Poštnina plačana v gotovini
Leto XXI.	E	E*	M	f	B	Številka	26.
Naročnina za Jugoslavijo:	Bij KBBjlj|Mr ffflt	hUB	H	BH	flj	Uredništvo	ln	upravnlfitvo
celoletno 180 din, za >/, leta	H	■BHf	£»9H H	H	ML» H	H	Je	v	LJubljanl	v	Gregorčl-
za v. leta 45 din. BP HP	V	W	W W	W	čevl	ulici	23.	—	Rokopisov
mesečno 15 din; za Ino-	ne	vračamo.	—	Račun	pri
TSZJZTl^SL Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
llhaia nak »«M<elJA
**«a/d lredo ta petek
Ljubljana, sreda 2. mana 1938
rana pt*»me*iii lmSO Veno it«vilki din ■
Stare	št
Ni nič novega, da ni prav nikjer prebivalstvo v državi niti primeroma tako obremenjeno s samoupravnimi davščinami, kakor v Sloveniji. Če pa Človek prelistuje ravnokar izišli statistični letnik, potem se mora vendar zopet ustaviti ob teh številkah, ker naravnost kričeče govore o prevelikem davčnem bremenu Slovenije. Je sicer res, da se uporabljajo samoupravne davščine v največji meri za potrebe Slovenije, toda še bolj je res to, da morajo naše samouprave nositi toliko teh bremen, ker država ne daje dovolj Sloveniji. Druge banovine so od države visoko dotirane, banska uprava v Ljubljani pa še tega ne more dobiti, kar ji država dolguje za bolnišnice. In kor ne dobi teh 8,8 milijona din, mora zvišati šolsko doklado od 26 na 35%. To je vendar malo prehuda krivica za prebivalstvo Slovenije, tem hujša, ker mora že pri poslovnem davku in pri banovinskih trošarinah plačevati za druge banovine.
Plačevati pa mora za druge pokrajine prebivalstvo, ki je itak žo najsilneje obremenjeno. Tako znašajo samoupravne davščine v kmetskih občinah na glavo prebivalca v dravski banovini 138,2 din, v bogati Vojvodini le 110,7, v tudi znatno bolj bogati savski 98,1, v drugih pa znatno manj, tako v bogati moravski le 43'4 din.
V mestnih občinah je razmerje še hujše. Tako pride na glavo prebivalca v dravski banovini 719,0, v Vojvodini 219'4, v savski banovini 330,6, v drugih banovinah pa niti 200 din.
Pa ttdi z dolgovi so samouprave v Sloveniji najbolj obremenjene. Na glavo prebivalca znaša obremenitev s samoupravnimi dolgovi v Ljubljani 178,52 din, v Beogradu 163,14 in v Zagrebu 103,87 din.
drugih mestnih občinah znaša v
ravski banovini 142,57 din, v moravski 77,26, v savski 76,15, v vr-
aski 62,98, v vseh drugih pa še znatno manj.
V kmečkih občinah pa odpade na glavo prebivalca samoupravnih dolgov v dravski banovini 13,00, v vardarski 8,54, v moravski 7,39, v savski 6,98, v donavski 5,55, v drugih pa še znatno manj. Poleg tega pa morajo v dravski banovini plačevati še dolgove cestnih odborov, katere dolžnosti v drugih banovinah sploh ne poznajo.
Te številke dovolj jasno dokazujejo, da so morale samouprave v Sloveniji zalesti globoko v dolgove, če so hotele vsaj do neke
“dostitd svojim dolžnostim. Zabredle s° že tako gl()boko y
dolgove, da ,e njih finančna moč izčrpana in d* morajo že enkrat dobiti pomoč od države.
To je tem bolj potrebno, ker ni Slovenija najbolj obremenjena le s samoupravnimi davščinami, temveč tudi z državnimi. Natančnih številk za to sicer ni, ker naša statistika v zadnjih letih nič več ne objavlja državnih dohodkov po pokrajinah, kar je gotovo napačno. Absolutno ne moremo razumeti, zakaj ne bi smela javnost vedeti, kako prihajajo državni dohodki po pokrajinah, če pa je za samoupravne dohodke to dopustno. Ali pa je razmerje med dohodki posameznih pokrajin tako kričeče, da se jih naša statistika niti ne upa objaviti? Nič čudnega ni, če je v Sloveniji to prepričanje splošno. Kdo pa si more drugače pojasniti to skrivanje.
Tem bolj pa mora priti sloven-
ska javnost do tega prepričanja, ker kažejo dohodki banovinskih trošarin, dohodki poslovnega davka, dohodki železnice, dohodki pošte, da je Slovenija tudi pri plačevanju državnih davščin — in ne samo samoupravnih — na prvem mestu.
Ta preobremenitev Slovenije je narasla že do te mere, da uničuje gospodarsko silo Slovenije. Naj klepeta »Narodno blagostanje« še s takšno trmoglavostjo o gospodar-
skem poletu Slovenije, je vendar neovrgljiva resnica, da še ni kmalu imela Slovenija tako malo denarja ko sedaj. Bogati, res bogati Ljudje so v Sloveniji prava redkost, a še med njimi so neslovenci v večini. Ce se slovenski podjetnik dokoplje do srednje dobre eksistence, ki ni niti tako visoka, ko ameriškega kvalificiranega delavca, pa mora biti vesel. Zato je tudi pri nas toliko primerov, ko so nekdaj ugledni in bogati trgov-
ci na stara leta brez vsega. Dovolj pa je znano tudi, kako silno slabo žive skoraj vsi šolani ljudje v Sloveniji. Skoraj vsi so navezani le na svoje skromne plače in v službi osiveli ljudje morajo hoditi še danes v menze, kakor pred desetletji kot dijaki. V Sloveniji ni denarja, v Sloveniji se revščina širi. In širi se predvsem zaradi prevelike davčne obremenitve Slovenije in zaradi premajhnih dotacij države. Kdaj se bo to nerazmerje nehalo?
Konferenca v Eisenachu
Poiasnilo delegatov konference
V 24. številki Vašega cenjenega lista z dne 25. februarja ste objavili pod gornjim naslovom članek, v katerem se graja delo naših delegatov pri pogajanjih v Eisenachu, pa tudi sestava delegacije kot taka, češ da se niso pritegnili praktični gospodarski ljudje.
Ker sva podpisana sodelovala pri omenjenih pogajanjih ter smatrava, da naj bo javnost v stvari vsestransko in objektivno informirana, prosiva, da objavite naslednja stvarna pojasnila.
Pogajanja v Eisenachu so se vršila v okrilju mešanega nemško-jugoslovanskega lesnega odbora. V smislu sporazuma med našo in nemško vlado sestavlja ta odbor enako število naših in nemških delegatov. Oficialnih delegatov je bilo določenih na vsaki strani pet. Od petih članov naše delegacdj.e so bili imenovani trije na predlog Stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, in sicer gg. dr. Milan Ulmanski, Konstantin Dožudič in dr. Adolf Golia.
Vsi interesenti — lesni industrialci so bili pred pogajanji z okrožnico Zveze industrijcev obveščeni o dnevnem redu zasedanja v Eisenachu ter naprošeni. da pošljejo podatke o težkočah pri izvozu lesa v Nemčijo in zlasti tudi o cenah. Odziv na to okrožnico je bil malenkosten. Tudi udeležba na zadnjih sejah Lesnega odseka, na katerih se je o stvari razpravljalo, je bila zelo skromna. In vendar je bilo splošno znano, da skozi več mesecev niso prejeli nemški kupci našega lesa za uvoz v Nemčijo potrebnega deviznega potrdila. Nemški kupci so se pa obračali na naše lesne eksporterje s pozivi, da znižajo v že sklenjenih zaključkih določene cene, češ da obstoje samo v slučaju primernega znižanja cene izgledi, da bo nemška »trber-wachungsstelle fiir Holz« zaključke odobrila ter izdala devizna potrdila. Pod vtisom takega stvarnega položaja je pristopila naša delegacija k pogajanjem z nemško delegacijo v Eisenachu. Kolikor naša delegacija za pogajanja ni bila dovolj pripravljena, je krivda na naših interesentih samih, ki se za stvar niso dovolj zanimali ter niso sporočili potrebnih konkretnih podatkov.
Zavedajoč s,e važnosti teh pogajanj za naš lesni izvoz ter z ozirom na tozadevno željo, ki je bila izrečena na zadnji seji Lesnega odseka Zveze industrijcev, sva se odločila na lastne stroške potovati v Eisenach ter se staviti naši delegaciji kot praktična lesna strokovnjaka na razpolago. Dasiravno sodelovanje posebnih ekspertov prvotno ni bilo predvideno, smo bili brez nadaljnjega pripuščeni k pogajanjem. Ne drži torej trditev, da pri pogajanjih ni bilo eks-
pertov iz vrst praktičnih gospodarjev. Ako bi se po najinem vzgledu javil še kak drug lesni strokovnjak, bi bil samo dobrodošel ter ne bi bilo nobenega zadržka, da kot ekspert sodeluje pri pogajanjih. V tem pogledu je pač nastopila ugodna sprememba proti prejšnjim časom, ko so na primer naši eksperti tudi na lastne stroške dopotovali v Rim ter tam potrošili mnogo časa in končno tudi denarja, a vrata sejne dvorane so jim ostala zaprta ter so se morali omejiti na to, da so v privatnem razgovoru izven pogajanj opozorili posamezne delegate na to ali ono okolnost ter jim dali te ali one podatke.
Kar se tiče cen, ki so se dosegle v Eisenachu, sva mnenja, da to vprašanje ne spada v javno diskusijo, kii utegne iz raznih vidikov lesnemu gospodarstvu samo škodovati. Ako člankar misli, da se je storila kaka napaka, ki bi se morala popraviti, se mu čudimo, da se hoče v to svrho poslužiti časopisne polemike, namesto da bi pokren.il vprašanje v naših lesnih organizacijah, ki so edine pristojne, da o tem razpravljajo in sklepajo. Zato se hočeva glede cen omejiti samo na sledeče pripombe.
Izgleda, da si člankar ni na jasnem glede namena eisenaškega sestanka ter glede pomena tam storjenih zaključkov. Cene so se določile samo za one lesne sorti-mente, za katere nam je Nemčija nudila carinsko preferenco. Za slovenski in hrvatski Les se je določila cena samo za blago kot pade od žage. Naša delegacija si je sicer prizadevala, da bi se v sporazumu o cenah in carinski preferenci upoštevali še nekateri drugi naši lesni sortimentd1, vendar nemška delegacija te naše zahteve nikakor ni hotela usvojiti. S tem pa ni rečeno, da se drugi lesni sortimenti v bodoče ne bi
mogli več prodajati na nemškem trgu, pač pa za enkrat ne bodo deležni carinske preference. Sporazum o cenah se je dosegel po dolgotrajnih in mestoma burnih razpravah. Vsi člani delegacije, kakor tudi eksperti, smo se po svojih najboljših močeh trudili, da dosežemo čim ugodnejše cene. Pri danem položaju je bilo izključeno doseči višje cene. Smatrava pa, da so dosežene cene današnji tržni situaciji primerne. Dejstvo je, da se tudi pred sporazumom les v tej kvaliteti ni prodajal po višjih cenah; znani so nam primeri, da so naše velike tvrdke prodale tik pred sporazumom les v kvaliteti smreka I—III po RM 34'— franko meja. Nadalje je dejstvo, da se je po teh cenah po sporazumu prodal znaten djel naših lesnih zalog.
Člankar primerja cene našega lesa s cenami bosenskega lesa. Pri tem pa prezre, da je predvidena za bosenski les boljša kvaliteta ter da mora biti bosenski Les rezan v angleških merah, dočim veljajo za naš les običajne dimenzije. Predaleč bi vodilo, ako bi hotela v časopisnem članku razpravljati o razlikah med našim in bosenskim lesom, ki so vsakemu lesnemu strokovnjaku znane in bi moraLe biti znane tudi člankarju.
Podrobnejše poročilo o pogajanjih v Eisenachu bova podala na sejah pristojnih lesnih organizacij. Zavedava se, da sva v Eisenachu storila svojo dolžnost ter prispevala k temu, da se je doseglo, kar se je pač doseči moglo. Javni napad na delo naše organizacije v Eisenachu zavračava kot nepremišljen in deplasiran, to tem bolj, ker prihaja od nedomačina, kateremu odrekava, da bi imel več smisla in srca za interese in potrebe našega lesnega gospodarstva, nego naši nacionalni lesni gospodarji.
Vladimir Prcmrou, Marko Rudež.
Nova okrožnica skega ministra proti krošniariem
Na ponovne zahteve trgovskih organizacij, da trgovinsko ministrstvo izrečno prepove vsako kroš-njarstvo z manufakturnim blagom, je izdal trgovinski minister doktor Vrbanič naslednji razpis vsem banskim upravam:
»Kraljevina Jugoslavija. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
Trgovinski oddelek.
II br. 41434/u 1.1937
10.	jan. 1938 Beograd.
Predmet: krošnjarjenje z manufakturnim blagom.
Z ozirom na zahteve, da se navodila podrejenega ministrstva pod II br. 37132/u z dne 2. oktobra 1937 spremene v tem smislu, da se že izdana dovolila za krošnjarjenje z manufakturnim blagom ne morejo v nobenem primeru podaljšati, se v zvezi s preje navedenim navodilom sporoča kr. banski upravi naslednje:
S prodajo manufakturnega blaga po ulicah od hiše do hiše in iz kraja v kraj se bavita v glavnem dve kategoriji oseb. V prvo kategorijo se morajo uvrstiti prebival-
ci določenih revnih krajev, ki se od generacije do generacije ba-vijo s tem poslom in ki so svojo eksistenco zgradili na tem poslu. Te osebe prodajajo blago manjše vrednosti, ki se navadno uporablja le po vaseh ter manjših in revnejših naselbinah. Takšna trgovina se redoma ne more smatrati kot škodljiva za trgovce, ker se navadno omejuje na kraje, kjer ni stalnih trgovcev s primernim blagom. Če bi se takšnim osebam prepovedala v nadalje takšna prodaja, potem bi to pomenilo, da se onemogoči že od generacij privajeno gospodarsko delo ter za to prebivalstvo prisili na preorienta-cijo njegovega gospodarskega dela, ki se v vsakem primeru ne bi mogla hitro in z uspehom izvršiti.
V drugo kategorijo pa je treba uvrstiti osebe, ki se bavijo s preje navedeno prodajo manufakturnega blaga ne zato, ker bi bil to njih običajni in edino mogoč način pridobivanja, temveč ker s tem delom, poslužujoč se pri tem raznih nenavadnih in nelojalnih sredstev, pridejo laže do večjih in neraz-merno visokih zaslužkov. Te osebe se ne omejujejo na prej omenjene kraje in blago, temveč prihajajo v večje kraje in celo mesta, ponujajoč pri tem blago, kakršno se običajno troši v mestih. Te osebe se ne omejujejo niti na to, da hi delali samo z ono količino blaga, ki jo morejo nositi sami s seboj, temveč, pošiljajoč blago na razne načine iz mesta v mesto, poslujejo z velikimi količinami blaga. Takšne osebe škodujejo s svojim poslovanjem nepoučenim potrošnikom. Ker pa se poslužujejo pri svojem poslu tudi nelojalnih sredstev, škodujejo tudi stalnim trgovcem. S prepovedjo nadaljnjega dela takšnim osebam se ne bo nikomur škodovalo, ker imajo te osebe redno možnost, da najdejo drugod zaposlitev.
Te dve kategoriji oseb je treba ostro razlikovati. Osebam prve kategorije se mora v vsakem primeru, kakor hitro zadoste zakonskim predpisom, dovolilo podaljšati, osebam druge kategorije pa se ne sme dovolilo podaljšati, da bi se tako končno eliminirale iz našega trgovskega prometa.
Kr. banska uprava, v kolikor ni sama pristojna za izdajanje in podaljševanje dovolitev, mora dati upravnim oblastem prve stopnje potrebna navodila, da se po tem razpisu ravnajo, ter v zvezi z navodili izdanimi v letu 1937. Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič.
Kakor je treba priznati, da je novi razpis trgovinskega ministra jasen in da bi se moralo po njem prenehati vsako krošnjarjenje z manufakturnim blagom, če bi se vse oblasti strogo po njem ravnale, tako pa se moramo zaradi slabih dosedanjih izkušenj bati, da nekateri še vedno ne bodo znali ločiti obeh kategorij, kakor jih je sicer trgovinski minister čisto jasno označil. Zato mislimo, da bi bilo najbolje, če bi se izdala čisto jasna in enostavna prepoved vsakega krošnjarjenja z manufakturnim blagom in da bi se izrečno dovolilo le krošnjarjenje z izdelki hišnega dela, z ribniškim blagom in podobno.
Ali ni bolje, da je ena sama jasna in kratka prepoved, kakor da je polno predpisov, ki postajajo baš zaradi svoje množine nejasni?
Seveda pa ne bi bili nejasni, če ne bi nekateri upravni organi dajali potuho krošnjarjem tudi s tem, da sami pri njih kupujejo.
žrebanje državne razredne loterije v Ljubljani
V torek dopoldne se je začelo v ljubljanskem »Trgovskem domu« žrebanje drž. razredne loterije, in sicer za 5. kolo, ko so najvišji dobitki, tudi po 400.000, 500.000, 1,000.000 in 2,000.000 din. Naravno je zato, da vlada za žrebanje v Ljubljani veliko zanimanje, saj bi vsak rad videl, kako se napravi včlika sreča. Zato pa je tudi prav srečna misel drž. razredne loterije, da ni žrebanje vedno le v Beogradu, temveč itudi v Zagrebu in Ljubljani, ker se je s tem vsa misel razredne loterije prav srečno popularizirala. Ljudje vidijo, kako se vse žrebanje vrši natančno in kako je sreča pod prav ostro kontrolo. Takšni sreči pa ljudje raje zaupajo.
Žreba se sicer na zelo enostaven način. Na levi strani dvorane je velik boben, v katerem so številke srečk, ina desni strani pa je drug boben, v katerem so številke dobitkov. Srečke izvlačujeta dva gojenca banovinskega zavetišča. Deček izvleče najprej številko srečke, član komisije razgrne številko in jo prečita. Medtem izvleče drug deček številko dobitka, ki ga je zadela ravnokar izvlečena številka. Že kmalu po pričetku žrebanja je bil potegnjen dobitek 50.000 din. Izžrebana številka in dobitek se nfito natakneta na natikalo in ko je že teh po 200, se zapečatijo ter priloži seznam številk.
Predsednik komisije je Slovenec dr. K. Šmid, član glavne kontrole. Ta tudi vedno ponovi izžrebane številke, Če so čez tisoč, v slovenščini. Poleg njega so v komisiji vedno po štirje člani upravnega odbora razredne loterije, med njimi tudi predsednik Mihajlo Bobič in direktor dr. Popovič. Komisiji je prideljen tudi potreben štab uradnikov in nameščencev. Vso moč je seveda vsa dvorana zastražena, da ne bi kdo skušal korigirati srečo.
Kakor rečeno, je zanimanje za žrebanje veliko in se je izkazal sistem, po katerem se žreba v več mestih.
Še med žrebanjem se morejo kupiti tudi srečke in nekateri pravijo, da so te še prav posebno srečne.
Italija od sultana samo pristanišče kakor Anglija na drugi strani polotok Aden. Anglija, Francija in Turčija so protestirale proti utrditvi italijanske moči v tej ožini, posebno ker bi ogrožala Sueški prekop. Spor je rešila Italija sedaj sama s popolno zmago nad Abesinijo. Prizadete velesile se bodo morale sprijazniti z dejstvi.
Za eksploatacijo Abesinije si mora Italija zgraditi moderno pristanišče in to bo Asaba v polnem pomenu besede. V dveh letih je izdala Italija za pristaniška dela nad eno milijardo lir in bo la dela š(e nadaljevala. Po sporazumu z Anglijo je rentabilnost njene vojne in njenih investicij popolnoma zagotovljena.
Asaba je že zdaj pritegnila nase velikanski promet, ki bo naglo naraščal. Izvažala bo razen kave, olj, sadja ‘in ikož tudi razne soli in rudnine; kot ena najvažnejših snovi pa utegne 'močno vplivati na evropski trg zlasti pepelika. Če se Italiji priznava tak uspeh, ji gotovo tudi ne bo težko dobiti v Angliji posojila.
Politične vesti
Zakai se /e nehala ameriška konjunktura 7
Kako zopet doseči zbolišanie
Banovinski turistični svet sklican
Ban dravske banovine je sklical II. redno zasedanje banovinskega turističnega sveta dravske banovine. Zasedanje se prične v ponedeljek dne 14. marca ob 10. uri v stekleni dvorani banske palače na Bleivveisovi cesti.
Dnevni red je naslednji:
1. Otvoritev zasedanja.
2. Poslovno poročilo z delovnim programom.
3. Odobritev računskega zaključka.
4. Tujsko prometna propaganda. O tej točki poroča dr. Ciril Žižek, ravnatelj Zveze za tujski promet v Sloveniji.
5. Samostojni predlogi in slučajnosti.
Člani banovinskega turističnega sveta morajo samostojne predloge predložiti pismeno vsaj 8 dni pred zasedanjem, t. j. do 6. marca kralj, banski upravi.
Veliko italijansko pristanišče v Rdečem morju
Angleški listi poročajo z iskrenim priznanjem o uspehu italijanskega načrta za zgradnjo modernega pristanišča Asabe v Eritreji, ki lo izhodna točka za ves evropski promet z Abesinijo. Z novim pristaniščem se italijanska Abesd-nija reši dosedanje odvisnosti od francoskega pristanišča Džibutija V ta namen gradi Italija tudi posebno železnico do Adis Abebe in do Magdale ter gosto omrežje cest.
Boj za Asab in Tirsko ožino, ki pomeni drugi Gibraltar, traja že nad 50 let. V začetku je kupila
Predsednik Federal Rezerve Bo-arda Marriner S. Eccles je objavil zelo zanimiv članek o vzrokih sedanjega nazadovanja ameriške konjunkture ter o sredstvih, s katerimi bi se moglo zopet dvigniti ameriško gospodarstvo. Pri tem pa razpravlja o vsem vprašanju s takšno temeljitostjo, da imajo njegovi predlogi in njegova analiza gospodarskega stanja ameriškega gospodarstva tudi splošno veljavo. V svojem članku pravi:
»Sedanja gospodarska kriza v Ameriki je nastopila s hitrostjo, ki nima niti v moderni gospodarski zgodovini primere. Čeprav ni po intenzivnosti dosegla popolnoma depresije leta 1929., je vendar zadela že široke kroge ter tudi industrijske stroke, ki so bile preje od nje obvarovane. Od zadnjega štetja, ki je bilo pred enim mesecem, je naraslo število podpiranih brezposelnih za več ko en milijon. Število dejansko brezposelnih delavcev pa se iz statistike ne more razvideti, ker ne upošteva podpor zasebnih pomožnih organizacij ali podpor, ki jih dajejo rodbinski člani. V New York City je na primer od javnih sredstev vzdrževanih brezposelnih okoli 1 milijon, vseh podpiranih pa poldrug milijon. A to v enem samem mestu!
Sedanja kriza ima najrazličnejše vzroke, ki bi jih združil v naslednjih točkah:
Dvig stroškov in cen.
Povečanje zalog za približno 35 odstotkov v primeri z lani.
Zastoj v gradbeni delavnosti zaradi večjih stroškov.
Spremembe in redukcije v državnem programu izdatkov.
Stalno naraščajoče težave železnic.
Neznatne investicije iz strahu pred poslabšanjem gospodarskih pogojev.
Proti sedanji krizi ni rešitve samo v denarnih manevrih (kakor nasvetujejo stalni manipulanti z valuto). Prva zapoved mora biti:
obnova omajane kupne moči prebivalstva
Istočasno znižanje cen in mezd
bi moglo omejiti intervencijo vlade na minimum. Pri sedanji koncentraciji in monopolizaciji gospodarstva v Združenih državah Sev. Amerike je sodelovanje delodajalcev in delojemalcev nujnost. Če se ne bo doseglo nobeno soglasje, potem bo morala poseči vmes država. Zadostovalo bi, če bi se dovedla ena milijarda dolarjev (8 dolarjev na prebivalca) mrtvo ležečega kapitala rednemu kroženju in kriza bi se takoj ustavila. Pogoj pa je, da se ta milijarda hitro izda in na takšen način, da se kupna moč prebivalstva resnično dvigne.
Sedanja tendenca padajočih cen tudi ni pripravna, da bi krizo zmanjšala. Dokler konsument misli, da bodo cene padale, ima zanj denar večjo vrednost kakor pa blago. Samo takrat, kadar je konsument prepričan, da cene ne bodo več padle, je pripravljen zamenjati svoj denar za blago.
Zato je treba napraviti tendenci padajočih cen konec ter iz ravnotežja spravljeno potrošno silo kmetijskega prebivalstva in mestnega delavstva zopet izravnati.
Klic po krajšem delovnem času in višjih mezdah izhaja iz nevarne
zmote, kajti eno ko drugo ima ta učinek, da proizvodnjo omeji ali pa jo sploh zniža. Zato to sredstvo ne more biti v interesu celote in na vse zadnje ne pomaga niti delavcem. Popolnoma zgrešeno pa je, če se uporabi zvišanje mezd — kakor v zadnjih letih — kot povod nesorazmernih in popolnoma neupravičenih dvigov cen. To pa se je zgodilo ter ne v mali meri povzročilo tudi sedanjo krizo. Takšna politika ije narekovana samo od kratkovidnega pohlepa po profitu ter more zato privesti samo v gospodarsko katastrofo.
Poviški mezd in skrajšanje delovnega časa je utemeljeno in priporočljivo samo takrat, če sta posledica na glavo prebivalca povečane proizvodnje in če pomenita boljšo razdelitev industrijskih dobičkov. Spirali podobno dviganje cen in mezd na inflacionistični nivo pa more biti prav tako nevarno kakor spiralasto padanje na defla-cionistično stopnjo.
Najbolje v sedanjem položaju bi
bilo, če bi se mogli delavci in podjetniki sporazumeti na mezde in cene iz leta 193(1. Zadostovalo bi, če bi se zedinila gradbeni obrt in težka industrija, da bi potem potegnila s seboj vse ostalo gospodarstvo. Zboljšanje splošnih gospodarskih razmer bi v tem primeru nastalo avtomatično in hitro.
Davčni sistem se je v zadnjem času zelo pogosto kritiziral in navajal kot krivec za obseg sedanje krize. Mislim, da te kritike ne zasluži. V splošnem se more opravičiti, nekatere korekture pa bi mogle ev. napake popraviti. Odprava davka na nerazdeljene dobičke in davek na prirastek kapitala ne bi bila priporočljiva. Položaj Federal Reserve Boarda je ugoden. Od zakladnega urada sterilizirano zlato znaša več ko eno milijardo dolarjev, odvišne rezerve Federal Reserve Boarda znašajo 1’2 milijarde dolarjev ter zadostujejo za kreditno ekspanzivnost v višini šest do osem milijard dolarjev.«
Plenarna seia tarifnega
odbora
Zahteve gospodarskih zastopnikov upoštevane le deloma
Na sejali tarifnega odbora v januarju in februarju so zastopniki skoraj vseh gospodarskih organizacij naglašali, da so predlagane prevoznine previsoke in da se morajo znižati. Zahteve zastopnikov gospodarskih organizacij so bile nato formulirane in predložene tarifnemu odboru.
Na zadnji plenarni seji tarifnega odbora dne 27. februarja so zastopniki kmetijskih organizacij takoj po otvoritvi seje konstatirali, da predložena tarifa v preveliki meri obremenjuje kmetijske proizvode ter zahtevali, da se te tarife znižajo. Ker je kmetijstvo naša osnovna gospodarska panoga, bo znižanje teh tarif ugodno vplivalo na vse gospodarstvo.
Na te zahteve je odgovoril zastopnik generalne direkcije državnih železnic. Njegov odgovor pa ni zadovoljil niti zastopnikov kmetijstva niti zastopnikov industrije in obrta. Pri nadaljevanju seje so zastopniki gospodarskih organizacij konstatirali, da je železniška uprava v neki meri ustregla zahtevam naše morske plovbe ter znižala napetost med prevoznimi cenami med pristaniško in lokalno tarifo za 20 do 30 odstotkov. Zastopnik susaškega gospodarstva Dragutin Pavlovič pa ije izjavil, da predlagano znižanje nikakor ne zadostuje zaradi močne konkurence italijanskih pristanišč. Razpravljalo se jo pri tej priliki tudi o pelnajsttonskih vagonih ter so zastopniki gospodarstva zahtevali, da se v primeru, ko stranka zahteva lStonski vagon, a tega železnica nima, računa lStonska tarifa tudi za lOtonske vagone.
Tudi na tej seji je prišlo do živahne debate glede napetosti pri prevozu proizvodov mlinske industrije ter pšenice. Tudi pri tej priliki so zastopniki pasivnih krajev in onih na periferiji države zahtevali, da razlika v prevozni ceni za moko in pšenico ustreza razliki v vrednosti, da se ne bi avtomatično
ubijala cena pšenice. Predlagali so, da znašaj prevoznina za 1000 kilogramov moke toliko ko prevoznina za 1400 kg pšenice. Železniška uprava pa ta zelo upravičeni predlog ni sprejela.
Prav tako se je debatiralo o obremenitvi prevoza živine. Kon-statiralo se je, da živinorejci iz od tržišč bolj oddaljenih krajev zaradi visoke prevoznine nimajo istih konkurenčnih pogojev z živinorejci iz bližnj>ib'krajev. Zato se je zahtevalo, da se obremenitev prevoza na daljše proge (nad 300 km) sorazmerno zmanjša. To so zlasti zahtevali živinorejci iz Srbije ter iz bolj oddaljenih krajev od meje.
Nato so se obravnavali predlogi o spremembi tarife za les in proizvode lesne industrije. Razpravljalo se je tudi o prevoznini za rude, kovinske izdelke, gradbeno in kemično industrijo. Del v zvezi s tem izrečenih želj gospodarskih ljudi je generalna direkcija želez nic sprejela ter prevoznino
zm-
Proti koncu seje se je znova razpravljalo o prevoznini za kmetijske proizvode, ker so zastopniki kmetijskih organizacij znova predložili zahtevo, da se prevoznina za agrarne proizvode zniža. Do odločitve v tem vprašanju pa ni prišlo, temveč so se zahteve agrarnih zastopnikov zabeležile in se bodo razpravljale na poznejši seji, če se tarifni odbor še enkrat sestane. To pa nikakor ni gotovo.
*	barva, pleaira ,!l
Ze v 24 urah ssr.£K
itd. Škrob! in gvetlolika srajce, ovrar nike in manšete. Pere. suši. monga ln lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6 Selenburgova ul. » Telefon št. 22-72
Zasedanje Stalnega sveta Balkanske zveze v Ankari je zaključeno. O zasedanju je bilo izdano daljše oficialno poročilo, iz katerega posnemamo: 1. Zastopniki štirih balkanskih držav so pri pretresu zunanje politike konstatirali, da je Balkanska zveza velike važnosti za ohranitev miru v južno-vzhodnem delu Evrope. 2. Države Balkanske zveze ostanejo tudi v bodoče lojalne članice Zveze narodov. Ker so trdno odločene, da se me vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, tudi ne morejo nikomur dopustiti, da bi se vmešaval v njih notranje zadeve. 3. Glede sredozemske politike ostane stališče BZ nespremenjeno. Bz hoče biti v prijateljskih odnošajih s sredozemskimi velesilami Francijo, Anglijo in Italijo. Etiopsko vprašanje zanjo ne obstoji več. Kakor je jugoslovanski poslanik akreditiran pri italijanskem kralju in etiopskem cesarju v Rimu, tako bodo isto storile tudi Grčija, Romunija in Turčija, da se s tem olajša sodelovanje v Sredozemskem morju, želeti bi bilo, da bi tudi Italija pristopila k sporazumu, ki je bil sklenjen v Montreuxu. 4. Stalni svet je ratificiral sklepe gospodarskega sveta BZ. 5. Stalni svet je sklenil, da ostane še nadalje zvest politiki nevmešavanja v španske zadeve. Članice BZ pa morejo v varovanje svojih gospodarskih interesov imenovati pri vladi gen. Franca svoje agente.
6.	Turčija in Grčija sta predložile dodatek k sporazumu, ki veže v okviru obstoječih pogodb obe državi. 7. Prihodnji zasedanji bosta septembra meseca v Ženevi ter februarja 1939. v Bukarešti.
Na banketu v čast članov BŽ je imel Kemal Atatiirk pomemben govor o BZ. Ugotovil je, da je BZ vsak dan bolj čvrsta. Prepričan je, da se bo BZ, ki nas danes še ne more popolnoma zadovoljiti, manifestirala nekega dne v svoji popolnosti, da se bo svet začudil. Mnogo zaslug za utrditev BZ so si pridobili tudi novinarji iz balkanskih držav. Potrebno je, da se politično sodelovanje balkanskih držav utrdi še s sodelovanjem na gospodarskem in kulturnem polju.
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je iz Ankare odpotoval v ponedeljek ter se na povratku v Beograd ustavil v Sofiji, kjer se sestane z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjuseivanovim.
Predsednik stalnega sveta BZ Metaksas je oficialno obvestil bolgarsko vlado o sklepih BZ, zlasti glede Etiopije in Španije.
Italijansko-britanska pogajanja se bodo začela dne 7. marca v Rimu in bodo trajala do osem ted- . nov. Sporazum naj bi vseboval tudi ona vprašanja, ki jih gentlemanski dogovor z dne 1. jan. 1937. ni omenjal. Tako v Rimu ko v Londonu se prav pridno pripravljajo na pogajanja.
Novi angleški zunanji minister lord Halifax zagovarja naslednji zunanje-politični program: 1. sporazum z Italijo v Sredozemskem morju. 2. skupna akcija Pariza, Londona in Rima naj omogoči Nemčiji pristop k zapadnemu paktu. 3. podelitev posojila Italiji.
4.	kolonialni sporazum z Nemčijo, toda brez škode za prestiž Velike Britanije. 5. sporazum med Nemčijo in Francijo. 6. jamstva za ohranitev teritorialnega stanja v srednji Evropi,
Chautemps je po svoji veliki zmagi v parlamentu, ko mu je bila izrečena zaupnica s skoraj 500 glasovi, naletel nakrat v senatu na silne težkoče. Njegovi zunanji politiki se sicer senat ne upira, pač pa n as prh tu je njegovemu delovnemu pravu. Nikakor noče senat pristati na to, da bi smeli razsodniki v mezdnih sporih v določenih primerih nadzorovati finančno poslovanje obratov. Vendar pa se splošno misli, da se bo dosegel med vlado in senatom sporazum tudi o tem vprašanju.
Sedaj se poročajo še mnoge zanimive podrobnosti o razburljivih nedeljskih dogodkih v Avstriji. Narodni socialisti so hoteli napraviti Gradec za glavno mesto svojega gibanja, kakor je Miinchen sedež narodno socialističnega gibanja, ker je vodstvo stranke na Dunaju po njih mnenju premalo odločno. S svojim nastopom so hoteli oslabiti vtis šušnikovega govora ter dokazati, da so v Avstriji že nastale nove razmere, Sušnik pa je z odločnim nastopom vse njih nakane preprečil. Prevzel je osebno vso oblast na štajerskem, nastopil proti notranjemu ministru Seyss-Inquartu ter poslal na štajersko toliko zanesljivih čet, da so morali narodni socialisti kar odnehati. Njih pozicija se je zaradi ponesrečenega puča silno oslabila in potrebovali bodo mnogo časa, da se zopet opomorejo. Sušniku so priredili Dunajčani za njegov odločni nastop viharne ovacije.
Oenarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Dne 25. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta pod predsedstvom g. Alojzija Vodnika, v kateri je bila odobrena čista bilanca za leto 1937. Iz bilančnega poročila, ki ga je podal g- glavni ravnatelj Hanuš Krofta, je razvidno, da se zboljšanje gospodarskih razmer v naši državi končno izraža tudi v bančnem poslovanju.
Prvič po štirih letih se je promet znatno dvignil in je, v nasprotju s prejšnjimi leti, nastopilo naraščanje skupnih dolžnikov in upnikov. Ob koncu leta 1937. znašajo nove naložbe pri zavodu din 103,000.000'— ter so narasle do 15. februarja t. 1. na dinarjev 115,500.000'—, kar dokazuje naraščanje zaupanja občinstva. Banka izplačuje redno obresti na stare vloge in je poleg tega oprostila stare vloge do din 10.000'— brez pomoči Narodne banke, ki je v to svrho ponudila denarnim zavodom posebne kredite.
Cisti dobiček za leto 1937. v znesku din 2,069.000'— je navzlic večjim dajatvam, nastalim iz zvišanja davkov in pokojnin, ostal na isti višini kot v preteklem letu, omo-goča potrebne dotacije ter se lx> občnemu zboru, ki je določen za
2.	aprila 1938., stavil predlog na izplačilo 4%-ne dividende na prioritetne delnice.
Denarništvo v savski banovini
Banska uprava savske banovine je priložila svojemu proračunskemu predlogu tudi dobro sestavljeno poročilo o svojem delu v preteklem proračunskem lelu. V lem poročilu podaja tudi sliko o stanju denarništva v savski banovini. Iz njenega poročila posnemamo:
Na denarnem trgu so se pokazale vse posledice splošnega gospodarskega zboljšanja. Zaradi večjega prometa se veča kreditni obseg poslov ter je denarni trg stalno likviden. Zaradi večje zunanje trgovine je bil dosežen tako velik obseg poslovanja z devizami in valutami, kakor že ne v zadnjih šestih letih. Tečaji zasebnih papirjev so bili stabilni, državnih pa v skoku.
; Zboljšanje se zlasti vidi pri ve,'.iih zavodih v mestih, dočim so podeželski večinoma še v neugodnem položaju. Ti imajo večinoma kmetske dolgove, ki pa so bili z njih prevzemom po PAB imobili-zirani. Zato zahtevajo podeželski zavodi, da se izplača vsaj njihov del terjatev po tekočem računu pri PAB v gotovini.
Vseh denarnih zavodov, ki delajo na podlagi delniških družb, je bilo v savski banovini koncem leta 1936. sto eden. Od teh so bili v izvenkonkurzni likvidaciji 4, v likvidaciji po trg. zakonu 4, ter je torej poslovalo le 93 zavodov. Od teh jih je bilo 44 pGd zaščito,
v !??u	Pa	ie bila dovoljena
zaseda ze petim zavodom, torej je bilo vseh 49, brez zaščite pa 44.
Z izgubo je poslovalo 53, 40 zavodov pa je doseglo čisti dobiček v višini 28,272.882 din.
Samoupravnih hranilnic je bilo devet, od katerih so bile tri pod zaščito. Cisti dobiček samoupravnih hranilnic se je povečal za 466.203 din ali za 8%.
Bilančno stanje denarnih zavodov savske banovine je bilo koncem leta 1936. naslednje:
Aktiva:	Zagreb pokrajina
Pasiva:
vplač. glavnica	392'4	46-3
rezerve	160'5	20'6
vloge	2228'1	255'9
upniki	1520'0	21'9
druga pasiva	154'3	' 4'7
dobiček	26-5	17
skupna	44821	351'3
Bilance samoupravnih hranilni		
pa izkazujejo naslednjo sliko:		
Aktiva:	Zagreb	pokrajin
	v milijonih din	
gotovina	266'0	28'9
efekti	25'6	16'0
menice	108'5	141
dolžniki	262'5	79-1
nepremičnine	23'2	7'5
druga aktiva	31'5	2'0
izguba	—	—
Pasiva:		
skup. rezerve	56'6	9'9
vloge	560’7	1231
upniki	92‘4	10'7
druga pasiva	2‘4	30
dobitek	5'3	ro
skupno	717'5	147-8
V primeri s stanjem koncem leta 1935. se je stanje denarnih zavodov, ki so delniške družbe spremenilo takole (v milij. din): gotovina se je zmanjšala za 128'8, efekti so narasli za 9'7, menice so se zmanjšale za 248'9, dolžniki pa narasli za 162'7. Vplačana glavnica se je povečala za 20'5, rezerve so se zmanjšale za 92, vloge za 54T, upniki za 118T in čisti dobiček za 5'2.
Povečanje dolžnikov in zmanjšanje upnikov kažeta na zboljšanje stanja.
Rok za vlaganje prošenj za odlog plačil je potekel 23. februarja. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, bo ta rok podaljšan še za šest mesecev, oz. za tako dolgo, dokler ne izide posebna uredba o moratoriju za denarne zavode.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani je začela izplačevati vloge do 10 tisoč din, kar ji je omogočilo posojilo banske uprave v višini 63 milijonov din. S tem se je
ek
položaj v mnogih kreditnih zadrugah znatno zboljšal. Začelo se je tudi vračati zaupanje v denarne zavode.
Budimpeštanska poštna hranilnica je sporočila češkoslovaški poštni upravi, da se bodo stare terjatve pri budimpeštanski poštni hranilnici likvidirale v ■ mesecu marcu. Kdaj pa se bodo likvidirale tudi jugoslovanske terjatve pri budimpeštanski poštni hranilnici?
Tečaj avstrijskega šilinga se je v Curihu zopet dvignil na 77, kar je posledica odločnega govora doktorja Sušnika. Dne 1. marca pa je tečaj zopet nekoliko oslabel, in sicer na 75.
Vprašanie	naših
nadalievalnih
Sklepi konference v
	v milijonih din	
gotovina	356'5	15'4
efekti	433'6	5'7
menice	930-8	126'9
■dolžniki	2054'4	165'8
Neprpmičnine	366'2	15‘2
aktiva	325'9	. 19'2
*zguba	14'4	2'9
Na iniciativo novosadske zbornice je bila dne 23. in 24. februarja v Beogradu vsedržavna konferenca o našem strokovnem šolstvu. Glavni referat je podal tajnik novosadske zbornice dr. Slavko Stauič. Konference pa so se udeležili tudi zastopniki drugih zbornic, zveze trgovskih združenj ter delegati trgovinskega ministrstva. Po daljši in vsestranski debati je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
I. V naši državi se vedno bolj občuti potreba za ustanavljanje strokovnih gospodarskih šol z ozirom na pospešeni razvoj našega gospodarskega življenja ter vedno večjega zanimanja za te šole.
II. Današnje strokovno šolstvo ne ustreza niti po številu niti po kakovosti potrebam našega narodnega gospodarstva. Zato naj se odvisne gimnazije odpravijo, namesto njih pa odprejo strokovne gospodarske šole v skladu s potrebami posameznih pokrajin in zlasti v razvitih gospodarskih središčih.
Na podlagi tega sklene konferenca:
1. Brezpogojno je potrebno, da se v celoti zagotove potrebna finančna sredstva za normalno funkcioniranje obstoječih strokovnih šol. V ta namen naj se apelira na vse činitelje, ki prispevajo k vzdrževanju teh šol, da v celoti zadoste svojim zakonitim dolžnostim.
2. Vzgoji strokovnih učiteljev je
treba posvetiti največjo pažnjo, da se v posebnih tečajih na naših visokih šolah ter v ferialnih tečajih za učitelje vseli vrst naših srednjih šol izpopolnijo v praksi v gospodarskih podjetjih ter da se pošiljajo tudi na vzorne strokovne šole v tujini.
Odličnim tujim strokovnim učiteljem se naj omogoči, da bodo mogli poučevati na naših šolah.
3. Pomanjkanje poslopij za strokovne šole je ena glavnih ovir za normalen razvoj strokovnega šolstva. Brezpogojno je potrebno, da vsi, ki so po zakonu dolžni zgraditi poslopja za strokovne šole, takoj določijo potrebna sredstva v svojih proračunih ter da te izdatke odobri ban oziroma finančni minister.
V.vseh večjih gospodarskih središčih morajo biti vzorne strokovne nadaljevalne šole, in sicer svojih lastnih poslopjih. Zato priporoča konferenca kr. banskim upravam, občinam in gospodarskim organizacijam, da v svojih proračunih določijo vsako leto določeno vsoto za zgradbo takšnih strokovno-nadaljevalnih šol.
Kjer koli je le mogoče, naj se ustanove pri strokovnih nadalje-
valnih šolah tudi vzorne delavnice, s sodelovanjem industrialcev, inženirjev itd. pa ustanove zbirke orodja in učil ter ustanove tudi šolske knjižnice. V vseh strokovno-nadaljevalnih šolah naj se, kjer je to le mogoče, otvorijo posebni strokovni oddelki s strokovnimi učitelji.
4. Izdelava in izdaja šolskih knjig za strokovne šole zahteva hitro rešitev. Izdelava in izdaja šolskih knjig se mora izvesti sistematično ter s sodelovanjem gospodarskih zbornic in organizacij naj se izdelajo v trgovinskem ministrstvu podrobne smernice o tem vprašanju ter s ciljem, da pride vsak učenec čim ceneje do čim boljše šolske knjige. Kako naj se to vprašanje uredi, naj se prepusti odločitvi posebne konference, za katere sklicanje se naproša trgovinski minister. Konferenca prosi, da ministrstvo za trgovino in industrijo prouči vprašanje ustanavljanja banovinskih fondov za izdajanje in nabavljanje strokovnih šolskih knjig, učil in strokovne literature, in sicer na ta načiu, da bi občine, ki so dolžne vzdrževati strokovne nadaljevalne šole, vložile 10% zneska celotnega proračunskega zneska za vzdrževanje strokovnih nadaljevalnih šol v te fonde. Ta znesek pa ne sme iti v škodo normalnega vzdrževanja strokovnih šol in njih učnega programa. Zbornicam in drugim gospodarskim organizacijam pa konferenca priporoča, da vsako leto določijo posebne zpeske za te banovinske fonde. Nadalje predlaga konferenca, da se iz fonda za strokovno šolstvo pri vsaki banovini (gl. § 406. obrtnega zakona) določi 30% za izdajanje in nabavo šolskih knjig.
5. Konferenca smatra za potrebno, da se že sedaj na vseh večjih strokovno-nadaljevalnih šolah imenujejo stalni upravniki strokovno-nadaljevalnih šol iz resora ministrstva za trgovino in industrijo. Na ta način bi se zelo dvignil nivo sedanjih strokovno-nadaljevalnih šol in ustvaril osnovni tip naših strokovnih šol. Sploh je potrebno, da se povsod, kjer je to le mogoče, imenujejo stalni učitelji na strokovnih nadaljevalnih šolah.
6. Nujno potrebno je, da se omogoči šolanje obrtnim in trgovskim vajencem tudi v krajih, kjer ni strokovno-nadaljevalne šole. Priporoča se, da se takšni tečaji organizirajo s sodelovanjem zbornic, občin in gospodarskih organizacij.
7. Konferenca prosi ministrstvo za trgovino in industrijo, da obenem z gospodarskimi zbornicami in organizacijami prouči vprašanje kvalificirane delovne sile za naša
industrijska podjetja ter prouči možnost, da tudi državna gospodarska podjetja čimbolj sodelujejo pri ustvarjanju vzornih delavnic, zamenjavi dijakov, dajanju ustanov itd.
8. Konferenca naproša ministrstvo za trgovino in industrijo, da prouči vprašanje priprave učencev na ljudskih in srednjih šolali za prehod na strokovne šole in v gospodarske poklice. Posebno je treba omogočiti dijakom srednjc-tehničnih šol prehod na ustrezajoče odseke tehnične fakultete.
9. Konferenca smatra za potrebno, da se doseže čim ožje sodelovanje gospodarstva in strokovnih šol na vseh poljih, kjer je to potrebno in koristno.
10. Razvoj in pospeševanje našega tujskega prometa absolutno zahtevata, da se posveti posebna pažnja strokovni vzgoji našega gostinskega podmladka ter da se v ta namen ustanove posebne strokovne gostinske šole. Gostinske strokovne šole so potrebne v vseh naših večjih središčih, zlasti pa je treba misliti na njih ustanovitev v naših večjih turističnih središčih ter zlasti v krajih, ki jih v večjem številu obiskujejo tuji turisti.
11. Vsa vprašanja, ki se tičejo vzgoje trgovskega podmladka naj se v vseh mestih, kjer je to mogoče, tudi v bodoče prepuste trgovskim omladinam (pri nas pač združenjem, op. ured.). Zato naj se pri novelizaciji obrtnega zakona spremeni § 299., odst. 2., da se bo glasil: »V mestih, v katerih so ali v katerih se bodo ustanovile trgovske šole trgovskih omladin in strokovne nadaljevalne šole, odredi ban, da pomožno osebje mora obiskovati te trgovske šole, odgovarjajoči del proračuna za vzdrževanje trgovskih oddelkov, ki gre na breme posameznih občin in mest, pa naj se odstopi upravam šol trgovske omladine (združenj).
12. Kr. vlada se naproša, da doseže pri prosvetnem ministru, da glavni prosvetni svet sprejme sklep ministra za trgovino in industrijo o dvigu stopnje trgovskih šol trgovskih omladin.
13. Kr. vlada se naproša, da doseže od vojnega ministra, da se učencem, ki so dovršili trgovsko-obrtne šole ko tudi šole trgovskih omladin, prizna pravica do skrajšanega vojaškega roka.
14. Z ozirom na važnost strokovnega šolstva prosi konferenca trgovinskega ministra, da ustanovi poseben oddelek za strokovni pouk v trgovinskem ministrstvu in da se temu oddelku podrede tudi druge strokovne šole trgovsko-obrtniške in industrijske smeri iz drugih resorov. •
Doma in pd sveta
V Zagrebu je umrl nestor hrvat-skih komponistov in predsednik Hrvatske pevske zveze Nikola Fal-ler. Za razvoj hrvatske glasbe si je pridobil velikanskih zaslug. Pred vojno je tudi dostikrat sodeloval s slovenskimi zbori in priredil tudi v Ljubljani več koncertov. Velikemu hrvatskemu glasbeniku bo ohranil hrvatski narod vedno časten spomin.
Banski svet Vrbaske banovine je v posebni resoluciji zahteval decentralizacijo državne uprave in uvedbo najširših samouprav. Nadalje je zahteval spremembo zakona o občinah in spremembo zakona o neposrednih davkih. Zahteval je tudi prenos sedeža družbe »šipad« v Banjaluko, pocenitev tobačnih izdelkov, ustanovitev banovinske hranilnice in poštne direkcije v Banjaluki.
V narodni skupščini se je začela razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Debata je bila zelo dolgotrajna, zanimanje poslancev pa bolj majhno ter je bila skupščinska dvorana le slabo zasedena.
V Subotici se je ustanovil poseben odbor, ki zahteva, da mora imeti Subotica v skupščini dva poslanca, ker je za Beogradom in Zagrebom največje mesto v Jugoslaviji, ki šteje nad sto tisoč prebivalcev. Srečni Subotičani, da nimajo večjih skrbi!
Narodna banka bo zgradila v Slavonskem Brodu hišo, v kateri bo nameščena njena nova podružnica.
Delo so ustavili rudarji v rudniku »Resavci« in v premogovniku »Dubrovica« v Dalmaciji.
Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo državni erar, da plača odškodnino 90.000 din nekemu izvozniku, kateremu je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (sadni oddelek) brez zakonske podlage prepovedal lani izvoz češpelj.
V Dubrovnik je prišla nemška križarka »Emden«, ki je bila zgrajena 1. 1925. To je prvič, da je prišla nemška križarka v naše vode. številni nemški turisti v Dubrovniku so križarko navdušeno pozdravljali. Naše oblasti so sprejele nemško križarko po običajnem ce-remonielu.
V parni žagi »Vilhar« v Saborskem v ogulinskem okraju so delavci, 150 po številu, zapustili delo, ker je bilo podjetje pripravljeno povišati njih mezde samo za 25 par na uro, oni pa so zahtevali 50 par. Podjetje pa tej zahtevi ni moglo ustreči, ker je pred kratkim zaradi požara pretrpelo veliko škodo. Posredovanje delegata Hrvatske delavske zveze ni pomagalo in delavci niso hoteli popustiti.
V novosadski zimski pomoči so
odkrili velike zlorabe. Dva občinska svetnika, čeprav dobro situirana, sta si dala za svoje delo izplačevati dnevnice, poleg tega pa še z denarjem revežev plačevala sebi kočijaža in si dovoljevala še druge ugodnosti.
Prekomorska plovidba d. d. na Sušaku je pri glavnici 10 milijonov din dosegla lani čisti dobiček v višini 8,3 milijona din. Rezervni in drugi fondi družbe znašajo 7,7 milijona din, dolžniki 9,8, upniki pa 8,3 milijona din. Brodovje je v bilanci ocenjeno na 31,3 milijona din.
Minimalne cene za odkup oljnatih plodov je določil trgovinski minister takole:	za	oljnato	repico
(drobno) po 250 din, za ostalo po 260, za seme sončnic 160, beli mak 300, sezam 350, bučna jedrca 220 in laneno seme po 300 din za 100 kg franko nakladalna postaja na ozemlju proizvodnje. Cene veljajo za vagonsko blago. Minimalna cena za ricinusovo olje se bo določila kasneje.
Nedaleč od Bosenske Krupe so bila odkrita velika ležišča boksita. Kakor se poroča, je zemljišče, na katerem so ta ležišča, že prodano neki tuji finančni skupini.
Gabriele D’Annunzio, ki ga nekateri označujejo kot največjega italijanskega sodobnega pesnika, je umrl. V zgodovino našega naroda se je vpisal kot oni mož, ki nam je iztrgal Reko. Menda n,i še naš narod doživel večjega ponižanja, kakor da je bil takrat brez moči. — Po Marconijevi smrti je bil D’Annunzio imenovan za predsednika italijanske akademije znano-
sti in umetnosti. Slovel je kot eden najboljših italijanskih stilistov, ki je s svojo krasno italijanščino nadomestil vsebinske pomanjkljivosti v svojih delih. Skoraj enako dovršeno ko italijanščino je obvladal tudi francoščino. — V fašistični Italiji je zavzemal čisto posebno stališče in dostikrat se je celo govorilo, da je enako vpliven kakor Mussolini. — Umrl je v starosti 75 let.
Kolesa, motorna kolesa
na debelo. Zahtevajte ponudbe.
fploSna trgovska druZba z o. z.
Ljubljana, TyrSeva cesta št. 33 (Javna skladišča)
Avstrijska vlada je do nadaljnjega zaprla vse srednje in visoke šole na štajerskem, ker je vsa srednješolska in visokošolska mladina prepojena z narodnim socializmom.
Notranji minister Seiyss-Inquart
je sklical v Gradec konferenco zaupnikov nar. socialističnega gibanja, da jih potolaži zaradi zadnjega neuspeha. Obenem jim bo dal tudi navodila glede vstopa nar. socialistov v patriotično fronto.
POSOJILA
kratkoročna, proti primernemu jamstvu
preskrbim
hitro in strogo kulantno
RUDOLF ZORE, Ljubljana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10 Znamka 3 Din
Nudi se
trgovski uradnik ali potnik
mahrovec, z vsestransko pisarniško in potniško prakso v tu-in inozemstvu, vešč slovenske, nemške, francoske in italijanske korespondence, publicist, samostojen in inciativen itd. — Dopisi na „Trgovski list“ pod .Vsestranski".
V Združenih državah Sev. Amerike so odkrili veliko špionsko afero. 45 oseb je bilo aretiranih. Je to največja špionaža od konca svetovne vojne. Najvišji oficirji ameriške vojske so bili nujno pozvani zaradi te afere k seji. Nekateri govore, da bodo morale Združene države izdelati čisto nov obrambni načrt.
Nova ameriška vojna mornarica
bo najmočnejša mornarica na svetu. štela bo 166 bojnih ladij in 53 pomožnih ladij. Za novo mornarico bo izdala okoli 3 milijarde dolarjev ali okoli 150 milijard din.
Nemškega zdravnika dr. Birtha je neki pijani japonski vojak napadel, ko je prestopil mejo mednarodne koncesije v šangaju. Dva kitajska policista sta komaj rešila, nemškega zdravnika. Zaradi poškodb bo najbrže izgubil eno oko.
Glavni japonski stan v Koreji poroča, da so manjši oddelki sovjetske vojske prestopili korejsko mejo in da so nekateri manjši oddelki v Koreji tudi ostali. Poleg tega so sovjetska letala ponovno preletela korejsko mejo.
General Macui, bivši komandant japonskih čet pred šangajem, je po svojem povratku v Tokio izjavil novinarjem, da je japonskemu cesarju izročil prošnjo, v kateri ga iskreno prosi za oproščenje, ker je zaradi njegovih odredb padlo toliko japonskih vojakov pred šangajem.
Avstralija je določila v novem proračunu 1,5 milijona funtov za svojo oborožitev.
Dne Z. marca se začne v Rusiji velik proces proti desničarsko-troc-kističnemu bloku, ki ga obtožuje državni tožilec, da je bil v zvezi z neko tujo silo, da je delal na odcepitev Ukrajine, Belorusije in kavkaških republik od Rusije ter za spremembo sedanjega režima. Vrhovni državni tožilec je izročil vojnemu kolegiju vrhovnega sodišča naslednje nekdaj vodilne bolj-ševlke: Rikova, Buharina, Jagodo, Kreščinskega, Rakovskega, Rosen-holza, Ivanova, Cemova, Grinka, Zelenskega, Besonova ter še celo vrsto drugih, skupaj nad 20 bivših vodilnih boljševikov. Proces bo javen.
PRVA
KRANJSKA 1V0RHICA PLETENIN IN TKANIN
V LJUBLJANI
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika Vrdnik
sprejema do 10. marca ponudbe za dobavo raznega elektro-tehničnega materiala, telefonskega kabla; do 17. marca za dobavo krovne lepenke, klingeritnih plošč, vijakov, podložnih ploščic ter hrastovega jamskega lesa.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 7. marca ponudbe za dobavo pločevine, zakovic, vijakov i dr.; do 8. marca za dobavo raznih ščetk, pasov za hlače, steklenic za plin iz jekla, razne barve, fimeža, raznih desk, lepila za les, vijakov, raznih cevi, mornarskih nožev ter lesenih okova-
nih omar; do 10. marca za dobavo oglja, lesenih držal, ščetk, krojaških Igel in dr., bencina, petroleja, vazeline, plinskega olja, bencola, raznih barv, cinkovega belila, fir-neža, laka, kita, dalje jadrenine, platna, klota, sukanca i dr., raznega varilnega materiala, usnjenih kožic za kape, cevi iz plavljenega jekla, samotne opeke, razne pločevine, cevi, žice, bele kovine, kositra i dr.
Radio Ljnbliana
Četrtek, dne 3. marca. 12.00: Fantazije in rapsodije (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Slovenske narodne s spremljevanjem radijskega orkestra, poje Ladislav Rakovec — 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave (Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 20.00: Prenos sim-fonijskega koncerta iz Zagreba — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Baletna glasba (radijski orkester).
Petek, dne 4. marca. 11.00: šolska ura: Morje v slovenski književnosti (Slavko Šuster) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Kako si ustvarim svoj dom II. (ga. Cilka Vračko)
— 18.20: Igor Stravinski: žar tiča (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.35: J. S. Bach: Pasijon po Mateju (prenos z Dunaja)
— 22.00: Napovedi, poročila —
i ič PlošČ€ ~ 22-30:
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938
Zatataki 6. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
in častni zastopniki: Ing. G. TSnnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in
Jos. Be zj ak,
Maribor, Gosposka ul. 25 Telefon 20-97
Državna razredna loterija
Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 35. kola src čk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 15. februarja do zaključno 11. marca t. I., in to:
v Beogradu: 15., 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24. in 25. februarja in v Ljubljani: l., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10. in 11. marca tega leta. V tem žrebanju bodo 11. marca t. 1. izžrebane štiri premije, in to:
od din 400.000'-	500.000'
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov
od din 200.000'-,	80.000'-,	50.000'-
100.000'-,	60.000'-,	40.000'-
in drugih manjših. — Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša
1.000.000'-.
1
2,000.000'
15.000'
12.000'
10.000'
35.000'
30.000'
25.000'
20.000'
din 56,927.000'-
ki se bo izplačal brez vsakršnega odbitka.
V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka lahko zadenete na tem žrebanju na eno srečko
din 3.200.000*—
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Osebam, ki se že udeležujejo v igri 35. kola, je treba samo, da svoje srečke IV. razreda zamenjajo s srečkami V. razreda najdalje do 10. febr. 1.1. Oni pa, ki nimajo srečk, a bi se želeli udeležiti na igri v V. glavn em razredu, jih morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju, a za doplačilno ceno, in to:
za eno celo sreiko .. din 1000'—. za eno polovico srečke din 500'
za eno cetrtinko srečke din 250'—.
Pobližja pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk, ltadio-postaja v Beogradu bo objavljala poleg dnevnih vesti vsak dan tudi rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000 navzgor.
Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih more doseči, pomore obenem narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in vojnim invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v prej omenjene svrhe.
▼ ^ w	▼	-v	▼	▼	▼▼	v	▼	▼ t T T XXX T T T T' Y V	^	T	^
*■..-s	.-v	.-v	.".."v.",.,..	A
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiskamo »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubija^