CENA 240 din - Leto XL - Št. 95 Kranj, torek, 8. decembra 1987 ESIIGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 premiera v A'me vzamete zrave Kranj — V Prešernovem gledališču je danes ob 17. uri nova premiera: uprizorili bodo delo Marcela Acharda A' me vzamete zraven. Uprizoritev sodi k decembrskemu otroškemu praznovanju, marsikje pa jo bodo radi gledali tudi kasneje, saj vsebinsko ni neposredno vezana na novoletno praznovanje. Cirkuška atmosfera, klovni-jada ter poetičnost čiste ljubezni so nosilci radoživega gledališkega dogodka. Predstavo so pripravili režiser Lojze Domanjko, scenograf Vasja Repinc, kostumogra-finja Irena Felicijan, svetovalca za gib in akrobatiko An-dres Valdes in Andrej Zajec, glasbena oprema je delo Olivera Telbana. Nastopajo: Judita Zidar, Pavle Rako-vec, Tine Oman in Matjaž Višnar. — Foto: M. Fock ZAMRZOVALNIH SKRINJ SE NE SPLAČA VEČ !?J?&OVATI CENZURA ALI POSLOVNA TAJNOST? Izgube presegle polovico akumulacije Služba družbenega knjigovodstva je te dni objavila podatke ° devetmesečnih rezultatih poslovanja. Deležni so večje pozornosti kot običajno, čeprav se zdaj aktualne iskre krešejo ob novih gospodarskih ukrepih. Rezultati so namreč slabši kot lani in ker temu kdo utegne oporekati, ker zaradi novega obračunskega sistema niso primerljivi, povejmo še, da so slabši kot po treh in šestih letošnjih mesecih. Največji problem jugoslovanskega gospodarstva je prva eksplozija izgub, ki so znašale 2.212 milijard dinarjev in so štirikrat večje kot lani v tem času, presegle so celo skupno akumulacijo in sicer za 600 milijonov dinarjev. Na Gorenjskem so izgube znašale dobrih 24 milijard dinarjev, predstavljajo 10,8 odstotkov slovenskih in dober odstotek iz-Sub jugoslovanskega gospodarstva. Na prvi pogled se to morda °e zdi veliko, toda vedeti je treba, da se tudi pri drugih pokazateljih gorenjski delež suče okoli desetih odstotkov, torej je gorenjsko gospodarstvo prav tako pridno pridelovalo izgube kot vse drugo. V zadnjih letih izgube strmo rastejo, v devetih mesecih so °de kar osem in pol krat večje kot lani v tem času. Slaba je torej tolažba, da akumulacije še niso prehitele, kakor to velja za celot -n° jugoslovansko gospodarstvo, temveč so predstavljale 57,4 odstotke akumulacije. Nasploh je za gorenjsko gospodarstvo značilno upadanje Proizvodnje in s tem produktivnosti ter slabši izvoz, poglavitni vzrok je nespodbudna ekonomska politika. Sliko pa najbolj kvarita jeseniška Železarna in kranjska Telematika, kjer so se nagr- madile štiri petine gorenjskih izgub in kjer se zgolj na ekonomsko politiko ne morejo izgovarjati. Telematika je vsekakor dober primer, kako je nova tovarna, ki je bila še pred leti tik ob svetovnem tehnološkem vrhu, zašla v agonijo, ki je ni in ni videti konca, kjer sanacijski programi še vedno ne temelje na stvarnih kadrovskih, finančnih in tržnih možnostih. Ni nam treba s prstom kazati, kako neuspešne so nove tovarne na jugu države, grenka je resnica, da nas na Gorenjskem v teh težkih časih rešuje tradicionalna industrija, ki so ji mnogi pred leti že predpisali ukinitev. Železarna je prav tako dober primer naložbe, ki ima označbo strateška, že vseskozi pa jo spremljajo dvomi, odločna nasprotovanja mladih in ekologov, ki v novi jeklarni vidijo električnega požeruha, ki pri toplotnih elektrarnah povzroča še večje onesnaževanje. Mnogi zdaj pozabljajo, da je bila začetna izguba pravzaprav načrtovana. Nova jeklarna seveda pomeni tehnični napredek, ki bo vplival na kovinsko predelovalno industrijo, toda prav v teh tovarnah zdaj tožijo, kako drago je domače železo, saj ga doma zdaj plačujejo po 600 dolarjev, na tujem pa stane 210 dolarjev. Draga je torej ta naša strateška odločitev, najbolj je seveda prizadela Jeseničane same saj se na izgubo v Železarni, ki predstavlja pretežni del jeseniškega gospodarstva, navezuje slabši denarni položaj družbenih dejavnosti. M. Volčjak Tretja zaporedna Zlata snežinka za smučišča Krvavca: V teh turobnih pozno jesenskih dnevih je spet najbolje urejeno smučišče na Krvavcu. Prav zato v lanski sezoni niso zaman že tretjič zapored dobili Zlato snežinko za najbolj urejena smučišča v Sloveniji. V soboto je bila megla, a vseeno se je smučalo veliko ljubiteljev smučanja. Med njimi so bili tudi naši alpski smučarski reprezentantje, ki so Krvavec izkoristili za svoj trening. RTC Krvavec si tudi v tej sezoni prizadeva za najbolj urejeno slovensko smučišče. (D. H.) — Foto: F. Perdan Kranj — V galeriji kava bar Kavka so v soboto zvečer odprli razstavo slik Jožeta Tisnikarja, znanega slikarja iz Slovenj Gradca. O slikarjevi umetnosti je na otvoritvi spregovoril Andrej Pavlovec. Tisnikar se v Kranju predstavlja z dvanajstimi slikami (olje in papir), s katerimi ostaja umetnik zvest Ustvarjanju, po katerem je postal znan doma in v tujini. — poto: G. Sinik Decembra višje plače Škofja Loka, 7. decembra — Loški delavci bodo v plačilnih kuvertah za december dobili nekaj več denarja kot prejšnji mesec. Zajetnejši zaslužki gredo na račun znižanja prispevnih stopenj za nekatere družbene dejavnosti; za 5,21 odstotnih točk je nižja stopnja iz kosmatih osebnih dohodkov (po merilu kosmati osebni dohodek) za otroško varstvo, izobraževanje in socialno skrbstvo ter za 5,31 odstotkov točk znižan prispevek iz dohodka (po merilu dohodka) za zdravstveno varstvo, h. J. Naložba v Savi Brez škode za druge manjka že dinarjev za cestna posojila Kranj, 3. decembra — Temeljna banka Gorenjske lahko za naložbo v program Optima II v kranjski Savi prispeva v letih 1988 in 1989 11.099 milijonov dinarjev posojila, kar je 10 odstotkov predvidenega naložbenega potenciala naše banke, je sklep izvršilnega odbora. Večja vsota za eno naložbo po zakonu ni možna, prav tako pa Optima II ne sme škodovati drugim naložbam na Gorenjskem. Že sedaj znani programi bodo prihodnje leto terjali od banke 51.221 milijona dinarjev. Zaradi ene naložbe druge ne smejo trpeti. Na nevarnost tega so nekatere članice banke opozarjale že med gradnjo jeseniške elektroje-klarne. Za savsko Optimo II, ki je po ocenah stroke in fi-nancerjev izjemno obetavna naložba in edini način, da Sava obdrži visok položaj med proizvajalci avtomobilske pnevmatike, je gorenjska banka sama prekratka. 69 milijard dinarjev je njena predvidena vrednost Optime II«, od tega naj bi bilo bančnih posojil 20,8 milijarde. Gorenjska banka predlaga Združeni banki ustanovitev konzorcija, kjer naj bi že veljala nova pravila igre, o katerih se sedaj v ljubljanski banki pogovarjajo, pa jih vsi njeni deli še niso sprejeli. V okviru konzorcija naj bi natančneje izračunali deleže drugih bank, razen gorenjske pa naj bi prispevali več še mariborska in gospodarska banka iz Ljubljane. Glede na to, da je tudi čas denar.da so v Savi v sodelovanju s Semperitom na graditev pripravljeni in se bodo spomladi pospešeno lotili gradnje, bi kazalo z organiziranjem slovenskega bančništva za pomoč Savi pohiteti. Tudi zato, ker denar daje mednarodni IFC, vendar ga bo dal le v primeru, če bomo mi prej zagotovili svoj delež. J. Košnjek S tremi (slabimi) variantami v leto 1988 jMub!jana — Skupščina Skupnosti za ceste Slovenije tudi na letošnji zadnji seji 23. decembra ne /° obravnavala plana za prihodnje leto marveč zgolj izhodišča. Predstavniki občin so na skupim posvetu ljubljanskega območja in Gorenjske konec minulega tedna poudarili, naj delegati v eznih organih zahtevajo /a ceste več denarja. »Si s področja prometa in Vez so se sredi oktobra letos S* medrepubliškem posvetu v 6» ^■avonskem Brodu sporazumeli in dogovorili, da bo takrat ? Pričakovana podražitev go-'va prinesla nekaj denarja tu- tvi ,2a ceste. Pri zadnji podraži- ■ • pa so bile potem ceste v ke^cinskem dinarju izpuščene. .Znašli smo se v položaju, ko tlri milijone jugoslovanskih . vtomobilistov z bencinom da •e denar za izvozne spodbude, ^vzdrževanje cest pa le bore •5 odstotka. Dinarjev primanjkuje že za sedanje pokritje mednarodnega posojila, ,a najetje novega posojila prihodnje leto pa dinarskega po-r,tja sploh ne bo. Lahko se zgodi celo, da bomo morali ustaviti gradnjo Karavanškega predora in še nekatera dela v Sloveniji. Takšna je slika, takšne so ugotovitve, razložene na skupnem posvetu predstavnikov občin Ljubljanskega območja in Gorenjske minuli teden na posvetu v Skupnosti za ceste Slovenije. Skupščina Skupnosti za ceste Sloveniji? bo zato konec meseca lahko razpravljala le o treh variantah izhodišč plana za prihodnje leto. Katera naj bi bila potem februarja lai marca prihodnje leto sprejeta, je težko napovedati. Že zdaj pa jc gotovo, da je med tremi tudi najboljša (če bo denar) slaba, saj bi za najnujnejša dela (za približno takšno prometno varnost kot je danes) potrebovali najmanj 170 novih milijard dinarjev. Ceste so slika gospodarstva, so objekti, brez katerih ne moremo živeti, so poudarili na posvetu predstavniki občin. Zadolžite delegate, da bodo v zveznih organih zahtevali denar za ceste. Glavni vir pa je lahko le bencin, ne pa akcije po vzorcu Podarim-Dobim. Ob stanju, kakršno je danes, se lahko zgodi, da naslednjega posojila niti ne bomo dobili, saj vashingtonski bankirji omenjajo, da bi polovico posojila morali nameniti za vzdrževanje. Doma pa se nam trenutno kažejo le cestne zapore in srednjeveško pobiranje mi-tnin. V gospodarskih težavah so inovatorji še bolj potrebni — V četrtek, 3. decembra, sta predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Kranj Bojan Urlep in predsednik skupščine občine Kranj Ivan Torkar podelila priznanja inovator leta in nagrade Janeza Puharja. — Na sliki: priznanje inovator leta I. stopnje prejema Vladimir Bitenc, defektolog, za svojo inovacijo »računalniški programi za področje diagnostike«. — Foto: D. Dolenc (več o tem berite na 2. strani) Prapor bodo nosili njihovi nasledniki. — Skupščina skupnosti borcev V. bataljona 2. VDV brigade, ki je bila v petek, 4. decembra v Kranju, je bila še posebno slovesna. Skupščina občine Kranj, kjer ima bataljon domicil, je namreč tem borcem podarila nov prapor. Za prapor bodo skrbeli mladi, nasledniki nekdanjih borcev vojske državne varnosti. V imenu UNZ Kranj ga je iz rok predsednika skupnosti Slavka Staroverskega prevzel Gui-do Berra. — Foto: D. Dolenc KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP 2. STRAN. MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Premiki v optimizmu Dolga leta je bila zunanja politika ključnih svetovnih držav dokaj okorna. Predvsem, kadar je šlo za odnose med velesilama. Obtožb, ki so s strani Washingtona letele proti Moskvi in obratno je bilo na kupe, največja nevarnost pa je bila seveda v tem, ker so bile grožnje ves čas tudi na meji, ko bi se zlahka uresničile. Najavljeno srečanje med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom zato predstavlja vsaj delček optimizma, ob katerem je sicer jasno, da se večje stvari ne bodo premaknile, vendar je z njim vseeno zaključeno obdobje tihe diplomacije. Dokler se partnerja niti pogovarjata ne, namreč ni mogoče doseči niti najmanjših korakov. Premiki v zunanji politiki velesil pa so opazni tudi v drugih relacijah. V Sovjetski zvezi se kažejo v perestrojki, kjer vsaj na zunaj prihaja do velikih sprememb (če že vsebinsko vse vendarle poteka po starem), drugačnem odnosu do Afganistana; v Združenih državah pa na primer ob otoplitvi odnosov s Kubo, dokajšnji zadržanosti ob reševanju srednjeameriškega mirovnega procesa in drugem. Tako Sovjetska zveza, kot tudi Združene države Amerike so namreč v zadnjem času izgubile mnogo »pobud« v mednarodni politiki, kar jim narekuje spremenjeno taktiko. V Srednji Ameriki no primer so celo ameriške zaveznice od predsednika Reagana zahtevale, naj ]ih pusti pri miru, ko skušajo vzpostaviti mir na tem območju. Med dolgoletnima sovražnikoma - Kubo in ZDA pa je zdaj celo prišlo do obnovitve sporazuma o izročitvi državljanov. Amerika naj bi Kubi vrnila Kubance, ki so zaprti v njenih zaporih, iz Kube naj bi odšel določen del Kubancev, ki želijo zapustiti državo in se naseliti v ZDA. Seveda gre pri tem samo za »premike« kubanskih državljanov iz smeri Kuba proti ZDA in ZDA proti Kubi. Še tako nezainteresiranemu človeku je namreč jasno, daje v Ameriki neznaten del njenih državljanov, ki si želijo v okrilje karibskega socializma. Kaže pa tudi, da vsi Kubanci, zaprti po ameriških zaporih, niso navdušeni nad sklepom. Prišlo je do pravih nemirov, zasedli so kaznilnice in izbrali talce. Vse to samo še potrjuje znano tezo, da je od začetka boljševi-ške revolucije dalje politična migracija potekala le v smeri iz vzhoda proti zahodu. Jutri programsko-volilna seja radovljiške SZDL O moči in nemoči Radovljica, 4. decembra — Občinska konferenca SZDL Radovljica sklicuje jutri programsko-volilno sejo, na kateri bodo delegati razpravljali predvsem o vlogi socialistične zveze pri uresničevanju protiinflacijskega programa, o nadzorni funkciji socialistične zveze, pomenu in smislu javnih razprav, izvajanju kadrovske politike v občini, položaju družbenih dejavnosti, problematiki kulturnih društev, delovanju mladinske organizacije, posegih v prostor, zmanjšanju podjetniške in družbene režije in še o nekaterih drugih problemih. Izvolili bodo člane predsedstva občinske konference, predsednika in podpredsednika in člane nadzornega odbora, obravnavali pa bodo tudi predloge za nosilce vodilnih funkcij v republiški konferenci SZDL. Za predsednika občinske konference je kandidat dosedanji predsednik Anton Toman, za podpredsednika pa Tone Kapus iz Kamne Gorice. C. Z. Če je predavatelj dober... Škofja lokaji. decembra — Oktobra je loška partijska organizacija pripravila v Žireh in Železnikih pogovora o aktualnih družbeno ekonomskih in družbenopolitičnih razmerah ter nalogah zveze komunistov. Udeležba komunistov je bila pičla. V četrtek pa je bil v veliki predavalnici šolskega centra v Podlubniku pogovor na temo,kako naprej po sprejetju protiinflacijskega programa, ki ga je vodil Viktor Žakelj. Dvorana je bila nabito polna in uvodničar je imel dosti opraviti z odgovori na vprašanja. Ni torej res, da ljudem ni več za »politične sestanke«. Če je vsebina prava in dober predavatelj. . . H. J: 'oMEUGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Za I ar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja lx>ka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, malt oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. NOVICE IN DOGODKI TOREK, 8. DECEMBRA i* ! Podeljena so bila priznanja »inovator leta« ter nagrade Janeza Puharja za leto 1986_ Le znanje nam lahko pomaga iz težav Kranj, 3. decembra — »Ce smo kdaj potrebovali v naši družbi ljudi, ki ne podlegajo pesimizmu in črnogledosti, je to prav sedanji čas,« je v svojem nagovoru inovatorjem občine Kranj, v četrtek, poudaril predsednik skupščine občine Kranj Ivan Torkar. »Inovator je tak človek. Biti inovator pomeni, ne strinjati se s sedanjim, z doseženim, temveč doseči več. Pa vendar je inovatorska dejavnost še vedno postavljena na rob družbenih dogajanj, še vedno je preveč v temi. To delo ni vezano na 8-urni delovnik, na normalno razmišljanje o delu, temveč zahteva celega človeka. Nikoli, če je še bolje nagrajeno, ni stoodstotno poplačano.« »i Letos je v kranjski občini poimenovanih za inovatorje leta 29 posameznikov. Priznanja inovacije I. stonje so prejeli: Marjan Štukelj in Marko Živlakovič, mag. elektrotehnike ter Jernej Gortnar, dip. ing. strojništva iz Iskre Kibernetike za disketno enoto 3,5« s pomnilno kapaciteto 1. mbyt IG D 3510 in Vladimir Bitenc, defektolog Zdravstvenega doma Kranj za računalniške programe s področja diagnostike; Priznanja inovacije II. stopnje so prejeli: Daniel Burnik, ekonomist iz Iskre — Telemati-ke za računalniško podprt koncept investicijskega elaborata; Andrej Hude, inž. strojništva, Ferdinand Vidic, stroj tehnik, Vid Gazvoda, gum, tehnik in Slavko Pire, gumar iz tovarne Sava za novo tehnologijo izdelave plavajiče zaščitne zavese ter Ljubica Kraljevič-Trobec, dipl. inž. in dr. Pavel Munih iz Save za offset gumeno oblogo. Za inovatorje II. stopnje pa so bili proglašeni: Brane Strle, Brane Skubic, in Jože Zorman iz Tekstilindusa za izboljšavo mazanja listovke na STB statvah v DE Tkalnica II; Ladislav Bevk, Zlatko Štular in Marjan Korenčan iz Iskre Kibernetike za izpopolnitev tehnologije izdelave orodij za izdelke iz bake-lita; Franc Stern, dipl inž. stroj. Miloš Vari, Martin Rozman, inž. stroj in Rafko Murovec,' stroj, tehnik iz tovarne Sava za vodoravno skladiščenje surovovcev za potniške radialne plašče; Jo- Tržič 27. novembra — Na proslavi pred letošnjim praznikom republike v novem ržiškem vrtcu je izročil predsednik trži-ške občinske skupščine Ivan Kapel visoko državno odlikovanje Marti Kendovi. Nagrajenka, ki že od 1960. leta dela v trži-ški enoti Ljubljanske banke, si je prislužila red dela s srebrnim vencem z aktivnostjo v bančnem združenju, krajevni skupnosti Sebenje in TVD Partizan. (S) — Foto: G. Šinik Po letni (cestni) sezoni strah pred zimo Ceste so slabe, izgledi še slabši Kranj, 3. decembra — Največ tistega, kar lani na magistralnih in regionalnih cestah ni bilo narejenega in zato preneseno na letos, še vedno ni. Izjalovila so se tudi pričakovanja, da bomo nekaj več naredili s posojili, ki jih bomo med drugim pokrili z večjim deležem od cene pogonskega goriva. Pri zadnji podražitvi za ceste ni ostalo nič, povečale pa so se zato obveznosti na račun posojil. Z direktorjem Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdunom Drinovcem smo Se pogovarjali p uresničevanju letošnjega programa obnove in vzdrževanju magistralnih in regionalnih cest, o načrtih, ker smo tik pred zimo, pa tudi o zimski službi. »Kar zadeva magistralne ceste je iz lanskega programa bila uresničena le obnova oziroma prestavitev odseka v Logu med Kranjsko goro in Helco. Podljubelj in preplastitev med Lescami ter Radovljico pa sta zaradi pomanjkanja denarja izpadla. Nekaj podobnega je na regionalnih cestah, kjer je imela edino prednost Trebija-Ziri na račun posojil, za katere smo računali, da jih bomo pokrili ob rebalansu, pa smo urejali še odsek Mli-no-Toplice, odsek Koprivnik-Gorjuše, slab kilometer od Goric proti Kranju in priključek k bolnišnici Golnik. V programu je tudi še Sovodenj-Cerkno, kjer pa smo se znašli v zadregi zaradi nepričakovanega usada na cesti Trebija-Ziri. Še največ je bilo narejenega na lokalnih cestah, ki so jih skupaj s krajevnimi skupnostmi financirale občinske skupnosti /a ceste. Kar zadeva modernizacijo, je bilo največ narejenega v škofjeloški občini, pri obnovi pa v kranjski. Velik zalogaj je bil za Kadovljicane most v Otočah, za Kranj pu poleg ostalega se most v Tupaličah.« Cestarji, pa ne le na Gorenjskem, trenutno /.utrjujejo, da so lotos želeli na cestah narediti čimveč; tudi s posojili, za katera je kritje prevzemala Skupnost za ceste Slovenije (regionalke).Zelja in upanje, da denar bo, pa sta, kot kaže, položaj zelo zaostrila. Od načrto\■anegii zneska 9 novih milijard za kritje posojil se je le-ta povečal na 2(1 milijard novih dinarjev. Pričakovanega priliva za to kritje od bencinskega dinarja, 100-odstot-ne podražitve registracij-in taks na avtocestah pa zdaj m. Ivel javljene so bile le takse na avtocestah, deloma registracije, ob zadnji podražitvi goriva pa za ceste ni ostalo nič. Trenutno odpade tako za vzdrževanje cest le 2,5 odstotka od cene pogonskega goriva, za novogradnje pa 4,f> odstotka. Bili pa so časi, ko smo samo za redno vzdrževanje odvajali kar 32 odstotkov. •Kaj lahko torej pričakujemo?-Letošnji program letnega in zimskega vzdrževanja cest na Gorenjskem smo že presegli za 400 milijonov. Za prihodnje leto, če ne bo še ene podražitve bencina, ne vem pa, kdo jo bo prenesel, se nam obeta še bolj negotovo stanje. Položaj pa je še toliko težji, ker smo šele pred začetkom zime. Vrstnega reda zimske službe seveda na cestah ne bomo spreminjali, spremenjeni pa bodo najbrž standardi. To pa pomeni, da se nam obetajo na cestah slabši prometni pogoji; z vsemi neprijetnostmi in neželjenimi posledicami.« Nič boljši, da ne rečemo kar slabši (če ne bomo našli denarja za ceste) pa so izgledi tudi za prihodnje leto. Gorenjska je na primer predložila program za lit milijard novih dinarjev najbolj nujnih del. Stanje pa jo trenutno takšno, da smo veliko bliže razpadu cest kot pa vsaj delni uresniči tvi t kšnega programa. A. Zalar že Krevs, orodjar iz Iskre -Tele-matike za racionalizacijo upravljanja s pa j kanja in porabe vi-sokotemperaturne spajke; Anton Prime, Lojze Bertoncelj, Lojze Žumer, Andrej Šavs, Marko Trdina in Karel Kejžar iz Iskre Telematike za novo obliko in konstrukcijo vrst za omare telefonskih central. Nagrada Janeza Puharja za leto 1986 so bile podeljene sedmim raziskovalcem, štirim za diplomske naloge, trem pa za doktorske disertacije, in sicer: Polonci Oblak, dipl. inž. za diplomsko nalogo »Vezava guma—po- medenineni jekleni kord n* J novi sistema silika/resoret. formaldehid, dipl. org. dela VJ Žagar za delo »Vpliv naluJ'JJ odpovedi strojev na izpo*n?ft nje proizvodnega plana«. J ^ Križnar, dipl. inž. farni- za plomsko delo »Polimerni iy>5l nosilci učinkovin« ter Jani ^ ne, dipl. inž. kem. tehn. &c plomsko delo »Termična iti*" lizacija mulja in kalilnice«- Nagrade Janeza PuharjJj svoje doktorske disertacij« dobili: dr. Zoran Šušteric z»* »Energijski kriterij trgaJjJ" rast razpok v gumi«, dr. r?^ Vuk za delo »Organizacijs*1 del ekološkega vrednotenj« r-štora« in dr. Tanja Seme z \ sertacijo »Dinamični m0, v i niranja pedagoških kaC*^ danih sistemskih osnovan-« D. Le kaplja v morju izgub Kranj, 3. decembra — V skupščinah SIS družbenih dejavnosti so nuli in ta teden razpravljali tudi o vlogi Iskre Telematike o oprostitvi PJ spevkov družbenim dejavnostim. O otroškem varstvu, kj er bi 30-od?^ oprostitev prispevkov Telematiki pomenila 13,7 starih milijard, so pr0 zavrnili. Zahteva prihaja v času, ko se otroškemu varstvu že tako ali wk°-bo piše. S prispevno stopnjo jim bo letos uspelo nabrati 322 stari"1 ^ jard, vendar jim interventna zakonodaja ne dovoljuje porabiti niti to J Prihodnje leto, ko bo treba še za 5 odstotkov zaostajati za letošnjo P° se otroškem varstvu še slabše piše. Treba bo omejiti programe, ka'' otroškem varstvu, kjer bi otrokom lahko nudili kvečjemu več in ne n» zelo težko. Koliko bi Telematiki pomagalo, če bi skupnosti družbenih dejav | prošnji ugodili? Menda bi vse pokrile komaj sedemnajstino njenih Wll Torej bi bil tudi prispevek otroškega varsta sanaciji Iskre le kaplja v J je, zanje pa toliko dnarja veliko pomeni. Morda bi se bili delega J skupščini kaj drugače odločili, če bi jim bilo jasno, kako bo do *conCgfetj z blokiranimi sredstvi. Tako pa jim intervencijska zakonodaja krni i stva, zdaj bi jih še Iskrina sanacija, in če bi slednji ugodili, se lahko J pri morebitnih drugih izgubarjih sproži plaz želja po oprostitvi, otrOS i mu varstvu pa potem preostane le še bankrot. - 0- *'i Drugorazredna sociala? Kranj, 7. decembra — Protiinflacijski program in zakon * prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izp' ^ čilo osebnih dohodkov sta družbene dejavnosti razdelil*1 dve kategoriji. V prvi so izobraževanje, zdravstvo in kultnj*' v drugi pa ostale (otroško varstvo, telesna kultura in soci*'v in te zadene omejitev. Zoper tako krivično delitev so s kranJ^ skega Centra za socialno delo na občinski in republiški skuP ščini socialnega varstva ostro protestirali. Komaj pred mesecem dni so tudi v tej dejavnosti rešili vpra$a nje osebnih dohodkov, zdaj pa je novi zvezni ukrep stvari zn°e, postavil no glavo. Delavce v teh »drugorazrednih « dejavnostih J zi, da jih je zakon postavil v neenakopraven položaj z drugimi. K da bi dejstvo, da so glede izplačevanja Osebnih dohodkov strožjim udarom, utegnilo rešiti stiske jugoslovanskega gospod8 stva- v«aK Sociala je dejavnost, ki ima v tem času več in več dela. »s j dan so zaradi padca življenjskega standarda pojavljajo tu ljudje- iščejo nove socialne pomoči. Opravka imajo z brezposelnim'- vedno več delavci z nizkimi in zajamčenimi osebnimi dohodK'. družinami, ki jim niti dva dohodka ne omogočata spodobnega < vljenja. Tudi vnaprej je videti, da se bo socialna stiska ljudi P°v*j' čovala, torej bodo imeli centri za socialno delo še več dela- družbene dejavnosti v »prvi skupini«, ki smejo izplačevati ose D i dohodke po sprejetih samoupravnih aktih, usklajenih z družberU , dogovorom in povečanimi za rast dohodka v gospodarstvu repu"* i ke, to ne velja. Nedvomno nobeni od družbenih dejavnosti dan , no gre dobro, vendar so ukrepi dali prednost tistim, ki so so dovO ( glasno in agresivno (tudi s stavko) potegnilo za svojo pravice. ' -( Delegatska pobuda, ki jo je bilo slišati na kranjski skupš*'- socialnega skrbstva, dan potom pa še v republiški, terja spremaj bo v Zakonu o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sreda**, za izplačilo OD. V njem naj bodo vso samoupravne interesne skUP , nosti obravnavane enakopravno, tako kot so zdaj zdravstvena, lZ , bražovalna in kulturna. D.Z.Zlebi«' , Sklad za razvoj obrti Kranjsko obrtno, združenje jo zastavilo delegatsko vprašanje, naj občina ustanovi sklad za razvoj obrti in ga polni z pobranimi davki (zaradi drugačnega financiranja pravosodnih organov) in s proračunskimi sredstvi, ki presegajo raven splošno porabe in zategadelj njihov namen ni določen. Kranjski izvršni svet je odgovoril, da glede ustanovitve takšnega sklada pravna vprašanja še niso jasna, omenjeni denarni viri pa so skromni, poiskati bi morali drugačne možnosti (udeležbo združenega dela, bančne kredite), o tem vprašanju pa so bodo decembra pogovorili na vsakoletnem srečanju s obrtniki. S spremembo financiranja pravosodnih organov so namreč usah-nili tudi proračunski ,,. diodki, kranjskemu proračunu je 10-^ij^ slo celo primanjkljaj. 1'resCŽ?^. ravnijo splošne porabe pa J1- ^W črnskem proračunu moč <^0.f' dSj hitrejšim razvojem in s '^ijcM -kom iz gospodarskih in P^Kj* dejavnosti, kar je dolgo^jT značaja. Kratkoročnega znil?!.<č^ je dosledno izvajanje predpisov, predvsem P,aV^ij"( in pravilno določanje akont*^ dosledna izterjava davkov-najo. da bo lotos rast prihodov davkov občanov nekoliko v'i J/ rasti splošne porabo v Slo ^ d kar bodo dokončno ugotovi' i ključnim računom rfroraCU .9 morebitnem presežku sred* p?' seveda odločala občinska s" i na. '. toREK, 8. DECEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN 3EHGLAS Učinki sedanjih gospodarskih ukrepov Zamrzovalnih skrinj se ne splača več izdelovati ^kofja Loka, december — Z zamrzovalnimi skrinjami lahko odlično pojasnimo, kaj so predelovalni industriji prinesli sedanji gozdarski ukrepi. V škofjeloškem LTH - ju pravijo, da s prodajno ceno pokrijejo le 82 odstotkov lastne cene zamrzovalne skrinje, se zastavlja vprašanje: Se jih še splača izdelovati ali bi bilo pametneje ustaviti proizvodnjo? Zamrzovalne skrinje so bile v ^eteklih letih paradni izdelek soivf,OŠkega LTH~Ja' 1JudJe Bfln mn°žično kupovali (in pol-tov sP°mm3amo se še vrst pred pr.^rniškimi vrati, ko so kupci •■Vsfth z 8°tovmo v žepu iz eV koncev Jugoslavije. Poviševanje se je zdaj uneslo, ^nrJar je direktor LTH - ja To-Ljubic prepričan, da je poviševanja še dovolj, da bi za-4 r.2°valne skrinje še lahko pro-$J tc>da kaj, ko se jih ne P'aca več izdelovati. Sedanji |. sPodarski ukrepi so jim dovolj1 namreč le 11,8 odstotno po-azitev skrinj, vhodni materiali f,.nJe pa so se podražili od 45 do °dstotkov. Tako s prodajno sp° pokrijejo le 82 odstotkov la-e cene zamrzovalne skrinje. Zategadelj že razmišljajo o ustavitvi proizvodnje, če jim stroškovnega prepada.ne bo uspelo preskočiti. Boje se namreč tudi sivih cen, ki se že pojavljajo, saj bodo — ne prvič — predelovalci skušali svoje cene povečati za toliko, kolikor so se podražili vhodni materiali, v precepu pa bo seveda končni izdelovalec, ki izdelek prinese na pult. Inšpektorji so pri teh cenah najbolj budni. VSE BOLJ SE OZIRAJO ZA DODELAVNIMI IZVOZNIMI POSLI Prodaja je vse težja, kar se že pozna tudi pri obsegu letošnje proizvodnje, v primerjavi z lan- skim letom so za polovico znižali proizvodnjo investicijske opreme (vsled splošnega upadanja naložb pri nas) in širokopotroš-nih izdelkov, povečali so jo le v livarni. »Prodaja na jugoslovanskem trgu se zapira zaradi neplačevanja računov, nesolidnim kupcem že omejujemo dobave.« je povedal Tone Ljubic, »vse bolj se zapira izvoz na Vzhod, občutek imam, da zaradi jugoslovanskih peripetij, nelojalne konkurence in osebnih zvez, kar občutimo predvsem pri izvozu v Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Pri izvozu na Zahod pa se srečujemo s surovinskim problemom, saj zaradi dragih domačih surovin in tehnološke zaostalosti nismo več konkurenčni.« Navedel je primer bakrenih cevi, pri nas jih izdelujejo do debeline 0,5 milimetra, na Zahodu pa že do 0,35 milimetra, zato so zaradi prihranka materiala 20 odstotkov cenejše. »Na žalost se bomo morali vse bolj usmerjati v dodelavne izvozne posle, kar pomeni, da bomo lahko prodajali le še delo svojih rok,« je grenko dodal. Da bi imeli pri izvozu na Zahod manj težav in ovir, pa LTH ustanavlja mešano firmo na avstrijskem Koroškem. POSEL YUG0 NE BO PRINAŠAL VELIKO ZASLUŽKA Zanimiva je ocena vključevanja LTH —j a v izdelavo avtomo- bilov yugo za ameriško tržišče, kjer je udeležena njihova livarna. Tone Ljubic pravi, da je posel zanimiv predvsem zato, ker bodo imeli zasedene proizvodne zmogljivosti, velikega ostanka dohodka pa ne bo prinašal, nekaj pa bodo seveda dobili od izvoznih spodbud ter ugodnosti pri uvozu opreme. VARČEVANJE Z ENERGIJO ŠE NI ZANIMIVO V LTH —ju so razvili več izdelkov za smotrno porabo energije, vendar jih imajo še vedno v predalu, saj, kot'vse kaže, varčevanje z energijo pri nas še vedno ni zanimivo. »Zelo hitro pa jih lahko začnemo izdelovati,« je dejal Tone Ljubic, »aktiviramo jih lahko le z nekaj milijardami dinarjev naložb.« ZELO RAZLIČNE CENE SERVISNIH STORITEV Servisna dejavnost ima v LTH-ju 10-odstotni proizvodni delež. Bremeni jo sedemmesečna zaloga rezervnih delov, saj je novi obračunski sistem predpisal njihovo prevrednotenje. Problematične so tudi cene servisnih storitev, saj so drugod po Jugoslaviji do petkrat cenejše kot v Sloveniji, potrjevanje teh cen pa je v pristojnosti občin. Skupaj z Gorenjem so že zastavili akcijo, da bi te probleme ustrezno razrešili. M. Volčjak cSjJet kranjske Kokre Vsako leto nova ali prenovljena prodajalna K 40^1^' ^' decembra — Kranjska trgovska organizacija je ob prisotnosti številnih poslovnih partnejrev iz vse Jugoslavije proslavila svojo Da • n'co' Pr'znanJe j' Je OD tej priložnosti podelila Medobčisnka gospodarska zbornica iz Kranja, predsednik kranjskega ivzršnega sveta ,jv Je v slavnostnih besedah dejal, da Kokra uspešno premaguje težave in pohvalil njen prispevek k revitalizaciji starega Kranja v zadnjih en letih, saj je Kokra lepo preuredila nekaj poslovnih lokalov. ^ Kranjska Kokra sodi danes med večje slovenske trgovske orga-si acije, z veleprodajno dejavnostjo se pojavlja na vsem jugoslovan-affl tržišču, po Sloveniji pa ima raztresenih 23 prodajaln, največ Vf>i seveda na Gorenjskem, med njimi je tudi največja gorenjska ,jr blagovnica Globus. Kokra je nastala v pozni jeseni 1947, ko je 5 Zuvna uprava ustanovila Okrajni magazin, ki je združil predvojno Vr>ikovo, Adamičevo in Chobarthovo trgovino. tr V zadnjih letih uspešno kljubuje problemom in težavam, ki jih v Ulpvski dejavnosti seveda ne manjka, tudi sedanji gospodarski doP-epi so J0 Prizadeli in še vedno je moč slišati več tolmačenj, kdo je 0|zan pokriti razliko v cenah - izdelovalci ali trgovci. Vendo znova Nenavadno visok delež akumulacije v dohodku loškega Peksa__ V novo pekarno še nove stroje škofja Ix>ka, 6. decembra - Številke kažejo, da so delavci Pek-]*» tozda ABC Loka, v devetih mesecih med poslovno najuspeš-E*j*lmi v loški občini. Imajo najvišjo rast celotnega prihodka '*25 odstotkov) in najvišji delež akumulacije v dohodku, ki *n*ša 36,8 odstotka. To je v splošni sliki pojemajoče razvojne loškega gospodarstva kar nenavadno visok odstotek. Plod seveda ni zrasel sam od sebe. V minulih letih, ko so lo-peki domala samo z lastnim denarjem postavljali na noge ,.0vo pekarno na Trati, so bili prisiljeni delo kar se da racionalizmi in paziti na vsak izdatek. Če velja za koga, potem gotovo d~nJe, da so izčrpali notranje rezerve. Varčujejo pri ljudeh; od J2 zaposlenih jih dela v strokovnih službah samo sedem. Tudi v ^r°izvodnji raje nadomeščajo konice z nadurami, celo z občasnimi zaposlitvami študentov, kot z zaposlovanjem novih ljudi, bi bili sicer v »normalni« proizvodnji strošek. Varčujejo z ma- J"eriali, varčujejo s tem, da pazijo na kakovost kruha in peciva, 0 izmeta praktično ni, varčujejo tako, da svojih tovornjakov ne Pošiljajo na vožnje praznih ali napol praznih. Skratka, malo u.in malo tam, pa se nabere. Cena kruha in peciva niso prav ?.lc višje kot v drugih pekarnah, za nekatere vrste celo nekaj ni-zJe. , . V svoji panogi so loški peki s plačami v zlati sredini, po de \/rZU denarja za razvoj in obnovo proizvodnje pa so pri vrhd. Med gradnjo novih zidov pekarne so namreč zapostavili oprejo in vozila. V novo pekarno so postavili le eno novo linijo za Peko kruha in peč za pecivo. Vse drugo, že iztrošeno, bo treba j aJ postopno zamenjati. Računajo, da bodo dotrajano opremo n vozila nadomestili nekako v dveh letih, nakar jih čakajo /e ^e?' za peko domačega kruha. Njihov cilj niso novi ljudje, am-P^k čim sodobnejša oprema, s katero bodo lahko nadomestili ydi čim več težaškega dela, ki je poleg nočnega in prazničnega a najmanj vabljivo za delavce. to K visokemu deležu akumulacije pa je v Peksu vsekakor po-j. agalo tudi to, da so večino posojil za novo pekarno že odplača-ln da poslujejo le z nekaj odstotki tujega denarja. H. Jelovčan pa se pri nas zastavlja vprašanje, kdo naj financira zaloge blaga, saj bi pri tem trgovci vsekakor morali imeti večji pomen. Ker vprašanje ni razrešeno, nastajajo tako pri izdelovalcih kot pri trgovcih, vsi pa se jih seveda otepajo, saj angažirajo denar. Prav zalogam blaga v Kokri zadnja leta namenjajo vso pozornost. Na Primskovem grade nova skladišča, letos so dokončali 3.300 površinskih metrov prostorov. Tam so uvedli računalniško podporo poslovanju, kar je za športno spremljanje zalog blaga ter hitre in pravilne poslovne odločitve seveda zelo pomembno. V Kokri obljubljajo, da bomo računalnike kmalu opazili tudi v prodajalnah, blago pa bo označeno s palično kodo. V načrt pa so zapisali, da bodo vsako leto odprli novo ali prenovljeno prodajalno, kar je v današnjih razmerah seveda pogumno. Tako so letos odprli lepo preurejeno prodajalno Tekstil, na vrsto pa naj bi zdaj prišla blagovnica Tina. Kokra s tem seveda prispeva tudi k lepši urejenosti starega Kranja. Omeniti velja še to, da je Kokra s svojo veleprodajno dejavnostjo prisotna na vsem jugoslovanskem tržišču, zanjo skrbi 14 Kokri-nih trgovskih zastopnikov. Kupcem so tako v njenih prodajalnah na voljo tudi cenejši izdelki iz drugih predelov Jugoslavije, kar je prav pri tekstilnih izdelkih najbolj opazno. M. V. Gorenjci v projektih Tarna in Gorenja Kranj, 3. decembra — Izvi silni odbor Temeljne banke Gorenjske je obravnaval dva primera sodelovanja gorenjske banke v razvojnih projektih slovenskega pomena, i/ ven Gorenjske: prvi je projekt 515 in prestrukturiranje proizvodnje TAM, drugI pa konzorcij za uresničevanje razvojnega programa soz-da Gorenje Titovo Velenje, oziroma poravnava obveznosti Gorenjske banke za leto 1987. Letošnja obveznost Gorenjske do programa Gorenja je 24.311.900 dinarjev, skupno pa naj bi obveznost do leta 1989 znašala 51.842.oOU dinarjev. Vendar je sodelovanje temeljne banke Gorenjske v kon zorciju Gorenja v prihodnjih dveh letih vprašljivo, saj merila za delovanje in prispevke v konzorcijih povsod še niso bila sprejeta. Merila za zdaj še niso enotna in so na škodo gorenjske banke. Pri projektu TAMA naj bi gorenjska banka prispevala 7,75 odstotka bančnih sredstev v konzorciju. Posodobitev Tarna je namreč izjemno pomembna tudi za gorenjsko industrijo s Savo na čelu. Banke naj bi za projekt Tarna zagotovile 13.224 milijonov dinarjev, delež Temeljne banke Gorenjske pa je 1.025 milijonov dinarjev, če seveda cena projekta ne bo spremenjena. j Košnjek Sive cene bodo zrasle kot gobe po dežju Takole mi je te dni pripovedoval znanec. » Odpravil sem se po stoenko v južne kraje, prepričan, da jo je najpametneje kupiti zdaj, ko so cene zamrznjene. Toda krepko sem se uštel. Prodajalec je bil sicer prijazen, toda pokazal mi je travnik stoenk pisanih barv in mi žalostno dejal, da vsaki nekaj manjka, ker nimajo vseh sestavnih delov . »Lahko pa si jo izberete, pomanjkljivosti bodo odpravili v našem servisu,« me je potolažil. Kaj naj storim, tako daleč sem prišel, domači pa so me čakali, kdaj se bom na dvorišče pripeljal z novim avtom? Kupil sem ga, na servisu pa so mi hitro vstavili akumulator, »regler« in rezervno kolo, kar sem seveda doplačal. Na dolgi poti domov pa sem se skozi zobe posmehoval gospodarskim ukrepom, ki jugoslovanski izvirnosti nikakor niso kos. « Takšnih in podobnih primerov bo seveda kmalu vse več, direktorji zadnje dni že pripovedujejo o njih. Sive cene bodo zrasle kot gobe po dežju. Predelovalci se bodo skušali izviti iz primeža ukrepov, ki so dali več prostora bazični industriji in stisnili predelovalno. Najtežje bodo stroškovni prepad seveda preskakovali končni izdelovalci, ki dajo izdelke na pult, saj so tam inšpektorji najbolj (le) budni. Če ne bo šlo drugače, bodo ustavljali proizvodnjo, zagnali bomo vik in kri, česa v prodajalnah n i ali pa čakali v vrsti, dokler država ne bo popustila, vsaj pri pomembnih izdelkih, in požegnala popravke cen. Gospodarstvo se pač obnaša gospodarsko, oba konca — stroške in zaslužek — pač skuša tako ali drugače stakniti skupaj, izdelke skuša prodati čim dražje, ustvarja monopole. Takšno ravnanje je za gospodarstvo naravno, kolikor bolj plodna tla ima, toliko bolj se razrašča, po glavi ga učinkovito lahko tolčejo le tržne zakonitosti, ki ne poznajo milosti. Iz administrativnih klešč se tako ali drugače skuša izviti, si vedno znova poišče zakonsko luknjico, ki jo tako kot voda, kmalu spremeni v veliko luknjo, ukrepi pa odplavajo po njej. Pri nas se seveda to ne dogaja prvič, zato je mogoče stvari toliko bolj jasno predvidevati. Pritisk bo počasi popuščal, ob sprostitvi cen pa bomo doživeli cenovno eksplozijo, ki pa jo bo naš življenjski standard resnično težko prenesel. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Zasebniki oddajajo presežke elektrike Sedemintrideset malih vodnih elektrarn odda v slovenski elektroenergetski sistem 2,7 gigavatnih ur presežkov električne energije, in sicer 45 odstotkov v času višje in 55 odstotkov v času nižje sezone. Res, da ne gre za velike količine energije, vendar se z gradnjo malih vodnih elektrarn izkorišča moč vode in zboljšujejo napetostne razmere na območju, kjer so zgrajene. Žal dotok te energije ni stalen, zanesljiv in tudi ni pod nadzorstvom dispečer-ske službe. Elektrogospodarstvo spodbuja gradnjo zasebnih malih vodnih elektratn in industrijskih vodnih elektrarn z zagotavljanjem odkupa vseh presežkov električne energije, ki v njih nastajajo. — D. Papler Ekološki tanker V reški ladjedelnici so tanker Ugljan preuredili tako, da je usposobljen za prestrezanje olja in z oljem onesnaženih voda z ladij. Ekološki tanker bo torej preprečeval onesnaževanje voda v reškem pristanišču, Reka pa je zanj dobila finančno pomoč tudi od komisije za ekologijo pri Evropski gospodarski skupnosti. V reškem pristanišču, kjer vsako leio pristane okrog 7 tisoč kubičnih metrov umazanih voda, 50 tisoč kubičnih metrov z oljem zamazanih voda ter okrog 4 tisoč kubičnih metrov izrabljenih olj. Vse te ladijske odpadke nameravajo predelati v reški rafineriji. Izkušnje ekološkega tankerja bodo koristno uporabili tudi v drugih sredozemskih pristaniščih, prav tako s pomočjo Evropske gospodarske skupnosti. Počasna gradnja elektrarn Neobhodna bo smotrna poraba elektrike Kranj, december — Izteka se drugo leto sred nje ročja, a že zdaj je jasno, da načrt izgradnje elektroenergetskih objektov ne bo uresničen, in da bo neobhodna postala smotrna poraba elektrike, kar tudi ekologi zahtevajo že nekaj časa. V tem srednjeročju je bila načrtovana 4,4 odstotna letna rast porabe električne energije, že zdaj pa je jasno, da bo lahko 3,4 odstotna, po letu 1990 pa 2,9 odstotna. Izračun je napravljen na osnovi novih elektroenergetskih zmogljivosti, ki jih bomo pridobili v tem času, in zato računa na smotrno porabo elektrike. Osnovni smoter popravkov načrtov torej še vedno ni smotrna poraba elektrike, temveč počasna gradnja novih elektrarn, zanje namreč manjka denarja. Do leta 1990 bomo v Sloveniji pridobili le 60 megavatov dodatnih moči. V pridobitve tega srednjeročja so všteti: elektrarna Mavčiče, tretji agregat v elektrarni Solkan, vodni elektrarni Lom-ščica in Zadlaščica in jez Melje. V načrt pa so zapisane še vodna elektrarna Bistrica z 10 megavati moči, vodna elektrarna Fala s 40 megavati moči, vodna elektrarna Vrhovo s 34 megavati moči in Ugljevik II s 100 megavati moči; na omrežje bodo priključene šele po letu 1991. Po skopi naložbeni različici bo moč med letom 1991 in 1995 zgraditi vodno elektrarno Vrhovo, ki so jo že začeli graditi, na-red pa naj bi bila leta 1991, vodna elektrarna Boštanj leta 1993, vodna elektrarna Blanca, Ugljevik II in Trbovlje III pa leta 1995. Elektrogospodarstveniki pravijo, da bi bilo ob tako skromnem obsegu gradenj moč do leta 1995 le za 2 odstotka letno povečati porabo elektrike. Prvi večji primanjkljaji, v obsegu 33 milijonov kilo-vatnih ur, pa bi nastali leta 1990, še izrazitejši po letu 1992, ko se bo iztekla pogodba o dobavah elektrike iz Tuzle. M. V. (S®II^SSiJJ©3EIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. PECEMBMjjjlJ Ostala je le cesta v Gozd — Samoupravni komunalni cestni skupnosti Tržič je letos iz precej obširnega cestnega programa uspelo uresničiti vsa planirana dela oziroma obnove razen urejanja odseka v Gozd. Tu se je zataknilo zaradi zapletov pri zemljiščih. Sicer pa je letošnji program vreden kar 710 milijonov dinarjev. Čeprav je že kazalo, da jih bo prehitelo slabo vreme, so cestarji vseeno še uspeli asfaltirati tudi cesto v Lom iz tako imenovane druge faze programa (na sliki). — A. Ž. V krajevni skupnosti Srednja Dobrava so letos prvič praznovali Odločil bo izvršni svet Kranj — Na zadnji seji skupščine cestno komunalne skupnosti v Kranju je bila na dnevnem redu med drugim tudi pobuda za spremembo cen komunalnih storitev. Posamezni predlagatelji iz KOGP Kranj so predlagali spremembe cen za pitno vodo, za odpadne vode, čiščenje odpadnih vod in za odvoz komunalnih odpadkov. Alpetourov Tozd Potniški promet pa je predlagal spremenjeno ceno vozovnic v mestnem potniškme prometu. Zaradi ukrepov zveznega izvršnega sveta predlaganih cen ni bilo moč sprejeti, pač pa so sklenili, da izvršnemu svetu občinske skupščine predlagajo, naj pri določitvi novih cen upošteva vrstni red oziroma prednost in sicer najprej za mestni potniški promet, nato odvoz komunalnih odpadkov, vodarino, čiščenje voda in odplakovanje odpadnih vod. Pred zaključkom redakcije pa smo izvedeli, da Kranj po določilih iz republike lahko poveča cene komunalnih storitev največ do 25 odstotkov. Zato je zdaj stališče strokovne službe SiS, naj bi izvršni svet povečal cene vsem dejavnostim s komunalnega področja linearno ne pa po predvideni prioriteti. A. Ž. Ceste, telefonija in varstvo okolja Javornik -- Koroška Bela — Od trinajstih krajevnih skupnosti v jeseniški občini je Javornik — Koroška Bela, ki ima ime po Edi-ju Giorioniju, navečja Z okorg 5000 prebivalci. V tej krajevni skupnosti je zelo razvejano društveno in družabnopolitično življenje. »Skupščina krajevne skupnosti, ki se sestaja štirikrat na leto, ima 58 delegatov, v svetu krajevne skupnosti pa je 11 članov,« pravi tajnica krajevne skupnosti Branka Doberšek. »Ljudje se v pisarni krajevne skupnosti, ki je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, veliko oglašajo. Najbolj smo v naši krajevni skupnosti občutljivi na urejanje cest, telefonijo in varstvo okolja. Zato smo tem trem vprašanjem v letošnjem programu dali tudi prednost in največjo skrb. Mislim tudi, da se je kljub težavam nekaj naredilo, seveda pa vse premalo, da bi bili lahko zadovoljni.« Sicer pa Branka Doberšek pravi, da so v krajevni skupnosti še posebej delavna in aktivna nekatera društva. Mednje vsekakor sodijo gasilci, ki so letos praznovali 90-letnico, športno društvo 80 in planinci 40-letnico. Aktivno je tudi društvo upokojencev, ki ima prek 1000 članov in okrog 100 prek 80 let starih. To društvo ima tu di folklorno skupino in dva pevska zbora. Njihov likovni krožek pa redno prireja razstave. Se posebno pa s krajevno skupnostjo sodeluje šola. A. Ž. DOPISNIKI SPOROČAJO PROGRAMSKO VOLILNA SEJA .lošt Rolc iz Radovljice sporoča, da bo programsko volilna seja občinske konference SZDL Radovljica jutri, 9. decembra, popoldne. Kandidat za predsednika je ponovno Anton Toman, za podpredsednika pa Tone Kapus iz Kamne gorice. Zaradi nenadne smrti Bogomirja Odra pa bo treba ponoviti celoten postopek evidentiranja za sekretarja. MIHA BEVC Vsak umrli je za svojce huda bolečina. Smrt tako delovnega tovariša, kakršen je bil Miha Reve, vodja komunalnih del v KS Podnart in or-ganizaort vzdrževanja stano- vanjskih zgradb v podjetju ALPDOM Radovljica, pa je še posebej velika izguba za našo družbo in trpka za šte-inlne njegove sodeluvce in prijatelje. Miha Bevc se je v drugi svetovni vojni, star komaj 14 let, vključil v NOG in OrHl težke kurirske dolžnosti, zato so ga belogardisti tudi zaprli. Po vojni je bil aktivist v okrajnih in republiških mladinskih forumih. V zadnjnih 15 letih je bil poleg rednega dela še predvsem zelo aktiven v raznih občinskih in krajevnih družbenih zadolžitvah, liil je pravi komunist, zato je vsa dela opravljal vestno in dosledno. Še predvsem je bil aktiven v Podnartu v KS, DPO in društvih ter kot vodja komunalnih del 15 let organiziral in vodil vso komunalno dejavnost v KS Podnart. Veliko je pomagal krajanom pri dovozu raznega gradbenega materiala in zbiranju gradbene dokumentacije. Od Miha lievca z Ovsiš se bomo poslovili danes, 8. decembra, ob 16. uri na ovsiškem pokopališču. Ciril Rozman Tretji samoprispevek je že dal igrišče Srednja Dobrava, 7. decembra — »Čeprav smo že okrog 20 let samoupravno organizirani v krajevni skupnosti, vse do letos nismo imeli pravega krajevnega praznika. Veliko smo razmišljali o tem, nazadnje pa smo se odločili za 5. december,« je povedal predsednik krajevne konference socialistične zveze Srednja Dobrava Alojz Vidic. Priznanja krajevne konf« renče SZDL so na Prosla!> podelili: Filipu Sitar]" (posmrtno), Ludviku jj8 J kovcu, Lovru Kozjeku, W * ku Gašperšiču, Ljudm«1 Vidic, Miru Albininiju, J? žetu Pfajfarju in Alojzu *»' | dicu. J V razmišljanjih o krajevnem prazniku v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini so se najprej odločili, naj bo to dogodek iz štiriletnega narodnoosvobodilnega boja. Takšnih, spominskih, revolucionarnih dogodkov pa imajo v tej krajevni skupnosti s 400 prebivalci precej. Potem pa so se odločili za 5. december, ki je (pa ne le zato) tudi blizu prazniku republike, 29. novembru. »5. december 1941 je bil namreč za vse tri dobravske vasi in vas Mišače črni dan. Tega dne zjutraj so Nemci obkolili domačije in takrat je bilo izseljenih kar 43 družin. Pravzaprav je bilo izseljenih kar polovico vasi. Še danes so žive priče iz taborišč. Menili smo, da je to najbolj primeren dan, da obudimo spomin in hkrati skupaj ter svečano praznujemo. Osrednjo proslavo za praznik smo letos imeli že pred dnevom republike. Nastopili so pevci iz Krope, učenci osnovne šole in mladinci iz kra- jevne skupnosto. Podelili pa smo tudi priznanja krajevne konference SZDL za prizadevno delo v krajevni skupnosti,« je med obiskom dan pred praznikom razlagal predsednik krajevne konference SZDL Alojz Vidic. Za praznično razpoloženje so potem v soboto poskrbeli člani mladinske organizacije, ki so za prvi krajevni praznik pripravili posebno številko glasila Ledina. Pred zadružnih domom na Srednji DOb ravi so pripravli mirovni dan in brezplačno delili glasilo, hkrati pa tudi anketne lističe o čistem okolju. »Letošnje praznovanje prvega krajevnega praznika smo uspeli povezati tudi z uresničitvijo ene od nalog iz tretjega samoprispevka, za katerega smo se v krajevni skupnosti odločili na referendumu lani spomladi,« ugotavlja novi predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Albini-ni. »Za domom, na 800 kvadra- tnih metrih, smo zgradili športno igrišče. Pri tej akciji.ki so jo poleg samoprispevka podprle tudi telesno ulturna skupnost Radovljica in delovni organizaciji Iskra Otoče in Lipnica, so s prostovljnim delom sodelovali predvsem člani športnega društva oziroma mladinci. Spomladi bomo s skupnimi močmi morali urediti še ograjo.« Gradnja igrišča na Srednji Dobravi pa letos ni bila edina dejavnost. Skupaj z občinsko skupnostjo za ceste so uspeli urediti ostali del ceste so uspeli urediti ostali del ceste od Globokega do Mišač in od Mišač proti Otočam. Zdai je o'movljen tudi most v Globokem. Z odstopljenim gramozom pa je krajevna skupnost sodelovala tudi pri gradnji mostu v Otočah. Urejali pa so tudi javno razsvetljavo, nabavili nov zabojnik za odpadke in urejali nekaterea druga komunalna dela. »Mladinci v krajevni skupnosti smo še posebno zainteresirani za ureditev Doma, kar je tudi del referendumskega programa,« pravi predsednica osnovne organizacije ZSMS Urška Koz-jek. »Mladinci smo v Domu pred kratkim uredili diseo. Tu se zdai Urša Kozjek zbiramo, in mladi prihajaj0 .J iz cele doline. V Domu se i»Vj\ mo tudi, ko pripravljamo V A slave. Skratka, prihodnje letjy se morali lotiti obnove oiiJ**tfk Mladi, ki smo, mislim, doka] .t, bro organizirani, pa bomo v v Jq hodnje Pri pripravah za P' ------j~ ... I'* 't" —---- r&l^ praznovanje krajevnega PT^ys, ka bi lahko pohvalili tokrat vse v krajevni skupnosti. Se sebno pohvalo pa nedvom"0 L služijo mladi. »Za proslavo smo se še P°S^| no skrbno pripravili, kar o° ^ mesec pa smo zbirali tudi gr vo za praznično številko £'*J*j Prvič in prvi smo se tokrat X. zgodovine Dobrave. Iz' «1 smo precej zanimivega. smo to nalogo lahko uresn« \ smo hvaležni delovni organi ^ ciji Plamen, ki je dala PaP^J osnovni šoli za tisk,« je P°ve ji tajnica osnovne organiza "j ZSMS Andreja Frelih. A. Žalar VŠ encurju praznujejo Namesto postajališča parkirni prostor Šenčur, 7. decembra — »Ker letos spomladi nismo mogli pravočasno dobiti dokumentacije za postajališče, smo se odločili za gradnjo parkirnega prostora pred mrliškimi vežicami. Žal smo tudi za ta dela dobili manj denarja, kot smo načrtovali,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Verbič. Različne prireditve so ta teden na programu v krajevni skupnosti Šenčur v počastitev krajevnega praznika. Pred slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki bo v četrtek, 10. decembra, ob 18. uri v prostorih gasilskega društva Srednja vas, smo se pogovarjali s predsednikom sveta Stanetom Verbičem. »Letos smo imeli v programu dve večji akciji: ureditev avtobusnega postajališča pri osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja in ureditev parkirnega prostora in parka pri mrliških Po programu prazničnih prireditev bo danes (torek) ob 18. uri v športnem domu tekmovanje v namiznem tenisu, jutri ob 17. uri pa v Domu Kokrške čete hi tropu tezni šahovski turnir. V četrtek dopoldne bo najprej pohod od spomenika do spomenika učencev osnovne šole, ob 18. uri pa bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V avli osnovne šole bodo v četrtek odprli tudi razstavo o življenju in delu Janeza Mlakarja. Osrednja svečanost za praznik pa bo v petek, 11. decembra, ob 17. uri v Domu Kokrške čete. Na slavnostni akademiji s kulturnim programom bodo podelili tudi plakete in pohvale krajevne skupnosti. Za družbeno srečanje po akademiji pa bo poskrbelo turistično društvo. Krajevno praznovanje bodo v soboto sklenili gasilci in športno društvo s tekmovanjem v košarki. Rekreacija, pevski zbor, izleti... Kranj, decembra — Kako odtegniti upokojence osami, ra^ mišljanju o bolezni in kriznih časih? Ko so letos anketirali svJJe c' ne, kar 4.000 tisoč jih je v štvu upokojencev Kranj, so L znali mnogo zanimanja za javnosti v kulturi, športu. l" kreaciji, le pripraviti jih je 1,. ba. Zato so v novembru prii'e j li vrsto posvetovanj za vse. jih posamezne rekreativne ^ javnosti zanimajo, tako za Pj ninarjenje, plavanje, kolesar] nje, smučanje, balinanje, " gljanje, streljanje, gobarjem in ročna dela, vsem pa so d°l čili tudi organizatorje. Podo posvetovanja bodo še za šahi* in kulturno dejavnost, pa tu^ za one, ki so voljni sodeloy8 pri organizaciji srečanj, Pr,r ditev ali družabnih iger. .fl Ze dolgo imajo kranjski upokojenci tudi pevski zbor, leta.'j leta ga je vodil Vencelj Sedej. Upokojenci so mu iskreno hvale* za vse, kar je storil za zbor. Ker pa mu je bolezen prekrižala naC-te, je taktirko predal novemu zborovodji, Edu Ošabniku. Ta si P* zadeva za kvaliteto in pomladitev zbora, ki se sestaja in vadi vsa sredo. Vse, ki imajo voljo do petja, vabijo k sodelovanju in jim oOf. tajo veliko nastopov. Prihodnje leto bodo sodelovali na obćiOs reviji pevskih zborov, na območni reviji upokojenskih zborov 11 Gorenjskem, v Celju na reviji zborov društev upokojencev SloVwS je, v programu pa je zajeta tudi udeležba na pevskem tabora Šentvidu. Vse leto se bodo vrstili samostojni nastopi v okoliš1" domovih upokojencev, na letnih skupščinah starejših, na P1'0^' vah, ob praznikih, vabijo jih na proslavo krajevnega praznika K kre. Prihodnje leto bo bogato tudi izletov. Kar 15 jih je v prograflj ' ki se začenja aprila in končuje novembra. O izletih (dva bosta f? mesec) bodo upokojene«' obveščali na oglasni deski, poverjenik' ^ pa tudi v našem časopisu. Tokrat povejmo le to, da se bodo upok jenu podali na potep po Sloveniji, drugih republikah in zamejsj^' D 2- PRITOŽNO KNJIGO, PROSIŠ vežicah. Obe akciji smo načrtovali iz sredstev natečaja cestne in komunalne skupnosti in 20 - odstotno lastno udeležbo. Ker smo uspeli na natečaju le z drugo akcijo, za prvo namreč nismo imeli vse dokumentacije, smo se potem lotili gradnje parkirnih prostorov. Ko pa smo izbirali izvajalca, smo ugotovili, da je denarja premalo in smo se zato akcije lotili sami. Parkirni prostor je zdaj pripravljen za asfaltiranje. Spomladi jih čaka akcija za ureditev avtobusnega postajališča. V programu pa imajo tudi urejanje oziroma obnavljanje ceste in javne razsvetljave. «V programu pa imamo, da bi do konca tega srednjeročnega obdobja uresničili še eno veliko akcijo. Imamo že komisijo za izgradnjo telefonskega omrežja in kabelsko ter satelitsko televizijo. Nismo se še odločili, kako se bomo finančno lotili te akcije. Čeprav je interesentov za telefon okrog 500, se bojimo stroškov. Proučili bomo vse možnosti in med drugim izvedli tudi referendum,«pravi predsednik Stane Verbič. A. Zalar Plačilo za nedelo »V hišo pride dimnikar in vpraša, če bomo kaj ometali. Odvrnemo mu, da smo s kurjenjem komaj začeli. On pa potem kratko in malo napiše račun v znesku 4350 dinarjev (in to vsaka dva mesci a), če prav dimnika in štedilnika sploh ni pogledal. V treh minutah je tako dobil plačilo, ki j j enako skoraj mojemu enodnevni pokojnini. Ne vem, kdo je v občini odobril uiKsen znesek za neopravlje- no delo. V krajevni skup"0' sit smo bili zdaj sedem |f' brez dimnikarja, a ni noben0, hiša pogorela zaradi saj. S(1 mi pa srno si nabavili preetf orodja in tudi čistili dimnic in štedilnike, kadar je bil° pač treba. Ne razumem. zdaj lahko nekdo zahteva plačilo; če pa ne plačaš. {l celo grozi s sodriikom za pre' krške. Rad bi javno pojas^1' lo, saj to ni samo moj pr0' blem.« Jože Knafelj, Doslorf* 8. DECEMBRA 1987 KULTURA 5. stran GLAS Široka (in osiromašena) mreža knjižnic ZAPRLI BODO OSEM KNJIŽNIC jv 1JtCa.~~. Radovljiška knjižnica ni več sposobna vzdrževati tako razvejane mreže krajevnih knjižnic, ki jih ima trenut Petnajstih krajevnih skupnostih. Pa ne le vzdrževati prostore pač pa tudi obnavljati knjižni fond. Zato že zdaj krajan -«-^_ raje obiskujejo radovljiško knjižnico. irfOsDnj""*'0'0 Je razumeti, da v W?arsk<> • tako razviti in > obč lame mi, kot je radovlji-p\\ "f"ieravajo zapreti z no-^jižn; m osem krajevnih »I k Ni Sklep o tem bo še mjižnični svet te dni. "!Klbr^Vani ukinitvi krajev-Jlznic so v radovljiški z^ razpravljali — v TVv ZDL Razumljivo je, j*.seh krajevnih skupno-Wje naJ °i knjižnice ali ^Prlj rf?eno izposojevališča, %li ni^° ravno navdušeni. hLte2ip ki tele knjižnice: Jfc J«. Dobrava, Ljubno, Moš-podnart, Sr. vas, Sp. ali Kr]einZas>p- iranje knjižnic v času, se jjfc^^^ulturi odmerjajo pičla jp\ p>0 a> je skorajda razumlji-*HpkJ'rugi strani pa se seve-ir%rih ^a vPrašanJe in v ne-^eee krajevnih skupnostih ■j'hov^asno ~ ^a so namreč e knjižnice vendarle ne- kakšna sicer majhna kulturna žarišča, največkrat tudi edina v kraju. Zdaj pa naj izgube še to. V nekaterih krajih imajo namreč knjižnice že tradijo — tako na primer obstaja knjižnica v Gorjah že od leta 1883. V nekaterih krajevnih knjižnicah tudi sami poravnavajo stroške vzdrževanja, v drugih jih spet v celoti ali pa deloma pokriva matična knižnica. »Vzroki, da predlagamo ukinitev nekaterih krajevnih knjižnic, niso le ekonomski,« je povedala Rezka Šubic, vodja radovljiške knjižnice. »Zdaj pravzaprav plačujemo ceno za tako velik razmah knjižnične mreže, za katerega smo bili pred desetimi dvajsetimi leti zagreti vsi po vrsti. Zdaj pa se je izkazalo, da tako razvejane mreže ni mogoče vzdrževati. Nekatera izposojevališča so tako slabo urejena, da v takih prostorih knjižnipa res ne more obstajati — in to ne glede na nizke stroške vzdrževanja.« Poglavitni razlog, da v radovljiški knjižnici tako resno predlagajo ukinitev nekaterih krajevnih, pa je enak kot v nekaterih 'drugih slovenskih knjižnicah. Knjižnica namreč dobiva premalo denarja za nakup novih knjig. Štiri do pet izvodov ene knjige je ob tako veliki izposojukot jo ima, več kot skromno. Tolikšno število izvodov namreč komaj zadošča za knjižnico v Radovljici. Zato se dogaja, da ob stari lastni zalogi knjig v posamezni krajevni knjižnici, s potujočo zalogo ne pride do bralcev zelo dolgo časa noben nov naslov. To pa je v sedanjem času, ko so bralci tako v mestu kot na vasi dobro obveščeni o vsem, kar je novega na knjižnem trgu, nesprejemljivo. ški knjižnici treba vpisati v vrsto čakajočih.« Ob vseh teh problemih s primernimi prostori, vzdrževanjem, kadrovskimi problemi, pa ostajajo najvažnejši še vedno — nakup novih knjig. Ob nenehnem draženju knjig namreč dotacija kulturne skupnosti ne zadošča, delež raziskovalne skupnosti pri tem pa je minimalen, medtem ko izobraževalna skupnost pri nakupu sploh ne sodeluje. Radovljiška knjižnica se je v bistvu znašla v stiski, ki je posledica razvoja in negovanja matično-sti. Če je bila še pred časom v Sloveniji vzor knjižnice, ki je znala razširiti dejavnost domala v vsako krajevna skupnost (petnajst), pa je zdaj v položaju, ko bralcem zunaj mesta skoraj ne more več postre-či z novo knjigo. To pa je seveda v nasprotju s knjižničnim Radovljiška knjižnica ima okoli 4000 rednih bralcev, izposoja v lanskem letu pa je narasla na 105.000 knjig, kar za občino s 33.000 prebivalci ni tako malo. Izjemno izposojo pa imajo v krajevni knjižnici v Kropi, kjer s 3,9 izposojene knjige na prebivalca dvakrat presegajo občinsko in tudi republiško povprečje. »Že dolgo časa se nam dogaja, da so sicer krajani vpisani v svojo krajevno knjižnico, knjige pa si izposojajo v naši radovljiški knjižnici. Pa to ne velja le za leposlovje, pač pa tudi za strokovno literaturo, priročnike in podobno. Z ukinitvijo nekaterih knjižnic, bi nove knjige lahko tudi hitreje prišle do bralcevpri ostalih iz-posojevališčih. Čeprav pa je treba povedati, da se je za nekatere knjige tudi v radovlji- poslanstvom, ki ga ta dejavnost opravlja. Čeprav je prav gotovo za nekatere predvidena ukinitev osmih krajevnih knjižnic v radovljiški občini racionalna stvar, pa se ne kaže ob tem izogniti tudi drugemu spoznanju: v občini, ki odmerja za kulturo enega najmanjših deležev med gorenjskimi občinami, utegne v bodoče zamreti še kakšna kulturna dejavnost. L. M. Pesniška zbirka na savskem bregu PESNIKI SE PREDSTAVIJO Kranj — Konec novembra so se na literarnem večeru v prostorih krajevne skupnosti Stražišče ob izidu pesniške zbirke Na savskem bregu predstavili pesniki mlade literarne skupine KUD Sava Kranj. V pesniški zbirki, ki jo je finančno omogočila DO Sava Kranj, se s pesmimi predstavlja osem pesnikov. Poezija mladih literatov je bila na prireditvi toplo sprejeta. 1 rani — Literarni večeri, ki jih prirejajo člani literarne skupine dJ?r*' niso ,e pregled literarne ustvarjalnosti, pač pa so med *>gim zanimivi tudi zato, ker predstavljajo tudi nove literarne p_ Ivarjalce, letošnja prireditev je bila združena tudi s podelitvijo ujj^rnovih plaket, ki jih podeljuje Kulturna skupnost Kranj. Na "U: predstavnik SPD Zarja iz Železne Kaple Miha Travnik eJeina Veliko Prešernovo plaketo. — Foto: G. Sinik °rninski muzej in knjižnica odkup Čopove hiše , Žirovnica — 2e pred leti sta bili z akcijo slovenskih os-hi£,n°Šolcev odkupljeni Prešernova in Finžgarjeva rojstna 'arij' spremenjeni v spominski muzej. Zdaj žirovniški šo-^^znpva začenjajo s pobudo za odkup Čopove hiže. to'ODart b.o šlo vse po sreči, potem naj bi bila v Žirovnici sedaj S^Ra u °Ča r°Jstna niša Mat'je Čopa do 8. februarja, sloven-praznika, odkupljena. Pobudo za odkup je ^evi *r V Žirovnici slišati že pred časom. Zdaj pa so v okviru ^rart^ Jeseniških prosvetnih delavcev akcijo za odkup tudi Qlo zarili n0 začeli. ^ošol ^nar na' k' pravzaprav v večini zbrali slovenski osnov-lt0y in srednješolci, seveda pa ne bo šlo tudi brez prispev-v*n«uV*0vnm organizacij, ustanov in drugih — na primer slo-knjižnic, ki bi lahko kak dinar od knjižne izposoje Jtj^nJale tej akciji. Na osnovni šoli Gorenjskega odreda, V S** nastala ta pobuda, imajo pri oživljanju spominskih hiš občini že dolgoletne izkušnje. Oživili, organizirali so gradreČ pot kulturne dediščine, oskrbeli vodnik, propagandno f>f0 lv°- Za vse darovalce v tej novi akciji, ki naj bi iztrgala ^in ^°P0V0 hišo, so Prav tak° v zahvalo namenili spo- gradivo in tudi nagrade. ^ Ur °dkupom hiše se seveda akcija ne bi smela ustaviti. Tubi t,..et"tev spominske zbirke najbrž ne bi bila dovolj. Pač pa tb\jja ureditev krajevne knjižnice v Čopovi hiši obenem tudi Hiev. iii nihče ne bi nič izdal.« Jelena Kajič: »Nismo pričakovali toliko obiska in takega odziva med poslušalci. Topel sprejem nas vse spodbuja, da bomo še ustvarjali.« ■ Zaim Delilović: »To ni bil moj prvi nastop. Zadovoljen sem s predstavitvijo. Le škoda, da je tako malo časa za pisanje pesmi.« Ko so pesnika Francija Zagoričnika povabili kot mentorja k li-teiarn^ skupini, je sprva mislil, da gre za popolne začetnike, ki se šele uveljavljajo s prvimi pesmimi. Vendar pa so vsi pesniki te literarne skupine že razvite pesniške osebnosti. Kdo so ti literati in kaj jim pomeni ukvarjanje s poezijo? Silvo Mravlje sicer po letih ni več mlad, saj je v Savi delal 36 let. Poezija ga je zamikala pred kakimi dvajsetimi leti. Ukvarjal se je predvsem s satiričnimi verzi, bodičasto ujeto slabostjo časa in družbe. Jelena Kajič je prišla v Kranj pred tremi leti, pesmi pa piše že dolgo. Pisati pesmi ji pomeni živeti neko drugo življenje, vedno novo, drugačno od vsakdana. Zaim Delilović živi v Kranju skoraj petnajst let. V svetu poezije pa domu je že od mladih let. Poezija je zanj pot v trenutke človekove intime. Miha Petek se je vključil v savsko literarno skupino že takoj, ko se je zaposlil. Večkrat je že sodeloval na srečanjih mladih pesnikov, piše pa predvsem socialno poezijo. Jože Valenčič je začel pisati že zelo zgodaj, pesmi pa je objavljal v prilogi Kmečkega glasa, Pisani njivi, v Pavlihi in savskem časopisu. Zanimata ga predvsem družbena kritika in izpovedna poezija. Marija Ilenič je začela pisati že v osnovni šoli. Kot srednješolka je sodelovala na srečanju mladih pesnikov v Osijeku, objavila pa je tudi zgodbice v Zabavniku. Zanjo je verz dober prijatelj v stiski in radosti, kisik v zadušljivem vsakdanu. Zvonka Rupnik sicer ni več zaposlena v Savi, a je ostala zvesta savski literarni skupini. Pesmi ji pomenijo iskanje življenjskega bistva, hkrati pa način izražanja besa, žalosti, veselja. • , Dragica Seško-Dani meni. da je poezija nekakšen alternativen načirf podiranj a v bistvo stvari. :J'-' Mojca 'PtoeVhdVj ' KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava ob 200-le-tnici rojstva Vuka Stefanoviča Karadžića. V galeriji Mestne hiše je odprta fotografska razstava Tihomira Pinterja. V Mali galeriji je odprta prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V Prešernovem gledališču je danes, ob 17. uri premiera M. Acharda A'me vzamete zraven — za OŠ Bratstvo in enotnost in izven. Jutri, v torek, ob 19.30 gostuje MGL s predstavo A. Goljevščkove Otrok, družina, družba — za red sreda II. V četrtek, 10. decembra, bodo predstavo uprizorili za red četrtek II. V četrtek Prešernovo gledališče gostuje v Trbovljah z Ž. Micko in Georgom Dandinom. V kava baru Kavka razstavlja slike Jože Tisnikar. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, je danes ob 19.30 na sporedu glasbeno tematski večer — U2 — 1. del. V sredo, ob 18. in 20. uri v kinu nekaj več vrtijo Pariz—Teksas (režija Wim VVenders, igra Nastasja Kinski). V četrtek, 10.'decembra, ob 19. uri je v večeru ob diapozitivih na vrsti Nepal. Jutri, v sredo, ob 18. uri odpirajo v stebriščni dvorani Mestne hiše pregledno razstavo sekcije zlatarjev Gorenjske. V kava baru JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Franci Sluga. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja danes ob 17. uri vodi uro pravljic Martina Gostinčar. Jutri, v sredo, ob 18. uri dr. Zdenko Orožim ob diapozitivih predava o Rodosu. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ive Šubic. V osnovni šoli Trata bo v četrtek, 10. decembra ob 18. uri predavanje z naslovom Na 14 kolesih skozi tri republike. Predava Ciril Hubad. STRAŽISKI KULTURNI TEDEN Stražišče — Ta teden se v krajevni skupnosti Stražišče pri Kranju začenjajo kulturni dnevi, ki jih organizira odbor za galerijsko dejavnost pri krajevni skupnosti. Danes v torek, odpirajo v Domu KS Stražišče ob 19. uri slikarsko razstavo domačina akad. slikarja Mateja Metlikoviča. Jutri v sredo, ob 19. uri bo Marko Pogačnik predaval o ekološki temi z naslovom Življenje, življenje, življenje. V četrtek, 10. decembra, ob 19- uri bo Tomo Česen ob diapozitivih govoril o alpinizmu na temo Po prstih od Triglava do strehe sveta. Med kulturno dogajanje so organizatorji vključili tudi dve glasbeni prireditvi. Prva bo v petek. 11. decembra, ob 19. uri, ko bo v župnijski cerkvi Kranj Šmartin nastopil Komorni zbor Gallus pod vodstvom Angele Tomanič. V soboto, 12. decembra, ob 19. uri, pa bo v Domu krajevne skupnosti nastopil pevski zbor DPD Svoboda Stražišče, recital pa so pripravili učenci osnovne šole Lucijan Seljak. FRANC NOVINC V GALERIJI KAMEN Radovljica — V galeriji Kamen razstavlja najnovejše gvaše in akrilna platna akad. slikar Franc Novine, letošnji dobitnik Groharjeve nagrade, ki jo podeljuje Združenje umetnikov Škofja Loka. Izrazito raziskovalno naravnana umetniška osebnost Franca Novinca slikarja ni odvrnila od krajine in ne od svojega ožjega okolja — škofjeloškega Barbizona. Kljub občasnim odmikom od kraj inarstva se Novine vedno znova vrača k tej slikarski zvrsti in v domačem ambientu najde spodbude za ustvarjanje vedno novih umetniških podob, ki so odraz ne utrudnega opazovanja krajinskega okolja, likovno-analiti-čnega razgrajevanja ie-tega in vgrajevanja poetičnega vzdušja vanj. Izkušnje, ki jih je slikar prenesel iz popartistične umetnosti v zgodnjih sedemdesetih letih, ko se je posluževal za to smer značilne erotične motivike, je kmalu prenesel v krajino: čiste, lokalne, florescentne barve, poenostavljene oblike realnih predmetov, izpuščanje detajlov, enostavna kompozicija itd. V svojem bistvu grob kolorit v Novinčevih krajinah dosega dražljivo napetost med realnostjo in moderno pravlji-čnostjo, ki vsebuje elemente računalniško programiranega vesolja. Če njegov ciklus slik s pticami lahko posreduje vtis grozeče nevarnosti, so npr. njegove rdeče-modre ajde s trepe tajočo svetlobo bolj lirične, njegova sedanja Močvirja pa v . prevladujočih zelenih in rumenih tonih odražajo izjemno vitalnost v barvah in oblikah. V Lužah in podrasti se ekspresi-. vna sila umetnika odraža z energično potezo čopiča in ostrino čistih barv, ki sta odraz umetnikovega razpoloženja. Ob svoji likovni igri Franc Novine ohranja elemente zunanje podobe motiva in z razmeščanjem barv in likov po slikarski ploskvi brez senčenja ustvarja tudi prostorsko globino. Lahko bi dejali, da slikar v sedanjem trenutku dosega prepričljivo ravno vesje med likovno igro, ki je umetnikova resnica in zunanjo podobo motiva, v katerega vpenja svojo osebno senzibilnost. Maruša Avguštin Zapis s koncerta _ŽIVO JE ŽIVLJENJE Brez posebne propagande je bila mala tivolska dvorana polna. Seveda je šlo v veliki meri za radovednost. Radoveo nost množice, ki se je odzvala dogodkom, ki si v bolj ali manj vezani obliki sledijo že dobrih sedem let. Izdaja Laibachovo zadnje velike plošče znotraj naših meja je, tudi po njihovih besedah, samo zaključek nekega, recimo mu, temačnega ob dobja. Kekec (prek slike) in Martin Krpan (prek zvoka) sta tvorila uvodno dejanje, ki se je nekako čez pol ure pretvorilo v nastop Laibaeha. Fantje so ob pomoči trakov preigrali večino skladb zadnje (Opus dei) in predzadnje (Nova akropola) velike plošče ter po pričakovanju koncert zaključili s skladbe »Geburt einer Nation«. Sledil je kratek odmor in zopet pričakovano, skladba »Opus dei«. Zvok je bil večinoma na zavidljivem nivoju, razen pri nekaterih skladbah (npr. Krvava gruda — plodna zemlja) nejasen vokal in glede na zmogljivost ojačevalcev, so bili ;e-ti na čase le preveč odprti. Razsvetljava glede na velikost prostoj 1 ni dosegla tistega, česar si je verjetno ansambel žeiei pi 1 pj pori svojega nastopa — to pač ni festivalska dvorana ... O tistem, kar se je dogajalo med koncertom in naj bi sočasno tvorilo predstavo, bi veljalo reči, da kljub neka: zanimivim prebliskom, prikazano ni imelo dovolj izrazr.r roči. Razmišljanjem v zvezi s trenutnim glasbenim us1 rja njem Laibaeha, očitkom, da so fantje močno zašli v »• ko* vode, da so se »prodali«, pa bi veljalo reči samo eno prisluhnite besedilu skl idbe ■♦Perspektive« (LP Rekapit »clja ft.te.vaKm(^^grJTOŠf'. Vrne Mtac ' ■ " ^mmmmmiGLAS 6. stran ZANIMIVOSTI Socialna pomoč že vsaki peti družini Enaki v revščini Življenjski stroški naraščajo s strahotno naglico. Pri Inštitutu za ekonomske raziskave so izračunali, da bi moralo imeti povprečno slovensko gospodinjstvo (s 3,13 člana družine) oktobra za pokritje življenjskih stroškov na voljo 835.000 dinarjev, torej 260.000 dinarjev na družinskega člana. Da bi družina kolikor toliko spodobno živela, bi tako morali biti pri hiši dve plači, »težki« prek 400 tisočakov. Teh pa je malo ... Le petina slovenskih gospodinjstev je oktobra uspela pokrivati povprečne življenjske stroške, 40 odstotkov družin je zadostilo le minimumu, 40 odstotkov pa jih je živelo celo pod to mejo. Kot lahko preberemo v raziskavi Slovensko javno mnenje 87, desetina gospodinjstev ne more pokriti niti stroškov za hrano in stanovanje. Amortizer, ki v takih razmerah blaži gmotno stisko ljudi, so poleg »sive ekonomije« tudi socialne pomoči, ki jih na Slovenskem prejema že vsaka peta družina. Kjer torej z delom ni mogoče do spodobnega življenja, gre »pri stranskih vratih«, v sociali. Ta tudi v Kranju že reže kruh dokajšnjemu številu družin. 2.700 družin dobiva najpogostejšo socialno pomoč, družbeno pomoč otrokom, ki jih je v občini do konca septembra že 7.672. Te pomoči je deležen otrok v družini, ki z izračunanim dohodkom na družinskega člana ne dosega socialne varnosti 43 odstotkov lanskega občinskega povprečja. Ta cenzus je 54.704 dinarjev! Daleč, daleč od sanjskih 260 tisočakov, kolikor jih po izračunih potrebujemo za mesečno potrošniško košarico v letošnjem oktobru! Dve, tri pomoči na socialni kartici Poleg družbenih pomoči otrokom družine lahko dobijo še subvencijo stanarine, razne denarne pomoči, varstveni dodatek k pokojnini za ostarelega člana družine, pa štipendije in pomoči za čas brezposelnosti. Na socialnih karticah, ki jih imajo družine pri centrih za socialno delo, so običajno ena ali dve socialni pomoči, najpogosteje pomoči otrokom, včasih tudi subvencionirana stanarina, na redkih pa tudi tri ali štiri. V Kranju je le 29 družin, ki jim gre tako slabo, da prejemajo več socialnih pomoči. Gre pretežno za družine z več otroki, kjer niti dve delavski plači nista dovolj za skromno življenje. Sicer pa ugotavljajo, da je med dobitniki socialnih pomoči vse več povprečnih štiričlanskih družin, ki jih preživljata dva zaposlena, pa vseeno ne dosegajo pov prečne ravni socialne varnosti. Kakšna je videti socialna kartica družine Ma/.reku, kjer le mati skrbi za troje otrok? Družina ima le 26.469 dinarjev mesečno na družinskega člana. Mati je lani zaslužila vse leto 1.270.512 dinarjev. Ker je v tolikšni stiski, dobi družbeno pomoč za otroke, subvencionirajo ji stanarino, mlajšima otrokoma pa ni treba plačati vrtca^ Vse te socialne pomoči v letu dni nanesejo toliko kot materin lanski dohodek, oboje skupaj pa 2.655.393 dinarjev. Na ta način si družina toliko popravi svoj položaj, da zdaj dohodek na člana družine znese 55.320 dinarjev. Podobno izračunajo socialne pomoči tudi drugim družinam, le da so tistim, ki imajo šoloobvezne otroke ali pa malčkov nimajo v vrtcu, družbene pomoči omejene na 15 odstotkov dogovorjene ravni socialne varnosti. Nekje je treba potegniti črto Kako žive družine, ki so z dohodkom na člana družine ravno na cenzusu ali nekaj nad njim? So prikrajšani v primerjavi s tistimi, ki so deležni socialnih pomoči in slednje včasih celo presežejo z delom zasluženi dohodek? Če bi le mehanično seštevali socialne pomoči, je vtis že takšen. Ker pa pri izračunavanju jemljemo za osnovo lanski dohodek na družinskega člana ravnajmo tako tudi pri letošnjih pomočeh, s povprečji. Za primerjavo vzemimo dve družini: prvo, ki je ravno na cenzusu, 54.705 dinarjih na osebo, in drugo, kjer na družinskega člana pride 35.622 dinarjev. Slednja dobi s socialnimi pomočmi na leto še povprečno 665.560 dinarjev. Skupaj z lanskim povprečjem dohodka je to 2.375.416 dinarjev, mesečno 49.488 dinarjev na osebo v štiričlanski družini. Še vedno torej nekaj manj kot pri onem, ki je ravno na meji. Sicer pa tudi v sociali velja, da je nekje pač treba potegniti črto med socialno ogroženostjo in neogrože-nostjo. Res je, da sociala vse bolj izenačuje tiste, ki z delom zadovoljujemo svoje gmotne potrebe, in one, ki jih ne morejo, zato segajo po socialnih pomočeh. Zal ni v moči sociale, da bi presekala gordijski vozel, ki nas zapleta v enakost v revščini in da bi ljudi motivirala, naj sami več store zase in se ne zanašajo toliko na družbeno pomoč. Rešitev je v ekonomiji, v spodbudnej-šem nagrajevanju dela, a v tem času je to najbrž le črka na papirju. D. Z. Žlebir Odbor za delovna razmerja exoterm k.r3nj Kemična tovarna ponovno objavlja prosta dela in naloge: TEHNOLOGA—VODJE KONTROLE. Pogoji: visoka izobrazba kemijske smeri (VIL stopnja izobraz-be), dve leti delovnih izkušenj in 90 dnevno poskusno delo. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poilji j; v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Exo term ivanj, Struževo 66. Vse prijavljene bomo obvestili o izbiri nuj v-sneje v 30 dneh po prenehanju zbiranja prijav. Novo dopisništvo radia Triglav v Radovljici Za boljše in hitrejše informiranje Radovljica, 3. novembra — Začetek letošnjega decembra, uradno pa ponedeljek,7. decembra, bo v radovljiški občini zapisan kot korak naprej k boljšemu in sprotnejšemu obveščanju o novicah in dogodkih v domačem kraju. Kajti radio Triglav Jesenice, je v kleti nekdanje Šarčeve vile ob Gorenjski cesti v Radovljici odprl dopisništvo, v katerem bosta delala novinarja Branka Potočnik in Dušan Dragojevič. »Jeseniški radio, ki med gorenjskimi lokalnimi radijskimi postajami tedensko pripravi največ programa, kar 25 ur, in je opremljen s sodobno tehniko, bo z dopisništvom v Radovljici bolj zanimiv za še večji del Gorenjske. Lahko tudi rečem, da je to dopisništvo prvi korak k regijski radijski posta- ji, čeprav je, kot je znano, pri tem še marsikaj nejasnega,« je med drugim povedal Slavko Homerca, direktor jeseniškega radia, na četrtkovi predstavitvi radovljiškega dopisništva. Novo dopisništvo v Radovljici namreč pomeni nadaljevanje politike razvoja jeseniške lokalne radijske postaje, ki je na Gorenjskem tehnično najbolj izpopolnjena, ima največ (7) zaposlenih, od tega štiri novinarje in oddaja največ ur radijskega programa. Ta pa po svoji kvaliteti prav gotovo prerašča okvire lokalne radijske postaje. Delo omogočata tako jeseniška kot radovljiška občina, ki pa letos zamuja s svojim prispevkom sedmih milijonov-dinarjev. Za novo dopisništvo, ki je zaenkrat s staro mešalno' mizo, dvema gramofonoma in mikrofonom, urejeno sila skromno, ni bilo treba vložiti veliko sredstev, več denarja pa bo potrebno za pregraditev in ločitev Studijskega in redakcijskega dela in za izboljšanje slišnosti v vsej občini. Problem slišnosti je predvsem v severnem delu Gorij, Otočah, Bohinjski Beli, Podnartu in delu Begunj. Branka Po tokar, novinarka radia Triglav v Radovljici:_ Domača beseda hitro osvoji poslušalca Mlada novinarka radia Triglav Jesenice, Branka Potokar, bo z nekoliko bolj izkušenim sodelavcem Dušanom Dragojevićem, skušala čimbolje ujeti utrip Radovljice in sosednjih krajev. O svojem novinarskem delu, predvsem pa o delu na jeseniškem radiu pravi: »Že v osnovni šoli sem sodelovala v novinarskem krožku, kasneje, ko sem se vpisala na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, pa sem se odločila, da bom postala radijska novinarka. Ne vem zakaj, vendar mi je bilo najbolj pri srcu delo z mikrofonom, delo med ljudmi. Spomnim se, da sem prvo oddajo pripravila za ljubljanski radio in sicer so me poslali na ulice spraševati ljudi, kaj bodo delali tisto popoldne. Nič niso vprašali, ali bom šla, ni jih zanimalo, kako bom delala. Imela sem magnetofon in moram reči, da sem se počutila, kot bi me vrgli v vodo in rekli: »Plavaj, kakor veš in znaš.« Kakšni pa so spomini na začetke pri jeseniškem radiu? »Proti koncu študija sem dobila štipendijo, vsake počitnice sem že pripravljala oddaje, redno pa sem se zaposlila pred letom in pol. Delo na lokalni radijski postaji je v primerjavi z ljubljansko precej drugačno, saj si za večino stvari pri oddaji sam. Sam izbiraš glasbo, iščeš med primernimi ploščami, da bi popestril prispevek. Sam brišeš, kar ni dobro, nasploh imaš sam z oddajo več dela. Vendar pa sem se hitro navadila, naučila sem se marsikaj koristnega. Seveda na lokalni radijski postaji hitreje prideš do vloge voditelja oddaje, imaš več stika s poslušalci. Ti veliko kličejo, sprašujejo te to in ono in ti dajejo voljo za nove oddaje.« Kakšen je odziv poslušalcev na Jesenicah in v Radovljici-Vas veliko poslušajo? »Veliko poslušalcev imamo. To zvemo zlasti, če gre kaj narobe, če se na primer pokvari oddajnik. Telefoni zvonijo, da jih komaj sproti dvigamo. Ljudje čutijo, da je to njihov radio. Često gremo na cesto, sprašujemo ljudi in mislim, da je poslušalcem všeč, če po radiu slišijo lepo domačo besedo, če nekdo po domače pove, kar misli. Časopis tega ne zmore.« Kaj misliš o regijski radijski postaji, razvoj katere naj bi prevzeli prav Jeseničani? »Bolj pesimistično gledam na to, da bi se ta ideja, ki se mi ne zdi slaba, res kdaj uresničila.Gotovo pa bi bili prispevki na takšnem radiu zanimivi in pestri, ko bi spremljali in primerjali določeno problematiko ali zanimivosti po vseh občinah. Zame kot novinarko, pa bi to prav gotovo pomenilo ambicijo za vnaprej.« V. Stanovnik Prijatelja spoznaš v nesreči Psi, ki slepim nadomeščajo oči Stare resnice, da je pes človekov najboljši prijatelj in da prijatelja spoznaš v nesreči, se od vseh nas gotovo najbolj zavedajo slepi, lastniki psov vodnikov. Da pot do takega prijateljstva ni preprosta in lahka, nam pove že podatek, da je med več kot dva tisoč slepimi in slabovidnimi v Sloveniji komaj dvajset takih, ki za vodenje uporabljajo psa. Ni vsak pes primeren za vodnika in tudi ni vsak slepi sposoben imeti takega psa, z njim prav ravnati in v polni meri izkoriščati njegove sposobnosti. Že šolanje psa (za vodnike so najprimernejši labradorci in. nemški ovčarji) zahteva ogromno časa in truda, sama šola pa seveda še ni dovolj, da bi pes slepemu zares koristil in pomagal; šele po nekaj mesecih ali celo letih vsakodnevnega dela dozori v vodnika, na katerega se gospodar lahko zanese tudi v bolj kočljivih situacijah. Znani so primeri, ko se slepi s psi vodniki celo sami odpravljajo v planine. Na splošno pa velja, da pes dobro opravlja svoje delo, če lastnika varno pripelje v službo, trgovino, na pošto itn. V preteklosti je bila marsikateremu slepemu največja ovira za nabavo psa visoka cena (letos, na primer, stane izšolan vodnik 1 do 1,5 milijona dinarjev). Zanimivo pa je, da tudi v zadnjih dveh letih, odkar slepim v Sloveniji krije vse izdatke za nabavo psa socialno zavarovanje, povpraševanje po psih ni bistveno poraslo, tako da v Centru za vzgojo službenih psov v Podutiku pri Ljubljani še zmeraj lahko sledijo potrebam. Pričakovali bi tudi, da se bodo za pse vodnike odločali predvsem mlajši ljudje, saj uspešno delo s psom zahteva od lastnika veliko elana, samozavesti in energije. Dejansko pa na Slovenskem med lastniki teh psov prevladujejo slepi srednjih let in starejši. Ko v centru RSNZ v Podutiku izšolajo psa in ga izročijo lastniku, se pravo delo z njim šele začne Pes in novi gospodar se morata drug drugega privaditi, prav tako se mora pes naučiti vseh poti, po katerih bo vodil gospodarja v novem okolju, za kar pa je na začetku potrebna pomoč tistega, ki je psa vzgajal. Vzgojiteljem iz Podutika tudi ni vseeno, v kakšnih razmerah živijo njihovi varovanci, potem ko zapustijo šolo, zato jih redno obiskujejo na njihovih novih domovih, kontrolirajo njihovo znanje in podobno. To delo vestno opravljajo predstojnik centra v Podutiku Jože Vidic, inšpektor Mirko Džakula in mladi Andrej Šušteršič. V sodelovanju z njimi organizira Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije vsako leto v svojem počitniškem domu na Okroglem seminar za slepe, lastnike psov vodnikov. Letos so, naprimer, v praktičnem delu preskusili napravo za učenje izogibanja visokih ovir, še posebej zanimivo pa je bilo predavanje že od rojstva slepega profesorju Confindentija o motivaciji psa vodnika za delo. Slepi se psu ne sme preprosto obesiti na.vprego, pač pa mora ves čas vodenja z njim sodelovati, ga opozarjati na napake in ga tudi pohvaliti. Tistemu, ki dobro pozna svojega psa, niso potrebni rezki ukazi ali celo udarci, zadostuje že migljaj, namig, včasih celo neizrečena misel. Psa ni lahko naučiti, da se izogne oviri, ki je nad njim. Medtem ko gre pes pod oviro, se slepi lahko nič hudega sluteč vanjo zaleti. Še težji problem nastane pri prečkanju ceste, saj večina psov vodnikov ni pozorna na vozila, ki se šele približujejo delu ceste, ki jo slepi namerava prečkati. Vse te težave pa so »blažev že-gen« v primerjavi s tistimi, ki jih imajo zaradi nerazumeva nja ljudi. Mnogi nočejo raZu meti, da je slepemu pes voo nik prav toliko potreben W hromemu invalidski voziče1^ Hromim v vozičkih nihče 11 brani vstopiti v gostinski 1° kal, hotel, koncertno dvorano-na plažo itn., slepim pa se 40 dogaja malodane na vsakem drugem koraku. Ne pomagaj jim niti tisti, ki bi jim mora11 po službeni dolžnosti. Pso111 vodnikom namreč ni dovoljeIt vstop niti v počitniški do**1 zveze slepih v Izoli. E. Torkar Zemlja se je usadila — Krajani Topolj nad Selcami tudi med prazniki niso imeli miru. Dež je naredil svoje in pod vasjo, »pri skalah«, se je zemlja spet usadila. Že spomladi se je in vaščani Topolj in Zabrekev, ki največ uporabljajo to cesto, se boje, da bo tu nekega dne zgimela na pot za pol hiše velika skala. Najbolje bi jo bilo vnaprej zminirati, da bi ne bilo nesreče tu, pravijo. Ta ponedeljek, 30. novembra, so se z usadom trudili Joža Pegam iz Topolj in Igor in Anton Bernik, ki sta iz Bukovice prihitela na pomoč z bagrom. Vseeno pa so ljudje tod veseli, da v krajevni skupnosti Selca vedno nalete na razumevanje; včasih so se morali sami truditi s podobnimi težavami, se znajti, kakor so se pač mogli in znali, zdaj pa dobe za pomoč vso potrebno mehanizacijo. Da bi enkrat le še to cesto asfaltirali ... — Foto: D. Dolenc TOREK. 8. DECEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI .7. STRAN (§®ISI1SSq3J©)ESGLA! §upermaratonec Dušan Mravlje je letos pretekel nad 10.000 kilometrov Saj nismo kure, ki nesejo dolarje Stražišče, 5. decembra - »šest let sem tekel, pa me m ^^^^^^L^ Seval sam. Šele sedaj kaj dobim, vendar se zdaleč ne tol^ ™^tf ^ s pomocj0 spon-Permaratonih. Sedemdeset odstotkov stroškov ™»«™ « v«™°. ^za3 siceV živim, nisem *>rjev. Ne nesem dolarjev, kakor misli ^^.Te^^^ZS^^ D^an Mravlje, ki Pa od njega odvisen.« zavrača trditve o veliki donosnosti supermaratonov ie pretekli mesec osvojil drugo mesto na teku Sest dm Calala. • Ljudska zavist je torej tudi v tvojem primeru velika. »Letos sem veliko tekel tudi zaradi tega, ker je bilo po neuspehu v Melbournu že slišati: 2 Dušanom ie konec. Zavisti ne manjka. Če se dobro uvrstim, me večina ne vpraša, ka-*J 3e bilo na teku, ampak, ko-llko sem zaslužil. Prej pa me nihče še videl ni, ko sem si vse sam plačeval. Če pa nisem UsPešen, mi rečejo: ali si šel na dopust. Ljudje nikdar niso zadovoljni. Nočejo vedeti, da se moja konkurenca večinoma ukvarja samo s tekom (Zabalo Je na primer tekaški trener pri Posebni policiji), jaz pa mo-ram usklajevati službo in tekmovanja.« • Ker si že znan super-J^aratonec, te na večino tekov vabijo in tudi plačajo del ftroškov. V tem pogledu Unaš pred ostalimi prednost. »Na večino tekov sem povabljen, vendar je radodarnost Organizatorjev različna. Povprečno moram 70 odstotkov stroškov udeležbe kriti sam. Vso letošnjo sezono sta bila Slavna sponzorja nad opremo m obutvijo Elan in Kronos. ogromno mi pomaga Donit, Ner sem zaposlen. Razen nji-^u je še veliko pomočnikov in Vsem sem hvaležen. Udeležba jja vsaki tekmi je draga in za-^ samo en sponzor stroškom I11 kos. Vzemimo primer ude- ležbe na maratonu Sidnev— Melbourn. Letalski vozovnici zame in obveznega spremljevalca staneta 3 milijone dinarjev, obvezno najetje dveh bivalnih avtomobilov za 10 dni 2500 dolarjev, hrana za tekmovalca in osem ljudi iz spremstva ter bencin vzameta najmanj 2500 dolarjev, 1000 dolarjev pa je osnovno za življenje pred in po tekmi. To je 10.000 dolarjev in te vsote ti noben organizator ne povrne, tudi če zmagaš. Na Calalu je bila nagrada 700 dolarjev in to v primerjavi s prejšnjo vsoto malo pomeni. Svoj prispevek in sponzorstvo sta nujna.« • Vendar si letos izjemoma veliko nastopal. »Po smoli v Melbournu sem želel na hitro kaj doseči in sem zato veliko nastopal. Šele proti koncu sezone sem se ujel in bi mogoče zadnja teka lahko tudi zmagal. V zadnjih petih tednih sem pretekel 1500 kilometrov. V tej sezoni sem. sodeloval na melbournskem teku, na treh maratonih (Rim, London, Bologna), tekel sem tri 50 kilometrske teke, tri sto-kilometrske, 254 kilometrov dolg tek Cagliari—Sasari in zadnjega: 6 dni Calala. Preveč je to in drugo sezono ne nameravam teči toliko preizkušenj. Tudi vsak klasični maratonec lahko letno odteče dobro največ dva maratona. Skupno sem pretekel 1600 tekmovalnih kilometrov in skoraj 8000 trenažnih, skupaj nad 10.000. Sem tekač vzdržljivosti, ne tekač hitrosti, zato bo prihodnjo sezono predvsem manj tekov na 100 kilometrov in manj, pa več daljših, na katerih se po prvem dnevu teka tekmovanje pravzaprav šele začne. Računam na Avstralijo. 200 let te države bodo slavili in na vsak način bodo tudi tek od Sidne-ya do Melbourna želeli praznično obarvati. Udeležba za tujce je na tem teku omejena in letos nas je bilo le 6 izven Avstralije. Tokrat utegne biti tujcev več, zato bom dal vse od sebe, da se bom teka udeležil. Najti moram sponzorja. Če ne zberem 5000 dolarjev in denar za dve vozovnici, potem tam nimam kaj iskati.« • Na zadnjem teku v Calalu bi menda lahko zmagal. »Odtekel sem rutinsko, brez problemov kot že dolgo ne, čeprav smo tekli v parku, v 400 metrov dolgem krogu. Prvi dan smo tekli po travi, kar mi ne ustreza, potem pa smo tekači kmalu utrli jarek, se ga stalno izogibali in večali krog. Zanesljivo je vsak pretekel vsaj 10 odstotkov več. Zmagal je domačin Joe Record. Motiv je imel, tekma je bila doma, prvi njegov večji uspeh je bil in do konca bi se stolkel za zmago. Sam sem tekel po navdihu. V cilj sem prišel svež. Zavedam se, da je organizem stroj, za katerega ni rezervnih delov. Premagal sem pa tiste, ki sem jih želel: Francoza Za-baloja in Novozelandca Bauer-ja, poklicnega tekača, ki je svetovni rekorder na 1000 milj (1600 kilometrov). V 144 urah sem pretekel 864 kilometrov. Če bi lahko zaspal vsako noč vsaj nekaj ur, bi dnevno delal od 15 do 20 kilometrov več in pretekel skupno vsaj 100 kilometrov več. Tokrat sem lahko zaspal šele četrto noč in še to na račun tablet, sicer pa sem bedel. Zbudil sem se kot prerojen. O spancu se moram pogovoriti s strokovnjaki. Ogromno neraziskanega je na tem področju. Tej stvari bom prišel do dna in še več pretekel. V Calalu je bil peti neki Georg Perdon, star 63 let, ki je pretekel 813 kilometrov.« • Ali sedaj počivaš? »V bistvu da. Danes" sem pretekel 15 kilometrov, za dobro počutje. Sezone je konec in tako bom delal nekaj časa. Kakšen dan si bom tudi vzel prosto.« J. Košnjek Po tednu dni smučarije na Soriški planini Tu sneg kmalu pade in obleži dolgo Soriška planina, 5. decembra — Soriška planina po svojih napravah, gostišču in terenih ni najbolj znana na Gorenjskem, je pa zato najbolj znana po tem, da je snega pozimi vedno dovolj, da kmalu zapade in da se lahko marsikdaj smučamo še maja. Letos so se vlečnice zavrtele 28. novembra, kljub slabemu vremenu obe soboti in nedelji, pa so najbolj navdušeni smučarji že prišli na svoj račun. bre. Snega je vedno dovolj in žal nam je, ker ni več razumevanja smučarske zveze za naš razvoj, za nove žičnice, kajti tu ne bi bili potrebni ne poligoni, ne topovi, ker je Navdušeni smučarji, pred-Vsem pa mladi tekmovalci iz različnih smučarskih klubov, s° tudi letos težko pričakali Prvi sneg. Konec prejšnjega J^eseca ga je v dolini zapadlo P Za vzorec, višji hribi in pla-ipe pa imajo snežno odejo Jjjsoko okoli enega metra. *ako so smučarji že med Pazniki prišli na svoj račun, veliko pa jih je na smučišče Prvič prišlo v soboto. Tudi na Soriški planini je bilo precej Srnučarjev, čeprav sta jih megla in rosenje večino že °krog poldneva pregnala s Smučišča. »Vse naše naprave smo zavrteli 28. novembra in opazili smo, da je prišlo prve dni k r»am veliko več smučarjev *°t prejšnja leta. Precej smo Prodali letnih smučarskih kart, ki veljajo za Stari vrh lr» Soriško planino, največ pa Prihajajo skupine smučarjev 12 klubov. Ravno pri tem smo zadnja leta na Soriški plani-ni naredili več reda. Vsaka skupina se mora pri nas prijaviti, povemo ji, kje lahko postavi progo za trening in koliko časa so lahko na smučišču. Večina jih vadi zgodaj dopoldne, in prav zaradi njih pogosto začnemo z dolom namesto ob devetih že ob osmih, tako da je takrat, okrog poldneva, ko je smučarjev največ, smučišče bolj prazno, ker ni teh skupin. Tudi za red smo v zadnjih dveh letih bolj poskrbeli, saj je bilo veliko pritožb zaradi prerivanja smučarjev iz klubov. Naši redarji skrbijo, da do tega ne prihaja več. Z gorskimi reševalci iz Škofje Loke in Ljubljane; dobro sodelujemo, tako da jc med tednom na progah vsaj en reševalec, konec tedna pa vsaj dva. Navadno pa jih je vedno več. Nesreč pri na- ni veliko, ker niso pretežke proge in se trudimo, da je smučišče dobro urejeno. Če j«.1 lepo vreme, je smučarjev veliko, saj so naravne razmere zelo do- snega vedno dovolj,« je povedal Jože Benedičič, vodja smučišča na Soriški planini. Veliko smučarjev, predvsem iz škofjeloške občine, pa tudi iz Ljubljane, si je prosto soboto privoščilo za prvo smučarijo. Eden izmed njih je bil tudi Andraž Ber-nik iz Škofje Loke: »Na Soriško planino hodim že zelo dolgo in dobro poznam smučišče. Imam letno karto za Stari vrh in Soriško planino, kupil sem jo na tri obroke, kot večina Ločanov, ki radi smučamo. Na druga smučišča pa ne hodim. Tu manjka predvsem kakšna nova vlečnica, saj je še dosti možnosti. Tudi smučarski vaditelji bi se morali bolj strogo držati svoje skupine, saj se mladi smučarji pogosto podijo po smučišču, in če se je le mogoče, se vrinejo v vrsto.« Topel obrok, enolončnico, čaj ali kaj drugega je zaenkrat moč dobiti le v Litostro-jevi koči tik pod smučiščem. Kot obljubljajo, bo priljubljeni bife z medico in medenimi napitki tudi letos odprt, prav tako bo odprt tudi bife pred kočo. Marjan Prelovšek, upravnik Litostrojeve koče, je povedal: »Pri nas je skupaj petinpetdeset ležišč, prvi gostje pa bodo začeli prihajati v ponedeljek. Največ sob navadno zasedejo šolarji, ki pridejo v šolo v naravi in delavci Litostroja, ki imajo prednost. Sobe so centralno ogrevane, tako da se gostje počutijo dobro. Več težav je z dnevnimi gosti, saj je prostor res zelo majhen, smučarjev pa je mnogokrat, posebno konec tedna, tudi po več sto. Imamo tri sanke, na spodnjega se obiskovalci nekako ne morejo privaditi, največ jih naroča hrano in pijačo ob malem šanku v koči in zunaj. Cene so takšne kot v gostilnah v mestu (enolončnica 1000 ali 1700 dinarjev, pivo 1000 dinarjev . . .). Opazili pa smo, da smučarji večino hrane prinašajo s seboj, največ prodamo hotdoga in pomfri-ja. Kar pa me zelo moti, je, da se smučarji na zavedajo, da so tu sredi planin, da je 1300 metrov visoko tudi treba paziti na urejeno okolje. Kljub postavljenim košem letijo papirčki in steklenice vsepovsod, kar ni v ponos prijetnemu smučišču.« V. Stanovnik Gorenjski glas, petek, 6. novembra SVET BREZ BLEŠČIC Spoštovana urednica, še v trenutku, ko pričenjam pisati pričujoče pismo nisem gotov v njegov namen. Ne bi želel, da bi zvenelo osebno prizadeto, morda uželjeno, ne želim nobenega zadoščanja niti opravičila. Želim le, čeprav enostranski, pogovor z vami. Morda pogovor, ki ga nisem imel, kljub načelom novinarske etike z vašo novinarko Vilmo Stanovnik. Osebna prizadetost se je v tednu dni že umaknila treznemu razmišljanju ob dejstvu, da tudi kasnejša pravilna informacija ne popravi negativne informacije, ki je bila prej lansirana. Tudi eventualni spori ne koristijo nikomur, posebej ne razčiščevanju resnice. Povsem drugače je bilo pred tednom dni, ko sem v vaši 87. številki, ki je izšla 6. novembra, po opozorilu sosedov ugledal svoje ime. V življenju sem zelo redko prihajal v spore, prav tako so mi le malokrat podtikali značajsko ali kakršnokoli drugo pokvarjenost, predvsem pa nikdar pravdar-stva. Vsega tega pa mrgoli v članku vaše novinarke Stanovnikove — Ko zadiši sosedov sadovnjak. Sam takih in podobnih člankov, ki manipulirajo s solzami, neresnico, nepoznavanjem osnovnih pojmov etike in celo prava ne berem, ker svoj čas racionalno trošim in časopis jemljem kot komunikacijsko sredstvo, ki poleg tega, da informira, tudi uči. Ne želim narediti iste napake, kot jo je naredila vaša sodelavka. Trditev, da je svoje delo opravila slabo, morda celo iz slabih namenov, ki so meni nepoznani ali pa le v mladostnem senzacionalističnem uveljavljanju, želim tudi argumentirati. Istočasno pa bi vam rad povedal, da takšno naivno senzacionalistično-lažno pi-sunstvo škoduje časopisu, ki si je z vašim prihodom na uredniško mesto, pridobil boljšo, predvsem pa bolj angažirano vsebino, in da mu članki s tako vsebino le škodujejo. Niti sosed Burja, niti jaz, nisva nikdar segala po tuji zemlji. Tudi po Mrakovi ne. Da smo vse do smrti soseda s katerim se je Mrak poprej to-žaril, živeli v relativnem miru. Kakršnih koli prisrčnih odnosov ni bilo, nismo pa bili v sporu. Res pa je, da je sosed Mrak čest gost sodniškega poslopja v Radovljici, da se vsi spori, kot tudi naš spor, začenjajo na Mrakovo pobudo. Daje potem, ko mu je umrl sosed s katerim se je vse življenje to-žaril, moral zaradi svojega prepirljivega karakterja poiskati novo žrtev. Žal pa sva tokratni žrtvi midva s sosedom Burjo. Da sosed Mrak, po vsaki izgubljeni pravdi, teh ima resda polno mapo, zamenja odvetnika, ki po njegovem mnenju si^ojega dela ne opravlja v skladu z odvetniško etiko. Da očita sodišču, celo na razpravi, neobjektivnost, kot tudi vsem izi^edenskun organom, ki sodelujejo v razpravah na njegovo pobudo in zahtevo. Da je sprt z dobršnim delom okolice, kar ne govori v prid njegovim trditvam o miroljubnosti. Našteta dejstva niso obrekovanja na nivoju pisanja vaše novinarke, so le ilustracija karakterja človeka, ki je izrabil vaše zaupanje in poizkusil izrabiti vaš časopis, teden dni pred razpravo, kot svojevrsten pritisk na sodišče. Smola je bila v tem, da je članek zagledal luč sveta 23 dni po razpravi. In morda sem v tem trenutku prišel pravzaprav do namena tega pisma. Ni mi do opravičila, ki ga ne potrebujem, gre le za preventivno funkcijo tega pisma. Če imate namen tudi v bodoče posegati na taka in podobna področja, prisluhnite obem platem, da ne bi po nepotrebnem prizadeli in oblatili ljudi, tako kot ste mene. Marjan Zalokar Samo tole: Vse kar je bilo v članku ni pisano, temelji na podlagi pU nih dokumentov, že objavlji nega članka in slik, ki sem : jih lahko v oblilci prebrala i ogledala pri Mraku (poslal ji je iudi na naše uredništvo) i mi ni bilo treba iskati dodc tnih pojasnil. Pri pisanju sei namenoma (ker ne marai senzacionalizma) izpustil kup grdobij s skupnim imt nom pravica močnejšega) o škroflenja ostarelega soseda vodo do trošenja gnoja pod dc zorelimi sadeži, premetavanj krajnikov in celo posredova nja miličnikov. To niso zdrai soseski odnosi, pa naj si bo t kos zemlje Mrakov, kar uteme ljuje s štiridesetletnim obdelo vanjem, ali pa vaš. Tudi ni po membno ali se sosed rad tožar in ste vi miroljuben človek, h? tro mije bilo jasno (zato ni-po trebna ne moja diploma iz no vinarstva, ne diploma iz pra va), da znašanje nad starejšin sosedom ni lepo človeško deja nje, pa naj si gre za korist al le nagajanje. Vsega tega sodiš če (kjer je menda mogoče vpli vati tudi s poznanstvi) ne upo števa. Upoštevamo pa novi narji. Pa še nekaj. Mladi novinarji se veliko raje ukvarjamo s čim drugim kot pisanjem člankov o človeških grdobijah in zlobi (na žalost pa moramo na zahtevo bralcev in predvsem urednikov pisati tudi o tem). Vilma Stanovnik Gorenjski glas, 6. novembra UREDNIŠTVU ČASOPISA GORENJSKI GLAS S tem, ko ste vse štiri »Odprte strani« in še del prve strani časopisa namenili NSK, ste tej skupini sicer naredili korist, pravi in resnični slovenski umetnosti veliko škodo, sebi pa sramoto, ker ste s tem močno užalili mnogo svojih bralcev, zavednih Slovencev. Naredili ste torej zelo veliko napako, zaradi česar mislim, da ste se nam dolžni javno opravičiti. Če pa se opravičiti morda ne morete (verjamem, da je to težko), mi pa, prosim, prenehajte pošiljati svoj časopis. Opravičilo zahtevam zato, ker: 1. Mislim, da je NSK neonacistična skupina, za katero v Sloveniji niti v zaporu ne bi smelo biti niti centimeter prostora. Dokaz: preglejte črni križ nad napisom »Neue slowenisc-he Kunst.« V njem je jasno viden slabo prikrit kljukasti križ. 2. Jasno je, da so pripadniki NSK nemškutarji najslabše vrste, saj so celo svojemu »gibanju« nadeli nemško ime. Res me zanima, kako je mogoče razglašati, da je neka umetnost slovenska, ko pa se imenuje »Neue slowenische Kunst.« 3. Pripadniki NSK sami sebe imenujejo — umetniki. V resnici pa so, milo rečeno, provo-katorji. Njihovo »delo« nima nobene zveze z umetnostjo. Vse to so dokazili že kar sami s plakatom za Dan mladosti. 4. Kako so prišli do ugotovitve, da so umetniki, je lahko samo nerešljiva uganka — razen če je morda lahko umetnik vsak, ki napiše nekaj tako nerazumljivega, kot so oslarije nad napisom »viva ritmo« na četrti strani »Odprtih strani« itd. Dokazov, kako narobe je, da ste prostor v časopisu odstopili NSK, bi se dalo napisati še veliko! Vendar pa mislim, da sem za ta gnoj porabil že preveč svojega časa. Prosim pa vas, da v Glas ne pišete nekih razlag, s kakršnimi podporo in obstoj NSK opravičujejo tudi drugi, češ da je to znak demokratizacije naše družbe. To je le znak, da v družbi vlada zmeda. To pa z zdravo demokracijo nima nobene zveze. B. Praprotnik GLAS 8. stran. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 8. DECEMBRA 1987 V Planici že prava zima Z jutrom začno in z mrakom končajo Planica, 4. decembra — Vsaj v petek je bilo tako. Idealno vreme, dve ali tri stopinje pod ničlo, odlično utrjena in pripravljena 90-metr-ska skakalnica, brezvetrje in od devetih dalje, ko se v dolini pod Pon-cami dodobra zdani, pa do mraka, je skakalnica popolnoma zasedena. Sneg je prišel kot naročen in le redka leta nazaj je bilo ta čas mogoče v Planici tako kakovostno vaditi kot sedaj. Tokratni sneg bi zdržal tudi precej hudo in dolgo odjugo, pravijo poznavalci snega in Planice, sodelavci skakalcev pri tako zgodnji pripravi skakalnice. Naši alpski smučarji vadijo na Krvavcu Poljak Pjotr Fijas, ki je v Planici marca poletel 195 metrov. Na nedeljski tekmi naših skakalcev, Cehov, Poljakov, Francozov, Italijanov in Avstrijcev je bil drugi: za VViegelejem in pred našim Kopačem. — Foto: F. Perdan Dvigalo pelje skakalce na vrh 90 metrske naprave. V ospredju Robi Kaštrun in Robert Mur. Skrb za smuči. Prvi z desne Vili Tepeš. V Planici je pod Vodstvom trenerja Bogdana Norčiča zbrana naša B reprezentanca: Dolar, Lotne, Zupanič, Janez Debelak, Kopač, Mur, Kuštrun in Žagar. Vadi i bodo v Planici do odhoda na pomembnejše tekmo, med njimi tekme za svetovni pokal v Sapporu. (Naši najboljši so imeli v soboto in nedeljo že prvi tekmi za svetovni pokal v Kanadi.) Ob devetih začenjajo v Planici z vadbo, potem opravi vsak dopoldne pet do šest skokov, po kosilu pa spet na skakalnico. Priložnost tako zgodnjega domačega snega je treba izkoristiti. Planico so za vadbo izbrali tudi Madžari, Poljaki, Avstrijci in Italijani. V poljski reprezen tanci je tudi planiški soiekorder na velikanki Pjotr Fijas. Prišel je v četrtek in bo ostal v Planici do sredine tega tedna. Na skakalnici je resnično gneča, vendar vlada medsebojno razumevanje m sodelovanje. Planica torej privlači. Res škoda, da nima primernejšega večjega gostinskega in prenočitvenega objekta. Pohvala vsem, ki so pripomogli, da je v Planici že v začetku decembra prava smučarska sezona. Vedno ni bilo tako! . X . , J. Kosnjek Naši najboljši biatlonci pred prvimi tekmami_ w Se vedno v senci skakalcev in tekačev Rateče, 4. decembra — »Do nedelje ostanemo tukaj na pripravah pred prvimi tekmami, v torek pa se preselimo v Bohinj, kjer bo 12. in 13. decembra tekma Alpskega pokala v biatlonu,« je dejal v petek An droj l.anišek, zvezni trener /a biatlon. »Na pripravah so najboljši člani in mladinci: Jure in Uroš Velepec, Primož Krajšek, Branko Trstenjak, Dragan Lekan, Janez Ožbolt, Štefan Starbek in Bojan Kovic. Na pripravah smo številnejši, kar je posledica večje vsote denarja namenjenega tudi za to panogo. Vendar je biatlon pri nas še vedno v krizi, saj imamo letos na voljo le četrtino denarja, kolikor ga na primer dobijo tekači. Priprave potekajo v redu: trikrat smo bili na Darhsteinu, dvakrat na Rogli, enkrat pa smo vadili v Sarajevu. Za nami so tudi že prve tekme: prva je bila na 10 kilometrov, druga pa bo jutri [sobota, 5 december). Tek nam gre že kar v redu, v streljanju pa smo še malo slabši. Nismo še vajeni tekmovalnih razmer.« So z opremo še vedno težave, sprašujemo trenerja Laniška. »Do določene mere še vedno. Puške so stare od šest do sedem let, izredno drage so, prav tako municija. Vendar smo zadovoljni, da to sploh imamo.« In cilji za to sezono. »Udeležili se bomo tekem za svetovni pokal v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Spodbuja nas tudi doseganje olimpijske norme. Za našega najboljšega, Jureta Velepca, je to uvrščanje v prvo polovico na tekmah v svetovnem poka!u. lani je bil Jure že 33. na eni od tekem za sveto\ ni P°ka,-€ J Košnjek V soboto so imeli naši biatlonci tekmo na 20 kilometrov. Trener I miišt-k j« bil s pripravljenostjo in borbenostjo na tekmi zadovoljen. Med člani je vrstni red naslednji: 1. Uro* Velepec Hlol), 2. KrajSek Uhan), 3. t ..kun (Dol), 4. Trstenjak (Kranjska gora), 5. Jure Velepec (Dol). Mladinci pa so tekli takole: 1. Mochik Ohan). 2. Janez Ožbolt (lx>ška dolina), 3. Pavovec (Ihan), 4. Da- ,ie. Ožbolt (Loška dplinaj. f Kovic (Ihan)....... '__i_j. ■■_a~.a_ri_j ,\ fi ' t U_ Idealni pogoji za vadbo Krvavec, 5. december — Jugoslovanski smučarji in smučarke so za vadbo slaloma in veleslaloma izbrali Krvavec. Vsi so si edini, da so ta smučišča idealna za priprave pred novim startom v svetovnem pokalu. Na roko jim gredo tudi delavci RTC Krvavca, saj jim nudijo tudi ostale pogoje za res najkvalitetnejšo vadbo. V soboto je bilo turobno vreme. Krvavec, kjer so vsa smučišča pokrita s 60 do 100 cm snega, so za pospešeni trening izbrali naši alpski smučarji in smučarke. Od članic je veleslalom in slalom pridno trenirala Mateja Svet, od petka pa so gostje kr-vavških smučišč tudi vsi člani moške jugoslovanske A reprezentance. Po besedah vseh so ta smučiščča idealno pripravljena za vrhunsko vadbo. Tu se kaže tudi pravi odnos delavcev RTC Krvavca, ki priskočijo na pomoč v vseh pogledih.' Čeprav je bilo v soboto slabo vreme, naši smučarji niso štedili z močmi. Le gosta megla jih je v soboto dopoldne pregnala s treninga. Poleg tega je pihal še močan veter. Se najbolj uporen je bil Bojan Križaj, saj mu je trener Jože Šparovec postavil res zahtevno slalomsko progo. In Bojan ne bi bil Bojan, če te ne bi izkoristil. Kar štiristo kolcev je prevozil. prvih tekmah za svetovni pokal. Kot ste sami videli, sem vozila v slalomu in superveleslalomu tako, kot sem sposobna. Povedala sem vam že vse. Upajmo, da bo tako naprej.« • Mateja Svet: »Kaj naj še rečem o dveh drugih mestih na • Tomaž Čižman: »Ni lahko reči, zakaj tak start v veleslalomu. Premalo je bilo treningov na pravem snegu in smučiščih. Vadili smo le na ledenikih. Bilo je tudi premalo treninga na umetnem snegu. Prepričan sem, da nam bo sedaj Krvavec, ki ima že prave razmere za trening, dal tisto, kar smo želeli imeti. Treba bi bilo nato še nekaj treninga na umetnem snegu. S temi treningi bomo nadoknadili zamujeno.« • Grega Benedik: »Prve uvrstitve so povprečne. Ni treba še jadikovati. Treningi tu na Krvavcu bodo dali še več. Treba bo kar hitro preiti na vadbo na Štiriindvajsetič za Rožičev memorial Ivo Čarman pokazal zobe Rateče, 6. decembra — Smučarko društvo Rateče-Planica je vzorno organiziralo že štirindvajseto memoriaino Rožičevo medklubsko tekmo v smučarkem teku. Slabo in deževno vreme ni oviralo. Slabo vreme je v nedeljo pestilo stopetinštirideset tekmovalcev in tekmovalk od mlajših mladincev do članov iz vseh slovenskih smučarskih tekaških klubov. Čeprav so bili vremenski pogoji res slabi, to ni motilo nastopajočih v klasičnem teku na štiriindvajseti medklubski me-morialni Rožičevi smučarski tekaški tekmi. Leto je na standardnih progah v Ratečah odlično organiziralo domače smučarsko društvo Ra-teče-Planica. V najdaljši moški disciplini, teku na 15 km, so med člani nastopili vsi naši repre-zentantje. Kaj zmore veteran, je že v prvem krogu pokazal član STK Triglav iz Kranja Ivo Čarman. Le-ta je že v prvem krogu dobil prednost pred zasledovalci in to je obdržal do konca. Skoraj enaka slika je bila nato tudi v preostalib konkurencah. Tisti, ki si je že na prvih kilometrih nabral prednost, jo je obdržal do konca in zmagal. V ekipni razvrstitvi so bili najboljši tekači in tekačice Triglava. Rezultati — člani (15 km) — 1. Čarman (Triglav) 46:56,5, 2. Grajf 48:11,2, 3. Kline (oba Pohorje Hoče) 48:18,3; juniorji (15 km) - 1. Rajšp (Pohorje Hoče) 48:26,0, 2. M. Kordež 50:04,4, 3. Kol man (oba Triglav) 50:11,8; st. mladinci (10 km) — 1. Šorli (Triglav) 34:28,7, 2. Kranjc (Partizan Lovrenc) 34:50,6, 3. Klofutar (Kr. gora) 35:14,5; ml. mladinci (10 km) — 1. Dolenc (Brdo) 35:58,6. 2. Žem-va 36:01,9, 3. J. Poklukar (oba Partizan Gorje) 37:05,9; članice (5 km) — 1. Bertoncelj (Triglav) 19:01,8; juniorke (5 km) — 1. Kovač (Unior Olimpija) 20:43,8; st. mladinke (5 km) - 1. Grašič (Kokri-ca) 19:29,0, 2. Srebot 20:23,9, 3. Lačen (obe Črna) 20:24,2; ml. mladinke (5 km) — 1. Fe-čur (Logatec) 19:42,2, 2. Žum-kovič (Kr. gora) 20:14,0, 3. Re-pinc (Bohinj) 21:18,4; ekipno - 1. TSK Triglav (Kranj) 1;59:54,8, 2. TSK Kranjska gora 2;06:30,8, 3. TSK Unior Olimpija (Ljubljana) 2;07:41,8. D. Humer Foto: F. Perdan Ivo C* Mlajši in starejši mladinci pred startom (84) Matej Soklič iBled). 85) Anže Konc (Kokrica), (86) Andrej Zorč (Bohinj). (88) Sebastjan Cvetek (Kr. gora). • Sašo Robič: »Primanjkuje nam treninga za veleslalom i° superveleslalom. Upam, da bo Krvavec vse to nadoknadil. P1"1* mankuje tudi še nekaj fines za dobro veleslalomsko tekmo. Pre-pričan sem, da nam bo Krvavec s svojimi res idealnimi snežni«11 pogoji to dal. Čimprej bo treba preiti na trening v Podkoren.« umetnem snegu v Podkoren. Vse, kar smo zamudili na ledenikih, bomo le tako lahko spet nadoknadili. Škoda, da je prav danes Krvavec tako zavit v meglo.« • Robert 2an: »Sezona se Jc začela. Tarnanje ne pomaga-Pred prvimi tekmami smo vadil1 štirinajst dni na ledenikih. N& Krvavcu so prave razmere za vadbo. Ne smemo »jamrati«. De lati je treba naprej in s srcem vse to nadoknaditi.« D. Humer Foto: F. Perdan Savi in Rogu največ zmag Kranj, 6. decembra — Kolesarski kluh Sava je priredil v soboto v okolici kolesarske proge v Stražišču drugo tekmovanje v ciklokro-su za vse kategorije. Sodelovalo je okrog 100 kolesarjev iz vseh slovenskih klubov. Med pionirji B so bili najhitrejši Hauptman (Rog)-Zajdela (Rog) in Ziherl (Sava), med pionirji A pa so prva tri mest« osvojili kolesarji Save: Studen, Hudoklin in Rehberger. Med mlajsj; mi mladinci so bili najboljši Petek (Rog), Pilar (Sava) in BertonceU (Sava), med starejšimi mladinci pa Jakomin (Rog), Zupane (Rog),n Cvijetičanin (Sava). Med člani je zmagal Tahmajster (Sava) pred Šibenikom (Rog) in Pagonom (Sava). Kot je povedal trener Save in vzgojitelj najmlajših kolesarjev Bojan Ropret, bo naslednji ciklokros 9. januarja v Stražišču. Štel bo tudi za slovensko prvenstvo. Šesti plavalni memorial Špele Rebolj Memorialni disciplini Mojci Jamnik in Darjanu Petriču Kranj, 6. december Plavalni klub Triglav in Kompas sta v zimskem bazenu v Kranju organizirala šesti plavalni memorial Špele Rebolj. Med štiriinpetdesetimi tekmovalci in tekmovalkami iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov in Crvene zvezde iz Beograda sta memorialni disciplini žensk na 800 m kravi in moških na 1500 m kravi ostali v Kranju. Na 800 m kravi je zmagala Mojca Jamnik (Triglav), na 1500 m, pa Darjan Pe-trič. Krešo Bozikov pa je v tej disciplini postavil nov državni rekord za pionirje A. Rezultati — 100 m kravi moški - l. Ceru (Fužinar) 55,84, 2. Jemec (Ljubljana) 57,19, 3. Zeka-novič (Biser) 58,60; 100 m hrbtno - 1. Vcličkovič 1 : 05,57, 2. Šolar (oba Triglav) 1 :06,92, 3. Torkar (Ljubljana)l : 07,74; 100 m prsno — 1. Jocič 1 : 10,64, 2. Vojičič (oba Triglav) 1 :13,80, 3. Zadra-vec (Radovljica) 1 : 14,65; 100 m delfin — 1. Ceru (Fužinar) 59,04, 2. Jocič 1 :03,99, 3. Veličkovi* (oba Triglav) 1 :05,59; 1500 n» kravi — 1. Petrič (Triglav 16 :03,47, 2. Jurak (Klima Nep" tun)16 :28,85, 3. Ilić (Crven* zvezda) 17 :10.01, 8. BožikoV (Triglav) 17:45,84 rekord SFRJ za pionirje A; članice — 100"' kravi — 1. Slapernik (Biser) 1 : 04,06, 2. Praprotnik (Radovljica) 1 :05,42, 3. Djorič (Triglav) 1 :06,22; 100 m hrbtno - 1. W bič (Radovljica) 1 : 15,89, 2. Jamnik (Triglav) 1 : 16,94, 3. Sekova-novic (Radovljica) 1:21,1}« 100 m prsno — 1. Melink (Radovljica) 1 : 19,52, 2. Steknar (Ljubljana) 1 :22,80, 3. Sekunovtf (Radovljica) l : 25,09; 100 ni delfin — 1. Slapernik (Biser) 1 : 13,07, 2. Jamnik (Triglav) 1 :14,60, 3.Praprotnik (Radovljica) 1:15,49, 800 m kravi Jamnik 9 :46,57, 2. Pire 9 : 58,28. 3. N. Rebolj (vse Triglav) 10 :03,40. D. Hume' Ligaški izidi KOŠARKA — V drugi zvezni ženski košarkarski ligi je Sava Commerce gostovala v Omišu pri Galebu. V izenačeni tekmi so zmagale domačinke. V moški republiški ligi je Triglav doma gostil Novo Gorico in tekmo izgubil. Izida - Galeb: Sava Commerce 77:69 (32:30), Triglav : Nova Gorica 84 : 96 (40 : 53). ODBOJKA — V drugi ženski zvezni odbojkarski ligi je Bled doma gostil Dubrovnik in to tekmo so domačinko brez težav dob'le. V članski drugi ligi je Bled doma dobil z ekipo Rudiju Čajevca. V moški republiški ligi je Triglav domu prvič v tem prvenstvu zmagal v igri s Kočevjem, ženske Triglava pa so premagala Mislinjo. Izidi — 'enske — Bled : Dubrovnik 3 : 0, Triglav : Misli nja 3:1, moški •- Bled : Rudi Čajevec 3 :2, Triglav : Kočevje 3:2. D H. TOREK, 8. DECEMBRA 1987 KRONIKA Kako so v Avstriji izboljšali prometno varnost Večkrat bi se morali ravnati po izkušnjah naših sosedov .9. stran Ljubljana, 4. decembra — Če hočemo priznati ali ne: Avstrija je po prometni varnosti daleč pred nami. Trditev ni izrečena na pamet, temveč se opira na statistične podatke: medtem ko pride v Jugoslaviji na vsakih deset tisoč motornih vozil štirinajst žrtev prometa in v Sloveniji deset, jih ima naša severna soseda le pet. Ob takšni razliki bi se morali zamisliti. Pa ne le to: večkrat bi morali pogledati prek meje in se ravnati po •zkušnjah naših sosedov. O tem so se lahko prepričali tudi udeleženci predavanja Varnost v cestnem prometu (v Cankarjevem domu v Ljubljani ga je pripravil republiški zavod za varstvo pri de-lu). na katerem je prof. dr. Evald Krainz, Predstavnik kuratorija za prometno varnost dežele Koroške, predstavil projekt, s kate-rim so se Avstrijci vključili v program svetovne zdravstvene organizacije za 25 —odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč do leta 2000. Prvega junija letos je minilo leto dni, odkar so se sosedje odločili za akcijo, s katero naj bi v enem letu za desetino 2manjšali število nesreč rt "strijskih cestah. Vi soko zastavljenega cn^ icer niso dosegli, rezultati pa so še zmeraj ze. j spodbudni: število nesreč so zmanjšali za 6,5 odstotka, število mrtvih za 148 (na Koroškem za devetnajst), prav tako število ranjenih... Se bolj kot rezultat je spodbuden način, kako so ga dosegli. V projekt »minus 10 odstotkov « so vključili vre - od politikov in drugih uglednih osebnosti do raznih ustanov, gospodarskih organizacij, šole, cerkve, vOjske, sredstev javnega obveščanja, poklicnih voznikov tovornjakov... V okrajih so ustanovili akcijske komiteje in jim zagotovi začetni (štartni) denar - na vsakega Prebivalca po en šiling. Mesto s petdeset tisoč prebivalci je, na primer, dobilo petdeset tisoč šilingov. Gostilničarji so pocenili brezalkoholne pijače Akcija je bila dobro organizirana in raznovrstna po aktivnostih in ukrepih. Ob avtomobilskih cestah so postavili napise (za osveščanje ljudi), bolje so zaznamovali ceste, omejili so hitrosti, prometni vzgoji so Prisluhnili v vrtcih in v klubih za starejše 'ludi, župniki so se v nedeljskih pridigah fa-ranom dotaknili tudi prometne varnosti, na- juglednejši deželni možje so s pismom pozvali šoferje-začetnike k varni in pazljivi vožnji. Prometna varnost je na nevsiljiv način dobila mesto tudi na pop koncertih in na drugih prireditvah. V akcijo so vključili tudi gostilničarje in jih pozvali, naj pocenijo vsaj nekatere brezalkoholne pijače, ki so v Avstriji tako kot tudi pri nas dražje od alkoholnih. V enem od okrajev je kar sto »oštir-jev« sprejelo pobudo in pocenilo sokove. Šolarji so začeli nositi na rokavih svojih oblačil svetleče trakove. Veliko pozornost je zbudil film z naslovom Če umre vas s 1400 prebivalci — približno toliko ljudi vsako leto umre na avstrijskih cestah. Film, ki so ga vrteli v kinematografih in ga predvajali po televiziji, je globoko pretresel najodgovornejše ljudi v državi, predvsem pa najširše množice in vsakodnevne udeležence v prometu. Ob vsem tem ni treba posebej omenjati, da je tudi policija poostrila nadzor nad prometom, in da so nekaj k boljši prometni varnosti prispevale tudi nove avtomobilske ceste. Vozniško dovoljenje le za dve leti Akcija je prvo leto stala Avstrijo približno deset milijonov šilingov. Je znesek velik? Niti ne! Prej bi lahko rekli, da je skromen, če vemo, da je cena človeškega življenja (če življenje sploh lahko ovrednotimo) približno štiri milijone šilingov. Kaj to pomeni? Že zmanjšanje žrtev prometa za tri, je poplačalo celotno akcijo. »Rezultati v prvem letu akcije minus deset odstotkov so nas opogumili, « je dejal dr. Evald Krainz in nato pojasnil načrt za drugo leto, v katerem bodo več pozornosti posvečali tako imenovanim rizičnim skupinam, zlasti mladim voznikom, ki še nimajo pravih izkušenj in ne znajo dobro ločiti meje med varnostjo in nevarnostjo, med tveganjem in zanesljivostjo. Že od prvega oktobra dalje poučujejo voznike po novih programih, ki se od prejšnjih razlikujejo po tem, da so bolj življenjski, in da voznikom dajejo znanje za življenje in ne le za izpit. V Avstriji razmišljajo tudi o tem, da bi tako kot na Norveškem oziroma v Zvezni republiki Nemčiji voznik dobil dovoljenje le za dve leti. Če bi v tem času prevečkrat prišel navzkriž z zakoni in predpisi, bi moral ponovno na izpit; v nasprotnem primeru pa bi mu veljavnost dovoljenja podaljšali. Akcija predvideva tudi obvezno uporabo luči ne glede na vremenske razmere ali na letni čas. Na Švedskem, kjer gre sicer za posebne razmere, so na ta način zmanjšali število nesreč za dobro četrtino, še zlasti med pešci. Avstrijska poštna, vojaška in železniška vozila že vozijo po cestah s prižganimi lučmi, njim bodo bržčas kmalu sledila tudi druga. Pomembni težišči dela bosta letos tudi boj zoper alkoholizem in umiritev prometa oziroma omejitev hitrosti na avtomobilskih cestah na sto kilometrov na uro, na deželnih pa na osemdeset. Premik bo na tem področju zelo težak — priznava tudi dr. Evald Krainz — ker v javnem življenju prevladuje managerski tip človeka. Temu pa, kot vemo, se vedno mudi. C. Zaplotnik Sposojeno iz Dolenjskega lista Sega afera z enaindvajseticami tudi v Kranj? Iz novomeške tovarne IMV je bilo zadnje čase slišati to in °no na račun kolektivnega poslovodnega organa, razkošja, ki si 8a privoščijo, sodu pa je izbilo dno dogajanje, v katero je ob sedlih avtomobilih Renault 21 in enem Renauitu 25 vpletenih tudi nekaj vodilnih mož novomeške IMV, ob njej pa še visoki republiški funkcionar in ugleden kranjski direktor, svoj čas prav tako na visokem funkcionarskem mestu v Sloveniji. Vsi ti naj bi P° izredno nizkih, domala smešnih cenah prišli do enaindvajsete, katerih maloprodajna cena je bila v tistem času, seveda pred devalvacijo, natanko 23.474.000 dinarjev, piše Dolenjski list. Lani in v začetku letošnjega leta je bilo v Novo mesto začasno uvoženih nekaj osebnih avtomobilov R —21 s tablico RP, s katerimi so se vozili uslužbenci francoskega Renaulta. Ko so jih Prenehali uporabljati, jih je odkupil IMV za 38.2u8 frankov oziroma za 20 do 25 odstotkov ceneje, odvisno od prevoženih kilometrov. Posebna komisija, ki so jo ustanovili v novomeški tovar-ni. je vsem avtomobilom, starim od enega do dveh let, metalne barve in z dodatno opremo, določila enotno ceno 7.714.000 dinarjev. Po tej ceni so jih prodali ljubljanskemu Commercu, tozd Volan, zraven pa naj bi bil tudi spisek bodočih kupcev. Na cesto postavljen avto je kupce s plačilom stroškov trgovanja, popravila in simboličnega prometnega davka stal okoli 10 milijonov dinarjev. IMV je namreč vsa vozila prikazal kot avtomobile domače proizvodnje, zato so bili kupci tudi »oproščeni« plačila carine in davščin. Dve takšni enaindvajsetici se že vozita po naših cestah — prva ima registrsko tablico NM 131-201, druga KR 159-690. K temu pa je treba dodati še nekaj. Novi lastnik, v tem primeru kranjski direktor, je vozilo vplačal in registriral kot novo, kajti sicer ne bi mogel izvesti zamenjave »staro za novo«. Za podobno različico se je odločil tudi ugledni ljubljanski funkcionar. Uradno pojasnilo o vsem tem smo poskušali poiskati pri pristojnih službah, vendar UNZ še vedno molči, piše Dolenjski list Vzdrževalec ceste je odpovedal Kranj, decembra - Sredi novembra se je na viaduktu Završnica zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje voznica. Razen jutranje naglice je bil vzrok nesreče tudi poledenela cesta, ki je to jutro niso posuli. Vzdrževalcem ceste (na Gorenjskem Cestnemu podjetju iz Kranja) dokumenta o jutranjih pregledih cest in pripravljenosti ekip v zimski službi že od srede oktobra in začetka novembra nalagata, da pregledujejo odseke, na katerih bi poledica utegnila ogrožati promet. Završnica, Peračica, Ljubno, Lešnica in Delavski most ter senčni predeli cest, ki prvi pole denijo, morajo biti pod nenehnim nadzorom. Do 5. ure zjutraj, ko se promet začenja gostiti, morajo biti ti predeli tudi posuti. 15. novembra zvečer sta radio in TV obveščala, da bodo jutranje temperature med - 3 in +2 stopinji, pri čemer bi vzdrževalcu moralo biti jasno, da so tu možnosti jutranje poledice. Ko se je 16. novembra navsezgodaj na Završnici zgodila prometna nesreča, je komisija Uprave za notranje zadeve iz Kranja preverila, kako je bila to noč cesta vzdrževana. Odgovorni delovodja, zadolžen za ta del ceste v zgornjesavski dolini, to jutro ni odredil pregleda in posipanja. Namesto ob treh zjutraj so ta predel posipali prejšnjo noč med 9. in 10. uro, ta ko da se je do jutra pesek že porazgubil in ni mogel kljubovati jutranjemu ledu na mostu. V podaljšku te ceste (od Žirovnice do Podtabora) so bili nevarni odseki posuti, se pravi, da je bil odgovorni delovodja za ta odsek s svojo ekipo na delu zgodaj zjutraj. Zoper delovodjo, ki to jutro ni opravil obveznosti, jo UNZ Kranj poslala tožilcu kazensko ovadbo, zoper Cestno podjetje pa sprožila postopek o gospodarskem prestopku. Ob takih primerih običajno ne varčujemo s poduki voznikom, češ naj bodo previdni. Jesen in zima jim na cestah nastavljata vrsto pasti in celo ob neoporočnem vzdrževanju vsak centimeter ni suh in varen. V tem primeru pa je poduka bolj potreben vzdrževalec cest. Ob tako hudih posledicah, kot je smrt voznika, je pač treba poskrbeti, da bo prihodnjič drugače. Pa mu ne gre očitati le večernega posipanja ceste, ki ni Pregnalo ledu, pač pa tudi pomanjkljivo cestno signalizacijo, ki je ob tej priložnosti zbodla v oči. Namesto da bi znak »spolzka ceste« stal od 150 do 250 metrov pred nevarnim odsekom, Pfed Završnico, je kar 800 metrov pred njo, dovolj, da vozniku uide iz spomina. D. Z. Žlebir NESREČE Umrl med prevozom v bolnišnico Bohinjska Bela, 5. decembra — Ena oseba je izgubila življenje, druga pa je bila hudo ranjena v nesreči, ki se je nekaj pred deseto ponoči zgodila na Bohinjski Beli. Voznik osebnega avtomobila, 22 letni Zvonko Kunčič, doma z Bohinjske Bele, je peljal od doma proti Bledu. Med potjo so ga menda zaslepile luči nasproti vozečih avtomobilov, tako da ni takoj opazil treh vojakov, ki so drug ob drugem hodili po desni strani ceste. Trčil je v Raifa Isu-fija, starega 27 let, iz Srbice, in Hasana Saferija, starega 22 let, iz Titove Mitrovice, oba vojaka iz bližnjo vojašnice. Trčenje je bilo tako silovito, da je ovba vrglo na pokrov avtomobila, da sta zadela ob vetrobransko steklo in čez streho padla na cesto. Z rešilnim avtom so ju odpeljali v jeseniško bolnišnico, vendar je Isufi že med prevozom umrl, Sa-feri pa se hudo ranjen zdravi na Jesenicah. Izsilil prednost mopedistu Zasip, 5. decembra — Med vožnjo od Podhuma proti samopostrežni trgovini v Zasipu se je ponesrečil mopedist, 68-letni Janez Kunsič iz Zasipa. Pred stanovanjsko hišo Sebenje 14 mu je z dvorišča z leve zapeljal na cesto kombi, ki ga je vozil 37-le- tni Mojmir Faganel iz Podnarta, in Kunšiču izsilil prednost. Faganel je sicer zaviral, vendar je mopedista kljub temu zadel, da je padel in obležal hudo ranjen. _D_Ž. Eksplozija razdejala kurilnico Šenčur, 3. decembra — Več kot 10 milijonov dinarjev škode je povzročila eksplozija, ki je razdejala kurilnico Pet.*a P. iz Šenčurja. V sredo popoldne je lastnik zakuril v peči za centralno kurjavo in jo naložil z visoko-kaloričnimi briketi. Prenapolnjena peč in varnostni sistem, ki je verjetno zatajil, sta povzročila eksplozijo gornjega dela peči. Eksplozija je bila tako silovita, da je porušila strop kurilnice, počila pa je tudi stena hiše. Eksplozijo je slišal sosed, ki je takoj poklical gasilce. Zbil pešakinjo in pobegnil Selca, 6. decembra — V ljubljanskem Kliničnem centru je nekaj pred polnočjo umrla 48-letna Anica Kovačič iz Selc, ki se je bila ponesrečila to popoldne. Ko je šla skozi vas, jo je z osebnim avtom zbil Zarif Had-žič, star 47 let, iz Podlubnika. Vozil je preblizu roba ceste, pešakinjo prepozno opazil in jo s prednjim delom avtomobila zbil. Padla je na pokrov motorja in z. glavo udarila v vetrobransko steklo. Po nesreči je povzročitelj odpeljal, vendar so ga kmalu izsledili. Zakon ne bo imel čarobne moči Ko govorimo o prometni varnosti, vedno mislimo na trikotnik »človek — vozilo — ceste«. Človek je še vedno glavni krivec za večino prometnih nesreč. Za ceste vemo, kakšne so. Slabe in še slabše bodo, kajti cestno gospodarstvo dobi po zadnji podražitvi bencina od prodajne cene le še šest odstotkov, prej pa jih je dobilo petnajst. Vozila se starajo. V Sloveniji je bilo lani od 558 tisoč registriranih vozil samo devet odstotkov novih, starih eno leto ali manj. Skoraj tretjina tovornjakov, ki se vozi po jugoslovanskih cestah, je starejših od sedem let; polovica avtobusov starejših od pet let... Je ob vsem tem sploh še čudno, da smo po prometni varnosti na dnu evropske lestvice, in da se zadnji dve leti spet povečuje število nesreč z mrtvimi in hudo ranjenimi — in to kljub temu, da so miličniki poostrili nadzor. Samo letos so do tričetrtletja izrekli tretjino več ukrepov kot lani v tem času. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi spremembe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, o katerih se zdaj dogovarjajo v Jugoslaviji, pometle z nizko prometno kulturo, z objestnostjo, z izigravanjem zakona in predpisov. Novi zakon, ki se šele rojeva, je namreč le korak naprej v prizadevanjih za večjo prometno varnost, je med drugim na nedavnem posvetovanju o varnosti v cestnem prometu dejal Andrej Grahor, namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze. Spremenjeni zakon bo med republikami in pokrajinami odpravil razlike pri usposabljanju voznikov. Poklicni vozniki, tudi zasebni avtoprevozniki, bodo morali vsake tri leta na preverjanje znanja. Zaživelo bo »točkovanje« prometnih prekrškov. Odvzem vozniškega dovoljenja naj bi po novem veljal le v izjemnih primerih, sicer pa bodo sodniki lahko izrekli tudi po pogojno kazen. Vozniki koles z motorjem bodo morali obvezno nositi čelado, po kolesarski stezi pa ne bodo smeli voziti hitreje kot s 25 kilometri na uro. Kazni se bodo povišale, tudi za tiste, ki se bodo spravili nad prometne znake. C. Zaplotnik S pestmi izkazoval ljubezen Kranj, 4. decembra — Temeljno sodišče v Kranju je pred kratkim že tretjič obsodilo 35 - letnega Milorada Rudoviča iz Kranja: pred leti mu je z zaporno kaznijo le zagrozilo, drugič je moral za deset mesecev v zapor, zdaj so ga obsodili še na leto in deset mesecev zapora. Razlog je bil vedno enak: nasilniško obnašanje do svoje nekdanje žene. Vdanost pijači in agresivnost sta bila tudi glavna vzroka za ločitev. Milorad je še nekaj časa po razvezi živel pri nekdanji ženi. Po prihodu iz zapora ji je tudi obljubljal, da se bo poboljšal. Res se je zapo- slil, vendar je to trajalo le kratek čas, potem pa se je ponovila stara pesem. Spet se je vdal pijači, postal je nasilen, tako da se je morala nekdanja žena po vsakem »napadu« zateči po pomoč k zdravniku. Mislila je, da bo pekla konec, ko je dobila novo stanovanje, vendar se je zmotila. Še naprej je brez dovoljenja zahajal k njej. Januarja letos jo je pretepal dva dni zapored, potem ji je s pestmi izkazoval ljubezen še konec julija, na prvoavgustovski dan, ko je brcal in udarjal po vhodnih vratih njenega stanovanja, pa so ga prijeli miličniki. Obtoženec sodišču ni znal pojasniti, zakaj je še po razvezi obiskoval žen o in jo pretepal. Milorad se bo med prestajanjem kazni (sodba še ni pravnomočna) zdravil tudi zoper alkoholizem, vendar sodišče meni, da bo n euspešno, če ne '"»o razčistil sam s seboj. Vinjen za volan Kranj, 4. decembra - 34 - letni Vinko Rozman iz Kamnika bi moral za pet mesecev v zapor, ker je letos poleti vinjen povzročil prometno nesrečo. Sodba, ki jo je izreklo temeljno sodišče v Kranju, še ni pravnomočna. Rozman je letos praznoval rojstni dan med dopustom, zato je prvi dan, ko je spet prišel na delo, s sodelavci popil nekaj alkohola, nato pa sedel za volan avtobusa, s katerim je po cesti od Kranja proti Mengšu peljal delavce SGP Graditelj. V bližini odcepa za Vo-povlje je spregledal, da namerava fičko, ki je vozil pred njim, zaviti v levo na stransko pot. Z avtobusom je zadel v zadnji del fička in povzročil prometno nesrečo, v kateri sta se voznik fička in njegov sopotnik ranila. Za takšno kaznivo dejanje je predvidena denarna kazen ali zapor do enega leta. Sodišče se je odločilo za pet mesecev zapora in za polletno prepoved vožnje motornih vozil D kategorije. Rozman je bil namreč doslej že dvakrat kaznovan in je bil zaradi prometnih prekrškov tudi dokaj reden »gost« pri sodniku za prekrške, vendar pa ga vse dosedanje kazni niso spametovale. Čigav je fičko? - Na parkirnem prostoru pred LTH - jem v Škof ji Loki ze dlje časa sameva fičko brez registrskih tablic. Ker bo parkirišče kmalu postalo gradbišče, bo fičko dobil »zavetišče« pri Dinosu. Lastnik avtomobila ima torej še priložnost, da ga odpelje na varno mesto. - J. Pipan ^SPS5JJ©iesglas 10. stran OBVESTILA , OGLASI TOREK, 8. DECEMBRA 1987 LTTT žiri POLIKS ŽIRI podjetje obutvene, lesarske in kovinarske stroke n. sub. o. ŽIRI Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: VZDRŽEVALCA STROJEV IN NAPRAV Pogoji: IV. stopnja izobrazbe— ključavničar ali orodjar in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tromesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO POLIKS TOZD KOVINARSTVO, komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Žiri. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za objavo. Kranj KOKRA, trgovska delovna organizacija, n. sol. o., Kranj, Poštna ulica 1 objavlja za potrebe delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge: 1. IZDELAVA STATISTIČNIH POROClL posebni pogoji: — izobrazba V. stopnje—ekonomski tehnik, eno leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo TOZD ENERGO prosta dela in naloge: OPRAVLJANJE PREVOZOV S TOVORNIMI VOZILI posebni pogoji: — izobrazba III. stopnje (skrajšani program),tri mesece delovnih izkušenj na podobnih delih, izpit za voznika B in C kategorije, poskusno delo dva meseca in z delom pridobljena delovna zmožnost. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte: pod 1. v 8 dneh in pod 2. v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh po dnevu izbire. £8ć* bled LIP BLED, TO lesna predelava Podnart ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIK - TEHNOLOG Pogoji: V. stopnja izobrazbe lesarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj in tečaj za skladiščnika Kandidati naj pošljejo prijave do 22. decembra 1987 na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Podnart. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po končani objavi. gorenjski tisk moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj. objavlja prosta dela in naloge: ORGANIZIRANJE VARSTVA PRI DELU Pogoji: — VI. stopnja izobrazbe varnostne smeri oziroma — VI. stopnja izobrazbe tehnične ali obramboslovne smeri in opravljen strokovni republiški izpit iz varstva pri delu po A programu. — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. GRAFIČNO OBLIKOVANJE Pogoj: — V. stopnja izobrazbe, smer grafično oblikovanje in dve leti delovnih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o.TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 24. novembra 1987 OBJAVLJAMO prosta dela in naloge: ŠOFERJA za nedoločen čas Pogoji: vozniško dovoljenje C kategorije, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, starost 25 do 40 let in bivališče čim bliže ZD, telefon Kandidati naj svoje prošnje oddajo v zakonitem roku 8 dni od dneva objave na naslov TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 64220 Škofja Loka, s pripisom Komisiji za delovna razmerja. SEZONA PREKAJEVANJA MESA IE TU! Ugoden nakup (6 obrokov) OMAR ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA MERCAT0R, Blagovnica Tržič Cankarjeva c. 1 A, tel. 50-180 ali na novoletnem sejmu v Kranju Mercatorjev paviljon. Priporoča se SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD TEHNIČNE DEJAVNOSTI z dne 19. novembra 1987 OBJAVLJAMO proste delovne naloge: -3, 7. kategorija -3, 9. kategorija 2 osebi 2 osebi 1. JERMENAR, šifra 8869, D- 2. PLASTIČAR, šifra 8866, D- Pogoji: Pod 1 III. oziroma IV usnjarske stroke Pod 2IV. stopnja izobrazbe— lovnih izkušenj v stroki Objavljene naloge se opravljajo na eno izmeno v sistemu 5 + 2 in so primerne predvsem za moške. Prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, c. Železarjev 8. stopnja izobrazbe jermenarsko— plastičar, gumar in dve leti de- ctr ALMIRA—alpska modna industrija Radovljica objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosta dela in naloge: 1. VODENJE PRODAJALNE 2. PRODAJA PLETENIN Pogoji: pod l.Prodajalna Alrnira na Grimščah, V. stopnja SI—smer trgovski poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj ali IV. stopnja SI —smer prodajalec in 5 let delovnih izkušenj; pod 2. Prodajalna Alrnira v Bohinjski Bistrici,IV. stopnja SI — smer prodajalec in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov ALMIRA—alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2—odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ Delovna skupnost skupnih služb objavlja v splošnem sektorju—obrat družbene prehrane—dela in naloge SERVIRANJE V RESTAVRACIJI Pogoji za sprejem: — natakar in 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih, izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni posebne zahteve: —spretnost, enomesečno poskusno delo. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. ZAVOD SRS ZA REZERVE I.IUBIJANA, Titova 118 objavlja prosta dela in naloge: SKIADTŠČNI DELAVEC V DE DOLENJA VAS, Selca nad Škof jo Loko Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost oziroma končan program za usposabljanje in starost nad 18 let Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kundidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja Zavoda SR Slovenije za rezerve, Titova 118. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ objavlja prosta dela in naloge: UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN POLITIČNE EKONOMIJE za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: — končana visoka izobrazba ekonomske smeri s tečajem računalništva, ali visoka izobrazba organizacije dela s smerjo, ki vključuje računalništvo in programiranje. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, Ko-menskega 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po objavi oglasa. Informacije po telefonu 064-26-690 ali 064-24-896. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p.o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri. Na razpolago je dvosobno stanovanje. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. GOSTINSTVO KRANJ Po sklepu DS TOZD razpisujemo javno dražbo, licitacijo za POLTOVORNI AVTO CITROEN DAK, letnik 1984, vozen. Izklicna cena je 1.800.000 din. Licitacija bo v sredo, 16. dec. 1987, ob 8. uri, ob hotelu Jelen na Ljubljanski 1 v Kranju. Licitacija bo po načelu, videno —kupljeno, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. se ljubljanska banka Tsmelna banka Gorenjske Krart Na podlagi sklepa 20. redne seje delavskega sveta delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, z dne 26. 11. 1987, razpisna komisija delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za 1. VODENJE POSLOVNE ENOTE JESENICE in 2. VODENJE SEKTORJA SREDSTEV Za opravljanje razpisanih del in nalog sta lahko imenovana kandidata, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, izpolnjujeta še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi delovnimi izkušnjami 6 P0' dročja financ — pet let delovnih izkušenj Poleg tega morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, — da se zavzemajo za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov, — osebnostne kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem Pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsaka štiri leta. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, sektor splošnih poslov, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bo razpisna komisija obvestila vse udeležence razpisa v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je dotrpela naša mama LJUDMILA TOMEC roj. Somrak Ob boleči izgubi bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, zlasti sosedom, sorodnikom i*j prijateljem. Posebna hvala duhovščini za lep obred in pevcen1 za žalostinke. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste jo spre' mili na zadnji poti ali kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči njeni: mož Jože, sinova Dušan in Tomaž ter hčerk* Milena z družino škofja Loka, 2. december 1987 TOREK, 8. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. stran GLAS ^4LI OGLASI **i:27 960 jgiia JLA16 jgglla Prodam CITROEN GSK ali zamenjam « drug avto. Mlaška 107, Mlaka Kranj ___• 20511 *,AT 1300, letnik 1977, registriran do septembra 1988, prodam. Kralj, Tav-Sgljgva 14, Kranj_20514 Prodam DIANO 6 LC, letnik 1979, regi-sjnrana do novembra 1988, nove gu-.verige, cena 1,2 Mio. Tel.: 81-031, !!j*dan od 15. do 19 ure 20516 ste?dn° prodam Z 101, letnik 1976, wT° 9araž'''ano, registrirano do ok «wa 1988. Jakopič, Kurirska 8, Jese niče rVod 20518 1977 »™ Z 750> letnik 1970 in R 4-letnik rm! ^ilivoje Mihajlovič, Moste 52, Ži- _20523 ^odam 4 GUME 155 x 13 traval z na i°n'' ma'° rab|Jene ter športno kolo 4/a *prestav Sandi Bertole, Breznica -^ti^ovnica_ 20524 ^odam FIAT 125 P, letnik 1978. Rabič, ^jgjj^tel.: 89-046_20526 jodam APN 6. Košnjek, Cegelnica 17, l!!i___220__ 20534 rali^1, 'etnik 1979' ohranjeno in garaži-g,n°. prodam za 2,6 Mio. Sp. Besnica iJ^___0-523_20536 9odno prodam R 4, registriran za ce-2 ,e*o. Kondič, Jezerska c. 126 20538 pfoda GrS « 4 ma,° rabljene GUME za JU-^"452a 50.000 din. Zg. Bitnje 211 (bli-tu lrgovine). Tel.: 22-289, dopoldan ---- 20541 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Vo>en' P''00'3"1 Z 101, neregistriran v ter«!6"1 staniu Zoran Kaštrun, Zg. Je ^2j___20498 ari??901 Z 101, letnik 1977, registrirano •*» 1988 Tel 82 876. popoldan 20499 .arn Z 101, letnik 1978. Visoko 126. c£^!L__20502 Cndarn 1/1,00 1500 SZ' letnik 1978 Titova 62, Jesenice 20504 'etnd|fm 2 750' letnik 1979 in FIAT 132' 9». '* 1977 Dušan Kogoj, Tomšičeva ^Jesenice___20508 dL?darT1 GOLF, letnik 1979, nemške iz-,ave z dodatno opremo. Tel. 74 032 p-._____20509 Soudam rezervne dele za Z 101 Vele i^gjP^tel.: 42 490_20510 GL^° Drodam osebni avto AUDI 80 Bol'letnik 1981' °9led vsak dan Dra ^-^koJCriže 167 20556 r°dam Z 128, letnik 1984 Tel: 50-933 ,>_____20557 /°dam Z 101. letnik 1979, registriran jj^PJembra 1988. Tel : 66 789 20561 ra?r?dn0 Prodam Z 101, letnik 1972, ka rja "°'irano, pravkar obnovljeno Pro-Sta1 Še 4 or'g'na|ne GUME za Z 101. ne Vrhovnik, Zasavska c. 49/a __20567 r3n J' 'e,nik 1977- obnovljen, registri T6i do avgusta 1988. ugodno prodam S-^L4 129 20568 etnik 20571 19rq ford taunus 12 mr i >0 S, letnik 1978, brezhiben, ltw°cm Anuška Kavčič, Selo 37 Ži ^