gospodarske, obrtniške m narođn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 8. februarja 1871. O b s e g : Gospodarji ! zložimo si zemljišca. Kakošno zemljo ljubijo gozdna drevesa in kakošna lega je za-nje prava? (Konec.) Dolgoletne opazke o kacah (Dalje). vice. Dopisi. Novićar. v Slavija" vzajemno zavarovalna banka. Mnogo vrstne no Gospodarske stvari. Gospodarji! zložimo si zemljišca. Spisal dr. Jan. Bleiweis. pismo. koristi tega, da gospodar ima svoje polje bolj pri roki" i kolikormogoče, skup a j že so „Novice" veČkrat pisale to je > )) in posebno leta 18t>7. Obravnali pa bomo zložbo (arondiranje) zemljišč zdaj iznova zato, ker kraetijska družba kranjska in deželni odbor kranjski sta pritrdila vladi, naj predloži deželnemu zboru nacrt postave, po kteri bi se vršilo , da se noben gospo- skiadanje zemljišč, se vé, tako dar ne sili, da bi moral, ampak tako, da bi postava kazala pot, po kteri bi se polajšala zložba polja go-spodarjem, kteri si prosto voljno želijo nakloniti dobroto, ki jim izvira iz skupaj ležečega posestva. Ker se je nadjati, da vendar enkrat dobimo postavo o razdelitvi sopašnikov, ktero je deželni naš zbor že davno osnoval, bi se to razdeljevanje paš-nikov (gmajn) jako dobro vjemalo s skladanjem poljá. Na to je senožeški župan g. Zelen že leta 1867. v 23. listu „Novic" opominjal rekši: ,,ni ga lepšega časa mimo tega, da se zraven razdelitve pašnikov tudi zem- tem bi se kmetijstvu neizrečeno pod ljišča zložijo. rame segnilo; kajti zložitev zemljišč bi prvič: olajšala razdelitev golih pašnikov, ta pa zložitev zemljišč, kajti del pašniških lastnikov ima zemljišca tikoma paš- veči nikov ; drugič: olajšalo bi se obdelovanje kmetij na vse strani neizrečeno, kajti po celem Kranjskem, Pri- morskem in tudi po drugih deželah 1 maslic zemlje Hube) iz 15 kosov zemljišč obstaja, koliko je tu var- nepotrebnih potov pri obdelovanji, ogledovanji stvu itd.; tretjič: pri oranji in košnji ne more sosed sosedu ■ večkrat tudi pri vsej dobri volji, vstreči odkošene trave, če tudi za je skor tudi pest odorane zemlje ali brez vrednosti, nastanejo med sosedi prepir, tepež, drage pravde; Četrtic: vožnja po zemljiščih z zemljišca na zemljišče, čeravno s pravico, drevesa pri zem-ljiških mejah, posebno sadna drevesa, napravijo hud Kmetijska naša družba je že leta 1859. vladi na- črtala postavo za zložbo zemljišč, al zaspala je ta stvar v aktih, kakor marsikter drug dober svet, dokler kme-tijstvo ni imelo svojega ministra. Leta 1869. je tadanji minister kmetijstva grof Potocki jo sopet izbudil iz 8panja in ministerskému tajniku gosp. K. Peyrer-u, v tej zadevi izvedenemu možu, nalog dal, naj spiše zemljišč, in gosp knjižico, ktera bi obdelavala zložbo Peyrer jo je spisal pod naslovom: „Die Arrondirung des Grrundbesitzes und dieAnlegung gemeinschaftlicher Feldwege (zložba zemljišč in naprava skupnih poljskih potov). S te knjige bodo ,,Novice" posnele nekoliko glavnih črtic našim gospodarjem v poduk, da bodo ako r deželni zbor dovrši postavo in jo cesar potrdi, radi se poprijeli prostovoljne zložbe zemljišč. Vemo sicer da — kakor vsaka pametna in dobra reč — bode tudi zložba zemljišč imela nasprotnikov, vendar bode protivnikov gotovo čedalje manj, kedar jim korist zloženih zemljišč jasna postane. Ne preziramo pa tudi tega ne, da zložba, tudi pri dobri volji posestnikov, ne bode vselej brez ovir in zadržkov. Vsaj pa tudi ne gré za da bi morali vsa polja prekucniti, ampak le za to to, gré 9 aa se kjer Je mogoče. na korist gospodarjem zgodi to ondi ? da da zložni v blagem namenu pripomoremo v zložbo zemljišč Ce nam umni posestniki tudi sami pomagajo, podučujejo svoje manj izvedene sosede, gotovo ! »emlj a , uuviiail U^OV/Bk 111 J/VOUUUM iívtivm "J« fvwvwu' dobra; raste pa tudi na peščeni zemlji, če je bil v mla Kakošno zemljo ljubijo gozdna drevesa in kakošna lega je za-nje prava? (Konec.) 6. Bor. Glavni pogoji njegovi rasti so globoka in rahlj ilovnati pešek in peščena ilovica sta mu posebna dosti na taki vršji ouu«, vto, giMMuacjo« .u,ou" T ' kodar srčna korenina vlago dobiva. Mokre suha emlj Zemlja je lahko na po da je izrejen. globokejša frišna ali vlažna ? emlj od ne državni zakonik sadje prepušča ljubi. Na zeló mokrih zemljah sicer raste, pa prezgodaj ravs in kavs, ceravno tistemu, na čegar tla pade. Na stotine vzrokov bi se lahko naštelo, kteri za zložitev zemljišč govoré. Ko- dozori in dá lahek in smole reven les. Naj bol j smoli jbogateji je bor, ki je zrastel na zemlj m na ki je likošno veselje sam posestnik občuti, kedar vidi pred vsaj za 1 čevelj suha peščenina Na pnenih zemljah seboj veliko lepo obděláno polje in senožet, in to vse se les rad drobi. Izvrstni so bori zarad tega, ker ne skupaj je njegovo! Zraven vsega bi se pa tudi državi potrebujejo preveč sprstenin prostih kraj ih izre- veliko delà prihranilo, kajti brezštevilni kosi zemljišč jeni je mladosti še celó nič ne potrebujejo in se samo dajajo katastru neizmernega delà; treba je tedaj tudi iz zraka živé. Pozneje, ko mlada ijal v sklep delalcev, uradnikov dragih". přidej i boljšujejo tla z odpadlimi igljami prav dobro 7. Smreka. Nahaja se smreka dvojna. Naj raje raste v gorah, in sicer v visokih, in posebno na zemljah, ktere obstojé iz granita, bliščnjaka, rula; tudi glina insivec jej uga- i'ata, manj pa apnenina. Pa vendar tudi tukaj se na-laja; dobi se še celó med kamenjem, kjer skoro nič zemlje ni, da je le nekoliko vlažna. Suha zemlja in suho podnebje ste jej naj manj pri-jetni; v suhem pešku in v močnih ilovnatih zemljah ne raste. Zato imaj o skale velik upliv na njo, ker jej vlažnost hranijo. Ker svoje korenine le površno razprostira, je zadovoljna s plitvo zemljo. Najdemo jo na rahlih, peščeno-ilovnatih zemljah zgolj samo, močno razprostreno, posebno na Poljskem. Ne mara pa tudi tukaj ne za vezljivo in mokro ilovico. 8. Jelka. Jelka se od smreke loči v tem, da hoče za svoje v globočino segajoče korenine globokejšo in rahlejšo zemljo. Najdemo jo toraj v gorah, ktere imajo bolj debelo zemljo, vendar tako visoko ne gre v gore, kakor smreka. Bazaltiška tla ima kaj rada. 9. Me ces en. Mecesen hoče pred vsem globoko zemljo imeti, kajti on ima močno srčno korenino pa malo stranskih. V gorah mu je bolj smrekova zemlja, v ravninah pa bukova zemlja primerna, vendar je pa tudi z ložo borovo zemljo dovoljen, da le ni revna na gnjilovici. Zemlja zná na površji že suha biti zato, ker mecesni s svojo dolgo glavno korenino mokrotě iz globočine dobivaj o. V gorah ljubi apneno zemljo, pa tudi na peščeni zemlji se naj dej o lepi mecesni. Na ilovnati pa v rasti popred preneha. To so glavna drevesa, ki imajo pri nas največo urednost. Vendar se mi pa še potrebno zdi o sledečih kaj povedati: 10. Javor. Prosti in ostrolisti javor hočeta zemljo tako, ka-koršno ima bukev, vendar, da veselejše rasteta, naj je zemlja bolj globoka, ker poženeta močno, čeravno ne dolgo glavno korenino. Globokosežnost pa vendar ni potrebna tako, kakor £ri hrastu, boru itd., ker javori, ako glavna korenina akošen zadržek najde, prav debele in močne postran-ske korenine poženejo. Najlepši javori se pa na ba-zaltiških tleh najdejo. Tudi na ilovnati zemlji dobro rastó. V gorah zaostajajo za bukvo in ne gredó viso-čeje, kakor hrast, posebno se najdejo na apnéni gorski zemlji. Javori malo zboljšajo z odpadlim listjem zemljo, hočejo pa rodovitno zemljo imeti, dobro je tedaj name-sane z bukvo izrejati. 11. Jesen. Vlažnost je glavni faktor njegovi rasti; on raste še zeló zraven jelše, skoro na mokrih tleh, pa vendar ne tako dobro , kakor na travnikih z dobro gnjilovico in na obrežji rek in potokov. Rahla zemlja mu bolj ugaja, kakor močna; na zadnji le raste, če je gnjilo-vica rahla. On noče imeti rodovitne zemlje, ne zboljšuje pa zemlje z odpadlim listjem prav nič. Raji v dolinah, kakor na hribih raste, ako zemlja ni preveč vezljiva. Jesen, zraven veliko stranskih korenin, požene tudi glavno korenino, ktera na plitvi zemlji po-stranske nadomestuje. 12. Brest. Brest se loči od jesena posebno v tem, da ljubi bolj vezljivo zemljo. Raste tudi v mokri zemlji, vendar hoče manj mokrotě ko jesen. Njegovo stojališče so ni- žine ob rekah z vezljivo zemljo; najde se pa tudi na vlažnih, sprstenine bogatih ilovnatih peščeninah. Z jelšo pomešan se tudi najde na močvirnih, vendar ne preveé mokrih krajih. Zemljo zboljšuje toliko kakor hrast. V mladosti požene glavno korenino, pozneje pa več močnih srčnih korenin, ki globoko v zemljo sežejo. 13. Ga ber. Gaber je zadovoljen s takim stojališčem, kakoršno ima bukev; zadovoljuje se tudi s slabejim, s suhejim, ložim, plitvim in sprstenine bolj revnim. 14. Lipe. Lipe ljubijo rahlo in vlažno zemljo. Moker pesek, ilovnati pesek, ne premokra močvirna zemlja so njih stojališče. Srčna njih korenina seže globoko v zemljo, vendar tudi na plitvi zemlji rastejo. Sprstenine narede obilo. ^ 15. Topoli. Topoli vspešno na rahli zemlji rastó. Ilovica jim je prevezljiva. Tla morajo na površji vlažna biti, kajti korenine njihove plitvo plezajo in vlage iz globočine jemati ne morejo. Najraje rastó ob potokih, rekah in jezerih. 16. Leščevna. Leščevna hoče globoko, rahlo, sprstenino zadrža-jočo, frišno, zmerno vlažno zemljo imeti. Najraji raste na robéh travnikov, kjer se more prosto voljno razraščati. 17. Akacija. Akacija ljubi ne preveč vezljiva, globoka, zmerno vlažna tla, smejo pa dosti globoko suha biti, ker že v prvih letih more z globoko segajočo korenino vlage iz zemlje dobivati. Pozneje razprostira bolj površne stranske korenine in brez sprstenine prebije. Sadi naj se na pe-ščene kraje; ondi rada raste, zemljo pa malo zboljšuje. Franjo Pa dar. Natoroznanske stvari. Doigoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Škodljive, strupene kače od nestrupenih, toraj neškodljivih, lahko razločiš po sledečih znamenjih: 1. Strupena kača se že sploh vêde tako, da jej na prvi pogled moraš znati pogum in srčnost; ona se člověku ne le zoperstavi, ampak ga še celó napade. Postava strupenih kač je že, rekli bi, za boj pripravna. 2. Strupene kače se ogibljejo posebno mokrotě in mraza; ne nahajaš jih toraj nikoli v vodi; v vodi strupena kača precej pogine. 3. Priče, kterim smemo verjeti, nam trdijo, da strupene kače le posamesno živé; nikoli jih namreč ne najdeš več skupaj. Ako se primeri, da se srečate dve strupeni kači, běží druga pred drugo, nestrupenih kač pa najdeš po sto skupaj. 4. Strupene kace ne lezejo, ampak le večidel bolj skácej o, kar je posebno videti, kedar zalezujejo člověka ali kako drugo stvar; to pa je za to, ker se strupene kače ne dotikajo tal z vsem životom, ampak le z nekterimi njegovimi deli, druge dele pa zvijó na okroglo, glavo vedno kvišku molé. Te prikazni opominjajo člověka že od daleč, varovati se in bežati. Tem groznejša je kača videti, kolikor manj svoj život zavije, in ako ga samo enkrat zavije Tu i . • i v • v tako ) da je závitek velik Je zorom tudi kača najstrašnejša videti. Da se nestrupene kače vedno po tleh plazijo in života nikoli od tal ne vérjenikov izmed najznamenitijih mož „Slovenije" vzdignejo, to je sploh znano; one se v pravém pomenu imajo odločilno besedo v zadevah te podružnice Da bi bila podružnica v Sloveniji in Istri pod nad- izvolila je banka „Slavija" za te dežele 12 po- , ki ter besede plazijo, strupene pa skacejo. vse slovenske družabnike zastopajo. Za tega del de Strupene kače zavijajo svoj život, ter zavitke lamo naš narod pozoren na prvi vseslovanski zavod gori obračajo , jih po koncu držé, premikajo se toraj ter ga vabimo k številnemu pristopu. navzgor in navzdol, nestrupene pa se premikajo na levo in na desno. Strupene kače živé po luknjah v skalah ) po podrtinjah in starem zidovji, velikanka po drevji; neškodljive pa bivaj o po podzemeljskih luknjah. Razločiš jih lahko po živežu; neškodljive so za- Turškem Mnogovrstne novice, * Sladkor (cuker) se je podražil. Iz Salonika, ki je za Carigradom prvo kupčijsko mesto na m urni crvi kebri ) dovoljne z gosenicami, kobilicami in majhnimi ribami kače živé od žab, krot in miš ; strupene kače muhami je avstrijski konzul pisal dunajski kupčijski in veče neškodljive zbornici, da sladkora manjka na Turškem zato 7 ker samo ga iz Francoskega (zavoljo vojske) letos skor nié ni prišlo v Salonik. To poročilo je dunajska kupčijska od tacih živali, ki so bolj popolnoma, kakor na priliko, zbornica brž naznanila drugim zbornicam, in sladkor- isslf à • v 1 Îj i#v i i • i • O / nice iz Pemskega in Marskega so začele pošiljati sladkor v Salonik, od kodar gavozijo na južne-evropejske^ žab, krot, miš, podgan, krtov, tičev, mladih zajcev, Še celó od večih živali, ki so med vsemi od velikanka pa 1 / ^Vi T K^MAVli*«^ V VI Ik v O najbolj popolnoma, tako na priliko od konj, volov, azijatiške in afrikanske trge. risov, levov, slonov in slednjič tudi od člověka. * LiudskešolenaC levov, slonov in slednjič tudi od člověka. Po telesnih lastnostih. Strupene kače imajo , {£fni ampak na enkrat zeló tenak; ne- vprimeruz dolgostjo debel in mocen život in rep zmiraj bolj in bolj 7 ki Ljudske šole na Ogerskem. Poročilo mi nistersko nam kaže stan ljudskih šol preteklo leto ta košen: Na Ogerskem in Erdeljskem so imeli lani otrok ki strupene kače pa so proti repu enakomerno zmeraj hodilo iih ie pa i « y I . ♦ y OX 1 V • • 1*1 11 It \J 1/ I bili imeli v šolo hoditi, 2 milijona in 284.741 milijon in 152.115, tedaj jih je tanjše in tanjše. Strupene kače imajo veliko debelejo blizo polovica brez šolskega poduka ostalo; 1712 občin glavo, ki je okoli čeljusti posebno debela in po podobi n;ma celó nobene šole. Vrh tega od teh otrok, ki šolo nekako srcu podobna. Glavo stori debelo strupna obiskujejo, skor pol milijona le pozimi v šolo hodi, vee žleza in mošnjiček, v kterem kača hranuje svoj kakor 200.000 teh otrok pa nima nobenih bukev. Šolska i 1 • • i • « • • If i« JL strup; oba sta na desni in levi strani zgornje čeljusti. poslopja pa tako piše minister sam - so taka da Mošnjiček s strupom se dotika votlega zoba. Kedar otroci'na zdravji več škode trpijo kakor na duhu do-kača žival ali člověka vgrizne, porine zob v mošnjiček bička iz šol zajemajo. Pogostoma se v zatuhlib, tesnihy vlažnih in nečednih izbah tlači po 150 do 200 otrók* Tudi učitelji so večidel malo prida; v eni sami žu s strupom napolnjen, pa izlije strup po votlem zobu v rano, in sicer tako na desni kakor tudi na levi strani. Slednjič ima gad na svoji glavi nad nosom rogu podoben izrastek, tako rekoč, greben. Očalarica (Bril-lenschlange) ima na svoji glavi očalom podoben obris, tako da je videti, kakor bi imela res naočnike, in za- paniji (komitatu) je Jhij te ! 17 učiteljev, ki še sami ako » pisati ne znaj o ! Clovek bi mislil, da je to laž, bi tega ne bral v poročilu ministrovem samem. Plačani u so pa tudi slabo; na Ogerskem je navadna plača voljo tega imenujemo to kaco tudi očalarico. To kačo 208 gold. 7 kr., na Erdeljskem (Siebenbiirgen) 120 lahko razločiš od vseh druzih, ker tudi v ••! 1 ••! v* f cejih krajih zivi. po najvro- gold. 47 kr. Ljudstvo ne mara za šole in denarja za šole. — Od tod pa tudi pride, da noče še ni dati dolgo Najstrašneja in najgrozovitneja vseh strupenih kač tega, da so na Dunaji najneumniše pravljice vedeli pri je naja ali ropotača (die Klapperschlange, wiu^uoy, ona ima še celó na koncu repa kožnato pripravo, s ktero Crotalus) 7 povedovati od Ogrov. Zdaj je pa dvalizem Ma ropotá, klopotal, ki kakor bi s suhim grahom , in zato jej je tudi imé ropotača. je še v Tudi lupini, ropo- gjare tako razsvetlil, da Ogri v našem cesarstvu prve gosli go dej o! tače, kakor očalarice živé le v južnem delu Amerike. (Konec prihodnjič.) Dopisi. Národnogospodarske stvari. m Slavija 46 vzajemno zavarovalna banka. Iz Gorice sveč (Komisija za novo cenitev zem-ljiŠkega davka) je kakor drugod, tako tudi pri nas ustanovljena in přišel je te dni delovanje njeno preis- kavat iz Dunaj dvorni svétnik El stvar nik nove cenilne postave od 24. maja 1869. leta in Kakor se razvidi iz današnjega izkaza v Novičnem ž njim centralni inspektor Marschafsky Prav po 7) Oglasniku", storila je ta národna banka v razmérno trebno je res, da mož, ki je o tej postavi popolnoma iz-tako kratkem času ogromen korak, kajti številke 31.812 veden, poduči tište gospode, ki imajo izvrševati to po-družabnikov s kapitalom 24,388.729 gold, in dohodki stavo, ktera ni v vseh točkah popolnoma jasna, da vsi 523.650 gold, v gotovini so najsijajniji dokaz njene izvanredne delavnosti. Banka razprostira svojo delavnost vedno dalje po slovanskih zemljah , in je'povsod dobro došla pomoč- cenilnem opravilu vse tako kakor bi moralo biti, in to ^ ç rišel po istih pravilih , ne pa ta drugače, um sopet pa be- gré v de laj drugače. Kakor slišimo tukaj na Primorskem remo tudi v časnikih tudi od druzih dežel ne * LiVLUl i Uli J jV fS KS T ^ v^r ^ Vt \S KS X V j^VtUW ~ --------- £--------- -------------^ # # nica ljudem. Ravnokar je odprla nov oddelek zavaro- je menda tudi glavni vzrok, da je iz Dunaj vanja: „posojila za kavcijo" za zasebne in državne gon omenjeni moz Naj pa je na glava h ležeče službe. Prositelj kavcije pa mora biti družabnik banke da se stvar v redu izvršuje, in to so deželne komisij 9 9 „Slavije potem še to je, zavarovan na smrt z najmanje 1000 gld., prav za prav vládni gospodje, ki vodi] deželne komi dobi posojilo v obsegu naj več 4/o zavaro- sije Ali pa imajo te glave povsod tudi res p vanega kapitala; posojilo se v 12 letih amortizira. 7 in 9 kar je še več, tudi srce za to važno opra Na taki način dobi marsikteri službo mogel zavoljo revščine dobiti. 7 ki je ne bil vilstvo, to je vprašanj Kdor ni izvedenec v kmetij stvu ali kdor je tujec, ki ne pozná dežele in jenih tak je pri tem opravilu to, kar zajec pri jer ja, jugoslavj. mecenata, in tombola, razmer bobnu. mislijo v kterem se nahajajotudi nekteri kostanji, se smel kot sadúnosnik tište vrste ceniti, kjer se pridelujejo smokve 9 9 Slišali smo o tacih vis o cih neizvedencih, ki v vrsto vrb, in da bi gozd 29. beseda in tombola, da oljika spada 2. julija: beseda in tombola, maja: ) 20. avgusta: beseda v cast rojstnega dne Njih cesar skega Veličanstva, tombola in véliki ples O H3 ârâlÛC6 Mi JL V*J w^vjlu uv Vi V U^U&l VII Vi f U &M f U «. U J/V/ Ulili. Ui « JLJ • X VJ LU M U C% ^ X Li I^UUiU\JIC% y -- gačne razmere kakor v naših krajih, pa menda so se novembra: beseda v spomin Franců Preširnu itd. vižuiii, xxjv^x o vy j/iiuciujcju omvivvc, septembra: beseda in tombola, — utvtuur» Na Poljskem so ti gospodje našli dru- v slavni spomin dr. L. Tomana, in tombola 7 24. 22. oktobra: beseda ondi navzeli tacega pogleda, da ne vidijo tega pri nas drugače. Z a kaj ; kar je tombola ; 26. decembra: beseda in tombola. 7 neki se niso izbrali skušeni četek vsikdar po zimi ob po leti ob un. 19. in Za-Pri domaćini? Treba je zato okraj nim cenilnim ko- vsaki besedi se bo vplétalo podučljivo prednašanje iz misijam prav prav pažljivim biti, da niso zgolj ki- znanstvenih predmetov; odločneje o tem se bo vsikdar po časnikih razglasilo. Iz Gorice. (V spomin Vodnikov) napravijo tukajšnji . kteri movke deželnim komisijam ali okrajnim glavarjem kterih lahko přidej o v naročje birokratizmu, ampak po da stojé krepko na svojih nogah o tem, kar postava njim dijaki 11. dne t. m. v čitalnični dvorani besedo v področje daje. Okrajne cenilne komisije so popol- je sledeči program: noma avtonomne (samostojne) ; nihče drug jim nima „Brodar", besede in napěv Le- zapovedovati, kakor deželna komisija, to je 7 cela " besede Peršiceve. napěv zbrana komisija, a ne sam deželni referent.*) banov. 2) Govor. 3) ,,Dijaška , —.. v,.«.— Lebanov. 4) Deklamacija „Orest", spisal Boris Miran. 5) „Domovini", Iz Štajarskega. Gosp. Jože Žitek, dozdanji besede Potočnikove, napev Lebanov. učitelj na gimnaziji v Karlovicah, je imenovan za pro-fesorja na realni gimnaziji v Ptuju. Gosp. Žitek je rojen Slovenec iz Stajarske, je iskren rodoljub in iz-vrsten učitelj, in zato z veseljem pozdravljamo učitelj- t y sko moč, ki se spet vrača v domovino. Iz okolice Mariborske 30. jan. B. B. (Davorin Grizold. t) Izročili smo 7. dne t. m. v starodavnih Rušah hladni zemlji vrlega narodnjaka Davorina Grizold a. Ker je bil raj ni iskren prijatelj in podpiratelj „Novic", naj tudi one njemu v spomin prostorček pripusté. Redko se nahajajo takosni kmetje, kakoršen je bil Da vor in svojem 6) Saloigra „Oproščeni jetnik". 7) „Venec slavjanskih pesem", sobral A. Hribar. 8) Deklamacija „Na Vršacu' od Vodnika. 9) ,,Naprej" Jenkov. Radoljica. P, C. II. ( Tagblattove lazi iz Gorenskega; velikanski sneg; riba; pokop berača.) Za časa Ljudevita XV. je živel v Londonu neki klatež z imenom de Morande. Vredoval je ta postopač neki list, v kterem razkladal in razširjal resnične napake pa tudi izmišljene pravljice visokih oseb in zato so ta list naravnost imenovali „skandalno kroniko". Njegova predrznost bila je tako silna y da listu ; Grizold. Poštena duša, stalnega značaja, narodnjak od glave do pete je bil pokojni. Marljivo je prebiral slovenske časnike, tudi v nje dopisoval, posebno je bil prijatelj pesmi, ktere je tudi sam zlagal in kaj jarno prepeval. Vsako narodno pocetje je podpiral; on je bil glavni osnovalec ruškega bralnega društva in tudi njega e napadal celó angleškega kralja v in o Ljudevitu XV. in njegovi priležnici Pompadurki je spisal neki pamflet, v kterem kralja in njegovo šlampo neusmiljeno šiba. Da tega spiska ni natisniti dal, plaçai mu je Ljudevit 1500 cekinov. Nehoté se mi vsili ta časniški razbojnik v spomin, ko-likorkrat vidim ljubljanski „Tagblatt". Kakor je Mo rande videi le v tem svojo nalogo, da je neprenehoma goreče, se vé, da .Ie predsednik. Ljubii je svoj narod bil zato od naših nasprotnikov sovražen, al on je več-krat opravljal in kradel poštenje bližnjemu, isto tako grdil, kokodavsa „Tagblatt", grdi y laže y obrekuje in z nepo rekel: „odstopim pa kar ne od naše pravične reci na skali živim, kot skala stojim » Pri volitvah, kterih se je vselej vdeleževal, se je pokazal kot izurjen in ročen govornik. Poslednja mariborska volitev, ki je za pišljivo smelostjo teptá resnico po smodljivi svoji gnoj nici in popada na desno in levo kakor stekel pes in s tem se še ponaša za „ kulturblatť mit feinem nas nesrečna bila , mu je zeló srcu šla. e prej ne- Ton" ! Znani so očetje „Tagblattovi"; pa tudi njihovi pisači po deželi so ravno take baže, le s tem razloč- koliko bolehen začne od te dôbe zmiraj bolj hirati in v močeh pešati, in pred ko leto dni preteče , nam ga nemila smrt prerano vzame. Kako spoštovan in priljubljen je bil rajni vsem, kazal je njegov sijajni pogreb. Ml Razun devet duhovnikov in velike množice farmanov skem to neprecenljivo srećo kom, da so nekteri še bolj neumni in če mogoče še bolj zagrizeni nemčurji, nego so ljubljanskega „Tag-blatta" glavni matadorji. Kakor druga mesta in trgi na Slovenskem, tako imamo tudi mi tù na Goren- y da imamo v nasi sredi mu je poslednjo čast skazalo več gospode iz Maribora. Mariborska čitalnica je položila na trugo njegovo venec narodnih zaslug in mu poslednjo počitnico milo zapela. Naj mirno v Bogu počiva nekega fantalina y ! Oastimo možé, kterim čast gre! Vem, da bo moj predlog od vseh njegovih ruskih prijateljev in domorodcev sprejet: na grobu njegove m mora stati vreden spomin! Vransko na Staj. (Odbor citalnice naše) je po besedi" Vodniku na čast odlocil za celo leto sledeče 19. ki za dober honorar služi za „hand-langerja" nemčurskim bogovom ljubljanskim. Ni treba, da bi ga čitateljem „Novic" iznova predstavlja!; vsaj je bil popisan v dopisu izpod Begunšice v lanskih ,,No-vicah" zadosti; nevenljivo slavo si je ta Konschegg obril in po- yy že s tem pridobil, da je „brezijsko svinjo malal; med svojimi pajdaši in prijatelji je pa tudi za-dostno poznan. Ta Poštenovič je nakidal preteklo leto bi bilo gnojá vec v yy Tagblattu" toliko smeti in laži, da veselice: 15. februarija: strelski ples in tombola marcija: beseda v slavo prvih slavjanskih prosvjetiteljev Cirila in Metoda, in tombola, v slavo godú častnega uda biškupa ko zadosti za vse njive in travnike gosp. Jermanove v Begunjah. Ni še bila konečná razprava „svinjska" pozabíjena, ko je napadal našega župnika v „Tagblattu". Strossma- Dobil jo je sicer, kakor je zaslužil, po ušesih v „Novicah" 10. aprila: beseda kaj je to njemu! Otrese se, pa teče naprej. Namesti Ker je nova cenitev zemljišc važna stvar zarad davka ki se bode po tej cenitvi odločil za prihodnji čas, prosimo domo da bi se bil opravičil suma, da je svojim sošolcem nekdaj knjige kradel in da je bil zbog tega iz sole ljubne gospode okraj nih ko misi j na Kranjskem, Primorskem, zapoden , je pa začel udrihati po našem skoz in skoz Koroškem in Stajarskem, naj nam o svojih obravnavah kratka na- delavnem cestnem odboru, posebno pa po odbora na- pošiljajo, in kar napČnega zapazijo, odkritosrcno povedó da napake Se ob pravém času přidej misijske seje niso nobena sk očitnost in se odvrnej Ko in posestniki, ki bodo čelniku, občno spoštovanem gosp. Kapusu, zraven pa Leški pošti. Cestni odbor je fantovo Še o dávek plačevali, naj izvedó, kako se izvršuje cenitev. Kedar je krava iz hleva, prepozno je javkanje. Vřed. kritikoval nevoljo s tem izbudil, da ni vsake trohice snega posebej na stran zmetati dal, poštar Leški pa je bil kriv zato, da gosp ,,Tagblatta". Tega pa fant ni pomislil, ako iz Ljub- letu veliko sejmov za kramo in živino, « liane v Lesce cele 4 dni ni nié pošte, da potem Leški sejma, ki se ga barantavci naj bolj veselé J - « â 1 f « 1 w i .91 ê 1 1 It «ft Jozua Rehfus" ni dobil dni nobenega Iz Višnjegore sveč. R. Pri nas imamo v al ravno tega poštar ni za to odgovoren. Ni pa se porabil borčekov ) v ktere si je s tem nehvaležnim delom zaslužil » pratiki, uo y uuMcucm iwi/iouoriji, liClU UCUIOHi ,, VY intL- schaft-Kalender" ga nima. Je pa ta sejm vsako leto ) letos ni ne ne v nobenem koledarji, celó nemški „Wirth- 9 že je Jozva R eh fus". delalcev že tako ni lahko dobiti, ker je pri nas ? naj- Aletlika. (Za Vodnikov spominek) je 2. svečana več mizarskega rokodelstva. Zdaj ena leta sèm gré zve cer pri Hes Frlanu zbrano društvo na čelu župan njih blago kaj lahko v denar; še več bi ga spečali ako okoli njega mestni odborniki in drugi me- bi ga izđelati mogli, ker ga daleč iz Ljubljane po že- Naša gorenska že- mÈ .1 I H m m umrlega narodnega pesnika Vodnika 23 gold. 33 kr. leznica je zdaj tudi za tržne dni ljubljanske si en vo- O, VIWAA AJ.J uuuuiiimi vil Ugl. JLUG- Kfi ** , «^i zložilo med govori in petjem za spominek ne- leznici v daljna mesta oddajajo. Slava rodoljubom! zovlak pridobila; to je kaj pametno; ljudje zjutraj za Iz Šmarij pod Ljubljano. T. P-r. (Prošnja do majhen denar pridejo v Ljubljano, pa lahko popoldne dezelnega zbora.) Cedalje več tatov imamo po kmetih, do treh opra vij o svoja opravila, pa še več jih bomo imeli, ki kradejo vse štiri kvatre J. P. župan Iz Dola svec. (Ocitno hvalo) izrekujem vse kar le morejo. In če nas vprašate: odkod ta nad- našemu vrlemu srenjčanu in šolskemu prijatelju gospo- loga y ktero morebiti manj občutijo mestjani, odgovo- darju Janezu Vodniku iz Zaboršta, Dolske fare, za rimo vam , da najveći studenec te nadloge je to, da se podeiitev mnozih pisnih zvezkov in črtalnikov ubogim vsak lenuh sme ženiti, če prav toliko nima, da bi šolarjem in šolaricam. Bog daj, da dobimo še več takih Saj je dobrotnik ljudstva in dežele, kdor ima za šolstvo srce. oklice in poroko plaçai, ampak še to na pósodo vzame. dobrotnikov in šolskih prijatlov v naši fari! Zdaj je babo dobil tak berač, ktero drugače rediti ne more, kakor da dolge prste steguje po tujem blagu; potem pa dobi še otrok leto za letom vsega tega, vsak lahko previdi 9 m kdor ni vocgai bcgo, voan. lautvu pcviuij auui j-li slep ! i uu^aujc MiOt v ai o v V u v ij « j^vr ^/uijoniu vu.» aj m uu uv« j auuaiij« in soseskini možje imajo veliko nadlogo s takimi dru- 1860. leta so bile na poziv c. k. deželne vlade nektere kaj je iz Iz Ljubljane. (Iz obŠirnih obravnav odborovili družbe postavi kmetijske) 5. dne t. m. naznanjamo sledeče: upanje za varstvo poljá po poljskih čuvaj ih od 30. januarja V Zinami, jvicum uiuioiu uuu^iiic uoic jJiaati, uuuuvui uao»Giuvauu j - spodje pa brez vspeha podučujejo tako druhal; vsaj je želne vlade je odbor nasvetoval kterim moraj0 ubožne liste pisati, duhovni go- prenaredbe nasvetovane na vprasanje c. k. de- 9 znano bije. > da z beračijo se združujejo mnogovrstne hudo- v okraji Metliškem dovoli sejm; naj v ce se v Rozalnici tiskarni stroški Pa recimo, da niso vsi taki lenuhi ki J V OI y XVI S6 le ^tlâ luau JLiXŠ- n^y UUUV MJ. KJ v VllIVi y OU WVUV/ XiMUiULIi V V/ OVdltlOtAUUV kako si hočejo taki pomagati, bele o kmetijskih pridelkih itd., ki jih je sestavil roko (( že- ne bodo preveliki, se bodo zanimive statistične ta- *1J0, kedar zbolijo? Spet so le soseski na glavi. Res to ËHBËËM1 mrnÊÊm kdor Šolmajer, natisniti dale v letopisu družbe kmetijske ùuuiiju ; Uj^v^t o\j i v ououotti .LLC* giavi» JL igo ^ auut uuiuiajui y iiMiiiouiti uwiu v jLutvjjiuu ui UÍÍI/U j^uu^tAju^vj frajost" iznajdel, naj ga coprnice nesó na Grin- poročilo gosp. Feuserja iz Gradca, da angleški pre-~~ ~ Sufolškega plemena, ki jih je družba naročila naj še v • V S1C1 9 9 tovec! Zato prosimo naše gospode poslance enkrat krepko stopijo na noge, kakor so že enkrat, pridejo konec meseca sušca, se je na znanje vzelo da našo deželo rešijo te nesreće!*) ravno tako tudi, da je Cugmajerovo drevo iz Gradca došlo; — ker se nektere pritožbe slišijo, da plemeni bik na Pšati se ne ravná tako kakor bi imelo biti, bota Vaši poslanci, ki dobro čutijo veliko to nadlogo , so se v deželnem zboru že moČno potegovali zato, da bi se odpravila ta postava, al nemskutarskí liberaluhi in posebno tadanji njih glavár gospoda odbornika Solmajer in Zevnik ogledala bika ; grof Anton Auersperg so nasprotni glas gnali. In tù se zopet vidi dopisu gornie-avstriiske kmetijske družbe, da davki, ki r/ot ^pTstc?; srn??, sa: jrkmetskim mu*. sati, kakor jim gode dunajski državni zbor. Vred. kmetijstva, je odbor popolnoma pntrdil m jej podporo zagotovil o pritožbi na državni zbor; — zarad semena svilnih črvičev in ruskega lanú je sklenil zbor raz g la s, ki^se bere v današnjem „Oglasniku" Novic; — odbornik Šolmajer poroča, da je meteorologicni zavod dunajski brezplačno poslal orodje za opazo-vanje vremena za 5 kraje in da so gospodje fajmo-šter Mesár v Bohinski Bistrici, vikář Kn au s v Krskem in gvardjan Do lin šek v Kamniku radovoljno prevzeli vremensko opazovanje; meteorologičnemu zavodu se izreče zahvala ; — dr. Bleiweis je pokazal lične podobě, ki jih je na Dunaji izdelala Kok-ova kamnotiskarnica in ki bodo priložene novi knjigi o ži- vinoreji, ktero on spisuje; — učitelj Fr. Cerar v Glogovici je bil za uda sprejet. — C. kr. trgovsko ministerstvo je gospoda V. C. Župana predsednika in gosp. J. N. Horaka pod-predsednika zbornice trgovske in obrtnijske potrdilo. — Okraj ne blagajnice (Bezirkskassen) na Kranjskem je c. kr. ministerstvo notranjih oprav z dopisom od 3. januarija t. 1. dovolilo za leto 1871. — (O obravnavah posledrtjega obcnega zbora „Slovenije") govorimo danes malo obširneje. O prvi točki: „ali društvo odobri adreso deželnega zbora kranjskega od 30. avgusta 1870. leta?" je prvi poprijel besedo gosp. Peter Graseli in prebravši celo adreso reče, da po njegovih mislih adresa obsega vse, česar o pri-hodnji uravnavi Avstrije domoljub slovenski in pošten Avstrijanec želeti more. Potem v obširnem in jasnem govoru razloži adreso v 4 glavne dele, iz kterih obstaja. Konečno stavi predlog, naj zbor izreče: 1) Društvo „Slovenija" se popolnoma šlaga z adreso deželnega zbora, in 2) izreka željo, naj bi se deželni zbor kranjski v vseh točkah strogo držal adrese. — Gosp. stolni katehet Klun pogreša v razložbi predgovornika ver-skih zadev, ktere tudi povdarja adresa. Dr. Costa misli, da prvi predlog gosp. Graselija obsega vse bist-vene Člene adresine , v kterih je tudi to odločno izrečeno, česar o verskih zadevah katoličan bridko pogreša pri sedanji vladni sistemi, in ker se ima glasovati o adresi, se glasuje tudi za oddelek o verskih zadevah. Dalje obžaluje dr. Costa, da največa ovira, da ne pridemo v Avstriji do toliko potrebne sprave, je ta, da merodajni krogi te sprave iščejo le po poti decem-berske ustave, po kteri poti pa nikdar ne pridemo do zaželenega cilja. — Ko je še kanonik Urh s toplo besedo čestital možem, ki so zložili adreso kranjskega deželnega zbora, sta prišla na glasovanje predloga gosp. Graselija. Obá sta bila s o glasno sprejeta. — O drugi točki: „Nasvet o napravi denarnih založnic v podporo kmetijstvu in obrtnijstvu na Kranjskem je govoril dr. Poklukar in razloživši živo potrebo tacih podpornih društev tudi na Kranjskem, kakor jih imajo na Českem in Moravském že 418, je stavil predlog: „naj društvo izbere iz svoje srede primerno število móž, kteri stopijo z drugimi zaupnimi možmi v razgovor, da ustanové taka društva na Kranjskem. Govorili so v tej točki gospodje dr. Costa, J. Horák in Regali. Dr. Costa misli, naj bi se v Ljubljani ustanovilo centralno tako društvo, ki bi imelo podružnice po deželi. Gosp. Horak, ki je pred 15 leti osnoval de-narno društvo na pomoc malim obrtnikom, je pozdrav-ljal z očitnim veseljem namen društva „Slovenije", da poleg brambe narodnih pravic hoče tudi skrbeti za to, da bi pošten rokodelec ali kmetovalec, kedar je v de-narni zadregi, lahko brez daljnih potov kako malo po-sojilo dobil. Iz lastne skušnje mu je kot predstojniku ljubljanskega pomočnega društva znano, kako težko ljudje na deželi včasih 20 ali 50 gld. na pósodo do bij o. On ni za to, da bi v Ljubljani bilo centralno društvo, ki bi po deželi imelo podružnice; njegova misel je ta, naj bi ustanovitev tacih blagajnic se začela s tem, da se naprej v Kranji, Novem mestu in Post oj ni ustanové take založnice (Vorschusskassen) in te naj se osnovajo po tej poti, kakor se je osnovala ljubljanska založnica; stopilo nas je — je rekel govornik — nekoliko mož skupaj, ki smo priznali živo potrebo take posojilnice za rokodelski stan; osnovali smo pravila, in ko so bile potrjene, odprli smo posojilnico v ponižni sobi, brez trume pisarjev in brez druzih velicih stro-škov, ki je dozdaj že mnogim obrtnikom in rokodelcem iz denarnih zadreg pomagala. Preteklo leto 1870. je ona dobila in dala v posojilo 217.075 gld. Po svojih lastnih skušnjah morem reci, da se v Kranji, Novo-mestu in Postoj ni brž lahko osnovajo take založnice, ako se v vsacem teh mest le 3 možje najdejo, ki imajo zaupanje v svojem okraji in srce za kmetiški in rokodelski stan. Zalostno bi bilo, ako bi ne imeli po deželi mož, ki nekoliko delavnosti žrtujejo domovini. Ako domoljubna prečastita duhovščina na deželi tudi o tej zadevi z nami združena delà, dobimo teh koristnih naprav po deželi kmalu. Naposled Horak svetuje: naj se s pomočjo Slovenije osnuje odbor rodoljubnih mož, ki v razgovor stopi s zaupnimi možmi imenovanih 3 mest, in dožene ustanovitev založnic v Kranji, Novem mestu in Postojni. — Ta predlog, ki se sklada s predlogom poročevalca dr. Poklukarja le 3 tem razločkom, da ie omejen za zdaj na 3 mesta, je bil soglasno sprejet. — Sprejet soglasno je bil pa tudi predlog g. Regali-ja, naj se denar, ki je nabran za Vodnikov spominek, naloži pri podpornému društvu deloma zato, ker društvo plačuje 4% gold, obresti, tedaj več kot hranilnica, deloma zato, da podpiramo to društvo. O četrt i točki, ki zadeva ustanovitev novih občin na Kranjskem, nasvetuje dr. Costa: naj se odboru „Slovenije"' dá nalog, da ob pravem času, predno se bodo volitve novih županov in odbornikov začele, razpošlje raz glas po deželi, v kterem se ljudstvu razloži važnost teh volitev, in svetuje, kakošne možé naj volijo v občinski zastop. Pri tej priliki odkrije govornik zanimiv razgled novih občin, ki se imajo po novi postavi ustanoviti, in kterih, ker bodo velike in častitljive, utegne biti le kakih 113 namesti dose-danjih 347. Po novem nacrtu bo ena občina (Krška) štela 10.600 duš, ena (Rateška) 8700, — 8 občin od 7000 do 8000, — 8 od 6000 do 7000, — 9 od 5000 do 6000, — 23 od 4000 do 5000, — 40 od 3000 do 4000, — 10 od 2500 do 2900, — 8 od 2000 do 2500, ena (Novomesto) 1760, ena (Sorica) 1700, ena (Želez- niki) 1245, ena (Vreai) 1200. - Predlogu dr. Co ste je zbor soglasno in s pohvalo pritrdil. — Razpravo ostalih dveh predmetov je predsednik odložil za pri- hodnji zbor. — Današnjemu zboru na ogled postavljen je bil lični modél spominka za Vižmarski tabor, ki ga je izdelal Camernik. — V črticah poslednjega lista „Pravnika slov.", polnega zopet podučne tvarine, beremo o veseli prihod- nosti pravniškega naraščaja slovenskega, čemur priča je to, da ne samo pri sodnijah in upravnih oblastnijah temuč tudi pri advokatih in notarjih pomanjkuje kon- cipientov, slovenskega jezika zmožnib. Ravnokar bi dr. S rnec, odvetnik v Mariboru, rad v službo vzel koncipijenta, kteri ima državne izpite in že enoletno vajo za seboj, in pri vredništvu „Pravnika" se izvedó še druge take službe. — („Vrtec") je tudi v 2. listu tako dober in mladina ga tako rada prebira, da menda kmalu ne bode hiše z otroci, ki bi tega poducnega in kratkočasnega lista ne imela. Brencelj") je v novem y) letu že marsiktero „dobro" prinesel in hvalevredno je tudi to, da ne šiba samo norosti ljubljanskih, temuČ se spušča dalje po oelem svetu, kjer se dandanes povsod gradiva nahaja za podučevanje sè smehom. Naj le ,,Brencelj" gré včasi tudi v Gradec in Trst i na Dun aj m Pešt i pa tudi naj obišče novopečenega nemškega cesarja in na kant dja- krajev bo prinesel našim nega francoskega itd., od vseh naši 2. ljudém smeha celo torbico. (Slovesnost Vodniku na Čast) v Čitalnici dne t. m. se je odlikovala na vsako stran tako, da ta veselica med letošnjimi ljubljanskimi veselicami gotovo stoji v prvi vrsti. Beseda in ples bila sta iz vrstna, dvorana od dotičnega odbora pod vodstvom gosp. Antona Jentel-na okusno okinčaua. Na polji slovstvenem slavno-znana gospá Lujiza Pesjakova složila je tej besedi krá- sen prolog; naš pevski zbor pod vodstvom g. V. Va- para, gosp. /„Adelaido", lente je občinstvo navdušil z dveina zboroma, med kte-rima impozantni „Templarski pohod", kteremu ni kmalu Medén je izvrstno pel Beethovena klasično in T. Elzeov miioglasni ženski trispev s spremstvom glasovira „Spanckaj mi dete", kteremu je gospa Lujiza Pesjakova zložila besede, segel je poslu-šalcem globoko v srce. Po „besedi" pa se je pod vodstvom gosp. Tisen a začel ples z blizo 80 pari tako krasen, da kronika ljubljanskih plesov ne pové lepšega; narodni ..Kolo" in interesanti ,,kotiljon" bila sta prvaka plesalni veselici. Vse od konca do kraja vršilo se v tako lepem redu, da je hvala bila enoglasna. Gospoda deželni predsednik in deželni glavar počastila sta Vodnikovo slovesnost s svojo pričujočnostjo. Slovanska Beseda v Gradcu in čitalnica To minska ste po prijaz- ) nem telegramu pozdravljale slovesnost Vodnikovo, tudi naši bralci imajo spomin na to besedo jim prolog Vodniku na čast zloženi: ' - Ali poznate imé One dežele lepé, Da podamo Kj se nar a va pre mila V čudežih je prekosila ? Triglav kraljuje, orjaški vladar Kjer Ki hrani neskoncno mogočni svoj y Čar; Kj stebri granitni krog njega stojé Vazali ponosni lepote světlé y Kj tiho počiva na črnem tam dnu ) i Najlepša in čista podoba mirii Jezéro, katerega resno okó Spodobno, slovesno nam slika nebo Kjer Kj Kj Kj Kj Kj praprot in vresi balzamsko dišij planinske tak zorno žarijo y rože y skala na skalo se strmo opira sreberne Save krasota izvira y > orel v oblake poskuša izlet raju podoben slovenski je svet Tam je dremala V san] ah zibala O Nékdaj se deva lepá; Tuja je bila Vendar premila, Kakor so zvezde nebá. Brhkost telesa, Čud so ocesa Vklepale spone těžké A hrepenelo, , Luč zaželelo Davno je vneto srcé. > In pevec iz voljen je k njej bil poslan Je strune prebiral, jo klical na dan, ? f Podaj al navdušen jej čiste roké In duh plameniti in srce mu vse In glasno vriskaje se je probudila Modrica pesništva je řešena bila! y Bohinjskega jezera resno okó Vpodobilo lepše še zdaj je nebo In case so cvetom še bolj zarudele Ker rožice v e č n e na logu so cvele In novega cvetja sladko poročilo > Od hriba do hriba je oglasilo } Oznanjale so ga zelene planine In šlo po Vršacu je clo do višine Triglava, in njega, gorá gospodarja Obsevala petja cvetoča je zarja. In tudi preljuba nam Sava dereča Postala po svetu še bolj je sloveča, Ker lišpali srebro šumečih valov So biseri žlahtni pojocih glasov. f In isti, ki to je napravil, Ki večno je znamenje postavil Se svoje moči Zavedel skor ni. Zivel je ponižen in prost, Je cvetje za cvetjem usadil In pilil preskrbno in gladil Slovenske besede sladkóst. ) y Za muzo žarec, In dom svoj ljubeč Posvětil obema je vse: Modrici in domu, življenje ; In svoje le njima hlepenje, In znanstva pridelke lastné. In vendar naj bolj šega sina Prelivaj solzé, domovina l Namén je bil nespoznan, Modrice rešitelj , In slovstvu buditelj Nemilo je bil, oj pregnán! B A genij resnični nikdár ne omaga Podporo mu daje božestvo samo y Naprej ga pokliče namemba predraga, Ki svitla ko solnce prešine temo. Visoko poslanstvo vse mora spolniti t Zašto nj vsaj sprej el ni dařil od Bogá In z všemi upori mu ni ubraniti 9 Ker nepremagljiva je zmožnost duhá In on! Vodník nam prémii O i geny • v je bil ; Uporom na kljubo, Protivnikom v zgubo Dovršil preblagi je trojni poklic: Probudil najlepšo je svitlih modric, Obdělal nam slovstva ledino poljé, In pilil glasove jeziku lepé. Presladek je blagoslov njega dejanj In přešel ne bode ko radost nam sanj, Kar duh je napravil je večno ko hvala Ki bode Vodniku spomin obdajala. } Zatorej! donit Pozdravljaj z m daj harmonij dušb g p o e z i j e, Oglasi Poklo: Slavit premilo se petj i aj s laj š m g t I t o Sloven'j m m Čestitaj Vodník d teg ivetj € z brati mat i, a dné j K počilo bode človešt é > — (Šaloigra „Lumpaci-Vagabund"), ktero je dra- z lepo poravnale; tudi to so bile prazne besede, _ matično društvo v nedeljo predstavilo, je deželno gle- tako gladko ste se pobotale v vsem, da še skupnega lep poravnale ; tudi to so bile prazne besede HHHHHMW VJP ■ HP pap dališče napolnila tako, da že pred sedmo uro ni nobe zborovanja ni treba bilo den več mogel skozi vrata na parter; morali so koračiti. Přestavil je Nestroy čez orhestrišče burko } ki J pri temu pa je 80 mil so jo na Dunaji veliko stokrát dali, in jo nekoliko na bukve no v dolgá pri dunajski banki smuknilo v blagajnieo ših državnih dolgov, namesti da bi se bili vpisali v tr al naše razmere predelal gosp. Alešovec prav dobro čidel so jo pa naši igraici tudi tako igrali, zadovolj državne blagaj ki ) ve- da moremo ž ' " ^ ^ ~ v * " * " v ' «v "'"b^J rvi oc . praviti. Magjari so tedaj povsod zmagonosni se imajo na t zbor dunajski se gotovo skliče še ta mesec D m biti ---------- ----------O / -----J-----O------WW 141 Ui^CVVj j II ako ne sodimo preostro in pomislimo, to že zavoljo potrebnega sklepa o prihodnjih davkih 2(tuuvuijlll U1U, attv «V ovuiixjw ; da igra potřebuje veliko množico predstavlj n^or tr slnliri Npflfrnvf Gosp ker je ministerstvo le do konca tega meseca dobilo XI LI IX je J€* ' » -----mvJ w " -------- pikantne kuplete izvrstno pel; gosp. Susteršič je kro čevljarja" prav v duhu Nestroyevem dělal in oblast pobirati davke po dozdanj men jača gibčno igral, le v 2?» afctu je premaio „zniuarjeve aei viaae , ki je v r>orao-u in kteri je Gambetta grandezze" kazal; gosp. Jeločnik je bil dober „mizar". na čelu, nikakor ni zadovoljen s tem, kar delà oni del aktu je premalo „žnidarj kem so se začele prav hude zmešnjave del vlade Na F . ker ki je v Bord oni in kteri je Gambett Okoli te trój gospá Odij se suče cela igra salj gospodičina Neugebauerjeva in gosp. Su trispev^so vlade, ki je v P in kteri guapiv vujjcvoj guoj/vuiwiuHí steršič na veliko pohvalo izvršili F bett F na čelu je za to, da pridejo Francozi do mirú, Gam • W • A 1 • / * viittv j/uu . «»»/ * - """ ---- X--.1 « » uajuiu DC i (Stirnajsta slovenska predstava dram. društva) v Francozi še mogli boj nadaljevati, ni mogoče pa je še zmirom gêslo: „ne vdajmo se!" Da bi , kajt deželnem gledališči bo debeli četrtek 16. februarja. 400.000 Francozov imajo Nemci vjetih, 180.000 jih je Igrale se bodejo nove manjše igre, o kterih povemo v Parizu zaprti h, 80.000 pa jih je čez švicarsko mejo v tem številu pa ni iču, in gotovo je teh armada šteje čez kaj več v prihodnjem listu. Za postni čas pripravlja stopilo in ondi orožje položilo, — marljivo društvo zopet več resnih igrokazov. še tistih, ki so smrt storili na boji " nemšk Sokolsko maskerado) pustni torek, za ktero veliko stevilo, vsaj tudi se konec tega tedna bodo y Sokola, čitalnice in dramatičnega društva velike priprave. Posebno bodo šaljive grupe in poslala povabila udom 70.000 mrtvih. Al prežalostno bode to, ako se med se delaj že zbori F samimi vname razpor in bode — --------------------iu i/wuc, kar je jjn mark že požugal, pruska vlada začasoo vlado posa tudi letos povzdignile slavnoznano veselico. Znamenja dila v Pariz. Francosko-nemške homatije po takem še za maske bodo okusna, okinčala se bode čitalnična niso pri kraji, in Bog vedi, kaj še pride iz notranjih dvorana lepo ; vse to pa, godba itd. prizadjalo bode prekucij franeoskih Bis mnozih stroškov. Da se tedaj vsaj nekoliko povrnejo Najnovejša novica nam dohaja ravno, ko imajo veliki stroški, je postavil odbor Sokola primerno vstop- „Novice" se natiskovati, namreč ta, da lastnoročno nino. Naj bode toraj tudi letos vseh národnih društve- pismo cesarjevo od 6. dne t. m. imenuje grofa Kar o i nikov klic: Hajd na maskerado (Tretji ples v čitalnici) je prihodnjo nedelj dne t. m. ZaČetek ob Ho h en war t 12 za predsednika ministerstva in za nistra notranjih oprav, dr. Habietinek un. selice prekosujejo vse druge ljubljanske, nadjati spet v nedeljo veselega večei Ker letos čitaloične ve- pravosodja, Holzgeth mi za ministra Je dr. Schàffl ministerstva kmetijskega, dr. J ire ček za linancnega ministra za kupčijskega ministra in voditelj > Prošnja r vuw.v^m . -------------* ** u li CVClVit Zid, Kdor malo podpore hoče darovati našemu ro- nauka in bogočastja, generalmajorja S eho 11 jaku g. Antonu Bučarju, ki je bil kupčijski pomoćnik v Trstu ministra deželne brambe za ministra pa za » Wiener Zeitg." vže tudi odtod pa je v Pariz šel in je v vojski ondi bil v vojake pnnasa program novega ministerstva, o kterem hočemo vzet blizo Versajla od nemške armade vjet in je hudo zbolel, potem pa iz zajetja čez Pemsko vsel in zdaj ves reven v ) pregovoriti prihodnjič Lj ubij a Novic4 došel > naj blagovoljni milodar posije vredništvu r> Novicar domaćih in ptujib dežel. Popravek. V poslednjem listu „Novic" na strani 40. v vrsti 8. od zgoraj v adresi prečastitemu gospodu stolnemu prostu so po pomoti tiskarni izostale besede: „Zasluge Vase na versko-vednost- tedaj se celi ta stávek glasí: „Zaslug nem polj sko-vednostnem polj Vaše na ver- Delegaciji v Peštu ste dne t. m. končale mladine asluge Vaše za odgojo domače učeče se samo nam vé je slovenski svet »fc svoje delovanje; državni kancelář Beust jima je rekel } Listnica vrednistva. Gosp. J. L. v Ž.: Novélico přejeli, pa naj le veseli greste domů, kajti pogled V V nan je za- zarad obilega gradiva nismo se mogli; brž pride, ko se nekoliko deve kaže na „lepo vreme". Da pa grof Beust ni moj- Ploha preleti. „Pomočka zoper st." pa ne moremo natisniti, ker ono _______ty-»nnrrck zdravilo se «teje med tista, ki gotovo — ne nomafiraio. a so se ster v prerokovanji, to nas žalibog že mnoge skušnje učijo. Pešt X . J * .11. v.j 1-1/ škodljiva, ker pravilo, da rai Gotovo je on najbolj „zidane volje" zapustil v Gradcu: Še 2 gold. 20 kr. « . A .A 1 % m * 1 A A 1 • • 1 • O zdravilo se steje med tista, ki gotovo škodljiva, ker pravijo, da ran po popadku ne žgati. — Gosp. J. L. ACDI), kajti tišti hudi viharji, ki so se po govoricah in časnikih vlekli nad glavo njegovo, predno se je zboro- V vanje delegacij pričelo zavlekli so se in Beust zopet trdno sedí na kancelarskem stolu. Žugali so mu namreč poslanci dunajské in ogerske delegacije z hu-dimi napadi; al odbil je oboje, kajti izpnčal se jima je za čistega ustavoverca in velikega prijatla Pru-sije, in s tem si je pridobil srca Magjarov in dunaj-skih liberalcev, posebno pa dr. Giskro in dr. Herbsta si tako prikupil, da sopet pokajo glasovi, da obá ta moža, čeravno sta že enkrat Avstrijo blizo do propada pritirala, utegneta sopet ministra postati. Ako se to zgodi o 9 « — #1 goče! — O delegacij ah se je tudi mnogo govorilo kako ste si navskriž v svojih sklepih in da se ne bote Žitna cena v Ljubljani 4. februarja 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: páenice domaće 5 fl. 80 banaske 6 fl. 34. turaice 3 fl. 40. 4 fl. jeèmena 3 fl. 20. sorsice 4 fl. 30. rži ovsa 2 fl. 20. Krompir 2 fl. prosa 3 fl. 10. ajde 3 fl. 30. Kursi na Dunaji 7. februarija. 5°/0 metaliki 58 fl. 80 kr. Narodno posojilo 67 fl. 75 kr. Ažijo srebra 121 fl. 40 kr Napoleondori 9 fl. 94 kr. ) potem je resnica to, da v Avstriji ni nic nemo- Loterijne srečke: V Trstu 4. februarja 1870: 60. 51. 23. 36. 31 Prihodnje sreckanj Trstu bo 18. februarj Odgovorni vrednik: Jožef Golé Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Lj ubij