pivo z ozirom na dovozne stroške 12 kron ■steklenica.
Denarstvo,
Naše investicijsko posojilo. Kakor .smo že poročali v zadnji številki, je xok za podpisovanje državnega investicijskega posojila podaljšan do 15. t. m. Do sedaj podpisane velikanske vsote so priča izvanredno velikega zanimanja, ki vlada za to posojilo v vseh slojih naših državljanov v in izven državnih mej. Pričakuje se, da bo podpisana ena milijarda dinarjev, kar bo najlepši dokaz našega složnega dela.
Ponudba za naše zunanje posojilo. Ministrstvo financ pretresa ponudbo inozemskih fin. grup za naše zunanje posojilo v znesku 500.000 francoskih fr. Dospelo je do sedaj pet ponudb, dve angleški, dve amerikanski in ena holandska. Angleške ponudbe so najugodnejše, zato se pričakuje, da bo naše finančno ministrstvo v kratkem poslalo v London komisijo, ki bo proučila vse detajle ponudb, pod katerimi bi se sklenilo to posojilo.
Naša valuta ▼ seji Zveze narodov. Na drugi seji Zveze narodov je izvoljen ožji odsek, ki bo izdeloval načrte za odloke skupščine Zveze narodov v go-
spodarskih in finančnih vprašanjih. V odsek so bili izvoljeni Švicar Ador, Japonec Agaci, Francoz Hannotaux, Ju-gosloven Avrarnovič, Italijan Ferrari in Brazilijanec Montarojos.
Finančna konferenca med Jugoslavijo in čchoslovaško. Po poročilih iz Prage bo v kratkem odrejena konferenca zastopnikov češkoslovaškega in jugoslovanskega ministrstva financ, ki se bo bavila v prvi vrsti z vprašanjem valute, z ureditvijo vprašanja predvojnih medsebojnih dolgov obeh držav ter z izmenjavo jugoslovanskih žigosanih bankovcev, ki se nahajajo v Češkoslovaški.
Državni dohodki 1920-21. Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je imela naša država v letu 1920-21 sledeče dohodke: od monopolov 318,445.cte9 din., od trošarinskih pristojbin 349,491.867 din., od davkov in doklad 317,530.872 in od carin 786,312.718 dinarjev. Skupaj 1„771,780.840 dinarjev.
Popis denarnih zavodov kraljevino
S.	H. S. bo izšel čez par dni. Izdalo ga bo uredništvo Almanaha kraljevine
S.	H. S. Popis vsebuje vse denarne zavode in bo stal A* K.
Omejitve v trgovini > devizami in valutami na Čehoslovaškem so ukinjene. Po službenih poročilih je bila s 1. okt. t. 1. ukinjena naredba o omejitvi v trgovini z devizami in valutami. Od tega dne bodo privatniki slobodno razpolagali s tujimi valutami.
Nemčija je poslala na račun rep v racije 4,K00.000 dolarjev v zlatu. Nemčija je poslala v Newyork 4,500.000 dolarjev v zlatu. Zlato je namenjeno za »Fe-deral Reserve Banke na račun belgijske vlade kot del izplačila za reparacije. Do sedaj je predala Nemčija v New-yorku zlata za 18 in pol milijonov dinarjev.
Czrlna.
Zakon o izvozu in izvoznih carinah ter davek na poslovni promet. Novi zakon o izvozu In izvoznih carinah, razglašen v Službenih Novinah z dne 27. septemtfra t. 1. št. 215 je stopil v veljavo 1. oktobra. V zmislu člena 17 uredbe o davku na poslovni promet z dne 27. junija t. 1. (Služb. Nov. št. 191.) od navedenega dneva, carinarnice pri izvozu ne bodo pobirale davek na poslovni promet, o čemer so bile carinarnice pravočasno obveščene.
Naknadno osiguranje valute pri iz-vomi suhih gliv. Finančni minister je odredil carinarnincam, da dopuščajo sedaj izvoz suhih sliv brez potrdila o osigu-ranju valute. Tazadevna potrdila Kdo naknadno zahtevale od izvoznikov one carinarnice,. preko katerih so šle slive v inozemstvo.
Uradne nre na ljubljanski earinar ui. Glasom odloka generalne carinske direkcije so uradne ure na ljubljanski earinami od 1. oktobra dalje od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah ln praznikih carinarnica ne posluje.
Promet.
Razsvetljava osebnih vagonov. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu poroča, da bodo v najkrajšem času vse garniture osebnih in brzovlakov razsvetljene.
%
Otvoritev poštne nabiralnice Sv. Janez ob Boh. jezeru. Dne 1. oktobra
1921 se opusti poletni poštni urad Sv. Janez ob Boh. jezeru in se zopet otvori v Sv. Janezu ob Boh. jezeru občina Bohinjska Bistrica poštna nabiralnica
7.	uradnim nazivom Sv. Janez ob Boh. jezeru.
Frankiranje pisem na naše konzulate. Na naše konzulate v inozemstvu (v Ameriki) prihajajo čestokrat refran-kirana pisma, ker menijo nekatere naše administrativne oblasti, da so taka pisma službena in da so zbog tega poštnine prosta. Naši konzulati pa morajo plačati za to dvojno poštnino v dolarjih, kiir gotovo ni v državni prid.
Paketni promet z Madžarsko je otvorjen. Dovoljena teža za posamezne pakete je največ 20 kg, vrednost pa največ 1000 zlatih frankov, kar je enako 7000 dinarjem.
Brezžični brzojavni promet med Nemčijo in Ameriko. Nemčija, ki ima brezžično brzojavno zvezo z Ameriko, je pristala na to, da odpravlja tudi naše brzojavke za Ameriko prek«; svojih postaj v Newyork.
Dobava, prodaja.
Nabava službene obleke. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani razpisuje izdelovanje sledeče službene obleke za svoje uslužoence: ZuilO komadov bluz, 2500 kom. hlač, 2500 kom. plaščev in 200 kom. suknjičev. — Sukno in podlogo, ki je potrebna samo za plašče, dostavi obratno ravnateljstvo, vse drugo izdelovateij. Opis obleke naj reflektarifi zahtevajo od obratnega ravnateljstva v Ljubljani, oddel. III/4. — Reflektira se tudi na delne dferte. Zapečatene ponudbe naj se predložijo obratnemu ravnateljstvu oddelek III/4, najpozneje do 10. oktobra t. 1. dopoldne. Ponudbi mora biti predložena izjava, da ponudniki glede cen ostanejo v besedi do 20. X. 1921, da bode prevzeto delo izvršeno najpozneje do 20. decembra t. L, ter da pristanejo na va-dij, ki se določi sporazumno pri sklepu pogodbe in jamstvo za občuduje termina.
Razno.
Mednarodna konferenca ca mere
in uteii je bila otvorjena v Parizu. Konference so se udeležili zastopniki vseh civiliziranih držav, ki bodo razpravljali poleg ostalega tudi o enotnih merah in oznakih pri električnih podjetjih.
Vest o velikih nemških vojnih ladijah, katere bi morala Nemčija poslati v Kotor na račun odškodnine, ni bila točna. Gie se za šest malih laaij, katere je naša država v Nemčiji kupila.
Dražba lovov. Lova krajevnih občin Javorje in Poljane nad Škofjo Loko se bosta v četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob pol 11. uri, oziroma 11. uri na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddajala v zakup in sicer prvi za dobo od 1. decembra 1921 do 30. novembra 1928, drugi pa za dobo od 1. januarja 19z2 «k> 31. decembra 1926.
nar, prvovrs' nastop 15. < Ludovik Kw
OJlaSdJSe
iz
BI
prvovrstnega materiiala vseh E	vrst in v vsaka množini	B%HOI
tiajmoderneie urejena prva tavarfia te vrsta v Jugoslaviji ::::
BRATA KOLENC - Mirna, Dolenjsko.
Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje.
Cene zmerne!
Izvršitev točna I
Zboljšanje razmer v avtomobilski industriji Zedinjenih držav, lordove tvornice pa so pomnožile delo v nave-t. 1. 80.918 avtomobilov več kot v istem času lanskega leta; druge amerikanske tvoruice pa so pomnožile delo v navedenem času za 57 odstotkov.
Tržna potočila.
Hmelj.
XXV. brzojavno tržno poročilo.
Žatee, 30. 9. 1921. Zopet bolj čvrsto - živahno. 6000-6400 č. K. za 50 kilogramov.
Kolonijalno blago.
Sladkor. Newyork: Zentrifugal 4.86 (dan preje 4.8t>). London po cvvt: West lndian crystall, ab skladišče 46^—, Ta-te8 Brovvnish bis good coloury pieces 41/—, Lyles yellow crystals 48/—, Mu-scavadoes 40/—, Tates castor 57/—, cu-bes 5/76, crushed 54/—, granulated and white 48/—, Lyles no. 2 granulated and white 52/6.
Pariz: Za loko blago se plača 250 fr., vendar ni ponudb. Nova žetev 168 in pol do 170 fr. štiri mesece od oktobra 154H—157, tri mesece od novembra 150—Vft, fr. 100 kg. Newyorški sladkor, oktober 265, dec. 265, marc 254, maj 241.
Kakao. London: po vreti: Accra nova žetev 50, Trinidad, skladišče 62.
Marsilja: Na tržišču vlada mir radi nesigumoeti tečaja franka in velikih ponudb. Cene so po 50 kg: Bahia fermente fair 120 do 122, good fair 127 do lao, superieur 140—142, Trinitč 140 do 145, Venezuela courant 142—145, moyen 182—185, fin 2l>5—270, Sainte-Lucie, Grenada naturels 119—123, fermenta 134—139, Guayaquil 145—150, Arriba Epoca 150—155, supšrieur, d’6W 160—165, Haiti ordinaires 85—89, su-pčrieurs 105—108, Rčpublique ordinai-re et Mavaos 123—126, Para Sertao et superieur 139—142, Accra et similaire de la cote Occidentale d’Afriqpe 115— 118, Martinique 161—165, Guadeloupe 163-165.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 191—195, Bukarešta 200, Milan 940—950, London 895—905, Newyork kabel 235, 'x.ek 232. 25—233.50, Pariz 1685, Švica 4012, Dunaj 8.79, Budimpešta 34.50—35, v a 1 u-te: dolar 229—230, avstrijske krjne 12 do 14, rublji 13—17, češke krone 260, napoleoni 755—780, marke 190 -195, leji 197-200, lire 930-935.
Jadranska banka 1250.
Ljub. kreditna banka 845—870.
Narodna banka 520—535.
Beograd, valute: leji 50, tovi-z e: London 222, Pariz 410, Ženeva 1004, Praga 65.30, Dunaj 2.30, Berlin 47.50, Milan 235, Budimpešta 9.
Zttrich, devize: Berlin 4.50, New-Vork 574, London 21.45, Pariz 40.75, Milan 21.80, Praga 6.00, Budimpešta 0.8 : 7ngreb 2.70, Varšava 0-08, Buka-xv:	9) Dunaj 0.32, avstrijske žigo-
san : -one 0.24.
manufakturist ki je ob enem tudi železni-se sprejme za I. v veletrgovini iožu.
jkem listu'!
Mice svefe^iioe5-
ve.sko in toal.
Kr» > - • »čistilo)
C. M., L)iiber, Cipulin, mast (vazelina; ikilo, Sidol,
ribaiice iz riževe slame in IVI 1UV.C korenine, konjske, za likanje (glanc) mazalke, motvoz in čevljarsko prejo (dreto),
Rironnllro Prave tržaSke> gladke
DlvCvliiiib in pletene, orehove pletene, biče, vezalke (jermena) za čevlje,
Cigaretni papir semski, trgoV
ski, kancliski, konceptni, gladini, (smivgel in stekleni papir ter diugo kratk ^ robo nudi po najnižjih cenah veleti govina
l mn
Sv. JuksM irs 9.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Šelenburgova ul. 1
interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. ■ Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi.
Borza.
H Na debelo:
£ Kan
Znamka
komet
MERKUR
Veletrgovina z manu : fakturo na debelo
Maribor.
Nepremočljiva mast za čevlje In usnje.
Slatina. - j
S T. KEBCltKEK I
£ Ljubljana. Resljeva cesta 3. ' xxxtxxxxxxx*3K*
Rafinerija mineralnega olja
Maribor Cankarjeva ul. 1
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabriicatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Cankarjeva ul. 1
Vzorci na zahtevo brezplačno
LANG in DRUG, OSIJEK
prej: A. Zanki sinovi.
prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho vpeljave slovenskih produktov.
Cenjene ponudbe na zgornji naslov.
Telefon: 64
Brzojavi: Merakl, Ljubljana,
Englisb varnishes:
AngleSki laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni Japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkatlvom.
ISOLATINO BLACK VARNISH.
Izolirni lak.
LlQUID DRIERS PALE Terebina svetla.
LlQUlD DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHlTE. Emajl beli, Izredno fini,
English varnisbes:
Angleški laki:
COPAL VARNISJJ. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPPRFINE COPAL BODY VARNISH.
Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RIAOE BODY VARNISH. Lak za kočije, flnl.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusjlpl fi*ni prep. ak.
PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALB Brusilni prepar. lak.
PXTERI0R COPAL VARNISH FINE.
Flnl zračni lak.
exterior COPAL VARNISH SPRF. Najfinejši zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Slkatlf, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske sta j najfinejši.
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate. mavec (Gips), majstenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, FRANCOSKA, RUE CHARLES APPELL1, BRZOJAVNI NASLOV »SLOVEnIa S l RASBOURG«. VSI TRGOVSKI POSLI, ZASTOPSTVA, KONSIGNACUA, INFORMACIJE.
, , M E S N A “ (lastniki Bratje Tavčar)
Družba z o. z. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov.
„MERAKL“.
Lak za pode.
•MERAKL*. Linoleum lak za pode,
»MERAKL*. Emajlnl lak.
•MERAKL*.
Brunoline.
Centrala Maribor
Telefon št. 245.
Podružnica Vuzenica
Telefon št. 1.
Maribor Kopališka ulica štev. 11. Interurban telefon št. 245.
Kupuje
po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene)
svinje, govedo itd.
XXXXXKXX
xxxxxxxxxx;tnK
—a—a—Bzau————um Lastnik : Konzorcij za izoajanje »irgovskega Lista«
TiBka tiskarna Makso Hrovatin Ljubljani
Odgovorni urednik: Franjo Zebal,
Glavni urednik: Peter Kastelic,
Industrija.
Velik« papirnic« r Beogradu. Beograjski industrijalec Vapa zgradi v Beo-gardu veliko papirnico, ki bo največja In najmouernejša na Balkanu. Obsezala bo 4000 kvadratnih metrov in imela »troj lOtKJ 1' iijStcih /il.
> Mi vat, konzervna tvorniea. V Sarajevu se je osnovala te dni »Miva<, tvorniea konzerv d. d. Tvorniea bo proizvajala razne konzerve od povrtnine, Midja in sliv. Poleg tega bo podjetje vodilo veleprodajo vzornih hercegovinskih vin.	v
Tržaška ladjedelnica ustavila delo. Stabilimento Tecnico Triestino in ladjedelnica v San Rocco so ustavile delo in odpustile nad 10.000 delavcev, ker jim jc parobrodarska družba »Na-vigazione Libera Triestina« sporočila, da ustavi vsa nadaljna izplačila za delo. Navigazione Libera je opravdala svoje postopanje s tem, da vlada ni držala obljube in podjetje ni podpirala. Družba bi morala zgraditi 24 modernih parobrodov, pa jih je dala izvršiti dosedaj le 12, dočim bi se drugih 12 dovršilo še le tedaj, če bi ji zagotovil 'minister trgovine Belotti, da bo držal obljubo svojega prednika Alossia. Dosedanja pogajanja so ostala brez pozitivnega rezultata. 29. t. m. je radi za-tvoritve ladjedelnic izbruhnila povsem Primorju stavka. Vse delo počiva, časopisi ne izhajajo, trgovine bo zaprte itd. Stavka bo najbrže zavzela še večje dimenzije.
Denarstvo,
Rok za podpisovanje- državnega investicijskega posojila je podaljšan d«
15. t. m. Rok za podpisovanje posojila je s 30. septembrom t 1. potekel, ker se pa 6e vedno zglaiajo interesenti, posebno tudi iz dežele, ki bi še radi podpisali posojilo in ker se čuje vsestranska zahteva, da se rok za podpisovanje podaljša, je zadnji dan za podpisovanje drž. investicijskega posojila določen na 15. t. m.
Prorafun «a l. 1922 v ministrskem uvetu. Na sobotni seji se je nadaljevala razprava o proračunu za 1. 1922. Sprejet je bil budiet ministrstva trgovine, agrarne reforme ter vojne in moma-riee, (poslednji zmanjšan).
Bivša avstrijska vojna posojila. Na-So državljane, ki žele povračilo svojih pbveznie predvojnih in vojnih posojil bivše avštro-ogrske monarhije poživljamo da vlože tozadevne prošnje pri generalni direkciji državnih dolgov v ' Beogradu do 20. t. m., ker se na pozneje vložene prošnje ne bo oziralo.
Mednarodna valutna konferenca. Angleški finančniki so dali inicijativo za mednarodno valutno konferenco, ki se bo vršila najbrže meseca decembra v Londonu. Na konferenci se bo razpravljalo o programu ukrepov, ki bi zvišal valuto posameznih držav. Pripravljalni odbor je pozval ministrske predsednike vseh držav, da pošljejo na konferenco svoje delegate. Nekaj držav, med njuni Zedinjene države, Nemčija, Danska, Švedska, Nizozemska, je že pristalo na to konferenco in imenovalo svoje za-
t0P Sprejemanje kovanega drobila. Po
odločbi ministrskega sveta morajo sprejemati državne blagajne kovani drobil po 5, 10 in 25 para v neomejeni količini, zasebniki pa so dolžni sprejemati kovani drobiž po 5 para do zneska 5 dinarjev, po 10 para do 10 dinarjev in po 2.) para do 20 dinarjev.
Ponarejeni tisočdinarski bankovci. Pojavili so se v prometu tisočdinarski falzifikati. Posebni znaki ponarejenih novčauic so: Vzporedne modre črte, ki tvorijo ozadje, so na pravem bankovca temnejše kakor na ponarejenem. Crte-ži ponarejenega bankovca so sploščem brez reliefa, ker na njem ni one lahke Hence, ki se vidi na pravem bankovcu, llcana glava ima okoli vratu bisernico, ki ima osem jagod. Pri pravem bankovcu se prva jagoda pričenja izven vratu, na ponarejenem pa na vratu samem. Papir sumljivega bankovca je videti pod črtežem popolnoma bel, dočim se na pravem vidi tisk na drugi ktrani. Vodeni tisk na sumljivem bankovcu je »lab, brez sence, na pravem pa modeliran in krepak. Na pravem bankovcu se vidi vodeni tisk takoj na prvi pogled, na ponarejenem pa fie le tedaj, ko ga obrnemo proti svetlobi-
I>emisija avstrijskega ministra financ. Dr. Grimm je odstopil. Vzrok demisiji so težke finančne razmere.
Valutno vprašanje v Avstriji. V ministrstvu financ se je vršila 29. t. m. Konferenca z zastopniki bank. Na konferenci se je razpravljalo o ureditvi valutnega vprašanja.	Zastopniki bank
so izjavili, da bodo po medsebojnem sporazumu stavili ministru financ svoje predloge.
Csrlna.
Novo carinska naredba Je stopila v
veljavo s 1. oktobrom t 1. Pri izvozu je ukinjen davek na poslovni promet.
Promet.
Popravila proge Beegrad-Ljublja-
na- Kakor hitro bo podpisano državno posojilo, bo minister saobračaja zahteval kredit za položitev novih pragov na progi Beograd-Zagreb-Ljubljana.
Zveza Beograd—Bukarešta. Minister za promet je sestavil posebno komisijo, ki bo proučila načrt železniške zveze med Beogradom in Bukarešto. Proga bi imela tudi zvezo z jadransko železnico. Tozadevna pogajanja med našo in rumunsko vlado Be nadaljujejo.
Kolkovanje tovornih listov. Tovorni listi, v kolikor po zakonu o taksah niso oproščeni kolkovanja, morajo biti kol-kovani z kolekom za 1 dinar. Službene Novine št. 217 z dne 29. sept. 1921.
Odredba o iedajanju 1» vidiraaju potnih listov za inozemstvo. V Službenih Novinah št. 216 z dne 28. septembra t. 1. je izšla odredba o izdajanju in vidi* ranju potnih listov za inozemstvo, katere podrobno vsebino prinesemo v eni prihodnji številk.
Zvišanje želeaniških tarif v Avstriji iu Nemčiji. Po poročilih iz Avstrije bo železniška tarifa s 1. novembrom zopet zvišana in sicer za 20 do 25 odstotkov. Višina povišanja se bo ravnala po vrednosti blaga. Tudi v Nemčiji je sklenjeno, da se zviša železniška tarifa s 1. novembrom za 80 %.
Zvišanje poštnih pristojbin v Nemčiji. Radi padanja nemške valute je Nemčija primorana b 1. oktobrom zvišati poštne pristojbine za pošiljke v inozemstvo in sicer tako, da bo računala za frank 10 mark in ne 12, kakor do sedaj.
Iz nailli organizacij.
Knjiga opravljenega prometa. Gre-mij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom sledeče: V smislu uredbe o davku na poslovni promet, objavljene v Uradnem listu št. 118 z dne 19. septembra t 1. morajo vsi trgovci od 1. okto-
bra dalje voditi »Knjigo opravljenega prometac in sicer protokolirani trgovci po vzorcu A, neprotokolirani po vzorcu a. Potrebni vzorci ae dobe v glavni tobakami in pa pri gospodarskem uradu finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Morebitna pojasnila dobe člani gremija v gremijalni pisarni Gradišče 17-1. — Načelnik.
Naznanila trgovske In obrt* nlike zbornice v Ljubljani.
Trgovska in obrtniška iborniea v
Ljubljani ima v četrtek, dne 0. oktobra 1921 ob 3. uri popoldne v zborničnih prostorih javno sejo i naslednjim sporedom:	1. naznanila predsedstva; 2.
dopolnitev zborničnih odsekov; 3. predlogi glede obnov, adaptacij in dopisov v bilancah; 4. predlog na odpravo plača rine v Sloveniji in Dalmaciji; 5. predlogi, tičoči se rezerv za kritje izgub vflled dviganja valute; 0. slučajnosti.
Dobava, prodaja.
Dobava goriva. Direkcija drž. železnic kraljevine SHS v Zagrebu, razpisuje javno licitacijo za nabavo drv v letu 1921 1922, in sicer: a) tresak; b) polen in c) vejevja v skupni količini 170.000 m«, potem za 730 vagonov (vagon po 10 ton) drv za kurjenje lokomotiv. Ponudba na uradni golici, opremljena s kolkom za 10 dinarjev, se mora do dne 10. oktobra 1921 ob dvanajstih predložiti (ali po pošti poslati) ekonomskemu oddelku podpisane direkcije. Upoštevale se bodo samo ponudbe, izdane po predpisih in sestavljene na uradni golici po posebnih in splošnih pogojih. Te golice, kakor tudi posebni in splošni pogoji se dobivajo pri ekonomskem oddelku št. 12 za 3 dinarje. Pogoji se tudi lahko dobe po pošti, ako se pošlje denar po poštni nakaznici. Vsak ponudnik mora do dne 10. oktobra 1.1. ob dvanajstih položiti pri glavni blagajni podpisane direkcije kavcijo 5% skupne vrednosti ponujenega materijala. Ponudbe se otvorijo in prečitajo v ekonomskem oddelku te direkcije dne l6. oktobra t. 1. ob dvanajstih. Ponudbene razprave se smejo udeležiti ponudniki ali njih namestniki.
Razno.
Znižanje pristojbin za tehtanje na postaji At. Jani. S 1. oktobrom so zni-ilane pristojbine za tehtanje premoga na postaji St. Jnnž od 3 dinarjev na 1 dinar.
Prošnje za podaljšavo policijske ure je vlagati pri okrajnem političnem (policijskem) oblastvu.
•H
m
rr:
%
FRANCOSKA!
JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, PRANCOSKA, RUE CHARLES APPfiLL 1, BRZOJAVNI NASLOV »SLOVENIA STRASBOURG«. VSI TRGOVSKI POSLI, ZASTOPSTVA, KONSIGNACUA, IN-
PORMACIJE.
Iaka2 posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 8 knjigovodje, 1 kon-
torista, 2 poslovodja, 9 potnikov, 0 skladiščnikov, 8 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železninske stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 3 pomočnike modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 6 blagajničark, 14 prodajalk, 11 učencev in 8 učenke. — Službe išče: 3 knjigovodij, 1 korespondent, 13 kontoristov, 7 poslovodij, 1 potnik, 10 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočniki železninske stroke,
3 pomočniki manufakturne stroke, 11 pomočnikov špecerijske stroke, 86 kontoristinj, 10 blagajničark, 86 prodajalk, 12 učencev in 11 učenk.
Tržno poročila.
Poročila s tržišča s poljskimi pridelki. 29. septembra. Večjega prometa ni bilo. Povpraševanje po pšenici je bilo še dokaj živahno, dočim kupci za druge produkte niso pokazali zanimanja. Pri kupčijah za staro koruzo se producenti in kupci niso mogli pogoditi za ceno. Zadnje dni so inozemci kupovali pšenico, postavno donavske postajo. To dejstvo je povzročilo neznatno zvišanje cen. Pšenica notira postavno postaje natovora K 1050 do 1060, koruza K 840.—, oves K 700.— do K 750.— po kakovosti. Pisani fižol notira K 930.— do 950.—, beli fižol jo približno 100 kron dražji. Moki bo po-liamezni mlini radi visokih cen pšenici in novega prometnega davka zvišali eeno za 30 vin. pri kg. Nularica se prodaja v Zagrebu z vrečo po K 16.90.
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 28. septembra je bilo prignanih 332 prašičev. Cene so bile sledeče: Prašiči od 6 do 8 tednov stari od 100 do i 90 K, od 8 do 10 tednov stari 155 do 260 kron, od 10 do 12 tednov stari 220 do 380 kron, od 8 do 6 mesecev stari od 400 do 750 kron; eno leto stari od 900 do 1800 kron; plemenske svinje od 20 do 22, klavne od 27 do 8# kron za kilogram žive teže.
HMELJ
XXIV. brzojavno tržno poročilo.
Žatee, 29. sept. 1921. Boljše razpoloženje, živahno povpraševanje, 5800 do 6300 C. K za 50 kg.
Ntirnberg: 6800—8000 M za 50 kg.
manufakturist ki je ob enem tudi železni-nar, prvovrstna moč, se sprejme za nastop 15. oktobra t. I. v veletrgovini Ludovik Kuharič v Ormožu.
I DOK
nagrobne liiiite Kremo pilo)
C. M.. Dilber, Cipulin, mast (vazelina) ličilo, Sidol,
ffVtflfo riba,ice ,z riževe slame tn HI lili« korenine, konjske, za likanje (glanc) mazalke, motvoz in čevljarsko prejo (dreto),
BKeonIKe m pletene, orehove pletene, biče, vezalke (jermena) za Čevlje,
ajnretnl papir S,A.-
skl, kancliski, konceptnl, gladilni, (šmirgel) in stekleni papir ter drugo kratko robo nudi po najnižjih cenah veletrgovina
lt,  ---------------
Sv. Jakoba trg 9.
PlL
mm
mm
iz prvovrstnega materiiala vseh	,,
£	vrst	in	v	vsaki mnoiini VtUCII
najmoderneje ureleraa prva tovarna te vrste v Jugoslaviji ::
BRATA KOLENC - Mirna, Dolenjsko.
Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje.
Cene zmerne!	::	::	::	Izvršitev	toCnaI
I. Korenčan, Ljubljana
trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko
se nahaja na 12—1
Mestnem trgu štev. 20.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Šivalni stroji In stroji za pletenje
Izborni konstrukcija la elcfintn* Izvriitev iz t.-rime v Linču. Ustanovljeni leta 1867.
j Tutuji poitvji bitifltin.
Pisalni stroji .Adler*.
Ceniki za«twnj In franke. ZaCaano znIZana oeno.
V Al ECA la pnrlh tovaren: DDrkopp, IVUkESM • ■ ■ Styrla, Waffanrad.
AAAAAAA /	Veletrgovina	\
) A. Šarabon (
) v UubUani (
\	priporoča	f
Špecerijsko blago \
raznovrstno iganje ^ moko In delelne pridelka raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo,
Lastna pralarna za kavo 1» mlin za dliava z alaklrlinlm obratom. Conlkl»na razpolago
ANT.ČERNEV&
LJUBLJANA
Prvi In edini slovenski »varovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
V Ljubljani.
Sprejema:
1. Vsa požarna zavarovanja.
2. Življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Najugodnejši pogoji.
I J*
S * X X X X X *******
/
\
✓
\
✓
v
<
✓
Josip Peteline
Ljubljana. S«. Petra nasip 1
tovarniška zaloga Šivalnih strojev
Igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potreb-i£lne za krojače, Siviljs, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke I	Postrežba	točna	I
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
18 za i
izdeluje
Tovorno lesenih iebijev
Ivan Seunii ml.
Točen pod Šmarno goro pri UobUani.
llia«BBisaetaaiii»»MHMHiaiMi|^
MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA ŠT. 10.
II
»i
\AA/V\/\/0
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246. 210/274, 235/300, 272/304.
i KUftim iitfi!
5
B
a a
1 Gazela milo!
a	'
! je prvovrstne kakovosti in I
S ca 20°/« ceneje kot enako- j [ vredno importirano milo. *
1
i Udarno m svečarno I [ d. d. u Ljubljani, j
** ****!£ ** * * * m
XX XX X X
Ne debelo:
Kava. la], kakai. tardine. olje. M lil, bohlDjski in trapistov-iti tir. salasi, iunha ii ili-olia, ijMmki stekle-
ne
x
X
Rogaška
g T. MENCINGER
* Ljubljana. Resljeva cesta 3.
I. C. MAYER LJUBLJANA UatanovlJ. 1S34. > ' - )		Medič, Rokove i Ml, Tovarna kemlinih In rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. s. SkladIKe: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64
MANUFAKTURA EN CROS EN DETAIL		Emailnl laki. Pravi fflrnei. Barva za pode.
		Priznano najboljla in zanealjlva kakovost: barve za obleke, vae vrate barv, suhe ln oljnate, mavec (Glpa), maatenec (Federwelss), atrojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopi£l, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zatasno ne razpošiljajo 1
		
Tel. St. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.		Delniška glavnica 50,000.000 K. - Rezervni zakladi 45.000.000 R. 1
ILjTjLTDljSLrLSfeSL kreditna "bsnilcec i j LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.		
i Podružnice: Spili. Mora. Trst, Sarajevo. Gorita, Celje. Maribor, Borovlje, Ploj, Brežice. |		Prodaja srečke razredne loterije.
Hedžet Sz . ZEdoritnife — 1L j ul "bi j sl za. s- 1		
	-uLlica, 4:	
	i?ttjpa TolsigroTranLica. anLia d-eToelo	
iSaBflUJJ-iL'J-lllJJ.1 ii i ■ III		
Lastnik : Konzorcij m iraaianj« »Trgovskega U*ta». — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni arednik Franjo Zebal. — Tiska tiskarn* Maicto Hrovatin Ljubljani.