Štev. 4.
Y Ljubljani, 25. februarja 1916.
LVI. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5- — „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h , , , dvakrat . . 12 „ , » , trikrat . . 10 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 10. marca 1916.

j.. Klanjamo se pred orjaškim delom našega učiteljstva in mu zagotavljamo, da mu hvaležnost nas vseh dvigne neminljiv spomenik v dvorih slave te vojne!...
Kdo je izgovoril te besede, izpričujoče sijajno odlikovanje delovanja učiteljstva? Nihče drugi, nego" ekscelenca general pehote G e o r g i, c. kr. minister za deželno brambo, in ekscelenca feldcajg-inojster K r o b a t i n , c. in kr. vojni minister. Z najkompetentnejšega mesta, ki se nanje in z njega iztekajo vse niti silnih dejanj, storjenih v tej veličastno strašni dobi, se je razlil slavospev delu učiteljstva, kakršnega to kulturno delavstvo do teh časov še ni slišalo! Bilo je res treba doslej še nikoli storjenega, doslej še nikoli doživelega, da se je oglasila pravična sodba, ki je kakor mogočna velikanova pest z enim udarcem potolkla vse in vsakogar, ki je glodal s strupenimi zobmi na časti in poštenju učiteljstva! V dvore slave je učiteljstvu odprta pot! In čednosti najlepša čednost — hvaležnost — je odprla to pot!
Toda — od slave tako ožarjeno uči-teljstvo, ki se pred njega orjaškim delom klanja oficialna javnost, nima kruha! Kruha nima, vsakdanjega, tečnega, redilnega, črnega kruha nima! Slavo ima, a nima, ob čemer bi preživljalo sebe in svojce! In to je hudo! Bilo je hudo vse doslej, a sedaj je stokrat huje, ko so poskočile cene živilom v neverjetne višine, prejemki učiteljstva pa so ostali v isti pohlevni nižini, kjer ob strahoti draginje popolnoma izginjajo! To samo glede živil! Kaj pa dru-
go? Stanovanje, obleka, kurjava, obutev?! Tema se dela človeku pred očmi! Ali pojdemo gladni, raztrgani in bosi v dvore slave?!
Kdor pa ima še otroke in te otroke celo šola izven doma po mestih — ta se čudi samemu sebi, da ga že ni vrgla stiska ob tla, ali pa da mu že ni zmešala pameti! Neverjetno je, koliko prebije človek! koliko oče, koliko mati!
Zadnja rešitev — draginjske doklade!
Država je storila nasproti svojim uslužbencem kavalirsko dolžnost. Od 1. januarja t. 1. počenši jim je za vso dobo vojne nakazala draginjske doklade, ki se da o njih govoriti. Od teh podpor ni nihče izključen. Če je uslužbenec pri vojakih, dobi podporo za prejemanje njegove plače upravičena oseba. Uslužbenci se razdele na tri razrede. V prvem razredu so samci in vdovci brez otrok; v drugem oženjenci
brez otrok in oženjenci, ki morajo zakonito skrbeti za enega ali dva otroka; v tretjem razredu oženjenci ali vdovci, ki imajo skrbeti za več kakor dva otroka. Državni uradniki in državni učitelji dobe doklade : pri plači 10.000 do 14.000 K v 1. razredu 580 K, v 2. razredu 800 K, v 3. razredu 900 K; pri plači 6400 do 10.000 K v 1. razredu 500 K, v 2. razredu 700 K, v 3. razredu 800 K; pri plači 4800 do 6400 K v 1. razredu 440 K, v 2. razredu 620 K, v 3. razredu 700 K; pri plači od 3600 K do 4800 K v 1..razredu 380 K, v 2. razredu 540 K, v 3. razredu 600 K; pri plači 2800 do 3600 K v 1. razredu 320 K, v 2. razredu 440 K, v 3. razredu 500 K; pri plači od 2200 K do 2500 K v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu 400 K; pri plači od 1600 do 2200 K v 1. razredu 180 kron, v 2. razredu 250 K, v 3. razredu 300 kron. Petletnice državnih učiteljev je pri določbi doklad prišteti plači. Za prakti-kante, avskultante in suplente znaša do-klada v 1. razredu 140 K. v 2. razredu 200 K, v 3. razredu 240 K; avskultantje z uljutom pa dobe v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu pa 400 K. Redarji, finančni pazniki, sodnijski pazniki dobe doklade po 140 K, 200 K, oziroma 240 K.
Večina tukaj navedenih temeljnih plač, opazovanih z učiteljskega gmotnega stališča, se suče v vrtoglavih višinah. In pa te doklade — saj so nekatere večje, nego so temeljne plače učiteljstva! Toda vsega tega nikomur ne zavidamo; ampak bodi vsakomur tisočkrat blagoslovljeno! Saj ni nikogar razen kapitalistov in life-rantov, ki bi v teh strašnih dneh ne rabil priboljška.
Toda človeka — boli! Kako, to ve le tisti, ki je vedno zapostavljan in izkoriščan; ki je zmeraj prvi, kadar je treba delati, a vselej zadnji, kadar je treba jesti! In ta človek je učitelj!
Ne govori bahaška beseda — ampak govore dejanja, govori sodba vojaške oblasti, da je storilo učiteljstvo doma v polni meri svojo dolžnost! Poglejte naš list, kaj vam pripoveduje o delu učiteljev na bojišču! Več kot umirati za dom in cesarja učitelj ne more! Toda vkljub vsemu temu — učiteljstvo strada naprej! Ko bi mu nakazali vsaj take draginjske doklade, da bi se ob njih vsaj enkrat napol-
nila jedilna shramba! Ampak še za drob-tino se je treba boriti! Tak je danes naš položaj, ko se učiteljstvu odpirajo vrata v dvore slave!...
Ali ni nikjer močne roke in človeškega srca, da bi napravila konec gladovanju učiteljstva, ki je vzgojilo sedanje boreče se junake in ki vzgaja in vzgoji domovini naraščaj?!
ifeljslvu!
Kakor znano, je naša draginjska do-klada v nevarnosti. — Zadnji »Tovariš« nam je poročal, da Je Zveza storila korake v obrambo te ogrožene drobtine. — Sedaj pa Vas vprašam vse, ki še stojite izven naše organizacije, ali tudi želite tega priboljška, ali pa ga mogoče odklonite v prid onim, ki se borijo in žrtvujejo za izboljšanje našega gmotnega položaja, ali v prid istim, ki se borijo za našo domovino?! Saj vendar ne morete zahtevati, da organizacija ne žrtvuje le časa in truda, ampak še tudi obilo denarja v svrho izboljšanja na« šega stanja, dočim stojite nekateri ob strani in ne žrtvujete niti vinarja v stanovske namene! Mari morete zahtevati, da se člani vodstva udeležujejo raznih deputacij h gospodom, ki nam režejo kruh, k raznim sejam in posvetovanjem na lastne stroške, ki posebno v sedanjih časih niso majhni? Jako, jako pa se motite, ako mislite, da bi kaj dosegli brez teh potov, brez tega dela in truda! Ali ne uživate vsi enako sadu tega truda, in zato je sveta dolžnost vsakega učitelja, vsake učiteljice, da je član naše organizacije ter prispeva v njeno blagajno svoj delež! — Kdor ima količkaj časti, ne more brez sramu sprejeti tega, kar so mu drugi priborili, ne da bi tudi sam kaj žrtvoval! Prihodnje statistično poročilo Zveze naj ne izkaže več nobenega parasita na našem telesu! To povedati veleva mi srce, ko se spomnim, da ie zadnje poročilo Zvezinega tajnika izkazalo 25% učiteljstva, ki še ni član organizacije.
LISTEK
P pilili f !jil
Spisal Ivan K e 1 c.
Ne samo z ozirom na to, kar veleva že šolski zakon, katerega točno izvrševanje smo prisegli v svojem delovanju, tudi ne glede na to, da nam odlok okrajnega šolskega sveta predpisuje in naročuje gojiti patriotično čuvstvo iskrene ljubezni do svoje domovine ter čuvstvo vdanosti do Najvišje vladarske rodovine; nego čuvstvo natančnega izpolnjevanja svojih dolžnosti kot vzgojiteljev nadebudne mladine nas veže, da z vsemi močmi in pri vsaki priložnosti gojimo in zasajamo vzvišeno čuvstvo patriotizma v nežna, za vse občutljiva srca v vzgojo' nam odločene mladine. Ze navadni naravni inštink^ vleče ptico vedno najbolje v tisto gnezdo, kjer seje zvalila, in celo petelin — kakor znano — brani domače dvorišče ali do
skrajne onemoglosti ali do popolne zmage nad napadajočim ga sovražnikom. Ako že tedaj neumna žival ljubi in brani svoj domači kraj, koliko bolj se mora to javiti pri človeku, ki je obdarovan s pametjo in razsodnim umom! Kakor vsa čuvstva v nedolžnih mladih srcih, ki imajo hrepeneti po vsem blagem, lepem in dobrem, tako se mora harmonično z drugimi čuvstvi vzgajati čuvstvo neskaljenega patriotizma, t. j. čuvstvo iskrene ljubezni do rojstne grude, do naroda, do skupne države, kakor tudi ljubezen, vdanost in popolno pokorščino do preljubega vladarja kakor do vse Najvišje vladarske rodovine. 2e čuvstvo nepristranske hvaležnosti nas mora vse navdajati do presvetlega vladarja, ki žrtvuje ves čas svojega dolgoletnega, mukotrpnega vladanja vse svoje življenje, dejanje in nehanje v dobrobit svojih podložnikov brez razlike vere in narodnosti Ni ga menda kraja v vsej Avstriji, ki bi ne mogel svedočiti o blagi da-režljivosti preljubega vladarja; Njegovo blago srce mu ne dopušča, da bi v sili ne pomagal izdatno in takoj, in o Njem se mora reči, da kdor hitro da, podvojeno
da. — Da nam bo mogoče uspešno vzgajati čuvstvo iskrene ljubezni do rojstne grude, domovine in vse očetnjave pri mladini, jo vodimo v krasno ustvarjeno prirodo, proučavajmo z deco njeno krasoto in milino, razkazujmo ji raznovrstnost in edinstveno delovanje stvarstva božjega na licu mesta; poudarjajmo ji neprestano, kako* je roka stvarnikova modro uredila vse, da lahko služi v dobrobit posameznikom, kakor vsemu človeštvu; k vsemu temu je podaril Vsemogočnik edino človeku pravo pamet in razsodnost, kar mu je na pomoč, da vse te stvarni-kove darove obrača lahko v svojo korist, ako se le hoče posluževati navedenih duševnih darov božjih. V šoli sami negujmo čuvstvo patriotizma z naučenjem in jedrnim pojmovanjem narodnih pesmi in be-rilnih sestavkov, nahajajočih se v raznih šolskih čitankah in drugih knjigah. Učimo mladino zraven domoznanstva in zetn-ljepisja spoznavati zgodovino preteklosti, hudih bojev, junaških činov, neustrašenih borilcev rojstne zemlje, navdušujmo jo k živemu patriotizmu s pevanjem narodnih pesmi itd. Ni skoraj predmeta, kjer bi se
nikoli ne primerila prilika, da bi se ne moglo vzgajati čuvstvo iskrenega patriotizma; odvisno je to le od učitelja-vzgo-jitelja samega, da o pravem času porabi, in sicer prav izdatno, dotično priliko. Sedanji dogodki grozovite svetovne vojne nas skoraj vsakodnevno osvedočajo, koliko domotožja se izliva v preprosto pisana pisma po onih, ki so primorani živeti daleko od svojih v tujih državah. Akorav-no se jim tuintam ne godi še prehudo, nego časih celo udobno, vendar tožijo, kolikor morejo in smejo po svojem ljubljenem domovju in svojcih, s katerimi so živeli poprej toliko časa skupaj in ki se poznajo celo od zibeli. Rekli bi, da jih k temu domotožju sili že njih naravni čut, ali smelo tudi lahko trdimo, da izvira ta ljubezen tudi — in sicer ne v najmanjši meri. — od vzgoje patriotizma v šoli. Šola je vedno, od tistega časa, ko se je učiteljstvo duševno dvignilo, storila v tem smislu svojo dolžnost, česar ne opusti in ne bode opustila nikoli, dobro vedoč, da človek brez iskrene ljubezni do domovine in svojega naroda niti ne spada v človeško družbo, vsaka žival je v tem oziru plemeniteja od
Vojna.
JUNAKOV GROB.
Dne 16. t. m. je umrl na svojem službenem mestu tovariš Franc Šetina, nadučitelj v Črnomlju v Beli Krajini, zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, mestni odbornik, revizor Posojilnici, predsednik Kmetijske družbe za Cr-nomeljski okraj, imetnik zlatega križca za zasluge ... Dolga vrsta naslovov, pa ne vemo, če smo našteli vse! Ti so nam pa v dokaz, koliko simpatij in zaupanja je uživai tovariš Šetina v javnosti in med svojimi stanovskimi tovariši. — Dosegel je starost 63 let, služboval je pa 42 let: sama leta naporov in bojev, a tudi uspehov!
Smrt je iztrgala s tovarišem Šetino markantno osebnost iz belokranjske javnosti in iz vrst naprednega slovenskega učiteljstva. Vedno zvest svojim stanov-kim dolžnostim, se je tudi izven šole vse-kdar in povsod kazal pravega učitelja svojega ljudstva. Temu je služil z vso dušo. Na javnih priredbah je nastopal kot organizator in navdušujoč govornik. Napravil je nešteto prošenj in potov, da je dosegel kako dobroto za svoje rojake. Mesto Črnomelj in njega okolica bi vedela o tem največ povedati: za napredek in pro-speh obeh se je Šetina zavzemal naravnost z železno energijo in dosegel obilo odličnih uspehov.
Bil je neomajno naprednega mišljenja, in ni bilo sredstva, ki bi ga premaknilo s temelja načel, dozorelih v njem. Prežet prave kolegialnosti in belokrajinske gostoljubnosti, je služil svojemu učiteljstvu kot zgled značajnega moža. Dolgo let je stal na čelu Belokranjskemu učiteljskemu društvu, ki ga je vodil vedno k živahnemu delovanju in ki je do današnjih dni po značaju in vsebini ostalo — belo, kakor ga karakterizuje njega naslov. Dolgo let je zagovarjal učiteljstvo z moško odločnostjo v okrajnem šolskem svetu. Na zborovanjih naše Zaveze je bil Šetina redno točen in vesten delegat, ki je posegal v debate in dvigal s svojim gorkim temperamentom razpoloženje in agilnost. Nikoli ga nismo videli brez običajnega nahrbtnika, koder je imel shranjene pridelke svoje kleti in kuhinje — dobrim tovarišem in prijateljem v telesno tešilo. Ljubljana, Celje, Maribor, Gorica, Trst, Pulj, Novo mesto, Šoštanj, Opatija, Kranj, Radovljica, Bled... o, koliko, veličastnih zborov, koliko mogočnih spominov! V sredi njih naš Šetina s tistim dobrim licem, s tistim zlatim srcem, s tistim ponosnim značajem!...
Bežala so leta, a Šetina je ostal mlad, idealen, navdušen v svojem srcu — kakor je bil v tistih mladeniških dneh, ko je pisal še pesmi... Rojen Dolenjec, je vzljubil prelepo Belo Krajino, ki je poznal vse njene čarobne lepote in posebnosti, njenega prebivalstva lice in dušo tja od Vinice do Vinomera, od Gorjancev do Lahi-ne. Vsevprek je šla ljubezen njegovega srca do te zemlje in tega ljudstva! Hotel je zagovarjati njegove koristi tudi v deželnem zboru — a zmagale so tuje, jačje sile...
Njegovo srce je gorelo v trdni veri. da vzide iz te strahovite vojne slovenskemu narodu lepša bodočnost. In sam je hotel biti udeležen ob vstvarjanju te bodočnosti. Zato se je kot šestdesetleten mož prijavil k prostovoljnim strelcem in
je vztrajal v vojaški službi, dokler ga niso zapustile moči. Duševne sile so po svoji odpornosti in upapolnosti preživele energijo njegovega telesa.
A sedaj ni našega dragega Šetine več! Ne bo se veselil bodočnosti naroda in stanu, ki je njima v. službi in požrtvovalno vdan živel do poslednjega diha!
Bodi ti, zvesti, ljubi tovariš in prijatelj, neminljiv spomin, večni luči enak, jasno plameneč v duši belokrajinskega naroda!
»
VSI ZDRAVNIKI ZA VOJNO SLUŽBO.
»Streffleurs Militarblatt« poroča, da je vojno ministrstvo izdalo odlok, v katerem navaja, da dolga doba vojne zahteva tudi v zdravstvenem oziru največjih naporov. Zato se morajo vse razpoložljive sile pozvati v vojno službo. To velja v prvi vrsti za zdravnike. Potrebno je tedaj, da se uporabi za vojno službo vse sposobne zdravnike na fronti, v zaledju pa le tiste zdravnike, ki so nesposobni za službo na bojišču.
*
PROTI DENUNCIANTSTVU.
»Dziennik Poznanski« poroča: Začetkom vojne je bilo v vzhodnji Prusiji aretiranih več poljskih duhovnikov, a bili so že v najkrajšem času izpuščeni iz zapora, ker se je izkazala njihova popolna nedolžnost. Pristojni škof je vprašal za vzroke, iz katerih so bili dotični duhovniki aretirani, in je zdaj dobil od zapcvedujočih generalov II., XVII. in X. kora odgovor, da preiskava proti dotičnim duhovnikom ni imela prav nikakega uspeha. Dotični generali so duhovnikom izrekli svoje obžalovanje, da so bili aretirani, in izrecno izjavili, da so se aretacije zgodile na pod-| lagi brezvestnih denunciacij„ Obenem so i podrejena poveljstva dobila ukaz, postopati proti takim denunciantom z največjo strogostjo, i *
ZA POLJSKO VSEUČILIŠČE V KIJEVU.
Z Dunaja poročajo: Nemškim oblastem v Vilni so izročili spomenico za upo-stavitev poljske univerze v Vilni. Bivše slovito poljsko vseučilišče v Vilni so bili Rusi zatrli; sedaj, ko je že prejelo glavno mesto Poljske svojo univerzo iz nemških rok, naj pride Vilna na vrsto. Financialno stran - vprašanja je prevzela mestna uprava.
*
ČEŠKE STRANKE.
O ustanovitvi nove češke narodne stranke pravi glasilo čeških socialnih demokratov »Pravo Lidu«, da je s tem nastopila velika enotnost in lažja in naravna orientacija v čeških politiških razmerah. Odslej zanaprej obstoji češka politiška javnost v treh glavnih taborih: narodna stranka, socialisti in agrarci. Ostaneta1 še katoliško narodna stranka in konservativno veleposestvo, ki bi se lahko brez posebnih težkoč združili v eno stranko. — Nova narodna stranka se pogaja tudi s sorodnimi strankami na Moravskem in v
Šleziji. — In mi Slovenci? ...
*
ŠOLSTVO V BELGRADU.
V Belgradu so otvorili doslej dve ljudski šoli. Vanje se je vpisalo 4000 otrok. Pouk na novo otvorjenih belgrajskih šolah so prevzeli hrvatski učitelji, ki so bili
v to svrho oproščeni vojaške službe.
*
NEMŠKI »NATIONALVERBAND«.
Nemški »Nationalverband« pridno zboruje. O novem nemškem programu, ki
ga je postavil, govorimo tudi na drugem mestu. V programu se nahaja tudi zahteva po razširjenju deželne avtonomije. Ta zahteva je zbudila tudi v nemški javnosti ostro kritiko in hud odpor. Sedaj se je vršila v »Nationalverbandu« o tem predmetu nova debata. »Nationalverband« razglaša, da je javnost njegovo zahtevo po razširjenju deželne avtonomije napačno razumela: Nemci da seveda ne zahtevajo razširjenja deželne avtonomije v deželah s slovansko večino, temveč v teh deželah bo treba poskrbeti za izdatno varstvo nemških interesov s pomočjo narodnostnih okrožij... O ostalih točkah svojega programa pravil »Nationalverband«, da jih z ozirom na cenzuro ne more dovolj jasno objaviti!
*
50—55LETNE ČRNOVOJNIKE PRITEGNEJO K POLJSKIM DELOM.
Štajerski listi poročajo: Osrednji urad za pospeševanje dela na Češkem je pred kratkim izdal razglas, iz katerega je razvidno, da se bo za'nemški del Češke za pomladna dela dobilo dovolj delavnih sil, in sicer iz srbskih in ruskih ujetniških taborišč. Po zanesljivih poročilih pa je število vojnih ujetnikov, ki so odločeni za poljska dela, jako omejeno, ker so vsa taborišča velik del vojnih ujetnikov oddala ogrskim kmetovalcem, Nemčiji in alpskim deželam, predvsem pa tudi vojaškemu in železniškemu erarju za potrebna dela. Danes je v taboriščih komaj ena desetina vseh ujetnikov, drugi so vsi na delu. Za obdelovanje polja in spravljanje žetve pripravljajo državni osrednji uradi širše odredbe. V slučaju potrebe se bodo za ta dela pritegnili na podlagi posebne cesarske odredbe tudi 50—551etni črnovojniki. Ta namera odgovarja namenu zakonodaje, ki določa, da se črnovojniška dolžnost teh letnikov omeji na vojne dajatve v zaledju, ki se bodo izvrševale začasno samo po šest tednov. Samo ob sebi umevno se bo lahko tudi druge delavce in moštvo strokovnih oddelkov, ki so zaznamovani v seznamkih za vojne dajatve, pritegnilo za poljska dela. K temu poročilu je pripomniti, da 50—551etni možje niso črnovojniški obvezanci, temveč le
obvezanci po zakonu o vojnih dajatvah. *
PROFESOR MASARYK IN BRIAND.
»Grazer Tagblatt« poroča po »Corriere della Sera«: Ubežni profesor Masa-ryk je imel v Parizu daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Briandom, ki mu je izkušal razjasniti, da je treba poraziti Avstrijo, ako hoče uničiti Nemčijo, ter nato reorganizirati dunavsko monarhijo
pod francoskim protektoratom..
*
FRANCOSKI UČITELJI V VOJNI.
Izmed francoskih učiteljev jih je bilo mobiliziranih okroglo 30.000. 2000 jih je padlo, 6000 jih je ranjenih in kakih 6000 ujetih.
*
KOLKOVANJE PROŠENJ ZA OPROSTITEV OD VOJAŠKE ALI ČRNOVOJ-NIŠKE SLUŽBE.
C. kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev (Ki vojaške in črnovojniške službe kolko-vane z 1 K na vsako polo, priloge pa s 30 vin. Nekolkovane prošnje se ne rešujejo ali pa kratkim potom vračajo strankam.
. •
POZOR NA RAZGLEDNICE!
Razširjenje razglednic in takozvanih umetniških kart s samoruskim napisom se v zmislu § 7. lit. a, zakona z dne 5. maja 1865, drž. zak. št. 66, oziroma na podlagi celoskupnega ministrstva naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 158, ustavlja. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali z globo do"2000 kron, oziroma do
šestih mesecev zapora.
*
ODDAJAJTE ODPRTA PISMA.
Tržaško c. kr. poštno ravnateljstvo nam piše: Vkljub ponovnim razglasom se vendar še oddaja mnogo zasebnih pisem zaprtih na pošto. Zato se vnovič javnost opozarja, da se morajo v tuuradnem okolišu pisma predajati odprta ter z natančno navedbo odpošiljatelja, ker obstoja sicer nevarnost, da jih cenzurni urad smatra in obravnava kakor cenzurnim predpisom nasprotujoča in najmanj, kar utegne zaprta oddaja provzročiti, je z ozirom na otežkočenje cenzure občutna zamuda v odpravi.
*
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE S VRHE.
Štirirazredna ljudska šola pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo 89 K 52 vin.; šolsko vodstvo na Colu nad Vipavo nabralo v mesecu prosincu 7 K 50 vin.; Fr. Pogačnik, učitelj iz Loke pri Zusnu 10 K namesto venca na krsto tovarišu in prijatelju nadučitelju Matiji Šumru v Št. Vidu pri Grobelnem (daroval Pogačnik in Bevc); učenci slovenske ljudske šole na Vrdeli 10 K 30 vin.; učiteljstvo dekliške šole v Kamniku 10 K; uprizoritev igre tovariša Leva Pibrovca »Vrnitev« na Jesenicah 120 K; učno osobje slovenske ljudske šole na Vrdeli 22 K; učenci in učenke slovenske ljudske šole v Rojanu 9 K; skupaj 278 K 32 vin.
V zadnji štev. izkazanih 39.962 K 97 v. Danes izkazanih	278 K 32 v.
Doslej nabranih	40.241 K 29 v.
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
takega nezavedneža, tak postane in ostane moralna propalica, ki se nam ga je vedno ogibati. Kdor ljubi svoj dom v ožjem smislu, ga bo ljubil tudi v širjem. Vsak razumen človek mora izprevideti, da je telo brez glave mrtvo; pri vsakem še tako majhnem gospodarstvu mora biti glava, t. j. gospodar-poglavar, katerega ukazom se morajo' uklanjati vsi, drugače gre vse gospodarstvo rakovo pot — na nič. Ako je poglavarja že majhnemu gospodarstvu neobhodno treba, koliko pomembnejše je šele stališče tako velikega gospodarstva, kakor je država! Da je šola to velevažno stališče najvišjega državnega poglavarja dobro spoznala, svedočijo najbolje razmere sedanje svetovne vojne. Kdor se je le količkaj bavil s politiko — do česar ima vsak državljan pravico — ve dobro, kakšni strankarski prepiri so bili ne samo med posameznimi strankami, nego med celimi narodi vse države. Da je stvarna tekma, zasledujoča realiziranje ali uresničenje najvišjega smotra v dobrobit človeštva potrebna in koristna, uvidi vsak trezno misleč človek, kakor je osebnostni prepir razdirajoč in kvarljiv, razvidno je
vendar, kako hipoma so prenehali vsi ti j prepiri, ko je naš sivolasi vladar poklical j svoje podložnike v boj za čast in obram- ; bo premile domovine! — Ni duha, ni sluha o poprej se pikro vršečih prepirih, na vseh širnih bojiščih vlada složna tekma hrabrosti za obrambo domovine in zmago nad številnimi sovražniki. Iskrena ljubezen do preljubega vladarja je združila vse stranke, vse narodnosti v eno samo skupino po geslu presvetlega cesarja: Viribus unitis! Da zasluži naš preblagi vladar popolno vdanost in iskreno ljubezen svojih podložnikov, razume vsakdo, kdor se je le količkaj brigal za njegovo življenje, muke in trpljenje ter vsestransko lju-bavno delovanje proti svojim podložni-kom. Vedno se je smatral sam prvim služabnikom države; točnost, vestnost, natančno izpolnjevanje visokih in velevažnih vladarskih dolžnosti, vedna skrb, neprecenljiva darežljivost in ljubezen proti svojim podložnikom, združene z občudovanja vredno potrpežljivostjo in samozatajeva-njem, vedno le misleč in delujoč za obstanek, napredek in dobrobit vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti —
' to so lastnosti, ki so vedno dičile in še di-! čijo v Njegovi visoki starosti osebo na-| šega presvetlega cesarja. Vse te vzvišene čednosti premilega vladarja so znane tudi ljudskošolskemu učiteljstvu, ki je vedno in pri vsaki nujajoči se priložnosti temeljito poudarjalo v šoli in vcepljalo nedolžni mladini, neomajno vdanost in iskreno ljubezen do preljubega vladarja, katera vdanost in ljubezen sta se v premnogih dogodkih cesarjevega življenja sijajno dokazali. Med mnogimi drugimi naj omenim sledeči slučaj: Pred več leti je obiskal naš presvetli cesar tudi zlato Prago. V navzočnosti nepregledne množice domačega in tujega ljudstva je hodil presvetli cesar brez vsakega varnostnega spremstva okolo pol ure med samo šolsko mladino, čemur sta se neki ruski in pruski princ čudila, rekša, da kaj takega je mogoče edino-le v Avstriji; resnično je tudi, kar je bilo opetovano javljcno, da sme avstrijski cesar brez vse skrbi položiti glavo vsakemu pravemu Avstrijcu v naročje, kjer lahko mirno zaspi. Noben pameten človek ne more reči, da bi takih -razmer iskrenega patriotizma ne bila vedno po-
speševala vzgoja iskrene ljubezni do domovine ter vdanosti in pravega spoštovanja do presvetlega vladarja in vse vladarske rodovine tudi ljudska šola, ki ima že sploh po zakonih in svojem značaju polagati temelj vsemu, bodisi realnim, bodisi moralnim težnjam in potrebam. Gotovo vrši še to vzvišeno nalogo vedno in jo bo vršila naprej do vshičene popolnosti. Uči-telj-vzgojitelj mladine, ki ima srce za napredek svojega naroda in vse države na pravem mestu, bo pri vsaki priložnosti razmotrival jedrnato z gojenci vsako primerno, domoljubno pesem ter druge pa-triotično čuvstvo povzdigujoče berilne sestavke, posebno še in najnatančneje pa besedilo navduševalne Cesarske pesmi. Vcepljal je in bo v občutljiva mladinska srca vzvišene ideje te lepe pesmi ter vedno nasvetoval, kako se imajo te ideje tudi realizirati. Prepričan sem, da se bo vsak zaveden učitelj-vzgojitelj vedno trudil, da se bodo vsekdar z navdušenjem in vso požrtvovalnostjo izpolnjevale besede Cesarske pesmi:, ki velé: »Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri!«
»Popotnik«. Izšla je po daljšem presledku 1. štev. 37. letnika naše edine pedagoške in znanstvene revije. Veseli nas, da je vodstvo »Zaveze« tako ukrenilo. Uredništvo pravi, da je učiteljstvo samo pozvalo »Popotnika«, naj zopet razvije svoj prapor. Celo od tovarišev, ki stoje v strelskih jarkih, so došli glasovi, da »Popotnik« ne sme prenehati. Sedaj ga zopet imamo — naša skrb bodi, da nam ostane!
- I. štev. novega letnika je naravnost imenitna po svoji vsebini, ki je taka: 1. V novem letu. 2. Pavel Flere: O bodoči vzgoji. 3. J. Bankart: J. Ruskin o vrednosti čitanja. 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hipo-lit in njegov »Orbis pictus«. 5. Iz šolskega dela: Regina Gobec: Uporaba šolarskih knjižnic. Ana Pfeifer: Kako naj pouk vzbuja samostojnost. 6. Slovstvo: Ocene, Književne novosti, Časopisni vpogled. 7. Razgled: Kultura. To in ono.
»Zvonček« objavlja v 2. letošnji številki to vsebino: 1. Anton Gaspari: »Pomlad že prišla bo... (Pesem). 2. Borisov: Obisk pri samotarju. 3. Borisov: Zemlja.
1 (Pesem). 4. Fedor: Sklednica. 5. t Alojzij Koprivec. (Slika). 6. Stric Pavel: Z delom se učimo! 7. Josip Kralj: Pismo. (Pesem). 8. Doberdobska planota. (Slika). 9. Ivo Trošt: Ob vojni. (Povest). 10. Borisov: Tatič iz navade. (Pesem). 11. Ob Dunavu. (Slika). 12. Fr. Roječ: Tončkove sanje na Miklavžev večer. (Mladinska dvodejanka za manjše odre). 13. t Rajko Novak. (Slika). 14. Pouk in zabava: Besedna uganka. (Fr. Roječ). — Rešitev zastavice v podobah v 1. številki: Da bi v novem letu mir nastal na svetu! — Rešilci. — Kotiček gospoda Doropoljskega. 15. Ljubi otroci!
»Ljubljanski Zvon«. Vsebina januarskega zvezka: 1. Oton Zupančič: Na božič 1915. 2. Fran Albrecht: Iz cikla: Rdeča pomlad. 3. Dr. Ivo Šorli: Štefan Zaplotnik. 4. Ivan Tratan: Jaka Fajtingar. 5. Janko Samec: Predsmrtnica. 6. Jakob Taraba-nin: Ruska publicistika. 7. Stanko- Svetina: Skice in portreti. 8. I. Poboljšar: Rokopis I. zvezka Gregorčičevih Poezij. 9. Književna poročila: Jos. Breznik: Dr. Ka-rol Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. — St. Svetina: Slovenske večer-nice za pouk in kratek čas. — Marija Kmet: Utva, Kraguljčki. — Dr. Š—r.: Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko ... — Dr. Jož. A. Glonar: Österreichischer Almanach. — Österreichische Bibliothek. — J. Kapistran: Roeznik sla-wistyczny.
Sušica. Sloveči specialist za pljučne bolezni v Zagrebu, dr. M. D e ž m a n , je spisal imenitno knjižico: »Sušica. Kako postaje, kako se širi, kako se lijeei?« To prekoristno knjižico je s pisateljevim dovoljenjem iz hrvaščine poslovenil tovariš Janko Leban. Prevod izda »Družba sv. Mohorja«, kar je vse hvale vredno. — Isti naš tovariš je zložil elegijo na porušeno cerkev M. B. na Sv. Gori pri Gorici v slovenskem in nemškem jeziku ter je pesem tudi sam uglasbil za mešani zbor. Upati je, da dobi založnika.
Srednielolske nesli.
Odlikovanja. Zaradi zaslug, pridobljenih med vojno, so odlikovani z viteškim križcem Franc-Jožefovega reda profesorji Franc Jeraj, Ludovik Lederhas in Alojzij Virbnik v Ljubljani. Naslov šolskega svetnika sta dobila profesor in okrajni šolski nadzornik dr. Henrik Svoboda v Ljubljani in profesor Franc Jerovšek v Mariboru. Naslov vladnega svetnika je dobil Anton Črnivec, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani. Zlati zaslužni križec s krono je dobil Ivan Kruleč, vadniški učitelj v Ljubljani. Naslov vladnega svetnika je dobil Božidar Fora, gimnazijski ravnatelj v Celovcu.
Vojaške igre in srednješolska mladina. Iz Ljubljane poročajo: Vojaške igre srednješolske mladine se vrše zdaj redno na vseh srednjih šolah. Urejeno je tako, da imajo višji razredi posebe vaje, nižji pa zopet posebe. Višje razrede poučuje na c. kr. I. državni gimnaziji prof. Alojzij Sodnik, poročnik v rezer.vi; nižje pa vežbajo odbrani inštruktorji izmed višješolcev. Povelja so nemška;, razlaga pa je slovenska. Na igrah se vežbajo dijaki bistveno po istem načinu, kot vojaki; često jim razlagajo različne vojaške naprave in stvari. — Streljanja se udeležujejo samo dijaki od VI. do VIII. razreda in pa dijaki drugih razredov, ki so rojeni leta1 1898. Poleg tega je uvedena za dijake od III. do VI. razreda kot obvezen predmet tudi vojaška telovadba.
Predčasne mature na srednjih šolah. »Fremdenblatt« poroča: Merodajni krogi uvažujejo, ali bi ne kazalo letos odrediti mature na srednjih šolah že za maj, oziroma že za konec aprila. Svrha teh zgod-nih matur bi bila ta, da bi v vojake poklicani dijaki mogli nastopiti svojo vojaško službo že z enoletniško pravico. Pouk v ostalih razredih srednjih šol bo trajal, kakor običajno, do srede julija.
Gorupova ustanova za dekliški licej. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je razpisala 7 mest te ustanove. Prosilke imajo priložiti prošnjam, ki jih sprejema ravnateljstvo dekliškega liceja do 15. mairca: 1. Krstni ali rojstni list, 2. ubožni list, 3. zdravniško izpričevalo, 4. izpričevalo o cepljenih kozah in 5. zadnji dve šolski izpričevali. V prošnji je navesti, kje stanujejo starši, oziroma varuhi, in če prosilka ali kdo izmed njenih bratov ali sester uživa kako ustanovo ali javno podporo in v katerem znesku.
V VIK. činovni razred sta pomaknjena profesor na mariborskem učiteljišču Mat. Pire in učitelj na mariborski vadnici Miro Šijanec.
Židovska gimnazija v Ljublinu. V Ljublinu so otvorili židovsko gimnazijo, na kateri bodo poučevali razen- v nemškem in poljskem, tudi v židovskem jeziku, v takoimenovanem »jidiš« žargonu.
BCraniske vesti.
—r— »Slovenska Šolska Matica«. Delo poverjenikov gre počasi izpod rok. Dozdaj se jih je odzvalo samo 25, in sicer s Kranjskega 6, s Štajerskega 16, iz Istre 1, iz Trsta 1, s Koroškega 1, z Goriškega pa še nihče. Res je, da so postale vsled vojne tudi za S. Š. M. razmere neugodne, a nekoliko več bi se pa pri dobri volji in stanovski zavednosti že lahko storilo. Kjer je poverjenik mobiliziran, naj prevzame predsednik okrajnega učiteljskega društva ta častni posel, ali pa naj izroči to delo komurkoli v okraju. Ker je veliko učiteljev mobiliziranih, naj stopijo v teh težkih časih naše k o 1 e g i n j e na plan ter naj prevzemo agitacijo za S. Š. M. in začno nabirati naročnino. Kjer pa le ni dobiti marljivega poverjenika ali poverjenice, pa pošlje lahko vsak članarino (4 K) naravnost na naslov »Slovenske Šolske Matice« v Ljubljano. Torej le hitro na delo!
—r— Jubilejska samopomoč. Dne 2. decembra pret. m. je umrl tovariš Janko Janežič, c.^kr. vadniški učitelj v Ljubljani, ki je bil član društva »Jubilejska samopomoč«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v smislu § 3. društvenih pravil izplačal zakonitim dedičem 504 krone. Vsled tega poživljam vse člane, da plača vsak za Janežičev smrtni slučaj v smislu § 4. tekom enega meseca 2 kroni. Hkrati plačaj vsak član v smislu § 5. za leto 1916 v rezervno pod^ porno zalogo 2 kroni članarine. Ker so vsled vojne društveniki neznanokje razkropljeni, zato se.to pot ne bodo razpošiljale poštne položnice (čeki), ampak plačaj vsak član 4 K 6 vin. po poštni nakaznici na naslov: »Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani«.
Pozor! Dne 28. januarja 1916 je umrl v Št. Vidu pri Grobelnem tovariš Matija Šumer, nadučitelj v pok. Poleg zgoraj navedene vsote je treba tudi za ta smrtni slučaj plačati po poštni nakaznici 2 K 6 v. Poštne položnice se ne bodo razpošiljale. Ta oklic se je razposlal vsem slovenskim listom. Dva ga nista priobčila1; zato bi bilo v interesu članov, da se naroče na »Učit. Tov.«, ki rad sprejema naše oklice v svoje predale.
Ljubljana, 20. februarja 1916.
Jakob Dimnik, podpredsednik.
—r— Učiteljski konvikt. Na incijativo gospodične učiteljice Držajeve je darovala družba pri »Novem svetu« 12 kron, poča-ščeč s tem njenega botra in mesto venca na krsto rajnemu ljubljanskemu »slavcu« gospodu Erženu. Tovariš Ignacij S u p a n , učitelj v Brežicah, 10 K; Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« 100 K; tovariš Alojzij K e c e 1 j, 2 K; tovariš Jakob Dimnik, 2 K; tovariš Karel Za-v r š n i k , Duplje 2 K. Tovariši in tovari-šice, ki jim je mar »Učiteljski konvikt«, prosimo, da plačajo letnino potom položnice ali pa potom poštne nakaznice. Voditelje in voditeljice večrazrednih šol prosimo, da pobero letnino (2 I<) pri učiteljstvu dotične šole in jo odpošljejo v Ljubljano.
—r— Najvišja zahvala. Naučno- ministrstvo je s posebnim dopisom sporočilo tovarišici Mariji Kavčičevi, ravnateljici c. kr. rudniške dekliške osemraz-rednice v Idriji, da ji izreka Njega Veličanstvo za uspešno skrb ob dobavi tople-t ga zimskega oblačila za naše vojake Najvišjo zahvalo. — Tovarišica M. Souva-nova in učiteljica ročnih del M. Gostiševa z istega zavoda sta prejeli od naučnega ministrstva zahvalo za požrtvovalno delovanje v enak namen.
—r— Iz Ijudskošolske službe. V Trnovem namešča v vojno poklicanega učitelja Fortunaita Lampreta bivša učiteljica »Šolskega doma« v Gorici Ana Dovgano-va. — Suplentinja pri Devici Mariji v Polju je postala kandidatinja Ruža Divjako-va. — Na Koroški Beli je postala začasna učiteljica kandidatinja Ivanka Lipovčeva. — Učitelj v Dolji Vasi Henrik vitez pl. Turzansky je prideljen dekliški ljudski šoli v Kočevju, da zastopa okrajnega šolskega nadzornika nadučitelja Matijo Pri-moscha. — Kandidatinja Josipina Rozmanova je nameščena za suplentinjo v Su-horju; v Lešah je nameščena za suplentinjo Marija Kasteličeva, ker je odšel učitelj Avgust Minkuš k vojakom; v Kneža-ku Pavla Hvala, ker je odšel učitelj Srečko Vilfan v vojno službo (ta je že padel junaške smrti); v Ljubljani na četrti mestni deški šoli Ana Likozarjeva, ker je odšel učitelj Fran Marolt k vojakom. — Ker je odšel nadučitelj Anton Levstik v črnovoj-niško službo, je nameščena v Št. Petru pri Ljubljani za suplentinjo kandidatinja Pavla Beličeva. V Šmartnu pri Litiji je nameščena za suplentinjo kandidatinja Iva Ivančičeva, ker je odšel učitelj Rudolf Po-Ijanec k vojakom. Nameščene so: kandi-
datinja Leopoldina Meralova za1 suplentinjo v Ribnici; bivša učiteljica na privatni ljudski šoli v Šmihelu Marija Drobničeva za suplentinjo v Dobrepoljah; Antonija Batičeva, bivša suplentinja v Rovinjskem selu v Istri, za suplentinjo v Svetlem potoku, ker je odšel učitelj Matija Petschauer v vojno službo; izprašana vrtnarica Angela Ravnikova za suplentinjo v Banjalo-ki, ker je odšel nadučitelj Rajko Mežan k vojakom. — Za suplentinjo v Rovtah je imenovana Rafaela Pavlica; za provizo-rično učiteljico v Naklem Josipina Gro-mova; za suplentinjo na Vrhniki Ana Kav-sova.
—r— Na sestanku kmetskih učiteljev v Ljubljani, ki se je vršil dne 10. februarja, se je razmotrivalo vprašanje o združitvi kmetijskih korporacij, podružnic in zadrug, katera misel se je izprožila na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani. Poudarjalo se je od strani udeležencev, da je želeti konsolidiranje kmetijskih organizacij, da se pa društva, osnovana na različnih zakonskih temeljih, ne bodo dala združiti. Organizacije, ki niso vznikle iz kmetskih potreb in ki jim manjka bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj, naj se rajše opuste in delo obrača na hva-ležnejše organizacije. Izmed pridobitnih zadrug naj se pospešujejo le tiste, ki ustrezajo našim gospodarskim potrebam in ki kot pridobitna podjetja uspešno napredujejo. Izpopolni naj se po vojni podrobna organizacija kmetijske družbe po deželi, ker je ta organizacija vdomačena in ker iina nasproti podobnim ustanovam razne prednosti za našo deželo, zlasti odkar se je izvršila njena reorganizacija. »Kmetovalec« naj postane strokovno glasilo kmetijskih učiteljev, naj pridobiva stalne sotrudnike in naj objavlja strokovne spise načeloma s podpisom avtorjev.
—r— Z Jesenic na Gorenjskem:
Ljudska igra »Vrnitev«, spisal tovariš P i-b r o v e c Lev, se je uprizorila pred natlačeno polno dvorano. Igralci, posebno gospa Ravnikova in gospod Ambrožič, so bili pravi mojstri. Hvala lepa tudi imenitnim godcem, ki so večer s svojim igranjem povzdignili. Čistega je 160 kron; 120 kron je prejel »Rdeči križ«, ostalo se porabi za tisk igre. Hvala lepa tudi »Gledališkemu društvu«, ki je prepustilo svoj dobro opremljeni oder za uprizoritev.
—r— Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil tovariš Andrej Šest, šolski vodja v Cerknici.
—r— Uradna deželna posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem.
Na podlagi tozadevnih razpisov c. kr. deželnega predsedstva, oziroma c. kr. ministrstva za notranje zadeve ustanovljena »Uradna deželna posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem« je pričela s svojim delovanjem. Naloga »Uradne deželne posredovalnice« je označena že v naslovu. Njen delokrog se razteza na take osebe, ki so zaradi ran ali bolezni, dobljenih v vojni, postale za delo nezmožne ali pa vsaj manj zmožne, ki so na Kranjsko pristojne ali pa ki so vsaj 6 mesecev pred izbruhom vojne stalno bivale v deželi. Kolikor bodo sredstva dopuščala, bo »Uradna deželna posredovalnica« tudi gmotno podpirala delo iskajoče invalide, dokler se ne posreči, preskrbeti jim dela. »Uradno deželno posredovalnico« vodi kuratorij, v katerem so zbrani zastopniki »Deželne komisije za oskrbo iz vojne se vračajočih bojnikov«, kranjskega deželnega odbora, trgovske in obrtniške zbornice, kranjske kmetijske družbe in zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Da omogoči redno poslovanje, je »Uradna posredovalnica« ustanovila urad z naslovom: C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom, deželni urad Ljubljana. Urad se nahaja v rav-nateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole (I. nadstropje, vrata št. 21) in je njega vodstvo poverjeno kuratorijeveinu predsedniku vladnemu svetniku Ivanu „Š u b i -c u. Občinstvo se sedaj nujno prosi, da pospešuje in podpira namene in naloge »Uradne deželne posredovalnice«, osobito pa se obračamo na delodajalce različnih kategorij, da rezervirajo prosta službena in delavska mesta našim vojnim invalidom, kjerkoli je to mogoče, in da naznanijo taka mesta »Uradni deželni posredovalnici«. Preskrba z bojišča se vračajočih invalidnih junakov je patriotično delo, izraz dolžne hvaležnosti in plemenite ljubezni do bližnjega!
—r— Naslov cesarskega svetnika je
dobil Josip Knabl, ravnatelj mizarske strokovne šole v Kočevju
—r— Odlikovanje. Tovariš L o v š e i Anton, nadučitelj v Podbrezjah, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. I Od začetka vojne služi kot sanitejski kor-I poral pri 17. pešpolku.
—r— Konec izkaza božičnih zavitkov za vojake, ki so došli nabiralnici daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
Ljudska šola v Domžalah 10 komadov; ljudska šola v Dobličah 29 komadov; ljudska šola v Vrhpolju pri Moravčah 80 komadov; ljudska šola v Igavasi pri Ložu 123 komadov; ljudska šola v Radovljici 70 komadov; ljudska šola v Logu pri Brezovici 60 komadov; Marijanišče v Ljubljani 34 komadov; ljudska šola v Bohinjski Beli 817 komadov; ljudska šola na Viču 377 komadov; ljudska šola v Velikem Podlogu 13 komadov; neimenovan 12 komadov; c. kr. državna gimnazija v Kranju 400 komadov; ljudska šola v Litiji 145 komadov; ljudska šola v Stolcerjih 27 komadov; ljudska šola v Velikih Laščah 132 komadov; ljudska šola v Bevkah pri Vrhniki 34 komadov; nemška zasebna ljudska šola ljubljanskega šolskega kuratorija v Spodnji Šiški 78 komadov; ljudska šola v Češnjici pri Ljubljani 27 komadov; ljudska šola v Kranju 202 komada; ljudska šola v Olševku pri Tupaliču 50 komadov; ljudska šola v Žabnici pri Škofji Loki 55 komadov; ljudska šola v Velesovem 70 komadov; ljudska šola v Razdrtem pri Postojni 13 komadov; I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani 445 komadov; ljudska šola v Dolskem pri Ljubljani 42 komadov; ljudska šola v Soteski 22 komadov; ljudska šola v Travi 15 komadov; ljudska šola v Brezovici 66 komadov; ljudske šole: v Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem 74 komadov; v Sv. Križu pri Tržiču 117 komadov; v Tržiču 152 komadov; v Zapotoku 34 komadov; v Planini pri Rakeku 140 komadov; v Zgornji Šiški 40 komadov; na Črnučah 85 komadov; v Trnju 100 komadov; na Studencu 140 komadov; pri Sv. Petru v Ljubljani 55 komadov; na Premu 28 komadov; IV. mestna deška ljudska šola v Ljubljani 158 komadov; ljudske šole: v Studenem pri Postojni 32 komadov; v Prežganju pri Litiji 64 komadov; v Dobrepolju 60 komadov; v Šempetru na Krasu 100 komadov; v Brusnicah 70 komadov; v Stari Lipi 3 komade; v Materiji vasi 15 komadov; v Čemšeniku 5 komadov; v Bukovšici 26 komadov; na Gori pri Sodražici 11 komadov; v Goričanih 27 komadov; v Št. Ru-pertu 70 komadov; v Zagorju pri Št. Petru na Krasu 50 komadov; v Mirni peči 102 komada; v Št. Jurju pri Kranju 70 komadov; v Šmihelu pri Postojni 13 komadov; v Ledinah pri Idriji 10 komadov; na Jesenicah 354 kom.; v šoli »Ubožnih šolskih sester v Trnovem-Bistrici 159 kom.; ljudske šole: v Loškem Potoku 113 komadov; ria Sv. Gori pri Litiji 16 komadov; v Sodražici 186 komadov; v Cerkljah pri Kranju 50 komadov; na Turjaku 20 komadov; v Malenskem vrhu pri Poljanah 50 komadov; v Dobravi pri Kropi 38 komadov; v Poljanah pri Škofji Loki 87 komadov; dekliška ljudska šola v Ribnici 117 komadov; dekliška ljudska šola v Trnovem 106 komadov; Cesarja Franca Jožefa jubilejska ljudska šola v Spodnji Idriji 120 komadov; ljudske šole: v Tuhinju 66 komadov; v Movnici pri Rakeku 56 komadov; v Šmartnem pri Litiji 48 komadov; v Svibnem 138 komadov; v Krškem 100 komadov; v Poljanah pri Toplicah 18 komadov; v Radečah pri Zidanem mostu 170 komadov; v Vodicah na Gorenjskem 56 komadov; v Starem trgu pri Ložu 265 komadov; v Goricah 82 komadov; v Spodnjem Nemškem logu 42 komadov; na Drenovem griču 100 komadov; v Suhorju pri Košani 49 komadov; v Zgornjih Pirničah 40 komadov; dekliška ljudska šola v Novem mestu 42 komadov; ljudske šole: v Naklem pri Kranju 45 komadov; na Studencu 23 komadov; v Št. Jurju pod Kumom 61 komadov; v Starem trgu pri Poljanah 41 komadov; v Drašgo-šali 50 komadov; v Erzelju pri Vipavi 40 komadov; v Ribnem pri Bledu 40 komadov; v Medvedjem brdu pri Rovtah 19 komadov; deška ljudska šola v Kočevju 164 komadov; ljudske šole: v Primsko-vem pri Litiji 14 komadov; v Beli Cerkvi 22 komadov; v Čatežu ob Savi 30 komadov; v Orehovici 120 komadov; v Krašnji 28 komadov; v Zalem logu 60 komadov; čipkarski tečaj v Idriji 73 komadov; ljudske šole: v Cerknici 39 komadov; v Škocijanu pri Turjaku 30 komadov; na Blokah 90 komadov; v Šent Vidu pri Zatičini 97 komadov; v Kolovratu pri Izlakah 24 komadov; v Lozicah pri Št. Vidu-Vipava 15 komadov; deška ljudska šola v Kočevju 120 komadov; ljudske šole: v Kovorju pri Tržiču 18 komadov; pri Sv. Gregorju 30 komadov; v Leskovcu pri Krškem 70 komadov; v Podbrezju 44 komadov; v Semiču na Dolenjskem 44 komadov; v Št. Vidu pri Lukovici 50 koma-| dov; v Podzemlju 4 komade; v Št, Vidu | nad Vipavo 43 komadov; v Zatičini 10 komadov; v Čepljah 8 komadov; v Godovi -I čil pri Idriji 19 komadov; v Dolenji vasi
pri Semiču 20^ komadov; v Cerkljah 214 komadov; v Št. Lenartu 40 komadov; v Koprivniku pri Kočevju 40 komadov; v Gornjem Logatcu 100 komadov; v Šent-urški gori 24 komadov; v Št. Janžu na Dolenjskem 100 komadov; v Rožni dolini 8 komadov; g. Lipovšek v Krašnji pri Lukovici 5 komadov; ljudske šole: v Zagorju ob Savi 140 komadov; v Štrekljevcu pri Semiču 25 komadov; v Velikem gabru pri Litiji 56 komadov; v Šmartnem pri Litiji 51 komadov; na Dobrovi pri Ljubljani 1 komad; v Sorici 26 komadov; v Ovši-šah 22 komadov; v Škofji Loki 20 komadov; v Šmartnem 13 komadov; v Peči pri Litiji 19 komadov; v Ljubnem pri Pod-nartu 52 komadov; v Polici pri Višnji gori 70 komadov; Cesarja Franca Jožefa jubilejska ljudska šola v Kamni gorici 16 komadov; ljudske šole: v Tržišču pri Mokronogu 70 komadov; v Zaplani pri Vrhniki 24 komadov; na Ostrožnem brdu 30 komadov; v Sv. Križu pri Litiji 87 komadov; v Zagradu 30 komadov; v Postojni 74 komadov; v Mavčičah 24 komadov; v Rovtah 2 komada; v Motniku pri Kamniku 39 komadov; v Zatičini 89 komadov; v Blagovici pri Lukovici 19 komadov; na Preloki pri Vinici 28 komadov; dekliška ljudska šola v Kranju 83 komadov; ljudske šole: v Preserju pri Ljubljani 50 komadov; v Kostanjevici 123 komadov; v Mokronogu 104 komade; dekliška ljudska šola v Šmihelu pri Novem mestu 362 komadov; župni urad Srednja vas pri Kočevju 10 komadov; ljudske šole: v Božakovem pri Metliki 14 komadov; v Velikem Trnu pri Krškem 100 komadov; v Trebelnem pri Mokronogu 100 komadov; v Preddvoru pri Kranju 115 komadov; v Vačah 40 komadov; v Črešnjevcu pri Semiču 15 komadov; v Voklem pri Šenčurju 24 komadov; v Zasipu 31 komadov; v Senožečah 39 komadov; v Begunjah na Gorenjskem 10 komadov; v Harijah pri Ilirski Bistrici 60 komadov; v Podzemlju 108 komadov; v Nevljah pri Kamniku 45 komadov; pri Sv. Trojici 21 komadov; v Stari Loki pri Kočevju 70 komadov; na Savi 34 komadov ;• v Dragatušu pri Črnomlju 52 komadov; v Nadanjem selu pri Št. Petru na Krasu 8 komadov; na Talcem vrhu pri Črnomlju 22 komadov; v Hotiču pri Litiji 20 komadov; v Spodnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici 49 komadov; v Osilnici 15 komadov; v Podlipi pri Vrhniki 20 komadov; na Vrhniki 173 komadov; v Bosljivi Loki 30 komadov; na Ubelskem pri Razdrtem 100 komadov; v Banji Loki 22 komadov; v Ložah pri Vipavi 53 komadov; v Lipoglavu pri Šmarji 60 komadov; nemška zasebna ljudska šola ljubljanskega šolskega kuratorija v Tržiču 89 komadov; ljudske šole: v Zadlogu pri Črnem vrhu, Idrija, 48 komadov; v Košani 80 vin.; na Colu nad Vipavo 38 komadov; v Mengšu 230 komadov; pri Mariji Devici v Polju 196 komadov; v Dobil 76 komadov; v Dolenji vasi pri Ribnici 68 komadov; v Prečni 93 komadov; v Vrabčah pri Vipavi 60 komadov; v Mošnjah pri Radovljici 40 komadov; v Črmošnjicah 60 komadov; v Bohinjski Beli 75 komadov; g. Klofutar v Tržiču 3 komade; mestna slovenska dekliška šola v Ljubljani 19 komadov; ljudske šole: na Trati na Gorenjskem 78 komadov; v Studencu-Igu 50 komadov; v Št. Lambertu ob Južni železnici 40 komadov; v Stranjah 40 komadov; v Podgradu pri Novem mestu 34 komadov; v Marien-heimu, Kočevje, 103 komade; v Fari Vasi 50 komadov; v Črnem vrhu na Idrijo 80 komadov; v Stopičah pri Novem mestu 47 komadov; dekliška ljudska šola v Kamniku 140 komadov; ljudska šola v Borovnici 180 komadov; c. kr. državna realka v Idriji 127 komadov; c. kr. državna gimnazija v Kočevju 166 komadov; deška ljudska šola v Kamniku 85 komadov; ljudske šole: na Slapu pri Vipavi 15 komadov; v Št. Vidu pri Cerknici 15 komadov; v Gorjah 90 komadov; v Toplicah pri Zagcrrju 270 komadov; v Budanju pri Vipavi 31 komadov; v Boštanju pri Radni 54 komadov; v Šent Lovrencu na Dolenjskem 20 komadov; v Trzinu 70 komadov; v Zalogu 53 komadov; v Bučki, Dolenjsko-, 30 komadov; v Šent Petru pri Novem mestu 28 komadov; v Dolih pri Litiji 29 komadov; v Slavini 100 komadov; v Izlak i h 40 komadov; v Borovcu pri Kočevju 24 komadov; v Velikem gabru pri Litiji 12 komadov; na Robu pri Velikih Laščah 36 komadov; v Beli Peči 90 komadov; v Kočevski Reki 19 komadov; v Ihanu 9 komadov; v Moravčah 130 komadov; v Dragi pri Kočevju 16 komadov; v Dolenjem Karteljevem pri Novem mestu 22 komadov; v Lescah na Gorenjskem 32 komadov; v Bušeči vasi pri Kostanjevici 100 komadov; v Strugah 20 komadov; v Ligojni 44 komadov; v Smledniku 26 komadov; na Skaručni 23 komadov; v Šmarjeti 34 komadov; v Ajdovcu pri Zu-žemperku 50 komadov; v Bohinjski Bi-
strici 173 komadov; v Kresnicah 30 komadov; v Dolu pri Ljubljani 79 komadov; pri Raki 88 komadov; v Kostelu 17 komadov; v Begunjah nad Cerknico 61 komadov; v Žireh 178 komadov; na Dovjem 27 komadov; v Seri pri Medvodah 59 komadov; v Dobovcu pri Trbovljah 40 komadov; na Krki 60 komadov; v Komendi pri Kamniku 48 komadov; župni urad Struge pri Dobrepolju 24 komadov ; c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici 31 komadov; ljudske šole : v Notranji Gorici pri Ljubljani 20 komadov; v Ambrusu pri Novem mestu 16 komadov; v Št. Rupertu 70 komadov; v Raki 34 komadov; v Prestran-ku 13 komadov; v Črnomlju 50 komadov; gospod Standinger v Tržiču 2 komada; ljudska šola na Brdu pri Lukovici 58 komadov; gospa grofica Schonborn 10 komadov; ljudske šole: v Vrhpolju pri Vipavi 70 komadov; v Bojancih pri Vinici 10 komadov; v Št. Jerneju 14 komadov; v Bukovju pri Postojni 40 komadov; županski urad v Postojni 3 komade ; — Šole na Kranjskem so darovale skupaj 33.304 božičnih zavitkov za vojake. — Ako cenimo vrednost vsakega1 zavitka povprečno1 ie an 1 K, vidimo, da znaša cena božičnih darov šolske mladine na Kranjskem lepo vsoto 33.304 K.
aswwBesi¡maanaHnBHBBHBHBHHMHBMH*
—š— Učiteljski veteran. Dne 14. februarja t. 1. je praznoval v Celju upok. tovariš nadučitelj Jo s. Supanek, stanujoč pri svojem sinu, šolskem ravnatelju v pok. in okr. šolskem nadzorniku J. Su-panku, svojo devetdesetletnico. — Slavljenec je prebil vse faze težavnega in bednega učit. stanu, a vkljub temu je ostal do sive svoje starosti veseljak. In tako mu je bilo sojeno doživeti starost, kakršno dandanes pač učaka malokdo. To nas veseli in iz srca mu želimo, da v krogu ljubih svojcev doživi še mnogo zadovoljnih dni!
—š— Okrajnih šolskih konferenc na Štajerskem tudi letos ne bo. Štajerski deželni šolski svet razglaša, da se ne vrše, in sicer iz istih razlogov, kakor so navedeni v odloku z dne 16. marca 1915.
—š— Iz celjskega okraja nam pišejo k poročilu v predzadnji številki: za vojaške namene so v novejšem času rekvirirali tudi veliko šolsko poslopje deške in dekliške šole v Št. Jurju ob Juž. železnici in se vrši pouk teh šol v dveh za silo najetih lokalih. — Lizika Petrickova, ki je bila v začetku šolskga leta nameščena kot nepl. pom. učit. v Žalcu, je nastavljena v Pe-trovčah kot pom. učiteljica, kjer nadome-stuje obolelo Anico Ježovnikovo. — Vojaške službe je nadalje oproščen Feliks Pečar, nadučit. v Št. Pavlu. — Nerazdeljen dopoldanski pouk se je dovolil začasno na šolah na Dobrni in v Libojah.
—š— Štirirazredna ljudska šola pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo je nabralo po vinarjih v posameznih razredih pa »Rdeči križ« med vojnim časom do 31. januarja t. 1. 89 K 52 vin. Nekaj se je poslalo na okraijni šolski svet, nekaj pa na »Rdeči križ« v Gradec. — Šolska mladina je voljna še nadalje v ta namen nabirati ter že nabira, da tako vsaj malo olajša stanje vojakom.
—š— Štajerski deželni šolski svet. Na seji dne 5. februarja je bila imenovana za definitivno učiteljico v Majšpergu tamkajšnja provizorična učiteljica Milica Ju-gova. Trajno sta stopila v pokoj defini-tivni učitelj v Šmarju pri Jelšah Ivan Debelak in začasno vpokojena učiteljica v Slivnici pri Celju Štefanija Leckerjeva.
—š— Poročil se je tovariš Rudolf Ra-kuša, učitelj pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji, z učiteljico Olgo Meglovo. — Bilo srečno!
—š— Po smrti odlikovan je bil učitelj Mirko Kovačič iz Selnice ob Dravi, ki je bil že odlikovan 19. oktobra m. 1. s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Zdaj po smrti je odlikovan še s srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste.
. Qoriike veil!.
—g— Primorskih beguncev je v Gradcu toliko, da je začela mestna uprava strožje izvajati odredbe namestništva glede naseljevanja beguncev. Odslej mora vsakdo vložiti prošnjo pri graškem magistratu za bivanje v mestu, upoštevale se bodo le posebnega ozira vredne prošnje.
—g— Šole na Tolminskem so pričele s poukom v vseh onih vaseh, kjer je bilo mogoče, kot druga leta, t. j. dne 1. novembra. To leto so padle vse one olajšave, ki so bile dane glede pohajanja v šolo prejšnje leto. To je dobro, ker se bo itak zaradi mnogih izostankov in mnogih menjavanj
k. .
učnih oseb, poznala vrzel v šoli, ki je niti | po vojni prvi hip ne bo mogoče popraviti, j
—	Kot se je zvedelo iz zanesljivega vira, i bo začel sedaj na Tolminskem pouk tudi
v vaseh, ki stoje skoraj malone v vojni črti, da, celo v območju sovražnega topovskega ognja. Stališče učiteljev v teh vaseh, med vojaštvom, brez hrane in vsakih pripomočkov ter ob slabi plači bo gotovo čudno. Kdor pozna razmere, ta lahko to ve. Toda učiteljstvo je pripravljeno na vse in vajeno vsemu. Ta stan je dal vojni največ, svoja življenja in stradajoče družine
—	med junaškim tolminskim ljudstvom žive tudi učitelji-junaki!
—g— Odlikovanje. Nadučitelj Rudolf Vižintin iz Renč, enoletni prostovoljec, če-tovodja pri saperski četi 8./3., je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje.
—g— Deželni odbor goriški sestavlja v svrho neke pomožne akcije seznam sirot po padlih vojakih, pristojnih na Gori-ško-Gradiščansko. V svrho, da se ta seznam izpopolni, se naproša javnost, da sporoči deželnemu odboru goriškemu (Dunaj, parlament) znane mu slučaje in da navede imena pokojnih očetov, domovne občine in sedanje bivališče sirot.
Tržaške vesti.
SLOVENSKO UČITELJSTVO TRSTA IN OKOLICE IN SVETOVNA VOJNA.
Iz statistike učiteljstva slovenskih šol, javnih in zasebnih, Trsta in okolice, vštev-ši tudi zasebno šolo pravoslavne občine, posnemamo naslednje zanimive podatke:
Vseh moških učnih oseb je bilo o po-četku vojne 73, a ženskih 70j skupaj 143.
Sposobnih za vojaško službo je bilo proglašenih 63 učiteljev in so v tem številu všteti oni, ki so bili že poprej vojaki, in oni, ki so bili prebrani med vojnim časom.
Pod orožje je bilo pozvanih 40; oproščenih, ker so v šolski službi neobhodno potrebni, 26 učiteljev. V tem številu jih je 7, ki so postali za vojaško službo nesposobni, ker so bili ranjeni ali so oboleli.
Napredovalo je v vojaškem stanu 6 učiteljev do častniške šarže, eden izmed teh, Fran Bratoš, šolski vodja v Gropadi-Padričah, je c. in kr. nadporočnik, vstopil kot poročnik, 5 pa je bilo imenovanih za poročnike", in sicer: Albert Čok, učitelj na Katinari, Rudolf Čuk, učitelj na Proseku, Egon Jezeršek, učitelj na Ciril-Metodovi šoli, Fran Miklaučič, učitelj v Škednju, in Ivan Slavec, učitelj na Ciril - Metodovi šoli. Praporščaki so postali: Birsa Josip, Gerdol Julijan, Grobming Adolf, Ferluga Ferdinand in Martelanc Just (5), kadetni aspirantje pa Rustja Karel, Sancin Karel in Španger Alojzij (3). Podčastnikov je 8 učiteljev. Brez šarže je ostalo 18 učiteljev, večinoma zato, ker so oboleli, bili ranjeni ali ujeti. Pogrešan ni nobeden. V ruskem ujetništvu so 4, in sicer: Nazarij Križman, učitelj v Sv. Križu, Sancin Cezar, učitelj v Škednju, Emil Adamič in Herman Ipavec, učitelja na Ciril-Meto-dovi šoli. Ranjenih je 7: Ferluga Ferdinand, učitelj na Opčinah, Cibic Fran, učitelj v Rojanu, Čok Josip, voditelj v Treb-čah, Martelanc Just, učitelj na Proseku, Garvas Ivan, Jezeršek Egon in Ipavec Herman, učitelji Ciril-Metodove šole.
Padla sta junaške smrti dva, in sicer: Meršek Jakob, učitelj Ciril-Metodove šole, rojen 1892., služboval kot učitelj od 1912. dalje, vpoklican 20. maja 1915, padel 11. julija 1915 na jugozapadnem bojišču, in Gerdol Julijan, učitelj na Katinari, rojen 1892., maturiral leta 1912., od tedaj služboval kot učitelj, vpoklican 28. julija 1914 kot c. in kr. praporščak, težko ranjen na jugozapadnem bojišču v ozemlju Krna dne 20. novembra 1915, umrl v garnizijski bolnici v Ljubljani dne 7. decembra 1915.	»Edinost«.
—t— Naslov cesarskega svetnika je dobil Adolf Brunnlechner, ravnatelj državne ljudske šole v Trstu.
—t— Umetniško obrtno razstavo so otvorili v Trstu v prostorih bivše stalne umetniške razstave na Velikem trgu.
—t— Proti razširjanju spolne kuge. Te dni so se sešli v tržaški bolniščnici zdravniki in zastopniki občine, policije in bolniške blagajne, da se posvetujejo, kako vsaj zmanjšati nevarnosti spolne kuge, ki se v sedanjih razmerah strahovito širi po Trstu. Po temeljitih poročilih in razpravah so sprejeli soglasno naslednje točke: 1. mestna občina naj priredi v bivši blaz-nici pri Sv. Justu zavetišče za spolno obolele s 110 posteljami (v blaznici je 80 postelj, kar sedaj absolutno ne zadostuje); i 2. policija naj tudi vbodoče obrača največ-! jo čuječnost omejitvi skrivne prostitucije; ■ 3. javne institucije, ki razpolagajo z avto-I riteto in denarnimi sredstvi, se poživljajo,
da ustanove javne specialistične ambula-torije za te bolezni; (četrta točka je zaplenjena); 5. ista oblast se naprosi, da oprosti aktivne službe kakega zdravnika specialista, ki je sedaj v mestu neobhodno potreben; 6. potom časopisja in z drugimi publikacijami naj se občinstvo opozarja na kužno nevarnost in na način, kako se ji more izogniti.
—t— Naučno ministrstvo je nemškemu dekliškemu liceju v Trstu podelilo pravico javnosti, kakor tudi pravico izvrševanja zrelostnih izpitov in razdeljevanja državnoveljavnih zrelostnih izpričeval razširilo na dobo izpolnitve zakonitih pogojev.
—t— V pokoj je stopil učitelj vero-nauka na državni ljudski in meščanski šoli za deklice v Trstu častni kanonik Jakob Sila in dobil tem povodom vitežki križec Franc-Jožefovega reda. — Učiteljica Frančiška Rebčeva na isti šoli je dobila povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono.
Istrske vesti.
—i— Za istrske begunske otroke v
begunskem taboru v Steinklammu, ki so brez slovenskega šolskega pouka, prosi gospa Pavlina Podlogarjeva starih šolskih knjig (abecednikov itd.), zvezkov, tablic, pisal in svinčnikov. Skoro v vsaki hiši, kjer so otroci, je najti take robe, ki se brez koristi valja po policah in predalih. Zberite in pošljite za zapuščeno istrsko deco, ki je že blizo leta in dan brez učitelja in brez pouka. Navedena gospa je sklenila, da bo poučevala to deco redno vsak dan dvakrat po dve uri slovensko brati in pisati. Zato pa prosi gori navedenih pripomočkov. Morda bi naša šolska mladina sama med seboj ¿brala stare abecednike, tablice, pisala, zvezke in svinčnike, šolska vodstva bi pa prijazno oskrbela odpošilja-tev; tudi za poštne stroške naj bi poskrbela mladina s svojimi vinarji. Darove bi bilo pošiljati gospe Pavlini Podlogarjevi, Fl. L. B. 41, Steinklamm, P. Rottenstein, N. O.
—i— Poročil se je tovariš Franc Ko-šutnik, nadučitelj v Ricmanjih, z gospodično Marico Zpbčevo iz Boršta. Obilo sreče!
—i— Štipendije in ustanove škofa Do-brile. Razpisane so (z začetkom I. semestra šolskega leta 1915/16) štiri štipendije iz ustanove poreško-puljskega škofa Do-brile. Štipendije so po 200 kron, oziroma 224 kron. — Pravico imajo mladeniči slovanskih staršev iz župnij škofijd poreško-puljske izven mest in trgov, ki obiskujejo kako avstrijsko ali hrvatsko gimnazijo ali realko z rednimi stolicami za hrvatski ali slovenski jezik. Za sedaj se oddajo štipendije le za eno leto. Prednost imajo prosilci, ki se hočejo posvetiti duhovniškemu stanu. Pravico prezentacije ima ordinari-jat v Poreču, pravico podeljevanja pa c. kr. namestništvo v Trstu. Prošnje s potrebnimi dokazili je vložiti do 29. februarja pri škofijskem ordinarijatu v Poreču.
—i— »Siidmarka«. »Polaer Tagblatt« poziva Nemce v Pulju, naj ne pozabijo svoje narodne dolžnosti in naj tudi v vojnem času pridno prispevajo za »Siid-marko«.
—i— Vodstvo slovenske CM šole v Kopru je prejelo od g. sodnika Boškina znesek 20 K, ki jih je nabral tovariš Vetu-rini, nadučitelj v Borštu, pri poroki F. Ko-šutnika, v prid koprske slovenske šole. Presrčna zahvala g. nabiratelju in blago-dušnim darovalcem!
Splošni vestnik.
Oče je dolžan dati bolnega sina v sa-natorij. Najvišji sodni dvor je pred kratkim izdal znamenito razsodbo, da more sodišče imovitega in v odličnem socialnem položaju nahajajočega se očeta prisiliti, da izroči svojega mladoletnega bolnega sina na zdravniško odredbo v zdravljenje kakemu zdravilišču. Prvo sodišče je bilo očeta te dolžnosti oprostilo, vzklicno sodišče pa je v nasprotju s to razsodbo očetu naložilo, da izroči svojega mladoletnega sina, ki je obolel na težki pljučni tuberkulozi, v zdravljenje sanatoriju, in sicer v smislu zdravniškega mnenja zdravilišču pri Aflenzu. Proti temu je vložil prizadeti oče revizijo na najvišji: sodni dvor. V svoji vlogi trdi, da se s sodnim sklepom posega v pravice očetovske oblasti, ki mu gredo nasproti sinu. S sodno odredbo se njegov sin v nepokorščini nasproti svojemu očetu le še bolj podpira; sin se itak že brani, da bi se z njim sestal. Najvišji dvor reviziji ni ugodil. V utemeljevanju je med drugim rečeno: Pri sodnem sklepu ne gre ne za odtegnitev, ne za omejitev očetovske oblasti, marveč edino le za potrebno postalo sinovo preskrbitev v zdravilišču, h kateri od-
redbi je sodišče po § 178. o. drž. zak. nedvomno opravičeno: Kar se tiče mentalnega pobijanja sodne odredbe in izraženega dvoma, dali je sin v resnici na pljučih bolan in njegovo takojšnje zdravljenje v zdravilišču potrebno (v svrho okrepitve bi moglo priti v poštev tudi bivanje na deželi), se opozarja na vojaško-zdravniško, kakor tudi na civilno-zdravniško izpričevalo, v katerih se soglasno ustanavlja pljučna tuberkuloza z dokazom bacilov, shujšanja in malokrvnosti. Iz narave obolelosti je podana potrebnost takojšnjega energičnega zdravljenja. Če je vzklicno sodišče odklonilo nadaljno preiskavo sina po strokovnih zdravnikih in posvetovanje o zdravilnih načinih in zdravilnih možnostih, je s tem le ukrenilo odredbe, ki najbolj odgovarjajo resni naravi sinove bolezni in očetovemu gmotnemu in socialnemu stališču ter so pravnoveljavne.
Kako bomo cepili ameriške trte? Na mnogoštevilna vprašanja od strani vinogradnikov prihaja sledeči pouk: Ker ni mogoče dobiti gumijevih vezi, je zeleno cepljenje brezuspešno. Najlaglje bi se dalo cepiti še po ogrskem načinu (v precep), ali tudi tu je brez gumijevih vezi uspeh negotov. Zato je najboljše, da cepimo trte na suho, spomladi. Dovolj močne trte, to je divjake, ki imajo lanske mladike vsaj tako debele kot svinčnik, cepimo najbolje visoko. V to svrho jih pri predstoječi rež-nji obvežemo tako, da pustimo na vsaki trti 2 do 3 najmočnejše mladike in te ob-režemo na dolžino 1 m 30 cm do 1 m 40 cm. Zgornji dve očesi na teh mladikah pustimo, ostale oslepimo (oberemo). Kadar potem koncem aprila ali začetkom maja dosežejo pogajnki, izrasli iz puščenih dveh očes, dolžino kakih 30 cm, odrežemo mladike pod temi poganjki in jih ocepimo. Cepi se z angleško kopulacijo (poševna rez z jezičkom). Veže se z zamaški (gobami) in z žico. K temu potrebne priprave ima na prodaj tvrdka J. Kenda, Novo mesto. Kdor nima teh, veže lahko z bombažem ali z rafijo in zamaže s cepilnim voskom, a uspeh je slabejši kot pri vežnji z zamaški. Drugače pa cepimo trte lahko tudi nizko pri tleh na starem lesu. Starejše močne trte cepimo tu v sklad, mlade, tanjše tudi lahko s kopulacijo. Takih trt ni treba grubati, a cepljenje pri teh je bolj težavno in zamudno kot visoko cepljenje. Cepiče, to je zdrave enoletne mladike dobrih vrst je narezati že meseca februarja in jih spraviti na hladnem kraju (n. pr. v kleti), v vlažnem pesku ali svižu. Cepič pred cepljenjem nikakor ne sme odganjati. Še preden pride čas cepljenja, priredi podpisani na več krajih cepilne tečaje. Glavni vsednevni tečaj pa se bo vršil pri državni trtnici v Bršlinu začetkom meseca aprila. Kdor se ga želi udeležiti, naj se zglasi že zdaj pri podpisanem. — B. S k a 1 i c k y , c. kr. vinarski nadzornik, Novo mesto.
Nevarnost stekline. Ker se zadnji čas slučaji stekline strahovito množe, ter je bilo žalibog doslej popadenih in ogrizenih tudi večje število oseb, je treba tem strožjih odredb proti razširjanju te nevarne bolezni, ker se vkljub najvestnejšemu poizvedovanju doslej ni moglo dognati, kdo so lastniki steklih psov, kje so se ti potepali, in kam so izginili, niti se ne ve, kateri' psi in mačke so prišli s steklimi v dotiko in so bili po njih okuženi. Zaradi tega preti velika nevarnost, da se bo ta za ljudi in živali enako nevarna bolezen še naprej širila. S steklimi psi so sigurno prišli v dotiko mnogi psi in so se po njih okužili, ne da bi njih lastniki o tem zvedeli. Zato je v lastnem interesu in v lastno varnost vseh posestnikov psov, da vsak svojega psa natanko opazuje in strogo nadzoruje ter če bi opazil pri psu sumljive znake, da1 takoj naznani pristojni oblasti, sumljivo žival pa primerno zavaruje, da ni nobene nevarnosti. Prvi znaki, ki kažejo psa stekline sumnega, so, da se žival drugače vede nego navadno, pes postane čemeren, neprijazen, nemiren in plašljiv, pogosto se take živali skrivajo, svojega gospodarja le nerade slušajo in iščejo priliko, da bi pobegnile; jedo le malo ali sploh nič, nasprotno pa rade kaj neužitnega ali nepre-bavnega ližejo ali pogoltnejo. Pa znaki trajajo le kratek čas, že za en dan do dva dneva nato pes vedno bolj sili, da bi ušel z doma in se klatil okolo, začne hudo grizti in tudi domače mu znane ljudi napadati, glas mu postane hripav, tek popolnoma poneha, žival naglo shujša, oči postanejo kalne, naposled mu oslabi zadnji del, nekaterokrat tudi spodnja čeljust, in pes je videti nekako čuden. Vsakdo ima dolžnost in je zakonito zavezan, da svojo ali izročeno mu žival, ker je prišla s steklo ali steklosti sumno žival v dotiko, ali i pse, pri katerih je opažati navedene zna-| ke bolezni, takoj loči, da ne bo nobene j nevarnosti, in dogodek nujno naznani ob-I činskemu oblastvu.
1
Koprive v vojnoskrbstvene namene.
C. kr. poljedelsko ministrstvo je odredilo, da je one koprive, ki jih civilno prebivalstvo v vojnoskrbstvene namene zbira, pošiljati bližnjemu vojaškemu poveljstvu ali naravnost ali pa s pomočjo občinskih uradov. Vojaško poveljstvo jih pa potem po že obstoječem načrtu izroča obrtovalni-cam.
Nov denar. Novci kronske veljave, ki so doslej imeli cesarskega orla, bodo odslej nosili novi mali avstrijski grb, ogrki novci pa novi' ogrski grb.
Za uvedbo nemškega državnega jezika po vojni se je izrekla poleg nemškega »Nationalverbanda« in krščanskih social-cev tudi stranka »Deutsches Zentrum«, ki zahteva v svoji resoluciji strogo centralistično reorganizacijo države ter gospodarsko zvezo z Nemčijo. — Na zborovanju nemško radikalne stranke je poslanec Wolf, kakor poroča »Zeit«, rekel, da so za bodočo preureditev Avstrije potrebne tri stvari: Nemški posredovalni in prometni jezik, nemška večina v državnem, zboru in odprava manjšinjskih šol.
Razgled.
—	Grški naučni minister umrl. Kor. urad z dne 25. pret. mes.: Naučni minister Theodokis je. umrl. Pokopali so< ga na državne stroške.
—	Bolgarske tečaje otvorijo na Dunaju na stolici orientskih jezikov. Učnina se ne bo plačevala, le vpisnina po 6 kron.
—	Stoletnica Mirka Bogoviča. Včeraj je poteklo sto let, kar se je narodil v Va-raždinu najplodovitejši književnik ilirske dobe Mirko Bogovič.. Najpopularnejši njegovi drami sta: »Frankopan« in »Matija Gubec«. Narodno gledališče v Zagrebu je proslavilo Bogovicev jubilej z uprizoritvijo tragedije slovensko-hrvatskega kme-ta-kralja »Matije Gubca«.
—	V Rusiji izkušajo uvesti v srednjih šolah vojaške vaje za dijake.
—	Odlikovanje. Ob priliki poslednjih uradniških imenovanj je bil odlikovan tudi dunajski naš rojak dr. Karel Hinteriech-ner, c. kr. geolog državnega geološkega zavoda. Podeljen mu je bil naslov rudar-stvenega svetnika. — Imenovanec raziskuje že skoro ves čas vojne razna rudniška podjetja, ki so v stiku z vojnim ministrstvom.
—	Iz strahu ga je zadela kap. Minuli ponedeljek popoldne sta v Celovcu zadela skupaj avtomobil »Rdečega križa« in voz cestne železnice. Nesreča se ni zgodila nobena in tudi poškodbe na vozeh so bile malenkostne. Vendar je imela nezgoda tragično posledico. Iz gostilnice pri »Zamorcu« je videl dogodek umirovljeni nad-učitelj iz Vrbe Rudolf Woschnitza; ustrašil se je tako, da ga je zadela kap, ter je bil v nekaj hipih mrtev.
—	Nemško knjigotrštvo v vojni. Naravno je, da je vojna jako vplivala na izdajanje knjig in to v vseh deželah. Pred vojno so Nemci povprečno izdali na leto 36.000 knjig, torej veliko več kakor Angleži in Francozi, a zdaj je zavladala suša. izhajajo skoro same knjige o vojni, a to blago umetniško ni dosti prida. Zlasti občuti nemško knjigotrštvo posledico vojne v tem oziru, da je ustavljen skoro ves izvoz knjig. Pred vojno je šlo povprek na leto za 51 milijonov mark knjig iz Nemčije v inozemstvo, in sicer v Avstrijo za 20 milijonov, za 7 milijonov v Švico, za 5 milijonov v Rusijo, za 3 milijone na Francijo in za 2 milijona na Angleško.
—	Novo nemško narodno himno kom-ponira po naročilu namškega cesarja komponist Rihard Strauss. Dosedanji dve nemški narodni himni se pojeta, kakor znano, po tujih melodijah, in siecr »Deutschland über alles« po napevu avstrijske cesarske pesmi, »Heil Dir im Siegeskranz« pa po napevu angleške himne »Good save the king«.
—	Milijonska zapuščina. V Budimpešti je umrla baronica Kahlendorfova, rojena Irma Kraljeva. Svoje deset milijonov znašajoče imetje je zapustila za ljudsko-vzgojevalne namene.
—	Umrl je v Zagrebu šolski nadzornik Stjepan Janekovič.
—	Umrl je v Pragi češki pisatelj Alojzij Tuček v starosti 40 let. Poleg lastnih romanov, ki so postali jako popularni, je izdal Tuček številne prevode iz francoščine in nemščine. Znana je bila tudi njegova zbirka starih umetnin.
—	Umrl je v Belgradu srbski pisatelj Ljubomir Petrovič (Ljubimko).
—	Češki pisatelj Jaromir Hruby, urednik »Narodnih Listov« je volil svoje imetje, ki si ga je prištedil, za narodne in kulturne namene: 10.000 kron za sirotiščnico v svojem rojstnem kraju; 10.000 K rojstnemu kraju za podporo strokovne šole obisku-jočih dečkov; 500 K za občinsko knjižnico in 2000 K Šolski Matici.
—	Jezikovne razmere med Židi.
»Zeitschrift fiiu Demographie und Statistik der Juden« računa, da je prišteti 13 milijonov od 14 in pol milijonov Židov vsega sveta Nemcem, ker se poslužujejo ali nemškega jezika ali pa takozvanega žargona, t. j. židovsko-nemškega dialekta. Od 7 milijonov ruskih Zidov jih govori nemško 6,780.000, od 2,300.000 v severni Ameriki 2,200.000, med 300.000 angleškimi Židi je 275.000 Nemcev. »Z. f. D. u. St.« poudarja zlasti, da so 2idje baš na Ruskem in v Ameriki najtrdnejši reprezen-tanti Nemštva, ker se ne dajo asimilirati, kakor mnogi njihovi azijski rojaki.
—	Otroška vas belgijske kraljice. Tik belgijsko-francoske meje, v zadnjem kotičku Belgije, ki ga Nemci še niso mogli okupirati, in kakih deset kilometrov za bojno fronto je belgijska kraljica Elizabeta ustanovila pravo otroško vas. Nastanjenih je v tej vasi kakih 500 otrok, starih 3 do 8 let, ki nimajo doma. Vas je zgrajena iz barak, v katerih so poleg spalnic šolske, bolniške in igralne sobe ter kopalnica. Kraljica plačuje vse velike stroške za to otroško vas iz svojega zasebnega imetja in se mudi vsak dan nekaj ur med otroki.
—	Črnoviško vseučilišče se zopet popolnoma otvori. S polletnim semestrom 1916 se zopet otvori popolnoma črnoviško vseučilišče, kjer se je predavalo do zdaj le na bogoslovski fakulteti. Profesorji juri-dične in filozofske fakultete, ki bivajo večinoma na Dunaju, so pozvani, da morajo pričeti predavati takoj po Veliki noči, najkasneje pa 1. majnika.
—	Poljubovanje ni,greh. Pri šolski oblasti v Sterkrade na Nemškem službujoč uradnik Albert B. mora biti velik prijatelj poljubovanja. Ko je provizorična učiteljica B. prišla v njegov urad, jo je kar objel in poljubil. Drugi učiteljici je šel B. na dom naznanit, da je definitivno nastavljena, in porabil je tudi to priliko, da je učiteljico poljubil. Učiteljici nista uradnika naznanili, pač pa je ena izmed njih povedala katehetu, kaj se je zgodilo. Posledica tega je bila, da je vlada sama uradnika naznanila sodišču. To je pa toženega uradnika oprostilo, češ, da »razžaljenje«, storjeno s poljubi, ni bilo storjeno med izvrševanjem uradnega dela učiteljic in ni bilo v zvezi z njih uradno lastnostjo, in da vlada sploh ni imela vzroka tožiti uradnika, ker je ta uradnik poljubil učiteljici, ne pa vlado.
—	Šolo za socialne znanosti so otvo-rili v Varšavi. Predavanja se vrše zvečer, tako da bo moglo obiskavati tudi širše občinstvo to šolo.
—	Stoletnica dunajske tehnike. Cesar je sprejel odposlanstvo profesorjev dunajske tehnike, ki mu je izročilo spomenico, izdano ob stoletnici tehnike.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tovariš Vekoslav Benko, uči-telj-voditelj na Dolenji Branici, p. Šmarje-Rihemberg, pošilja iz ruskega ujetništva ekonomija Bagdikov,. Rostov od Donu, Rusija, vsem tovarišem in tovarišicam presrčne pozdrave. — Dopisnica je oddana na naš naslov dne 21. novembra pret. leta, prejeli smo jo pa dne 9. januarja t. 1.
Tovariš F. K., nd. pri Sv. B. v H., nam piše: »Črnovojniki enoletni prostovoljci letnikov 70, 71, 65—67 se vežbamo v posebni šoli v Z.; od 17., oziroma 21. jan. do 6. t. m. smo pa bili v L. pri W. pride-Ijeni stotnijam. Starejši letniki čvrsto vežbamo svoje fizične moči, da nas je veselje gledati. Vsi napredujemo s ponosom in z željo, da koristimo ljubi domovini!«
Gospa Rozalija Matjašičeva, sedaj pri »Rdečem križu« v Ilirski Bistrici, želi pozvedeti kaj. o svojem soprogu Ivanu Matjašiču, ki je baje v vojnem ujetništvu. Ako je komu znan naslov kakega znanca ali sorodnika, ki bi bil v ujetništvu na Ruskem, Kattj Rurgan, pokrajina Samarkand v Turkestanu, naj dotičnikov naslov sporoči gospe Matjašičevi!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugo slovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
f^aš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
HraniStsica i» posojilnica „Učitelj* skega konvikfa" v LjuS»l|ani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. jan. 1916 K 14.521-35.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od 1/35. do '/26. ure popoldne.
Prva gorenjska ra?oošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranf
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje.
Čevlje za dame in p ,spode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoie se vrne dinar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrova,- cenik.
Naročajte in širile naš list! — Pridobivajte mu novih naročnikov! — Poravnajte staro in obnovite novo naročnino!
		WMM
		
Ali ste že pridobili mladinskemu listu „Zvonček" novega naročnika?
Najboljši pripomoček za priučenje
:: nemškega jezika je ::
'-p j. „Nemška jezikovna vadnsca 1 Ullllirz za nenemške šole". ~
I. zvezek 75 strani z 32 podobami, cena vez. K —'80 : :
Izdaja v 3 zvezkih:
II. zvezek 136 strani s 14 podobami, cena vez. K 1 20	: :
III. zvezek 180 strani s 37 podobami, cena vez. K 180	: :
s slovenskim besednjakom
k I. zvezku 23 strani, cena broš. 20 h
k II. zvezku 61 strani, cena vez. 40 h
k III. zvezku 85 strani, cena vez. 50 h.
Sestavil učitelj Andrej Rape v Ljubljani. -	Založil F. Tempsky na Dunaju.	• :
- Dobiva se v vseh knjigarnah. Preizkusni izvodi za vpeljavo šol. vodstvom brezplačno!
Umetna knjigoveznica
KOP
LJUBLJANA, Franfevo nabrežje štev. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih knjigovelkih del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po niski ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.
Staršem, miadino'jubom, šolskim vodstvom, krajn m šolskim svetom in cenj. knjižnicam
priporoča „Učit» ljs a t skarnn 4 v Ljubljani sedeče
99
Mladinske spise4
1.	Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V
VI. zvezek ..•••••>••
2.	A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek .
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek . .
4.	A. Rape: Dane.............
5.	J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom.....
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.......
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim........
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in IL zvezek.
9.	"av. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek
10.	iVo Trošt: Moja setev I. in II. zvezek ....
11.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II
III. zvezek........-.....
m
ä K
m