RAVNE informativni glasilo ravenskih železarjev xxn Ravne na Koroškem, 15. oktobra 1985 St. 10 Božidar Plazinič, Mešana tehnika z materiali iz železarne Dosledno po začrtani poti 10. septembra je železarno obiskala delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Marko Bulc. Skupaj s predstavniki OK ZKS Ravne in člani poslovodnega odbora železarne so bili na seji osnovne organizacije ZKS Stroji in deli. Sestanek OO ZKS je bil tako zopet enkrat lepa priložnost, da se člani OO podrobneje seznanijo s trenutnim stanjem v tozdu, DO in ga primerjajo tudi z drugimi delovnimi organizacijami. Po uvodni predstavitvi OO ZKS, ki jo je podal sekretar OO ZKS SiD Stefan Kamnik, se je razvila razprava, iz katere povzemam: • Ni nova ugotovitev ravnatelja tozda SiD Jožeta Potočnika, da si je ravenska železarna že od nekdaj prizadevala, da bi ob rasti in razvoju metalurških obratov enakovredno razvijala tudi mehansko predelovalne obrate. © Rezultati so znani; tu je danes več tozdov, ki so se vsi razvili iz enega mehanskega obrata, tu so programi in tudi rezultati, ki uvrščajo Železarno Ravne po lastni predelavi kvalitetnega jekla med vodilne jugoslovanske železarne. • Tudi v tozdu SiD je bilo mnogo lastne volje, lastnega denarja in samoiniciative, da danes dosega lepe rezultate na področju strojegradnje, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot izdelovalec kvalitetnih valjev za hladno predelavo. Ze od nekdaj nam ni tuja danes tako pogosto poudarjena misel o opiranju na lastne sile, zato mogoče tudi v sedanjem težavnem trenutku premagujemo težave z nekaj več uspeha kot mnogi drugi. (Nadaljevanje na 2. strani) To je naivno in kratkovidno! Nihče namreč ne bo nikogar reševal, vsak se mora sam. Vsaj skušati se mora: sleherni delavec z najboljšim delom, ki ga zmore, in v večjem vsaka delovna organizacija s »spremembo kvalitete gospodarjenja«. To je ena pot, drugih je zagotovo še ogromno. V naši železarni smo jih znali poiskati že mnogo, čeprav zaenkrat res predvsem osredotočenih na delavce. Iskanju vseh drugih možnosti, kot so novi proizvodni programi, donosnejše trženje, boljša tehnološka struktura, obsežnejše in boljše ekonomsko sodelovanje itd. pa bomo morali posvetiti še večjo pozornost prav v bližnji prihodnosti. Vodilo nam bo resnica, ki jo v železarni negujemo in potrjujemo, da smo lahko le sami sebi rešitev. Helena Merkač Le sami sebi smo rešitev K manjšini zglednih sloven-,'h organizacij združenega e^> ki pospešeno iščejo svoje ^či, na katere bi se še lahko slonile, in že strežejo s spodbudnimi rezultati, sodi tudi pezama Ravne. Tako sta oce-delovni skupini Dela in CK ki sta nas obiskali sep-^'hibra. Zdaj dajeta naš kolek-lv kot dober primer delovnim °rganizacijam, ki še dvomijo, da bi se dalo nerožnat jugoslovanski gospodarski položaj ublažiti z opiranjem na lastne moči, in nekritične do sebe kažejo na glavnega krivca, splošne gospodarske in družbene razmere. Tako je naša železarna postala primer dokaza, da v koruzo vržena puška, češ — mi smo nemočni, za vse so krivi drugi — ni upravičena. Zal takšnih črnoglednikov v naši družbi ni malo. Dvomijo na vsakem koraku, na vseh ravneh, pogosti so o njih članki po našem časopisju pod naslovi kot Delavcem je prekipelo, Inflacija je močnejša od dobrih želja itd. Skupni imenovalec se jim da določiti na prvi pogled: iskanje krivde zunaj sebe. Namreč: delavcem je moralo prekipeti, ker se vodstveni vedejo neodgovorno, ne splača se truditi, saj vse pridobljeno sproti požre inflacija. In delavci zato protestirajo: enkrat s prekinitvijo dela, drugič z množičnim izpisom iz sindikata, eni celo tako, kot v nekem primorskem kolektivu, z javnim posmehom vodstvu, češ — kar ste skuhali, sami pojejte, nas se težave ne tičejo, rešujte nas vi, tisoče in tisoče. ZLATA PLAKETA OBČINE MOZIRJE Ob prazniku občine Mozirje je naša železarna prejela zlato plaketo s tole utemeljitvijo: Železarna Ravne je v sedemdesetih letih s pripravljenostjo za sodelovanje in razvoj odločilno pomagala k ustrezni programsko-proiz-vodni usmeritvi in razvoju Kovinarstva na Ljubnem. To sodelovanje se je še posebej okrepilo z združitvijo leta 1978. Od takrat dalje je Kovinarstvo skokovito raslo v fizičnem, kakovostnem in kadrovskem pogledu. Za ta razvoj pa so bile odločilne velike izkušnje, tradicija, kakovost in inventivnost, ki jih je Železarna Ravne v polni meri prenesla tudi v Kovinarstvo na Ljubno, kar je pripomoglo k temu, da je Kovinarstvo iz nekoč obrtne delavnice preraslo v sodobno in napredno strojno tovarno. (Nadaljevanje s 1. strani) Seveda pa še daleč ni čas, da bi se lahko oddahnili in počivali ob trenutnih uspehih, saj nad nami tako kot nad večino jugoslovanske predelovalne industrije visi kar nekaj Damoklejevih mečev. Prvi in največji je zastarel strojni park. Četudi smo po besedah Marka Bulca še vedno najboljši med slovenskimi železarnami, pa je to kaj slaba tolažba, saj se nam stanje iz leta v leto slabša. V obdobju tako hitrega razvoja, ki ga doživlja svet, pa je edino zagotovilo, da si v igri, kot se temu reče — program z izdelki, ki bodo zanimivi in konkurenčni na trgu. To pa se da doseči z dobrim strojnim parkom in dobrimi delavci, ki bodo znali na teh strojih narediti kar se da kvalitetne izdelke. Prav v zvezi s tem pa smo člani OO ZKS SiD že večkrat opozorili na pomanjkanje kadrov; predvsem visoko kvalificiranega kadra, lanserjev in strojnih inženirjev. Ob dejstvu, da tudi železarna stopa med tiste delovne organizacije, ki so že začele uvajati robotizacijo, pa kaže tudi na pomanjkanje strokovnjakov elektronikov. Vse to kaže, da pomeni misel nasloniti se na lastne sile tudi dolgoročno gledanje naprej, načrtovanje takšnega kadra, ki bo v bližnji prihodnosti znal ob dobrih delavcih razvijati takšne programe dela, ki bodo zagotavljali vsaj tako uspešno poslovanje tozda, kakršno je danes. Precej kritičnih misli je bilo izrečenih na sedanji sistem usmerjenega izobraževanja, ki ne prinaša takšnega kadra, kot si ga v tozdu želimo in kot ga tudi upravičeno pričakujemo od šole. Nekako se ne moremo sprijazniti z dejstvom, s kako slabimi praktičnimi izkušnjami začnejo pri nas delati učenci, ki so končali triletno usmerjeno izobraževanje. Kritične pripombe več članov OO ZKS SiD pa so po razlagi Marka Bulca vseeno pokazale, da gledamo na ta problem le nekoliko preveč enostransko. Predvsem za sedanje stanje ni kriv sistem šolanja, ki je v bistvu dober, saj omogoča vsem učencem mnogo bolj enakopravno šolanje kot v prejšnjem sistemu. Seveda pa je tudi tov. Bulc poudaril, da je prišlo pri praktičnem uvajanju usmerjenega izobraževanja do nekaterih pomanjkljivosti, ki pa jih ne odpravljamo dovolj učinkovito. Naša kritika pa bi, glede na to, da imamo šolo v neposredni bližini. morala najti ustrezen vpliv na šolo. Najbrž ne bo odveč, da se dogovorimo za skupno akcijo, ki bo vodila v izboljšanje rezultatov učenja, saj se napake ne pojavljajo samo v šoli, ampak učence v tozdih tudi različno obravnavajo, jim dajejo različne delovne zadolžitve itd. Občutna poraba energije, ki se iz leta v leto povečuje, pa nam jemlje kar lep odstotek dohodka. Toliko več, če pomislimo, kako velik odstotek stroškov zavzema energija v ceni izdelka. Predelava v našem tozdu pa je glede na porabo energije še kako zanimiva in še enkrat kaže na to, da smo si z odločitvijo, čim več jekla predelati v končne izdelke, začrtali pravo pot. Dotaknili smo se tudi občutljivega področja OD. Trenutni rezultati sicer uvrščajo Železarno Ravne med delovne organizacije z najvišjimi OD med sorodnimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji. To nam daje dokajšnjo ekonomsko varnost, seveda pa se s tem ne smemo zadovoljiti in si moramo prizadevati, da bodo OD še nadalje rasli. Vemo, da bodo lahko rasli le, ko bodo to dovoljevali rezultati našega dela. To daje vsem delavcem kar se da velik vpliv na rezultate dela in s tem tudi na OD, saj ob dobrem Naše delo V avgustu smo predvsem zaradi remonta v Valjarni dosegli predvideni plan skupne proizvodnje le 70,1 odst., v kumulativi 98,1 odst. Odpremo smo dosegli 99,1 odst., v kumulativi 111,2 odst. Fakturirana realizacija je bila presežena za 50,1 odst., v kumulativi 22,3 odst. Prav tako tudi prodaja na domačem trgu 62,2 odst., v kumulativi 29,4 odst. Za planom smo zaostali pri izvozu v dolarjih za 6,6 odst., v kumulativi 7,7 odst., pri dinarjih je bil plan presežen za 1,5 odst., v kumulativi še vedno zaostajamo 6,5 odst. SKUPNA PROIZVODNJA Zaradi generalnega remonta na težki progi v Valjarni je bil v tem času v jeklarni II kolektivni dopust. Ker pa so imeli v Valjarni težave v proizvodnji tudi po remontu, je bila temu primerna nizka proizvodnja v Jeklarni, saj so izdelali le toliko jekla, kolikor so ga lahko v Valjarni predelali. Prav tako peči, ki delajo za Je-klolivarno, zaradi rekonstrukcije v Jeklolivarni niso polno izkoriščene. Vse to je pripomoglo k le 67,4 odst. doseženi proizvodnji. Zaradi nizke in nekontinuirane proizvodnje pa je zelo narasla poraba grafitnih elektrod in elektro energije. Jeklolivarna je v avgustu delala v izjemno težkih pogojih, saj je že 12 mesecev v rekonstrukciji. Zaradi izpada proizvodnje strojne kaluparnice uporabljajo kooperacijo z drugimi jeklolivar-nami, kar pa v celoti ne nadomešča izpada proizvodnje. Litina iz kooperacije je čedalje slabše kakovosti, dobavitelji se ne držijo dogovorjenih količin. Izpad proizvodnje pa se je v tem mesecu še povečal zaradi dopustov. Dodaten problem je tudi hiter delu ne sme biti nobenih omeji' tev tudi za dober OD. , Ob tem je bilo tudi rečeno, a komunisti nikakor nismo zaz' vajali saj so nam rezultati P?, kazali, da so še kako upraviči svojo vlogo. . Sestanek je izzvenel v prepr' Čanju, da kljub naštetim težava^ ni razloga za pesimizem, da mc ramo po začrtani poti dosledn < saj se nam ob sedanjem delu1 po odpravi nekaterih pomanjkl)1' vosti ni treba bati, da bo »o našega kruha jutri ali pojutrn njem tanjši. Rudi Mlina«1 v avgustu prehod na visoko zahteven as01^. j ment izdelkov, ki v začetnih zah povzroča izmeček in prev® defektne litine. V Valjarni je bil v avgustu lZa vršen planirani letni remont n težki progi, kar je vzrok za I šo proizvodnjo. Remont ni bil d ^ I končan v dogovorjenem času, P tudi po zagonu so bile izredno 7 like težave z vgrajeno elekh opremo. Prav tako je prihajalo zastojev na kleščnem žerjavu. T di na srednji progi ni bil dosez® predvideni plan, vendar je z ostanek minimalen 5,2 odst., ® lahki progi pa presežen za 0,2 od^ V Kovačnici so zaradi remoP ‘ na 1200 t stiskalnici, pomanjkaiu, | ljudi in poletne vročine zaoS, * za predvidenim planom 6,5 ods j v kumulativi še vedno preko* čitev 1,4 odst. Izpad proizvoda^ j v avgustu pa se bo poznal tud1| septembru. Dostava ingotov Jeklarne je potekala normah; vendar prihajajo ingoti neočis*, ni, z neporezanimi korenika11^ Izmeček je v normalnih meJa kovaški celo pod poprečjem. Glavni vzrok za nedoseganja plana v Jeklovleku so zastoji dvožilni vlečni klopi (okvara m torja in črpalke) ter na brusil® strojih (okvara motorja in leZv jev), primanjkuje tudi delavc. Težave pa so tudi pri na vložka, predvsem za na meh* proizvodnjo. .j, Od mehansko predeloval^ tozdov so predvideni plan P^gfl gli le Orodjarna 8,9 odst., " „ 7,7 odst. ter Industrijski noži ^ radi visoke proizvodnje cornP® gredic. Stroji in deli so svoj v . sečni plan dosegli 84,3 odst. Pr^. vsem je primanjkovalo litine, ^ kovki so bili slabše kvalitete, stiskalnice pa primanjkuje 11 a_ čil. Industrijski noži so Pr,s(., vodnjo nožev dosegli le 67,1 pri brzoreznem orodju 100 0 ^ Pnevmatični stroji so dosegli A °dst. proizvodnje, predvsem je Postala proizvodnja vrtalnega orodja. Vzmetarna je zaostala pri ostnatih vzmeteh 5,5 odst. in vzmetnih palicah 80,5 odst. zaradi Pomanjkanja vložka. Od zunanjih ‘ozdov je doseglo Kovinarstvo *®>0 odst., Armature 87,9 odst. in ratstvo 68,7 odst. predvidenega Plana. PRODAJA na domačem trgu Prodaja na domačem trgu je še •taprej uspešna, saj je bil meseč-a' količinski plan presežen za 69 odst., v kumulativi 17,4 odst. Prednostno pa smo plan presegli *a 62,2 odst., v kumulativi 29,4 °dst. Za količinskim planom so Postali Jeklolivarna 20,9 odst., Jeklovlek 19,5 odst., Stroji in deli odst., Industrijski noži 49,4 odst., Pnevmatični stroji 9,4 odst., v«netarna 25,1 odst., Kovinarstvo 10,7 odst. in Bratstvo 43,6 °dst. Za vrednostnim planom pa s° zaostali le Industrijski noži 8,0 odst., TRO 21,2 odst. in Bratstvo *®>4 odst. Zasedenost z naročili je Zadovoljiva, razen pri krčilnih odkovkih, vlečenem jeklu, stiskalnicah in vzmeteh. Največ zaostankov pa je v Industrijskih nožih furnirnih nožih, žagah in se-Sbrentih. NABAVA y nekaterih panogah se v zadnjem času čuti izboljšanje z razami pomožnimi materiali in rezervnimi deli. Kljub temu pa so bekatera področja še vedno problematična. Oskrba z raznimi Qrodji se sicer nekoliko izboljšuje- kljub temu pa asortiment v baših skladiščih še vedno ne pokriva kompletnih zahtev naših ‘ozdov. Posledica pomanjkanja je orientacija proizvajalcev na iz-v°z. Trgovske hiše, prek katerih se v glavnem oskrbujemo, pa opekajo le z neznatnimi zalogami in budijo bore malo tistega, kar industrija išče. Pri brusnih materialih občutijo težave, predvsem pri izdelkih, ki so vezani na komponente iz Uvoza. Pri izdelkih črne metalurge so problem cevi za čepe, ker Železarna Sisak ne garantira do-?av iz lastnega vložka, medtem ko prevaljanje cevi iz našega /iožka finančno še ni rešeno. Od barvnih kovin je nepokrito predam področje Al ulitkov. Občasno prihaja do težav tudi Pr| oskrbi s kvalitetnimi ležaji, !ai domače tržišče nudi le ležaje ,JUgoslovanskih proizvajalcev in o*aje iz kooperacijskega progra-ja vzhodnih držav. Dostikrat pa 1 ležaji kakovostno ne ustrezajo IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA V avgustu je znašal izkoristek delovnega časa 70,19 odst., odsot-U°sti 29,81 odst. Odsotnosti so bile a*deljenc takole: ^ letni dopust 21,10 čredno plačani dopust 0,49 ''službena potovanja 0,24 ^ bolezni 0,68 ^ druge plačane odsotnosti 1,01 ^ neplačane odsotnosti 0,29 ^ra' ših strokovnjakov in Kovinoplastike Lož. Z njim se je železarna scP' tembra predstavila na mednarodnem orodnem sejmu EMO v HannoV' ru v ZRN. Za Železarno Ravne pomeni ta stroj velik izvozni posel, saj je Pr°” dan v ZDA, hkrati pa prelomnico, po kateri na Ravnah ne bomo Pr°' dajali le osnovnih strojev, ampak z njimi tudi orodje in mehanizacij0, H. M. Kadar so te tri stvari zmerno izražene, je uspešnejše demokratično vodenje. Če pa gre za situacijo, ko so ti trije faktorji skrajno izraženi v katerokoli smer, bo avtokratsko vodenje uspešnejše (poskuse so opravili s posadko bombnega letala, v tovarni kmetijskih strojev in s posadko protiletalske obrambe). Različne lastnosti vodij so priporočljive tudi glede na nivo vodenja. Lastnosti oz. sposobnosti vodij glede na nivo delimo na: — strokovne (poznavanje dela) — človeške (stil vodenja, ravnanje z ljudmi) — konceptualne (kreativnost in organizacijske sposobnosti) (3). V eksperimentih je bilo ugotovljeno, da so: — za vse nivoje vodenja v ena' ki meri potrebne človeške sp°' sobnosti vodenja — za nižje nivoje v precej več' ji meri potrebne strokovne sp0' sobnosti kot pa kreativnost in °r' ganizacijske sposobnosti — konceptualne sposobnosti s° zelo pomembne za vodenje višjih nivojih, medtem ko str°' kovne le v manjši meri. Glede stila vodenja so zanimiv0 za razmišljanje še nekatere tovitve. Neki avtorji trdijo, 0 je slehernemu vodji potreben ta* eden kot drugi stil, vendar P. demokratičen v malo večji rn°rl' Ameriški strokovnjak pravi: »Vodja mora biti oriem* ran k človeku ali mora imeti sPoso,bnost reči NE, če to zahteva situacija. Ne more biti uspešen, Ce je preobčutljiv za človeške Probleme.« (4) Ali pa naslednja misel, češ da vodja »ne sme biti osredotočen le na ljudi, ker s tem izgublja stik z organizacijo in njenim normalnim funkcioniranjem.« Sicer je za natančno opredelitev primernosti stila vodenja treba analizirati konkretno situacijo. Nesporna pa je naslednja ugotovitev, da sleherna uvedena »Fabriška oblastnina na Prevali tu. den septembra 1852«, podpisan 'Užinski načelnik, izda take postave: »za tajiste delavce pri fu-*ln|i, ktere na dan ali po šihte delajo Paragraf 1. 'pas za delo se začne ob šesteh ?Jutra, ino terpi do sedmeh zvečer«. Paragraf 2, 3, 4: 'Kteri pet minut po naznanjanje s z vonjem se pri svojem delom Pe najde, bode pervikrat za firklc siht, drugi krat za celi šiht po-kaznan ali poštrafan, ino tretjič Pode usaki tak iz gospodovega de-t3 ispušen« in Paragraf 6 do 19 »bode pokaznan ln Poštrafan«. na participacija oz. soodločanje skupine, ki jo sprememba oz. odločitev zadeva. KAKO USPOSOBITI USPEŠNE VODJE? Številni poskusi s predavanji in tečaji niso bili učinkoviti. Precej je obetala metoda igranja vlog, kjer so tečajniki-vodje skozi igranje vlog svojih »podrejenih« sicer uspeli izoblikovati boljši stil vodenja, a po pravilu so sčasoma po vrnitvi v svoje okolje kaj kmalu zopet nadaljevali po starem. Ugotovili so (Fielshman, Polz): »Stil Petelini še niso odpeli in pri fari še ni mežnar zazvonil jutr-nice, ko se je vsula temna procesija v še bolj temni noči s frat in globač, s coklami topotajoč kol krdelo upehanih konjev proti fužini. Vse glasnejše je bilo topotanje in piskajoči dih izsušenih kovačev je grozotno odmeval v noč »da ne bodem pokaznan ali poštrafan«. Kot da so zaporniki, tako so hodile coklaste noge med žarečimi kačami noč in dan, mesec in leto, sto let. Povsod en sam ogenj, v kačjih telesih, v dušah kovačev, v praznih želodcih je žgal in iz oči je sikal, pretil, da »bodeš poštrafan, od gospodovega dela ispušen«. vodenja, ki ga imajo višji vodje, brezpogojno deluje na stil nižjih vodij do svojih ljudi.« (5) Glede uspešnosti vodenja pravi dr. Boris Petz, avtor teksta, iz katerega so vzete te ugotovitve, »se v novejšem času zdi, da največ obeta pristop dodatnega izobraževanja vodij iz obče kulture.« (6) (Viri: 1, 2, 3, 4, 5, 6 Zbornik: Psihologija i sociologija organizacije, Školska knjiga — Zagreb, 1982; Boris Petz, Psihološki aspekti funkcioniranja velikih podu-zeča i problemi meduljudskih odnosa, str. 47—60). Samo Šavc NAPREJ Take so bile postave, od gospoda zapisane viletu 1852, petnajsti dan v septembru. Ko je umiral, je sinu v srce položil besede: »Vidiš, tvoj dom! V tej črni fabriki sem življenje koval, na plečih sem znosil to goro železja, v ognju izžgal sem srce za gospodarja in zate, ostalo je truplo sebi in tebi v napoto«. »Izterjaj svoj dolg, dokler je še čas, ne čakaj, da še v tebi srce usahne«. Odšel je v svet Tonč, na Holandsko, a vrnil se je, da počaka pomlad. Dočakal jo je Tonč Slanic kot prvi predsedujoči na prvi seji delavskega sveta fabrike. MAKS VECKO je stopil na čelo fabrike, prvi predsednik delavskega sveta, neuk, a nikoli pokoren krivici. V analih pa piše: »z domačo koroško besedo odre- feriral svoje prvo poročilo v Beogradu«. FRANC MEZNER, eden od topotajočih coklašev, med cagljli se je gospodu uprl. Pisalo je leto 24. Zato so ga gnali žandarji v arest, kjer je zopet cokljal med stražarji. Ko se je,vrnil in prosil za delo, so mu dejali: »Imamo poštenih ljudi dovolj, ne rabimo komunistov«. Pa vendar je čakal pomlad in jo dočakal, prvi predsednik upravnega odbora Eelezarne v Guštanju. Bila je v jeseni, ta pomlad, na deveti dan v septembru 1950, skoraj natančno 100 let, odkar je gospod izdal »postave«, »za taiste delavce fužine«, »na petnajsti dan v septembru 1852«. Potem je vzcvetela pomlad, prava pomlad. Cvetovi so gnali iz kamna, fabrika je rasla iz nič, domovi so pokukali na plan med travami kot zaljubljeni makovi cvetovi. Nihče ni vprašal, koliko je ura, nihče ni vedel, kdaj bo jedel, kdaj bo spal, le pesem krampov in lopat se je zlival z udarci kladiv in brnenjem strojev tam, kjer je še pred kratkim smrt regljala svojo pesem. Bili smo si tovariši in bratje, eden drugemu smo ob strani stali in si vlivali pogum. Zato so ti domovi čvrsti, ker smo v temelje vzidali ponos, ljubezen, ne samo beton. Zato so večni, ker pojo o bratstvu, slogi in poštenju. Tistih dni mladosti 'in zorenja ni mogoče pozabiti. Pisalo je leto 64, ko smo naše delo potrdili in si zapisali statut. Ko drevo, ki raste v čvrsti zemlji, se požene v višave in razraste v tisočere veje in se vedno še naprej razcveta, tako se je raz- (Nadaljevanje na 6. str.) sprememba oz. odločitev, ki je Vsiljena, povzroči padec produk-“Vnosti. V takih situacijah je nuj- SPOMIN ZA POT (Vezno besedilo na proslavi 35-letnice samoupravljanja v Železarni Ravne) Praznik samoupravljanja v Železarni Ravne. ^ soboto 7 septembra 1985, je bila v športni dvorani pri OS Prežihov Voranc proslava 35-letnice samoupravljanja v Železarni Ravne. Sl(tvnostni govornik je bil Albert Vodovnik, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Koroško, v kulturnem sporedu pa so so-?e!ovali- moška pevska zbora Fužinar in Vres, folklorni skupini Železarne Store in Bratstvo, ravenski harmonikarski orkester ter recitatorja 'n napovedovalca Danica Kristan in Zdravko Fajmut. Vezno besedilo je napisal Mitja Sipek in ga objavljamo posebej. ?lavna značilnost proslave je bila, da je število nastopajočih presegalo število obiskovalcev. Zato bi do naslednjega jubileja kazalo teme-‘Hto razmisliti KAKO GA PROSLAVITI, da ne bo praznik peščice, ampak vseh ali vsaj večine samoupravljalcev. M P »AVNE Beseda tozdov ALOJZ KNEZ, INDUSTRIJSKI NOŽI: »REŠITEV JE V DOBRIH STROJIH« »Glavna ovira za povečanje produktivnosti in boljšo izrabo delovnega časa je bila v našem tozdu zadnja leta zastarelost in dotrajanost strojnega parka. Lani smo imeli zaradi tega 16.000 ur zastojev v proizvodnji, kar je-že močno vplivalo na proizvodne in poslovne rezultate in tudi na delovno in tehnološko disciplino. Možnost za izboljšanje stanja smo videli samo v nakupu novih strojev. Celotna delovna organizacija z vodstvom je pokazala razumevanje za naše težave in odobrila sredstva za večji investicijski zamah v letošnjem letu. Sredstva so prispevali še naši poslovni partnerji, predvsem Duro Salaj, Krško, in tako bomo letos in deloma še v prihodnjem letu dobili deset novih strojev. Večinoma smo jih uvozili iz Češkoslovaške, nekaj pa iz Nemčije, za slednje smo dobili mednarodni kredit IFC. Novi stroji so za nas velikega pomena. Omogočili nam bodo veČjo zanesljivost proizvodnje, s tem pa boljšo delovno disciplino in večje zadovoljstvo delavcev. Ti so najbolj zadovoljni, če imajo take delovne priprave, ki omogočajo kvalitetno delo, kakršnega od njih tudi pričakujemo in zahtevamo. Naš kolektiv je mlad, revolucionaren, sprejemljiv za novosti in tudi sposoben zadovoljiti zahteve po kvaliteti proizvodnje, kakršne nam postavljajo tuji in domači kupci. Delavce pa najbolj ujezi, če odpove kak ključni stroj in nimajo dela, ko pridejo na šiht. Veliko se jih vozi od (Nadaljevanje s 5. str.) raščal naš ponos — »fabrika«. Vrhovi segajo že nad obzorja, da jih je mogoče opaziti 'prek morij, opojni vonj po zrelem sadju nosi veter čez celine — kdo nas ne pozna, Korošcev in našega kruha, železa in srčne pesmi naše? Kdo ni slišal za snežna polja in vesel utrip na njih, ko fužinar odloži čelado? Kje ni obrodilo seme naše šole, pa ni pol stoletja mimo? So mejniki, ki jim čas ni kos in jih rja ne razje. Tak je spomin na deveti dan septembra 1950. Mejnikov je več, življenje samo jih ponuja, vsi so žlahtni in pomembni in obvezujoči. Ni poti nazaj, je le naprej in vedno širša mora biti. Ni ga dneva brez noči ,in ne smeha brez solza, prav tak je naš fabriški dan, je svetel in teman. Bolj ko nas peste težave, bolj bomo strnili vrste in šli v boj za kruh, za dober glas. Naša moč je v znanju, v zaupanju mladini, v izkušnjah starih mojstrov in predanih borcev. Kličemo vse vas kovače in valjarje, kalilce in jeklarje in vse druge člane naše velike družine: naj ne bo vam žal za trud in žrtvovanje. Vsaka zmaga terja žrtve in kaj so te v svobodi v primeri z onimi v dneh prekletstva in nasiilja. A žrtve iz teh temnih časov so rodile nam mejnike, na katere smo tako ponosni. Svoboda ni le beseda, je zaupanje in vera vase in vso našo družbo, je dolžnost, ki nikdar ne mine. Mitja Šipek drugod in v takem primeru imajo še probleme s prevozom. Takim neprijetnostim se bomo, upam, s temi novimi stroji izognili. Ker pa ne bomo imeli več toliko zastojev, nam bo laže dosegati dobavne roke, ki so bili doslej v proizvodnji za domače kupce še velikokrat nerešljiv problem. Zaradi vsega tega smo si v tozdu za nakup ustreznih novih strojev zelo prizadevali, sam sem vodil tudi pogovore z dobavitelji. Če stroji in naprave dobro delajo, je organizacija dela lažja, boljši je pretok materiala skozi obrate in hkrati s tem, ko je manj možnosti za nedisciplino, je tudi proizvodnja rednejša in odprema bolj enakomerna. Upam, da nam bo z dopolnjeno strojno opremo uspelo doseči, česar doslej še nismo — enakomernejšo dekadno odpremo. Novi stroji pa pomenijo tudi veliko olajšanje za vzdrževalec, ki se bodo poslej lahko bolj posvečali preostalim starim strojem in jih, upam, ažurneje vzdrževali. V našem tozdu delamo izdelke, ki jih tržišče potrebuje, in ker jih znamo tudi dobro narediti, ne občutimo neugodnih gospodarskih gibanj, ki se kažejo npr. v pomanjkanju naročil. Morda le toliko, da kupci naročajo izdelke v manjših količinah in po večkrat. To sicer otežuje organizacijo dela, potrebna je večja fleksibilnost v proizvodnji, smo pa lahko zadovoljni, ker imamo zagotovljeno delo. Zaradi takega načina dela in ker je tržišče, predvsem tuje, slabo raziskano, nam je zelo težko določiti optimalne zaloge materiala. Pri tem se moramo naslanjati le na naročila in obratne naloge, kar pa je premalo, saj so predvsem izvozna naročila vezana na kratke roke, v takem času pa si v naših metalurških tozdih ne moremo zagotoviti vsega ustreznega materiala. Čeprav smo namreč med največjimi porabniki plemenitih jekel v Sloveniji, so količine, ki jih potrebujemo, za zmogljivosti metalurških tozdov daleč preskromne, da bi mogli od njih sproti naročati posamezne kvalitete. Čeprav je kakovost dela, kot kažejo dosedanji rezultati, v našem tozdu na dokaj visokem nivoju, pa ni rečeno, da se ne bi mogla še izboljšati. K temu bo gotovo svoje prispevala nova strojna oprema, pripravljamo pa se tudi na ustanovitev krožkov kvalitete. Kot rečeno, so stroji za proizvodnjo zelo pomembni, enako ali še bolj pa so odločilni ljudje — delavci. Naši so to že dokazali. Delovna zavzetost in disciplina je v prvi vrsti odvisna od njih samih pa od neposrednih vodij, ki morajo poskrbeti za primerno delovno vzdušje in znati organizirati delo. Pobude pa morajo prihajati tudi od ravnatelja. Ta mora imeti posluh za težave kolektiva in delavcev, ki morajo občutiti, da je osebno zavzet za delo in disciplino. Opozarjati mora na odklone, saj nikoli ni vse tako dobro, da ne bi moglo biti boljše. Medsebojni odnosi morajo biti obojestransko odprti, tovariški. Nihče ne sme imeti občutka, da nekdo čaka za njegovim hrbtom, kdaj bo storil napako. Pri nas rešujemo probleme s pogovori, osebno in na delovnih skupinah, disciplinski ukrep je zadnja možnost. V glavnem se delavci zavedajo svojih del in nalog in jih tudi vestno opravljajo, so pa seveda izjeme. Ven- dar je v našem tozdu težko zahtevati, da bi npr. vsi nehali delati deset minut pred koncem izmene, ko pa v umivalnici in garderobah ni hkrati prostora za vse. Ni pa glavni problem v tem, ali ljudje nehajo delati nekaj minut prej ali pozneje — ko ni več omejitev individualnega prekoračka norme, posamezniki želijo delati čim dlje, da naredijo čim več — zaskrbljujoče je to, da omejujejo čas za vzdrževanje in čiščenje strojev. Če ima delavec dobro orodje in dober ter vzdrževan stroj, lahko naredi toliko in tako dobro, kot od njega zahtevamo. Za svoje delo pa mora biti primerno nagrajen. Vse to samo po sebi onemogoča nedisciplino. »V našem tozdu delamo letos, kljub raznim težavam, sorazmerno dobro. Lanske ukrepe za izboljšanje poslovanja smo sprejeli in tudi zaradi njih se je delovna in tehnološka disciplina precej izboljšala. Narekuje pa jo že samo delo. Zaradi serijske proizvodnje so norme bolj kontrolirane kot v individualni proizvodnji, in če jih delavci hočejo doseči, morajo biti pri strojih. Se še zgodi, da nekateri občasno odhajajo z delovnega mesta, ampak trdijo, da zato, ker takega tempa Sistem OD bomo morali še dogoditi, vendar bomo morali biti pri tefl> zelo previdni. Vprašanje je, ali je uki" nitev individualnih norm smiseln1' saj mehanske obdelave ni mogoče enačiti z metalurško proizvodnjo. So pa še zunanji dejavniki, zaradi katerih je kak tozd kdaj v boljšem, kdaj v slabšem položaju. Pri nas delamo dovolj dobro, da lahko veli* del proizvodnje izvažamo, za to P1 Od novih strojev, kakršen je gdekel, si v Industrijskih nožih velik0 obetajo FRANC HIRTL, PNEVMATIČNI STROJI: »KLJUB TEŽAVAM DOBRO DELAMO« si zaslužimo karakteristiko, da sin0 poslovno slab, neuspešen tozd. oporekamo podražitvi jekla — za železarno kot celoto je vsekakor P°zl' tivna. — Menimo pa, da bi moral1 družba izvoznike dodatno stimulirati. Če namreč govorimo o plačilu P° delu, bi morali imeti tudi mi zagotovljenega dovolj dohodka, da bi bili delavci lahko za kvalitetno delo dovoli dobro nagrajeni.« celih osem ur ne zdržijo. Na dclovPe dolžnosti ljudi predvsem opozarjanim na primere očitne nediscipline pa sk° šamo vplivati z dodatnimi ukrepi-Nedisciplino pri nas povzročajo di nepravočasne dobave vložnCP materiala iz drugih tozdov železafP ali drugih delovnih organizacij. V 0 delku monobloka nam večkrat Pr‘ manjkuje votlosvedrncga jekla iz uv za. To povzroča nezadovoljstvo •) di, ki jih moramo zaradi pomanlk -nja ustreznega materiala premesc* l !!» dela, za katera niso usposobljeni in Oh ne opravljajo radi. Nekateri pa za nedelo izkoriščajo dislociranost oddelkov, ki so raztrese-0' kar na štirih koncih železarne. Ko “Orno zgradili še tretjo halo in bo vsa Proizvodnja s pripravo dela in vod-stvom tozda na enem mestu, bo ta Problem rešen. Upam, da bo to kma-u> saj so tozdi železarne že podpisali samoupravni sporazum o združevanju sodstev za to gradnjo. To so nekako objektivni dejavniki nediscipline, so pa seveda tudi subjek-rivni. Vprašanje je, koliko lahko ravnatelj vpliva na delo in vodenje posameznikov. Gotovo je treba večkrat iti ®d človeka do človeka, se pogovarjati, “a lahko ljudje vprašajo, kar jih za-n‘ma, in dobijo odgovor na svoje vPrašanje. Kljub takemu načinu dela in prizadevanju za čim ugodnejše počutje de-avcev smo v našem tozdu pred ča-5°m doživeli prekinitev dela oziroma 'Vsiljeni sestanek. Problem je nastal faradi novega sistema OP. Delavci v .rusilnici in montaži so menili, da si l|sti, ki delamo na obdelavi podatkov, ?e zaslužimo tako visokega % OP. fmreli so imeti dodatno informacijo, ''e potem, ko sem na delovnih skupi-dah ponovno obrazložil novi sistem se nekateri niso strinjali, vendar P°tem, ko smo uredili normative v Pr'd tistih, ki delajo na strojih, niso Vee kazali nezadovoljstva. .Zaradi alkoholizma v našem tozdu dimamo posebnih problemov, vsaj ni Primerov, da bi vinjeni prihajali na *ht ali se med delom opijali. Produktivnost v tozdu bi lahko podali, ko bi odpravili pomanjkljivo-f^> ki sem jih omenil prej, predvsem, *° bi imeli vedno na razpolago ustre-2cn material in orodje. Na žalost pa *° ni odvisno od nas, ampak od dobaviteljev in od ustreznih služb v de-|?Vni organizaciji. Je pa res, da so Judje najbolj zadovoljni, če je zago-bvljeno delo v vseh fazah proizvod-d)e in na vseh stroškovnih mestih, kar °mogoča tudi dobro realizacijo in OD vse. Delo v topilnici smo že močno mehanizirali. Ročno dodajamo le še legure v manjših pečeh. Zdaj imamo dovolj naročil za vse izdelke, želeli pa bi, da bi Komerciala in RPT pripravila dodatni program pri delih, ki jih imamo v planu, pa še niso realizirana. Za zdaj izpad še nadomeščamo z drugimi izdelki, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje. V tozdu že precej delamo za izvoz, a radi bi še več. Prav zdaj pripravljamo pošiljko kladiv za Bolgarijo. Prizadevali si bomo tako glede rokov kot glede kvalitete zadovoljiti zahteve kupcev. Doseganje rokov ni povsem v naših rokah, pri kakovosti pa imamo še precejšnje rezerve v tozdu. Včasih naredimo zelo malo izmečka, a tako raven bi morali dosegati stalno. Vedno bi morali opozarjati na tehnološko disciplino, potrebna je bolj ažurna medfazna kontrola, stalna prisotnost delovodij in služb, odgovornih za to proizvodnjo. Krožkov kvalitete še nimamo. Dogovarjamo se z vodji delovnih skupin, da bi jih uvedli, vendar ni odziva delavcev. Ljudje ne marajo sestankov; vsak želi delati in čim bolj presegati normo. V tem vidijo zaslužek. Glede norme so ljudje zelo občutljivi, novostim ne zaupajo. Skupinska norma pri nas ne pride v poštev, ostane naj Še naprej individualna.« VLADIMIR RAC, JEKLARNA: »DISCIPLINA JE PRI NAS ZELO POMEMBNA« »Vseskozi smo opozarjali nanjo in izrekali disciplinske ukrepe in kazni. Ko pa se je lani jeseni poostrila di- hovi hali Pnevmatičnih strojev je delo prijetnejše kot v stari, zahtevno pa je prav tako. Vendar se ženske niti stiskalnice ne ustrašijo. sciplina v celotni DO, je za nas postalo laže. Boljše delo v Jeklarni, večja produktivnost oziroma doseganje plana pa niso sad teh disciplinskih ukrepov, ampak izboljšanja delovnih razmer, novih naprav, reorganizacije in spremenjenega sistema nagrajevanja v tozdu. Vse to je vplivalo na boljšo delovno disciplino in omogočilo delovne dosežke, kakršnim smo priča v letošnjem letu. Z našim delom pa še vedno nismo povsem zadovoljni, še naprej si bomo morali prizadevati za kakovost, nizko specifično porabo energije in za kar najugodnejše finančne rezultate. Narava dela je pri nas taka, da zahteva disciplinirano delo vseh. Ker so posledice nediscipline hujše, ob kršitvah morda bolj dosledno ukrepamo kot v drugih tozdih. Je pa tudi res, da se v Jeklarni zaposluje več delavcev z manjšo izobrazbo in s tem z manjšo navajenostjo na red in organizirano delo, zato so tudi potrebe po urejanju discipline večje kot drugod. Predvsem smo ostro postavili zahtevo, da lahko delavec zapusti delovno mesto šele, ko dobi zamenjavo. Če odide npr. žerjavovodja domov brez zamenjave, pa zaradi tega gotove šar-že ne morejo izliti iz peči, lahko nastane velika škoda. Predaja 'dela na delovnem mestu pa je pomembna tudi zato, da se delavca pogovorita o delovni problematiki in stanju naprav. Glede tega se je stanje precej izboljšalo, še vedno pa nismo povsem zadovoljni. Edina pot za izboljšanje je nenehno opozarjanje. Sankcije so pri tem večkrat vprašljive. Ker ni popolne doslednosti, se lahko komu zgodi tudi krivica. 2e v enem obratu nimajo vsi vodstveni delavci enakih prijemov, kaj pa šele v celotnem tozdu. Zahteve po disciplini so lahko ostre, zadoščeno pa mora biti pri tem osnovni človeški pravici do enakopravnosti, in to na vseh ravneh, v vseh obratih in na vseh izmenah. Ker je karakter vodstvenih delavcev različen, je to težko doseči. Eden je dosleden, drugi rad pogleda skozi prste in zamiži na eno oko. Težko je tudi disciplinski ukrep izreči vodju, ki popušča. Z nenehnim opozarjanjem se določena enakomernost v ravnanju z ljudmi le doseže. Stimulacija kot nagrada za OP pri doseganju večjega dohodka in kvalitete proizvodnje ima velik vpliv na delovno disciplino. V Jeklarni smo višjo stimulacijo dosegli s konkretno zastavljenimi cilji, medtem ko so v Kakšen vpliv imajo stroški porabljene energije v našem vsakdanjem življenju, občutimo skozi račune za ogrevanje, električni tok, vodo, bencin, prevoze ipd. Zato pri teh porabah že znamo ukrepati oziroma varčevati. Premalo pa se še zavedamo tega pri svojem delu v delovni organizaciji (katerikoli) predvsem tudi v tem smislu, da sleherno porabo energije skozi kupljene proizvode plačujemo iz dneva v dan. V delovni organizaciji je energija strošek, ki danes v naši železarni že pomeni več kot 10% vseh porabljenih sredstev, v nekaterih tozdih pa tudi prek 30 % (Jeklolivarna), v nekaterih pa tudi prek 50 % (Kovačnica) vseh porabljenih sredstev. To pomeni, da ravnanje z energijo lahko zelo pomembno vpliva na dohodkovno uspešnost oziroma neuspešnost poslovanja. Iz tega razloga se mi zdi pomembno poudariti pravilnost odločitve delavskih svetov tozdov Jeklarne, Jeklolivarne, Valjarne in Kovačnice, ki so v okviru dopolnitve meril osebnega prispevka na predlog tozda Energija vgradile stimulativno merilo za varčevanje z energijo. Delovna uspešnost, izračunana na podlagi preverjenega izkustvenega normativa in doseganja v Wh/kg (kWh't), lahko pomembno vpliva na OD vseh, ki imajo delež OD izračunan na tej podlagi in seveda tudi posredno na OD vseh delavcev železarne, če ob obvladovanju stroškov tudi zaradi zmanjšane porabe energije ugotovimo višji dohodek. To je in mora biti naš stalni cilj. Količina pridelanega dohodka, predvsem pa čistega dohodka, pa sta naš danes (OP in SSP), predvsem pa naš jutri (poslovni sklad, rezervni sklad). Na porabo energije v DO vpliva vsak delavec, vendar pa so vplivi glede na porabljeno energijo zelo različni: od razsvetljave, higienske tople vode, toplote za ogrevanje prostorov do porabe zemeljskega plina in električne energije v Valjarni, Kovačnici, Jeklolivarni oziroma Jeklarni in drugod. V celoti in grobo gledano pa je pri ravnanju z energijo pomembno, da vloženo energijo čim boljše izkoristimo. To je v enem delu vsebina, ki je ne moremo oprede- drugih tozdih in delovnih skupnostih dvignili OP, ne da bi si prej take cilje zastavili in jih skušali doseči. To negativno vpliva na razpoloženje in motiviranost za delo naših delavcev. Rast kvalitete smo si začrtali po kvartalih. V tretjem so bile zahteve po zmanjšanju neuspele proizvodnje že tako visoke, da smo le z maksimalnim naporom dosegali pozitiven OP. Vprašanje je, ali bo v zadnjem kvartalu še pozitiven. Zaradi tega menim, da so si v drugih tozdih prehitro povečali % OP. Bolj prav bi bilo, da bi za kak mesec pustili razkorak med Jeklarno in drugimi. V Jeklarni peč diktira delo. Drugod bi morala biti organizacija dela taka, da izpolnjevanje delovnih nalog ne bi bilo odvisno od posameznika, ampak da bi delo samo narekovalo ritem. Moralo bi biti tako, da kdor liti kot varčevanje, temveč je treba pri delu preprečevati razsipavanje, razmetavanje z energijo ali po koroško povedano »frokanje«. Takšnemu odnosu smo se doma v nekaj letih višjega vrednotenja energije znali odpovedati, pri delu pa nam to še ne gre preveč dobro od rok zaradi naivne miselnosti, da tega ne plačamo. Pa to sploh ni res; plačamo in plačujemo vsak dan. Celotno energetsko bilanco Jugoslavije, katere delež je energetska poraba v delovni organizaciji, moramo plačati tako, kot vso doma porabljeno energijo. Zato je zelo pomembno, da se ozavestimo, da se spopademo s stroški proizvodnje, posebej še s stroški, ki jih povzročamo z nenamensko rabo energije, ki se v naši železarni izraža: — z nekvalitetnim in slabo sortiranim vložkom — z zgrešenimi, neuspelimi šar-žami in izmetom v Jeklarni zahtevanega tempa dela ne bi zmogel, da bi se dal premestiti na sebi primernejše delovno mesto. Pri nas pa je sistem tako tog, da ne moreš ukrepati, četudi vidiš, da nekdo dela ne zmore. Delavec bi moral razmišljati, kako delati, da bi več in bolje naredil, ne pa, kako bi več zaslužil. Boljše delo bi mu moralo že samo po sebi prinesti večji zaslužek. Disciplina je razen od delavca samega najbolj odvisna od prvega nadrejenega. Če je ta dosleden, si lahko ustvari delovni način, ki ne dopušča nediscipline. Avtoriteta pri tem ne bi smela biti vprašljiva, saj ima vsak za svoje ukrepe — če le niso krivični — podporo tudi na višji ravni.« Mojca Potočnik proizvodnje — z zavlačevanjem šarž (če to ni neizogibno) — z zapoznelim prevozom in prevzemom vročih ingotov v Valjarni in Kovačnici — s kakršnimkoli izmečkom in neuspelo proizvodnjo — s količinsko neustreznim zalaganjem ogrevnih, žarilnih in kalilnih peči — s slabim gradbenim, strojnim in elektro vzdrževanjem energetskih proizvodnih, transportnih in porabnih agregatov — s prevelikim obsegom mrtvih tekov ali preobremenjeva-njem proizvodnih in transportnih sredstev — s preveliko gonjo za tonami jekla brez premisleka, koliko kilovatov bomo zanje porabili — s prekoračevanjem hitrosti vozil in nepotrebnimi ali slabo izkoriščenimi vožnjami (znotraj in izven DO) — z odrejanjem dela nekaj P°" sameznikom v podaljšanem de-lovnem času v velikih halah, kjer trošimo energijo za svetlobo in toploto prostora — z zavlačevanjem ogrevanj* jekla ob malicah in primopredajah izmen — s premalo energetske ozaveščenosti in nepoznavanjem posledic (kar je nerazumljivo) »frokanje« z energijo, ki jo dobesedno »uničujemo« (uničiti se ne da. domov odnesti pa tudi ne): odP1' ranje in zapiranje vrat in pokr°' vov na pečeh; z odpiranjem vrat in oken v času kurilne sezone zaradi prezračevanja; z nepotrebna porabo higienske tople in hladne sanitarne vode; s slabim priklju' čevanjem pnevmatičnega orodja, z nepotrebno porabo kisika in acetilena na gorilnikih in rezalnikih; z nepravočasnim ugašanjem luči in dodatnih ogreval d* podobnim. Še daleč niso našteti vsi nasi »grehi« in ni opozorjeno na vse i možnosti uspešnejšega dela 1,3 energetskem področju, pa vendar mislimo, da lahko z vplivom na našo zavest, zaradi potrebe P° boljšem gospodarjenju (ta namen ta članek ima) popravimo naso j energetsko bilanco. Nekaj se je v nas že premakni" lo. Rezultati na področju porabe energije (skupne in specifične) ^ prvem polletju leta 1985 protl | polletju in letu 1984 kažejo zel® ugoden trend (glej tabelo). Gibanja so celo nad pričakovanji in ocenjujemo, da smo jih dosegli zaradi: — splošnega znižanja izmečka in neuspele proizvodnje — uvedbe odvisnosti količine OP v tozdih metalurške dejavnosti — povečanja tehnološke discipline — boljše izkoriščenosti porabnih agregatov — kontinuirane oskrbljenosti 1 energijo — kontinuitete obrat, energetskih naprav PRIMERJAVA SPECIFIČNE PORABE TOPLOTNE PRIMARNE ENERGIJE ZA POLLETJE 1984—1985 (elektro energija, zemeljski plin, butan-propan, mazut, koks) Proizv. Skup.topi. Spec.por. Proizv. Skup.topi. Spec.por Indeks Indeks Indeks TOZD poll.84 poli. 84 poli. 84 poli.85 poli. 85 poli. 85 6 : 3 5 : 2 4 : 1 t lO6^ UhAg t lO^A Wh/kg ,■ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - JEKLARNA 111 862 85 545,250 765 '* 122 660;, 96 921,919 790 103,3 113,3 109,7 JEKLOLIVARNA 5 707 50 458,444 5 554 5 297 27 259,650 5 142 96,4 89,5 92,3' VALJARNA. 114 588 152 617,616 1 158 126 999 131 401,662 1 035 89,4 99,1 iio,9 -vložek 156 280 152617,616 975 150 212 131 401,662 875 89,9 99,1 110,2 KOVAČNICA 18 080' 91 518,778 5 051 18 513 91 729,502 4 955 97,3 100,4 102,4 -vložek 54-. 789 91 518,778 1 667 65' 515 91 729,302 1 400 .84,0 100,4 119,5 JEKLO VLEK 4 805 845,150 176 4 725 .1 083,464 229 13.0,1 128,2 98,5 KALILNICA 2 595 5 785,722 1 458 5 158 4 053,586 1 284 88,1 107,1 121,7 ORODJARNA 199 228,510 1 148 255 207,836 892 77,7 91,0 117,1 STROJI IN DELI J 650 991,259 273 966 962,447 243 89,0 97,1 j.09.? PNEVMATSKI STROJI 269 360,226 1 339 252 607,285 2 409 187,9 168,6 •93,7 INDUSTRIJSKI NOŽI 780 2.727,287 5 497 695 .2 764,465, 5 978 113,8 101,4 89,1 VZMETARNA 5 554 . 9 655,909 2 896 2 629 6 947.014 2 642 91.2 71.9 78 2^ DELOVNA ORGANIZ. 265 829 465 498,505 1 744 289 125 471 557.688 1 631 93.5 101,7 103,3^ POLLETJE 1984 POLLETJE 1985 COZD Proižv. Elekt.za Pogonska Spec.por. Spec por Proizv. Elek.za Pogon. Spec.por. Spec.?°r' taljenje elektr. el.za talj . pog.el. tal.i. elek. el za tal. po£ t 10°Wh 106Wh Wh/kg VJhAg t 106«! lO6^ ' Wh/kg v JEKLARNA 111 862 75517,840 5045,040 673 27,2 122 660 79714,308 5283,820 650 43,1 Indeks spec.por', toplote elektro. energije za taljenje 85 : 34 « 96,6 Indeks spec.por. toplote pogonske elekt.energije 85 : 84 • 158,5 A Energija - pomemben strošek JEKL A RNA Specifična poraba energije v kWh/t JEKLOL! VARNA > 500 Ostalo ZP-8P el. ener. ostalo zp* bp el ener. im 73 80 81 82 83 81 2*785 VALJARNA 1978 73 80 81 KOVAČNICA 83 89 2KV85 3.000 2.000 § 1-500 1.000 500 8 000 7.000 6.000 5000 -V 3.000 2.000 1000 I ostalo nmazut ]ZP*8P ielener večje medsebojne povezano- Porabnikov in oskrbovalcev z energijo. v V Jeklovleku, Industrijskih no-2ln in Pnevmatičnih strojih je °Pazno odstopanje navzgor v specifični porabi energije zaradi nedoseganja planske proizvodnje, Slavni delež pa nosi neproizvodna Poraba energije, toplota za ogre-yanje prostorov in elektrika. To še posebej obremenilo tozd Pnevmatični stroji zaradi dodatka porabe v novih prostorih. V tQ2du Jeklarna je upadla spec. Poraba metalurške, pa znatno po-asla poraba pogonske elektro ®Pergije, kar je glede na spremembo tehnologije logično, ven-rar pa s skupno specifično pora- 0 ne bi smeli biti zadovoljni. Hfugi dej vsebine pa je povedan z večjimi denarnimi vlaganji , racionalizacijo toplotehničnih etnoloških procesov, ki se lahko Presničijo skozi: . ~~ izgradnjo kvalitetnejših industrijskih peči z računalniško ;adenimi procesi ogrevanja in togotne obdelave in vgrajenimi nabavami za izkoriščanje odpadnih Plot .. ~~ rekonstrukcijo obstoječih pe- 1 s ciljem približevanja kompletna opremljenosti peči tako v smi- *u procesnega vodenja kot v Paislu izkoriščanja visokotempe-aiurnih odpadnih toplot h evidentiranje vseh virov odpadnih toplot (kataster) in pro-b.amsko začrtano in financirano ■lihovo zajemanje in izkoriščanje Vodenje naše proizvodne in ehovne politike, tako da bomo 'Pognali, katera naša jekla oziroma Proizvodi so energetsko renta-dPi, kateri so kljub energetski Porabi še konkurenčni, kateri pa zaradi energetske porabe ne prinašajo več dohodka. Premaknilo se je. Ne pustimo, da se ustavi, ker še lahko stisnemo. Ne smemo pa dovoliti, da bi se začelo premikati nazaj. V celotni delovni organizaciji smo trenutno zadovoljni, saj smo v polletju na grobo, laično izračunano na energetskem področju prihranili okoli 400 milijonov (novih din), če primerjamo lanskoletno in letošnjo polletno skupno proizvodnjo in obe specifični porabi. To pa je že nekaj. Pa splačalo se bo, nekaj že danes, nekaj pa jutri. Živimo tudi za jutri, mar ne? Lojze Janežič Projektne naloge kot del usmerjanja razvoja V naši železarni že deset let razvijamo projektno organizacijo, ki je sestavni del usmerjanja razvoja izdelkov, tehnologije, kontrole kakovosti, energetike, AOP, trga, organizacije. V tem času, ko bi morali vse dane strokovno-razvojne kapacitete čim bolj angažirati, pa opažamo določen zastoj. Ta je posledica pomanjkanja strokovnih kadrov, ne dovolj konkretiziranih ciljev razvoja, premajhnih sredstev za raziskave in razvoj. Predvsem pa moramo osvojiti sistem enotnega odločanja ter odgovornosti za pravilno izbiro razvojnih nalog in organizacijo izvršitve. Poleg tega delamo na mnogih raznovrstnih nalogah, roki dokončanja so praviloma prekoračeni in se nemalokrat zgodi, da ob zaključku naloge za uporabnika ta ni več aktualna. Predvidena sredstva sc s tem seveda prekoračijo, pa tudi zaradi velikega števila nalog se tako razdrobijo, da ne dajo pričakovanega učinka. Glede na to, da smo v železarni že 1. 1974 sprejeli Projektno organi- zacijo za usmerjanje m razvoj projektnih nalog in da še do sedaj nismo zagotovili vseh pogojev za njeno funkcioniranje, ampak le nekaj delnih oblik, se takemu stanju ne smemo čuditi. Naredimo kratko analizo — poglejmo, kaj imamo: — okrog 70 skupin, ki delajo na projektnih nalogah — 22 strokovnih timov (s programi dela), ki pokrivajo večino področij dela v železarni, kot so: za prenos znanja, usmerjanje tehnične propagande, projektno organizacijo, mehanizacijo, avtomatizacijo in robotiko, standardizacijo, neuspelo proizvodnjo, jeklarstvo, livarstvo, računalništvo, vročo in hladno plastično predelavo, toplotno obdelavo, industrijske nože, pnevmatiko, stroje, dele ter orodja, varilstvo, energetiko, analiz-ne predpise .. . — raziskovalne skupine za področja jeklarstva, livarstva, vroče in hladne plastične predelave, toplotne ob- delave, raziskave lastnosti jekel, razvoj izdelkov, razvoj novih tehnologij in proizvodnih postopkov, energetike, računalništva, elektronike in robotike ... — službo, ki raziskuje potrebe (sedanje in v perspektivi) trga — deloma sodobno opremo laboratorijev — računalniško opremo in usposobljene kadre — konstrukcijske biroje — namenska (združena) sredstva za razvoj in raziskave — razvito sodelovanje in povezavo z inštituti in fakultetami in še bi lahko naštevali. Kot vidimo, imamo veliko (več kot v marsikateri drugi podobni DO) in lahko bi bili s tem tudi zadovoljni. Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki se bodo še stopnjevali, pa nas silijo, da smo kritični in rečemo, da smo kljub vsemu premalo učinkoviti, dosledni, premalo organizacijsko povezani. Bodočnost temeljnih organizacij in s tem delovne organizacije je predvsem odvisna od vrste izbranih razvojnih nalog. Možnost, kako se odločati za pravilno izbiro nalog, nam kaže shema. Prav tako je nujno: — da se dosledno držimo pripomočkov, usmeritev in pravil, ki so predpisana za vodenje projektne organizacije — da selektivno izbiramo naloge, združujemo sredstva in raziskovalne resurse — da damo večji poudarek zaposlovanju in razvoju kadrov, ki delajo na razvoju — da tekoče spremljamo napredovanje dela in nastale stroške na projektih, povezujemo in koordiniramo delo strokovnih timov, raziskovalnih skupin, skupin ki delajo na projektnih nalogah — z oblikovanjem projektnega sekretariata Železarne Ravne. V nadaljevanju je podan pregled projektnih nalog (P), ki so v delu oz. so bile zaključene v 1. 1985 (vrstni red: št. projekta, naslov, vodja, tozd): P-17: Ventilska jekla, I. Kos, RPT P-42: Obnova proizvodnih energetskih naprav v Železarni Ravne v zvezi s perspektivnim razvojem železarne, D. Vodeb, PII P-60: Projekt obrabno obstojne litine, S. Lenasi, RPT P-61: Računalniško vodenje skladišča gredic, J. Segel, Del. skupn. za gosp. P-62: Strojno ravnanje industrijskih nožev, J. Gnamuš, RPT P-65: Računalniško vodenje procesov na globinskih pečeh, J. Segel, Del. skupn. za gosp. P-66: Osvajanje toplotne obdelave za žage in diske od dim. 0 300 — 0 2000 mm, J. Gnamuš, RPT P-71: Zaščita pri toplotni obdelavi, C. Barbič, Kalilnica P-72: Računalniško krmiljenje proizvodnje v Železarni Ravne, J. Žnidar, Del. skupn. za gosp. P-73: Računalniško krmiljenje proizvodnje v Valjarni, E. Kocuvan, Del. skupn. za gosp. P-75: Razvoj vpenjalnega sistema in opreme za nerjavne armature, S. Strmčnik, Armature P-76: Osvajanje in preizkušanje novih orodij ter izpolnjevanje kakovostne problematike, J. Pratnekar, RPT Strokovni timi ŽR Projektne skupine Raziskovalne skupne. POSLOVODNI ODBOR TOZD PII Oddelek razvojnih proje ktov PROJEKTNI SEKRETARIAT ŽR TOZD RPT Odbor za razvoj pri DS ŽR Strokovni tim ..Projektna a^a-mzacijai Skupna za odločanje in vodenje projektov v 00. mov in predpisov za uvajanje v službe, M. Kristan, Del. skupn. za gosp. P-127: Induktivno segrevanje s 50 Hz, J. Bratina, ETS P-128: Osvajanje prenosne lafete PL 1200 (1600), A. Knez, RPT P-129 A: Uvajanje MF v Železarni Ravne — za poslovno dokumentacijo, M. Gerdej, Del. skupn. KSZ P-129 B: Uvajanje MF v Železarni Ravne — za tehnično dokumentacijo, I. Lakovšek, RPT P-130: Projekt centrifugalne črpalke, T. Pratnekar, RPT P-81: Osvajanje hidravličnega vrtalnega kladiva, K. Fras, RPT P-82: Dispečerski center za energijo, D. Vodeb, PII P-83: Avtomatizacija delovnih postopkov v čistilnici jeklolitine, J. Breznik, Jeklolivarna P-85: Računalniško podprto krmiljenje proizvodnje v tozdu Industrijski noži, A. Kranjc, Del. skupn. za gosp. P-87: Razvoj nerjavnih ventilov za kriotehniko, T. Pratnekar, RPT P-88: Osvajanje kovanja vencev za Famos, F. Poberžnik, RPT P-90: Osvajanje krogelnih ventilov, T. Pratnekar, RPT P-91: Osvajanje loputastih ventilov, S. Strmčnik, Armature P-93: Računalniško podprto konstruiranje, A. Kranjc, Del. skupn. za gosp. P-94: Osvajanje novih compound jekel, J. Gnamuš, RPT P-94 A: Optimizacija vložka za nože iz compound materiala, T- Gnamuš, RPT P-95: Optimizacija in vrednotenje tehnoloških postopkov za nerjavne armature, F. Hrastnik, RPT P-96: Osvajanje hidravličnega raz-bijalnega kladiva RRH 30, T. Pratnekar, RPT P-98: Naftna industrija, T. Pratnekar, RPT P-98 A: Avtomatizacija varjenja težkih cevi in vrtalnih cevi za naftno industrijo, A. Godec, Jeklovlek P-98 B: Osvajanje proizvodnega programa delov za naftno industrijo, J. Pratnekar, RPT P-99: Osvajanje vrtalnih kron 0 88 za pnevmatična globinska kladiva, M. Lečnik, RPT P-100: Optimizacija proizvodnje orodij za kovaški stroj, S. Lenasi, RPT P-105: Osvajanje kristalizatorjev za EPŽ, M. Švajger, RPT P-107: Avtomatizacija kaljenja segmentov, T. Pratnekar, RPT P-109: Projekt razvoja pnevmatike, T. Pratnekar, RPT P-110: Uvajanje ponovčne tehnologije v jeklarni II, A. Lesnik, Jeklarna P-110 A: Uvajanje ponovčne teh-nologaje v jeklarni I., A. Lesnik, Jeklarna P-112: Vodni sistem v Železarni Ravne, Z. Erjavec, PII P-113: Računalniško vodenje peči za ogrevanje in toplotno obdelavo, D. Vodeb, PII P-113 A: Računalniško podprt sistem za ogrevne peči in toplotno obdelavo, J. Šegel, Del. skupn. za gosp. P-113 B: Regulacija in krmiljenje peči za ogrevanje in toplotno obdelavo, F. Rus, ETS P-113 C: Matematični modeli in optimizacijski postopki za vodenje peči za ogrevanje in toplotno obdelavo, D. Vodeb, PII P-114: Razvoj globinskega kladiva GK-20, A. Knez, RPT P-115: Odprava vibracij in hrupa pri sekalnih kladivih, A. Knez, RPT P-117: Osvajanje nerjavnih prirob-nic PO DIN 2633 PN 16 iz jekla Č4574 P-118: Osvajanje tehnologije koni-čenja vzmetnih listov, B. Potočnik, Orodjarna P-119: Računalniško podprto krmiljenje proizvodnje v tozdu Stroji in deli, B. Kotnik, Del. skupn. za gosp. P-120: Armature za jedrske elektrarne, I. Lakovšek, RPT P-121: Osvajanje adapterjev za hidravlično kladivo tipa tamrock in Atlas Copco, A. Knez, RPT P-122: Razvoj hidravlične sklopke in zavore tip HSZ25, J. Pratnekar, RPT P-123: Razvoj hidravličnega amortizerja pahov pri stiskalnicah, J. Pratnekar, RPT P-124: Razvoj manipulatorja za kovaške stroje, J. Pratnekar, RPT P-125: Avtomatizacija proizvodnje segmentov za krožne žage, T. Pratnekar, RPT P-126: Materialno poslovanje — določitev sistema, vodenja in nadzora nad izvajanjem projekta, A. Ver-čko, Del. skupn. za gosp. P-126 A: Materialno poslovanje — projektiranje koncepta mat. poslovanja in izdelave računalniških progra- Nova čistilna naprava v jeklarni I je učinkovita ODGOVORNOST ZA IZBOR RAZVOJNiH NALOG IN ORGANIZACIJA IZVRŠITVE. Za izbor razvojnih nalog jc odgovorna LINIJSKA ORGANIZACIJA. Naloge pa izvršimo s pomočjo PROJEKTNE ORGANIZACIJE. P-131: Vpliv mehansko obdelan* površine na dinamično obstojnost l® j širjenje razpok, M. Zajc, SiD P-132: Program zamenjave osno'" I nih sredstev v tozdu Stroji in deli, M. Senica, SiD P-133: Uvajanje zaščitne atmosfer* v peči za toplotno obdelavo, A. Gerk' šič, RPT P-135: Uvajanje grupne tehnologj' je v Železarni Ravne po metodi bi' narne matrike, J. Pratnekar, RP’T P-136: Pridobitev atestov za pl'11' ske armature, D. Dobi, RPT v ! P-137: Osvajanje kladiv HR® TRH 800, HRK TRH 450, A. Knez, RPT P-138: Osvajanje HVK 23, A. KneZ' j RPT P-139: Osvajanje vodila za gose' nično lafeto, A. Knez, RPT P-140: Osvajanje lafete goseničaf' ja, A. Knez, RPT P-141: Osvajanje vrtalnih drog0' za hidravlična kladiva, A. Sirovin^ RPT P-142: Osvajanje avtomatske kroZ' ne žage, P. Ribič, Kovinarstvo P-143: Razvoj kosilniškega grebe' na, A. Marčen, Kovinarstvo P-145: Izdelava nožev za Amef' can Custom Co. INC, P. Ribič, K°’ vinarstvo. Služba za standardizacijo Boris Jocič RESNICI Tri stvari so najtežje: ohranitj skrivnost, pozabiti razočarani in koristno uporabiti prosti ča* Naravne nesreče niso nič hul' še, kot so bile včasih, toda dan®* je več reči, ki jih lahko uničil ' DELAVCI IMAJO CO KDAJ V ŽELEZARNI DELAMO Preden zapustiš delovno mesto, Sa moraš pospraviti in sebe spra-v'ti. Zato točno do konca šihta aihče ne dela. Med novimi aktualnimi nalogami- ki jih je delavski svet železne sprejel 29. avgusta letos, je spet na vidnem mestu disciplina, ki se vedno ni zadovoljiva. Pri iz- hodih se sicer zbira opazno manj delavcev, so pa zato še zmeraj Precej pred koncem šihta posamezniki za vogali, po halah stroji ustavljeni, po pisarnah mize pospravljene. . V petih slučajno izbranih tozdih m delovni skupnosti smo se poza-Mmali, do kdaj pri njih delajo, 2akaj »-samo« do takrat, kaj nato Počnejo do konca šihta in če so ?.e kdaj razmišljali, kako bi se dal osti čas koristno izrabiti (npr.: ‘meli bi sestanke), če si seveda Poznamo, da ne delamo čisto do konca šihta. »ČAS PRED DRUGO URO JE NEUČINKOVIT« Nežka Šisernik, referentka in-■ernih plačilnih instrumentov, De-!°vna skupnost PFS: »V pisarnah se do dveh ne de-'a. Malo smo že vsi utrujeni, malo tisto pričakovanje, da čimprej Prideš domov, kjer te čaka druga obveznost. Znano je, da se efek-lvno dela največ šest ur, več ne m čas pred drugo uro je med ti-irn, ki ni efektiven. Nemogoče Je delati vseh osem ur, to je pre-^eč, ker smo obremenjeni še z drugimi zunanjimi skrbmi, ne le ® fabriškimi. Mogoče bi pri nas Jahko začeli razmišljati o tem, da m delali npr. le šest ur, pa tisti cas bolj efektivno. Da ne bi tudi Pri šesturnem delovnem dnevu dro ali pol ure prej začeli pospravljati, bi morali posebej pa-?*ti. Organizacija dela bi morala P'ti takšna, da bi te silila k delu Vseh šest ur. Nežka Šisernik , bi zdaj, ko delamo osem ur, „adnje pol ure imeli kakšne organizirane dejavnosti, bi po mo-®m mnenju dobro izkoristili čas Ppdd koncem šihta, še zlasti če j;1 ‘znamo, da se sredi delovnega asa sestanki kar preradi zavle-ipn0' Sestanki bi tako bili kratki, drnati, seveda pa bi morali biti tudi vnaprej pripravljeni. Menim, da se nevarnosti, da bi veliko prej nehali tudi pred takšnimi sestanki, ni bati. Sploh po ukrepih se je namreč disciplina po pisarnah veliko izboljšala. Pa ne samo zaradi ukrepov, tudi zaradi zavesti.« »ZA VSO ŽELEZARNO NI MOGOČE ENOTNO DOLOČITI, KDAJ NEHATI Z DELOM« Herman Sovič, orodjar v tozdu Orodjarna: »Pri nas gremo iz hale pet minut do dveh. Pet minut je ravno dovolj časa, da se umiješ, saj gneče v garderobi ni. Kdaj začnemo pospravljati, pa je odvisno od dela, včasih ob pol dveh, včasih kasneje. Herman Sovič Menim, da je nemogoče za celo železarno določiti, koliko minut pred odhodom naj bi nehali delati, ker so vrste del zelo različne. 2e pri nas je to različno, pa čeprav smo en tozd. Da kdo kdaj ne izkoristi zaupanja, poskrbi mojster, ki včasih prekontrolira garderobo. To je dobro, čeprav menim, da je izraba delovnega časa, tudi proti koncu šihta, največ odvisna od delavcev samih. Takoj po uvedbi ukrepov se nam je zdelo paziti na minute do ure prisiljeno, potem pa smo začeli ugotavljati, da je res neumno prej zapuščati delovno mesto in se kje potikati« »VZDRŽEVALCI NIKOLI NE VEMO, KDAJ BOMO ŠLI DOMOV« Franc Merzdovnik, ključavničar specialist v oddelku TPV, tozd Energija: »Vzdrževalci pravzaprav nikoli ne vemo, kdaj bomo šli domov. Po telefonu moramo biti dosegljivi tudi še minuto pred koncem izmene. Kdaj nehamo, če ni kaj izrednega, je odvisno od dela, ki ga opravljamo. Včasih se greš dvajset minut prej kopat, navadno pa deset minut prej umivat. Toda to še ne pomeni, da zapustiš delovno mesto, saj si še vedno dosegljiv, in tudi že spravljen še lahko greš pazit na agregate. To pa je pri nas važno. Važno je tudi, da kaj narediš, ne toliko minute, čeprav je prav, da je red. Če bo- Franc Merzdovnik mo popuščali pri malenkostih, bo nered tudi pri velikih rečeh. Da bi v minutah pred drugo uro organizirali še kakšne dejavnosti, se mi ne bi zdelo posrečeno. Menim, da delavcem po sedmih urah dela ne bi bilo zanje. Sicer pa imamo pri nas sestanek od 13. ure dalje vsakega 15.« »DELAVCI BI DELALI VEČ, ČE BI BILI BOLJE PLAČANI« Maks Peruš, delovodja v tozdu Vzmctarna: »Od mene kot delovodja ni odvisno, kdaj delavci nehajo delati in se grejo spravljat. Reda, da prej kot petnajst minut do dveh ne morejo iz hale, se držijo sami od sebe. Tudi ni tako narobe, če si še kakšno minuto prej oddahnejo ali počistijo okrog sebe. Seveda bi lahko tisti čas izkoristili za kakšne sestanke, lahko bi kaj prebrali... Maks Peruš Toda v glavnem jaz mislim tako: če bi bili delavci boljše plačani, bi delali več, tudi čisto do dveh. Ker zaslužijo premalo, naredijo tisto, kar pač morajo. Jaz rečem, da so delavci v našem tozdu pošteni, samokritični, a tudi upravičeno nezadovoljni.« »NI MOGOČE, DA BI ZAPUSTIL DELO, KO DOSEŽEŠ NORMO« Matija Nerad, brusilec v Industrijskih nožih: »Navadno delamo do pol dveh, potem začnemo čistiti stroje. Tako je pri nas že ves čas, ne šele BESEDO :: po ukrepih. Končamo nato okrog pet minut pred drugo uro, in se gremo spravit. Iz garderob gremo, ko zatuli. Tak je red, če delaš na normo. Seveda pa je veliko odvisno od zavesti vsakega posameznega delavca. Če si zavesten, veš kaj narediti. Jaz se obnašam tako, kol sem se naučil v starih časih. Za druge ne morem kaj reči, ker se zanimam za sebe. Matija Nerad Da bi zapustil delo, ko dosežeš normo ali jo presežeš, kolikor se ti pač zdi, je nemogoče. Disciplina je disciplina, red mora biti. Sicer pa se delo v hali zmeraj najde, tudi če normo dosešež že precej pred koncem šihta.« »VALJARJI SE ZAVEDAMO, DA JE ŠKODA VSAKE MINUTE« Branko Golob, valjar na srednji progi v Valjarni: »Da lahko valjarji z delom nehamo deset minut do izteka šihta, malicamo samo dvajset minut. Drugače je, če ti čas za počitek pade na zadnje pol ure, ko se greš umivat že ob pol dveh. Tako je pri nas že ves čas, ne le zdaj po ukrepih. Naša zavest je visoka, zavedamo se, da je škoda vsake minute, ko peč stoji in ko ne valjamo. Zato se trudimo in imamo tudi dobre rezultate. Branko Golob Menim, da mora v takšni organizaciji, kot je naša, nujno biti red, tudi pri minutah. Za vse mora biti enak, drugače ena izjema takoj potegne za sabo množico. Organizirana dejavnost v poči-valnem času pri nas ne pride v poštev. Takrat, ko je čas za počivanje, počivamo, drugače pa delamo. Mi delamo.« Helena Merkač Pri vsakem delu smo lahko ustvarjalni Skrb za zelenje Predvsem v zadnjem letu dni smo delavci v železarni postopoma sprejeli za svojo ugotovitev, da lahko (vsak zase in vsi skupaj) pri delu dosežemo še več. Poslovni rezultat celotne delovne organizacije lahko izboljšamo na vrsto različnih načinov. Mnogi od njih so od lanske jeseni do danes že dali vidne rezultate. O tem smo vsi kar dobro obveščeni, pa tudi pri OD se to pozna. Na svoj OD in na uspeh železarne lahko torej vpliva vsak posameznik. Ena izmed učinkovitih poti je tudi ustvarjalna dejavnost zaposlenih. O ustvarjalni dejavnosti, inventivni dejavnosti, krožkih kvalitete, akciji predlagaj kaj koristnega, smo že veliko slišali. Prav zato se nam zdi normalno, da skušamo vsi, ki v železarni delamo — in ne le delavci v strokovnih službah — resneje razmišljati o delu, ki ga opravljamo. Težave in probleme, s katerimi smo se soočali tudi v preteklih letih, skušamo sedaj tudi sami analizirati, reševati, nekomu sporočiti. Vsak človek najbolje pozna svoje delo. Veliko zamisli in predlogov lahko ima za njegovo spremembo in izboljšanje. Rečemo lahko, da je vsak delavec strokovnjak za svoje delo. O njem ve več kot kdorkoli drug. Njegovo znanje, ki je lahko tudi skrito, saj se ga ne zavedamo vedno, je pomemben pripomoček pri iskanju rešitev za probleme, ki nastajajo pri delu. Znanje, ki ga imamo vsi zaposleni, ni dovolj izkoriščeno. To je celo večji problem kot neznanje. Delati moramo bolje in pametneje, k čemur lahko sami pripomoremo. Večjo poslovno uspešnost in delo, ki nam bo nudilo več osebnega zadovoljstva, bomo dosegli z ustvarjalnostjo čim večjega števila zaposlenih na vseh področjih. V svetu in tudi pri nas se je že uveljavilo spoznanje, da zaradi napredka znanosti in tehnologije ter vse večje specializacije poklicev in znanj posameznik sam zase ne more dosegati tako dobrih rezultatov kot v skupini, kjer se lahko posvetuje. Skupina, sestavljena iz ljudi različnih poklicev in znanj, omogoča s pomočjo metodičnega dela ugotavljanje različnih dejstev boj mnenj, posvetovanj in razpravo ter končno nekaj predlogov možnih rešitev, čemur mora slediti izvedba. Naša delovna organizacija namenja v zadnjem obdobju precejšnjo pozornost ustvarjanju in razvoju ustvarjalne klime med zaposlenimi. Med drugimi aktivnostmi so se odvijali tudi seminarji, ki naj bi zaposlene poučili, kako uporabiti prikrito znanje, ki ga imamo, in tako preiti »od žuljev na rokah k žuljem na možganih.« V prvi polovici letošnjega leta so potekali v organizaciji Ekonomskega centra iz Maribora seminarji o ustvarjalnem delovanju množic po metodi USOMID. Glavni poudarek je bil dan metodološkemu pristopu k inventivni dejavnosti. Ekonomski center v sodelovanju z VEKŠ iz Maribora prireja te seminarje po Sloveniji že 4 leta. Pri nas je bil izveden že 104. seminar po vrsti. Cilj teh srečanj je vzpodbujanje za ustvarjalno delo. Seveda se ne delijo recepti, ampak se dajejo usmeritve, kako izkoristiti neizrabljeno, blokirano znanje, spodbuditi razmišljanje, doseči več sodelovanja in manj življenja na ukaz. Pomembno je vedeti, da je neumna le tista misel, ki ni izrečena — zaradi tega se izgubi veliko dobrih idej, znanje posameznika pa se ne uporabi in posreduje naprej. Metoda USOMID je lahko neposredno povezana z ustanavljanjem krožkov kvalitete, kar v železarni že uspešno izvajamo. Seminarjev se je udeležilo 165 udeležencev iz železarne v pomladanskem delu, jeseni pa se bo tečaja udeležilo predvidoma še 60 udeležencev. Pomembno je, da čim več zaposlenih osvoji takšen metodičen način skupinskega ugotavljanja in reševanja problemov, saj bo le tako mogoče doseči določene rezultate. To velja tako za obstoj krožkov kvalitete kot za druge oblike ustvarjalnega reševanja problemov. Največ ljudi se lahko domisli česa novega predvsem o postopku lastnega vsakdanjega dela in drobnih novosti pri njem, to predstavlja več kot dve tretjini vseh novosti. Občutnih, velikih novosti je manj kot 5 %. Ustvarjalnost je lastnost ljudi, sestavljena iz več značilnosti (npr. odprtost izkušenj, originalnost, gibčnost mišljenja idr.), je pa tudi dejavnost. Za razvoj ustvarjalnosti kot lastnosti in kot dejavnosti pri posamezniku morajo hiti izpolnjeni določeni pogoji. Ne moremo dvigniti uspešnosti poslovanja v celoti (kvaliteta, produktivnost, racionalizacije) le z delom posameznikov in brez sodelovanja. Vedeti moramo, po kakšnih metodah se sodeluje, kako se za ustvarjalno sodelovanje motivira, kako se pripravi nujna informacijska podlaga, ki upošteva predvsem lastno znanje in izkušnje sodelavcev, ter kako se ustvarjalno sodelovanje organizira. Vidimo lahko, da tudi naši sestanki večinoma niso ustvarjalni, kadar hodijo nanje ljudje brez motivacije, brez znanja o sodelovanju in brez ustrezne informacijske podlage. V dežalah, kjer je inovativnost najbolj množična, so tudi najbolj učinkoviti. Niso namreč ločeni na tiste, ki smejo in morajo samo delati in njihova ustvarjalnost ostane neizrabljena, ter na tiste, ki smejo in morajo samo misliti in je njihovo delo šteto za ustvarjalno. Pravico do neodgovornosti obojih je mogoče preseči s tem, da razmišlja večina in da postanejo raz-vojniki, znanstveniki, sestavni del množičnosti pri ustvarjalnosti. Potrebujemo pa metodološke podlage za to, saj sistem predlogov posamezni- kov daje manj rezultatov kot sodelo-valne metode. Idealen bi bil seveda sistem, ki bi kombiniral svetovalne in sodelovalne metode, upošteval tak° rezultate predlogov posameznikov in uspešnih inovatorjev ter strokovnja' kov in razvojnikov, ki bi to združeval v gibčno celoto in vključeval tudi ustrezen način uresničitve predlogOv ter preprost in sorazmerno hiter način nagrajevanja teh rezultatov. V železarni smo se lotili že vseh naštetih vidikov in na prvi pogled bi lahko ocenili, da imamo vzpostavljene osnovne pogoje za množično ustvarjalnost — inovativno dejavnost Vendar — služba za inovacije je kadrovsko slabo zasedena in ne uspe vzpostaviti, vzdrževati in razvijati zapletenega sistema inovativne dejavnosti in opravljati še aktivnosti v zvezi z uresničevanjem in nagrajevanjem koristnih predlogov, invencij ter inovacij. Je pač tako, da en človek ne more opraviti dela, ki bi zahtevalo pet ljudi različnih poklicev. Tudi not' mativne osnove niso najbolje dodelane, ves sedanji postopek spremljanja in nagrajevanja pa je zelo zapleten m dolgotrajen. Skupine, ki jih imenujemo krožki kvalitete in ki jih občasno ustanavlja' mo, so že uspele najti rešitve za določene probleme. Vendar pa bi °P drugačnem načinu dela in ob zavesti) da bomo vsi imeli nekaj od tega, p pogruntamo kaj boljšega (npr. visie OD in večjo akumulacijo, boljše stroje, višji standard), ker bodo gospodarski učinki teh različnih izboljšav P° celi delovni organizaciji taki, da bod povečali dohodek, imeli veliko ve takih krožkov, videli bi veliko Pr0 blcmov in veliko bi jih lahko rešili- Precej zaposlenih iz železarne se P že seznanilo (tudi na omenjenem sC. minarju in iz pripravljenega gradivW z metodo USOMID/SREDIM. Gotovo je v vsakem delovnem okolju kd -ki to metodo za ustvarjalno sodelov* nje mnogih pozna. Kjer takih ljudi n!j se lahko ob priložnosti, ko se ustan° ^ nov krožek kvalitete, vodja orgam1* cijske enote ali vodja krožka obrne n DS KSZ in bo dobil izvod omenjeo^ ga priročnika. Verjetno pa bi bilo Z nimivo to metodo na kratko predst* viti tudi v pisni obliki v Fužinar)U- Marjana MerkaŽ Posadka A glasilo mladih delavcev železarne ravne vi Priloga informativnega fužinarja Leto XII Ravne na Koroškem, 15. oktobra 1985 St. 10 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« Kako bomo Razprava o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti ZIS je 6. 5. 1985 poslal skupščini SFRJ °snutek predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti. Odbor za SLO zveznega zbora skupščine SFRJ je 1. 7. 1985 obravnaval osnutek Predloga in umaknjeno stopnjo tajnosti »vojna tajnost — strogo zaupno«. S tem pa je bila omogočena tudi širša obravnava omenjenega °snutka. Do sedaj so v SRS o osnutku pred-t°ga razpravljala vodstva DPO, Rep. sekretariat za SLO in DS, Svet za SLO in DS pri Predsedstvu SRS. Predsedstvo RK ZSMS je o osnutku predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti razpravljalo na svoji seji dne 11. 7. 1985 in sprejelo tudi sklep, da o osnutku tega zakona razpravljajo v OK ZSMS, MK ZSMS, UK ZSMS. Nadaljnji postopek sprejemanja zakona pa naj bi bil tak: — v oktobru 1985 naj bi zvezni zbor skupščine SFRJ na podlagi pripomb in predlogov iz razprave določil predlog zakona; predlog naj bi bil predvidoma mesec dni v javni razpravi, nakar bi — v novembru skupščina SFRJ sprejela zakon o vojaški obveznosti — zakon naj bi začel veljati predvidoma 1. decembra 1985. Pomembnejše predlagane spremembe in dopolnitve 1. Prenos določenih zadev v zvezi z naborom in dopolnitvijo na organe v DPS Določene zadeve v zvezi z naborno obveznostjo, vojaško evidenco, dopolnitvijo obo- roženih sil itd. lahko namesto vojaških teritorialnih in drugih organov, ki sedaj opravljajo te zadeve, uspešno opravljajo pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih. Zato je predvideno, da pristojni organi v republiki oz. avtonomni pokrajini v sodelovanju z vojaškimi organi sprejemajo svoje naborne načrte in načrte za dopolnitev oboroženih sil, jih uresničujejo in opravljajo druga dela in naloge pri izvrševanju vojaške obveznosti. 2. Naborna obveznost Vsebina te obveznosti se ne bi spremenila, temveč bi bile v skladu z rešitvami o prenosu posameznih zadev na pristojne organe DPS predvidene naslednje rešitve: — Zdravniški in drugi pregledi nabornikov bi se opravljali na zahtevo pristojnih organov v republikah in avtonomnih pokra- V pričakovanju Počitek po delu jinah, s tem da bi se ti pregledi in preiskave opravljali praviloma v OZD zdravstvene dejavnosti, lahko pa tudi v vojaških zdravstvenih zavodih, ki jih določi zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. — Naborne komisije bi ustanavljali pristojni organi v republikah oz. avtonomni pokrajini in ne vojaški teritorialni organi, s tem da bi naborne komisije smele odločati o nesposobnosti regratov za vojaško službo ter o zdravstveni sposobnsti nabornikov za določene specialnosti samo na podlagi prejšnjih pregledov nabornikov v vojaškem zdravstvenem zavodu. — Naborniki bi se lahko ocenjevali kot začasno nesposobni do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti; če bi nesposobnost trajala še naprej, pa bi se prevedli v rezervni sestav in pozneje ocenjevali kot drage osebe v rezervnem sestavu. — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo bi bil pooblaščen, da predpiše merila za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti vojaških obveznikov, ki jih sedaj predpisuje ZIS. 3. Obveznost služenja vojaškega roka V tem delu so predvidene pomembnejše spremembe in dopolnitve, ker so ustvarjeni določeni pogoji (materialni, organizacijski) za skrajšanje vojaškega roka. Predlagano je: — da vojaški rok za vse obveznike traja 12 mesecev — niso več predvideni edini hranilci družine, ki so dosedaj služili krajši vojaški rok v primerjavi z drugimi obvezniki. — izjeme so predvidene za vojake, ki bodo na služenju vojaškega roka z dnem uveljavitve zakona, ter za nabornike — študente, ki so po prejšnjih predpisih služili vojaški rok v dveh delih, ker bi se po odločitvi zveznega sekretarja za ljudsko obrambo lahko ti vojaki zadržali na služenju vojaškega roka tudi po poteku 12 mesecev, naborniki — študenti pa poklicali na doslužitev preostalih 3 mesecev, če to nalagajo potrebe dopolnitve JLA ali njena bojna pripravljenost — za nabornike, ki zaradi vodenja kazenskega postopka ali zaradi obsodbe za kaznivo dejanje niso bili poslani na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti, se bo starostna meja za pošiljanje na služenje vojaškega roka oz. doslužitev vojaškega roka povečala na 30 let — nabornike za gojence šol za rezervne oficirje bo kot doslej izbirala komisija, ki jo bo določil pristoini organ v republiki oz. avtonomni pokrajini. — predsedstvo SFRJ ne bo več pooblaščeno, da skrajša vojaški rok do 3 mesece, zvezni sekretar za ljudsko obrambo pa ne za odpust vojakov, preden se konča vojaški rok, ker to ni več potrebno zaradi skrajšanega vojaškega roka. 4. Obveznost služenja v rezervnem sestavu Ta obveznost se po vsebini ne bi spremenila. Predvidene so samo manjše spremembe v zvezi z vpoklicem na vojaške vaje vojaških obveznikov, ki imajo otroke do 15 let, nimajo pa zakonca, ker bi bili ta čas oproščeni obveznosti vpoklica na vaje. 5. Potovanje in bivanje vojaških obveznikov v tujini. Za popolnejšo ureditev posameznih vprašanj in lažje delo diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ v tujini ter zaradi učinkovitejšega izvrševanja vojaške obveznosti so predvidene naslednje rešitve: — da se kot opravičeni razlogi, zaradi katerih se lahko naborniku, ki je v tujini, dovoli daljše bivanje v tujini, štejejo šolanje ali zdravljenje v tujini, reševanje neodložljivih družinskih zadev ali drugi podobni razlogi, če bi nabornik ali njegovi družinski člani zašli v težak materialni položaj, ker niso dobili dovoljenja — da je za izdajanje dovoljenj nabornikom za bivanje v tujini z rokom veljavnosti, daljšim kot do konca koledarskega leta, v katerem dopolni starost 27 let, potrebno poprejšnje soglasje zveznega sekretariata za ljudsko obrambo — da se lahko nabornik, ki biva v tujini, ima pa tuje državljanstvo, pokliče na služenje vojaškega roka kot nabornik, ki ima stal- no prebivališče v tujini, t. j. če pride v državo za več kot eno leto — da o pritožbi zoper akte, ki jih diplomat-sko-konzularno predstavništvo izda v tujini, odloča zvezni sekretar za ljudsko obrambo ali starešina, ki ga on pooblasti — da obvestilo o izdaji oziroma podaljšanju dovljenja za bivanje v tujini pošilja di-plomatsko-konzularno predstavništvo zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo, če nabornik nima stalnega prebivališča v SFRJ. 6. Evidenca vojaških obveznikov Predvidena je samo sprememba glede vojaških obveznikov, ki so v stalnem delovnem razmerju na območju druge DPS, ker bi se vodili v evidenci glede na kraj zaposlitve, če so svoje stalno prebivališče prijavili v tej DPS. 7. Kazenske določbe Spremenile bi se samo zaradi določitve ustreznih zneskov denarne kazni glede na njihovo spremenjeno vrednost od 1.1980 do danes. 8. Prehodne določbe V teh dolčbah bi bila poleg obveznosti služenja roka vojakov, ki bodo na služenju vo- Delo osnovne organizacije se je odražalo v dveh smereh: — idejno politično delo — akcije in udeležba na njih. Večina predsedstva je bila v tem mandatnem obdobju na raznih seminarjih in političnih šolah, katere je organizirala OK ZSMS Mozirje ali KS OO ZSMS Železarne Ravne. — Programsko volilne konference pri OK ZSMS Mozirje sta se udeležila Storgel Jože in Špeh Drago. — Trije člani so se udeležili politične šole 14. in 31. 1. 1984 jaškega roka na dan uveljavitve tega zakona it) obveznosti nabornikov-študentov, ki bi moral' doslužiti preostale tri mesece, urejena tudi p°' samezna vprašanja, pomembna za izvrševanje obveznosti služenja vojaškega roka naborn ' kov-študentov, ki so bili v 1. 1980, ko je začel veljati sedanji zakon o vojaški obveznosti, na šolanju na fakulteti za SLO in DS oz. ustrezni smeri na dragi fakulteti ter rok in način pr®' nosa določenih zadev z vojaških teritorialnih in drugih organov na pristojne organe v republiki oz. avtonomni pokrajini. Ocena finančnih sredstev, potrebnih i* proračuna federacije in način njihovega z*' gotavljanja Za izvajanje tega zakona niso potrebna do* datna sredstva iz proračuna federacije, ker so že zagotovljena v okviru drugih sredstev, iz katerih se financira dejavnost organov fe' deracije, ki skrbijo za izvrševanje vojaške ob' veznosti. Vir: Osnutek zakona o spremembah in dopolni' tvah zakona o voj. obveznosti. Rado Pogorelčnik — Udeležba na problemski konferenci 24-11. '83, ki jo je organizirala OK ZSMS MoziV je na temo Delovanje OO ZSMS v združene!*1 delu. — Obravnavali smo programske usmeriti’6 za leti ’84—’85 — Trbovšek Bogomir in Štorgel Jože sta se udeležila seminarja na Ravnah, ki ga je °r' ganiziral KS OO ZSMS Železarne Ravne. — Trikrat smo se udeležili sej KS Železa?' ne Ravne; za večje število udeležb na sej® obstajajo objektivni razlogi. Mladi v Kov POROČILO O DELU OO ZSMS TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI OD 26. *• 1983 DO 10. 9. 1985 A — Posvetovanj in srečanj na občinski ravni sta se udeleževala Štorgel Jože in Praznik Dušan. — OO ZSMS TOZD Kovinarstvo je imela v tem mandatnem obdobju 13 sej predsedstva. Ostale akcije in srečanja •— Organizirali smo akcijo za izdelavo klopi v letu ’83. — Udeležili smo se pohoda po poteh partizanske sanitete na Solčavskem in pohoda Po Poteh XIV. divizije. — Udeležili smo se delovne akcije na Ivar-ckem jezeru v septembru 1983. — V marcu smo organizirali pohod na Raduho v sodelovanju z OO ZSMS Elkroj. — V avgustu 1984 smo v sodelovanju z OO ZSMS Elkroj organizirali izlet. — Udeležili smo se MDA »Menina ’85« z dvema članoma naše osnovne organizacije. '— 15. 3. 1985 smo organizirali športno srebanje, katerega so se udeležile ekipe iz DO GLIN Nazarje, ekipa Železarne Ravne in eki-Pa krajevne skupnosti Luče. — V avgustu so potekale priprave za izlet v sodelovanju z OO ZSMS Elkroj Mozirje. PROGRAMSKA USMERITEV ZA OBDOBJE SEPTEMBER 1985 — SEPTEMBER 1986 Temeljna programska usmeritev naše osnovne organizacije je v nadaljnji krepitvi aktivnosti vseh nas mladih. Vse preveč se namreč dogaja, da mora le peščica najbolj zagrizenih izpeljati vsako akcijo, ki si jo zastavimo bodisi z akcijskim programom ali pa smo jo prejeli skozi programe občinske organizacije ZSMS, koordinacijskega sveta ZSMS Železarne Ravne in ostalih DPO v tozdu. To pa po-Jhoni, da morama pri izvajanju programa dela doseči večjo akcijsko enotnost in učinkovitost. V nadaljnjem delu moramo vsekakor ohraniti doseženi nivo dobrih medsebojnih odno- sov, pri tem pa ohraniti zadostno mero kritičnosti in samokritičnosti. Globoko se zavedamo, da smo subjekt samoupravnega združenega dela. Zato bomo tudi nadalje: — poskušali biti čimbolj aktivni soustvarjalci v procesu proizvodnje v smislu povečanja produktivnosti, ekonomičnosti, gospodarnosti in inovativnosti — opozarjali na vse slabosti, ki motijo normalen proces proizvodnje, zahtevali in po možnostih predlagali rešitve za odpravo le-teh — se zavzemali za nagrajevanje po rezultatih dela — povečali aktivnost naših predstavnikov v vseh samoupravnih organih in prek delegatov — mladincev uveljavljali naša stališča — tesneje sodelovali s sindikalno organizacijo in osnovno organizacijo ZK v tozdu. Posebno pozornost moramo posvetiti idejnopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju celotnega članstva, saj bomo le na tak način zagotavljali kvalitetnejši kader. Zato se bomo udeleževali vseh organiziranih oblik izobraževanja in usposabljanja s tega področja. Če smo znotraj naše organizacije še nekako zadovoljni z lastnim delom, potem vsekakor ne moremo biti, ko gre za aktivnosti izven lastnega okolja. Mogoče je res, da so se pogoji delovanja bistveno spremenili (predvsem kar se tiče finančnih sredstev), vendar moramo v bodoče več sodelovati pri akcijah, ki jih organizira občinska organizacija mladine oziroma naš koordinacijski svet. Mogoče bi-kazalo navezati stike tudi z organizacijama v krajevni skupnosti Ljubno, Gradbeniku in Iskri. Naša aktivnost bo vsekakor usmerjena tudi v vsa dogajanja v pripravah na volitve pomladi leta 1986. 2e zdaj pa nas čakajo vse potrebne aktivnosti v zvezi z volilno programsko sejo občinske konference ZSMS Mozirje. Pred nami pa je tudi predkongresno obdobje (12. kongres ZSMS in ZSMJ), ki prav tako zahteva tvorno vključevanje vseh nas pri nastajanju in oblikovanju kongresnih dokumentov. OD TU IN TAM ♦ Na 13. seji predsedstva RK ZSMS so med drugimi obravnavali tudi ZSMS v odnosu do družbenih gibanj v socialistični samoupravni družbi. Pravzaprav so temu vprašanju namenili veliko pozornosti. Mlade namreč motijo govorice in celo dezinformacije, ki se širijo v družbi na njihov račun in na račun njihovih oblik političnega udejstvovanja, če temu lahko tako rečemo. Zato želijo stvari postaviti na Pravo mesto in njihov namen razgrniti širši javnosti. Gre predvsem za gibanja, ki so zadnje desetletje in pol v svetu zelo aktualna in so prodrla tudi v našo samoupravno socialistično družbo. Pri nas še ne moremo govoriti 0 gibanjih v globalnem pomenu, pač pa o Ustanavljanju delovnih skupin za različna področja (mirovno, ekološko, duhovno, feministično in podobno), v katerih želijo mladi izraziti svoj pogled in z njimi spreminjati stvari, »sako gibanje je politična oblika organiziranja in sredstvo za dosego postavljenih ciljev. Rpjavlja se v kriznih obdobjih. Za organiziranje gibanja morajo obstajati zahteve po spremembi kvalitete v družbi, program in |hinimalna organizacija gibanja, ki omogoča lzmenjavo idej in informacij, ter sposobnost *druževanja in aktiviranja množic, ki skupaj Zahtevajo spremembe. Predsednik RK ZSMS Robert Černe je v svoji razpravi takole zaokrožil razmišljanje o gibanjih: »Velikokrat se P°javlja strah pred gibanji, čeprav pomenijo R°zitivno stran političnega napredka. Zahtevo aktivno sodelovanje množic, ki ga ne n^ore nadomesiti ne partija ne nobena druga °rganizacija. Želimo odpreti prostor, angaži-rati teoretične potenciale v naši družbi, želimo ® svojim vplivom kot člani ZSMS osmisliti delovanje teh skupin, ne z neko avtoriteto, pač pa v boju mišljenj. Vsako gibanje je politično, ima svoj odnos do trenutne oblasti in sistema. Zavedamo se, da Zveza socialistične mladine ne more biti kapa gibanjem in to niti ne želi biti. Vemo tudi, da so nekatere naše predstave še meglene in še niso rodile širine. V pripravah na novomeški kongres mladine smo jih nekako izpostavili in v sedanjih predkongresnih pripravah jim je spet treba nameniti pozornost. Vse skupaj pa mora spreminjati zavest, da razmerje gibanje-organizacija ni zavest oziroma alternativa, ker eno brez drugega ne gre.« Mladinska organizacija nima namena izrabljati gibanj zgolj za svoje uveljavljanje ali pa za izpostavljanje sebe. Družbena gibanja razumejo kot izgrajevanje samoupravne demokracije na način, ki daje možnost subjektivnega vključevanja, ne le prek družbenopolitičnih organizacij. Na eni strani so samoupravne institucije, razlagajo mladi, na drugi strani pa samoupravni interesi. Ker se ti interesi ne morejo uresničiti prek institucij, so nastala gibanja. ZSMS omogoča, da se vsi interesi pojavijo v družbenem prostoru, ne znotraj mladinske organizacije. Podpira gibanja v tej smeri, da vpliva na nadaljnjo demokratizacijo družbenih odnosov pri nas. To je bilo samo nekaj kratkih misli, ki so bile izrečene na 13. seji RK ZSMS, vendar pa je ta kategorija mladinskega udejstvovanja in uveljavljanja izredno razvejana, tako da bo potrebno njen pomen in namen vedno znova razčlenjevati, kajti le tako bomo lahko dojeli bistvo stvari, ki nam jo prinaša mirovno, duhovno, ekološko gibanje. k # Konec septembra je potekalo na Igmanu nad Sarajevom 8. srečanje kulture in športa mladih jugoslovanskih železarn. Organizator srečanja je bil KS OO ZSM železarne Ilijaš. To je bilo prvo srečanje in zbor Jugoslavije v malem in osem srečanj zapovrstjo potrjuje kar dolgo tradicijo takšne oblike srečevanja mladih. V dveh dneh bivanja so si udeleženci ogledali zanimivosti Igmana, Sarajeva, odšli so na Bjelašnico, pomerili pa so se tudi v številnih športnih panogah. Ob zaključku so si bili vsi enotni: »Bilo je lepo in toliko novih ter zanimivih stvari smo spoznali!« Več o srečanju boste lahko izvedeli v naslednji številki Mladega fužinarja. # Komisija za informiranje pri koordinacijskem svetu OO ZSMS je pripravila z namenom za še boljše informiranje mladih v železarni ter predsedstev OO ZSMS informacije, ki bodo izhajale po potrebi in ki bodo namenjene za obveščanje mladih prek oglasnih desk. Vsebovale bodo programe aktivnosti, ki jih pripravlja ter organizira KS OO ZSMS, prostor o njih pa bo namenjen tudi za povratne informacije iz OO ZSMS. Torej še ena oblika obveščanja med mladimi več. Želeli bi, da se je poslužujete v čim večjem številu. S. J. Klepet s praktikanti Čeprav so počitnice in z njimi vroči dnevi že zdavnaj za nami ter zaključeno počitniško delo, ki so ga mnogi v poletnih mesecih opravljali v Železarni Ravne, je vendarle še zanimiv utrinek s počitniškega dela mladih. Pri delu je vedno kaj novega Odločili smo se, da ne bomo delali običajne ankete, ki ji poleg vnetega spraševanja sledi še obvezen posnetek, temveč je bil to bolj pomenek z vsakdanjim prizvokom. Bojano Štajner, 16-letno dijakinjo, smo zmotili v Strojih in delih. V začetku je bila nekoliko sramežljiva, potem pa je pogovor stekel kot po maslu. Delo v pisarni bi se ji zdelo monotono, tukaj v proizvodnji, kjer valja navoje na oseh, pa je zanimivo in sle- herni dan se zgodi kaj novega. Tudi s sodelavci se dobro razume in ničesar drugega si ni zaželela kot samo to, da bi lahko prišla tudi prihodnje leto v proizvodnjo. Simon Smolak, 15-letni dijak SŠTNPU, je delal v Kalilnici. Prvič je bil na počitniškem delu v železarni, prejšnja leta je bil v kmetijski zadrugi in Inštalaterju Prevalje. Delo ni preveč naporno, včasih je tudi nekaj počitka, skratka — ugaja mu. In še nekaj ga je vleklo v železarno: spoznati njen utrip in metode dela v metalurških obratih. V TOZD SGV imajo zaposlenih med počitnicami največ deklet. Anica Prevalnik in Simona Breznik, simpatični 16-letni dijakinji, sta kar v en glas hvalili način in metode počitniškega dela, sploh pa sta bili zaljubljeni v polnjenje raznih elementov. Včasih opravljata tudi kakšno priložnostno delo. Vseeno pa je tudi tako užitek. Odnosi med sodelavci so dobri in zares škoda, da je počitniško delo tako kratek čas. Prihodnje leto pa se bosta ponovno vrnili v SGV. Silvo Navotnik, študentko, smo zmotili v referatu za stanovanjske zadeve. Sprva je bila malce v zadregi, potem pa je tudi ona začela stresati besede. Silva opravlja razna pisarniška dela, zbirala je podatke o številu stanovanj, pripravila pa je tudi analizo o številu stanovanj med mladimi v železarni. Vsekakor pohvale vredno. Samo delo se ji ni zdelo preveč naporno, samo vstajati ob petih zjutraj in potem vožnja z avtobusom v službo in nazaj, to jo je malce utrujalo. Njen zaslužek bo sicer manjši, kot bi bil v proizvodnji, vendar nič zato, tudi takšno delo je užitek in zadovoljstvo zase. Sploh pa ji bo letošnje počitniško delo poleg zaslužka prineslo tudi veliko koristnega, novih izkušenj in spoznanj, ki jih bo s pridom uporabila pri svojem nadaljnjem študiju. Silvo Jaš PETNAJSTI AVGUST - DAN GRANIČARJEV Morda o prazniku graničarjev pišem nekoliko pozno. Toda ali more biti kdaj prepozno reči besedo ali dve o prvih branilcih naše domovine? ! Sodelovanje med vojsko in ljudstvom ima globoke korenine, tako globoke, da jih nič ne more spodrezati. Spomnimo se samo narodnoosvobodilne vojne, spomnimo se vseh povojnih generacij, zgodovinskih dogodkov in vsakdanje resničnosti. Kjerkoli je potrebno, pripadniki JLA so prvi, ki priskočijo na pomoč. To ljudstvo zna ceniti, to ustvarja v ljudeh posebno ljubezen do vojske, do vseh njenih rodov. Zaradi vseh teh in še mnogih drugih razlogov mladi iz Železarne Ravne komaj čakamo priložnost, ko se lahko srečamo s predstavniki JLA. Najbližji so nam tovariši na bližnjih karavlah ob meji z Avstrijo. Vsako leto nestrpno čakamo njihov in naš praznik, 15. avgust, ko se snidemo na prijetnem, prijateljskem, tovariškem srečanju. Tudi letos so ta dan predstavniki mladine in družbenopolitičnih organizacij občine Ravne obiskali graničarje in njihove starešine na karavlah Sonjak in Holmec. In kaj naj rečem o srečanju drugega, kot da je bilo izjemno, naravnost veličastno. Na Sonjaku nas je ob toplem avgustovskem soncu pričakalo še toplejše: »Dobrodošli, dragi prijatelji!« In začelo se je. Graničarji so stali ponosno v zboru. Veselih in dvignjenih obrazov poslušajo dežurnega, ki bere ukaze in čestitke nadrejenih ter čestitke za praznik, ki so jim jih poslali iz drugih enot širom Jugoslavije. Čestitke krajanov in vseh delovnih ljudi so graničarjem prenesli tudi predstavniki naše občine, v imenu mladine in vseh zaposlenih Železarne Ravne pa jim je prisrčno čestital predsednik koordinacijskega odbora Silvo Jaš. Zatem so člani KUD Bratstvo izvedli priložnostni kulturno-zabavni program. Vsi navzoči so se prijetno zabavali. Ali kakšno bi bilo srečanje brez vojaškega fižola? Kot vedno doslej je bil dober — pravi vojaški. Sledilo je zopet veselje ob kozarskem kolu in pesmi: Druže Tito, mi ti se kunemo ... Tako je ob pesmi, plesu in škrtanju fotoaparatov čas hitro mineval. Poslovili smo se od tovarišev graničarjev na Sonjaku, a s srcem in dušo smo še ostali z njimi. Na svidenje do naslednjega srečanja! Hvala vsem za vse, a najbolj za budne noči na braniku domovine! Dordo Radovič Mesec knjige — od 15. oktobra do 15. novembra Kakor pomladni dih (peAem Mar je res naključje, da sva na svetu ob istem času in da med milijonsko množico ljudi pripadava drug drugemu? Je mar resnica to, da nastajava iz delčkov, ki se v naju drobijo in izginjajo v skrivnost, da se rojevava iz sonca na nebu, ko naju ljubijo uvenela usta in gledajo zaprte oči? In mar grešiva zdaj, ko ljubiva mrtvo v svetu, ki umira, ko postaja življenje ironija in so sanje smrt- Ni naključje, ni resnica in ne greh Je le nekakšno babilonsko mesto zmede in bojazen pred temo, ko bova kakor drugi postala žrtvi izgubljenega dneva in morda izgubljenega sveta. Za vedno. Saša Le senca je še pošastna moreča senca! Odhajaš! In vem, bilo je zadnjikrat, nikoli več te ne bom videla! Ostra bolečina gloda v mojem srcu — kot črv — majhen, a strupen. Praznina! Gluha tišina, ki me mori. Črna praznina, razbijajoča groza Tema, Samota in Molk so moji zvesti prijatelji — poslednji spremljevalci. A ti si odšel in nikoli več te ne bom videla. Metj» St. 10/1985 Organizacija združenega dela in okolje Na sodobne organizacije pomembno vplivata dva družbena Procesa. Na eni strani so izpostavljene vplivom širše družbe, ki faradi vse večje delitve dela usklajuje zelo številne in med seboj različne družbene dejavnosti na sPlošno družbeni ravni. Na drugi strani pa delitev dela povzroča rast kompleksnosti posameznih °rganizacij. Zato organizacije same zahtevajo usklajevanje med Posameznimi deli. Ce se vprašamo, koliko je teo-rija o organizaciji in okolju ter Problemi, ki jih izpostavlja, rele-vantna za naše OZD, moramo I pri odgovoru upoštevati, da je naš samoupravni model DO radikalen zato, ker so vsi delavci v DO vir legitimnosti. To praktično pomeni, da delavci sprejemajo vse pomembne odločitve, da določajo politiko podjetja in postavljajo osnovne cilje podjetja. To pomeni, da moramo upoštevati ne samo cilje organizacije in cilje širših sistemov, ampak tudi njihovo oblikovanje. Razčistiti pa je tudi treba, kaj je enota opazovanja — TOZD ali DO — in kaj je notranje in zunanje okolje. Obstajajo pa še drugi razlogi, da te teorije ne moremo mehansko pre- nesti na naš model. Med njimi moramo poudariti način upravljanja in vodenja organizacij, strukturo organizacijskih ciljev, način povezovanja med proizvodno in neproizvodno strukturo. Posebnost naših DO pa je tudi v odnosu med principoma vodenja in samoupravljanja. V okviru delovnega procesa smo hierarhijo ohranili, pri sprejemanju najvažnejših odločitev pa smo 'jo ukinili. Obstaja verjetnost, da bo DO tem manj učinkovita, čim bolj bosta hierarhična in nehierarhična subsistema ločena in čimbolj bodo organizacijski principi v okviru teh dveh struktur nezdružljivi. Cim bolj pa bosta ta dva subsistema spojena in se prekrivala in bolj bosta delovala po moni-stičnem principu, tem bolj bo delovna organizacija učinkovita. V drugačnem odnosu pa sta v naših DO tudi tehnični in socialni si- stem. Za produkcijo je potrebna oprema, stroji in ljudje, ki pože-no stroje v tek. Kakšna je produktivnost in učinkovitost celotne DO, je odvisno od tehničnega sistema in od aktivnega socialnega sistema (socialni sistem predstavlja kompleks medosebnih odnosov, ki implicira sistem odločanja, participacijo, način motiviranja, stil vodenja ipd.). Težko je oceniti, kateri od teh je superioren, dejstvo je, da sta komplementarna. Odprtost organizacij Pri sedanji družbeni delitvi dela je obstoj vsake organizacije odvisen od njene izmenjave z okoljem, zato bi naše delovne organizacije morale biti odprte. Seveda pa se postavlja vprašanje, v katero okolje se naj organizacija odpira in koliko. Svetovni trg, prežet s kapitalističnimi odnosi in zakoni kapitalističnega trga, zahteva visoko učinkovitost in ga zanima cena izdelka, ne pa organizacija odnosov med ljudmi pri njegovi proizvodnji. Poleg tehnološkega, tržnega, kadrovskega in finančnega okolja je za OZD posebno pomembno družbenopolitično okolje. Družbenopolitične skupnosti vplivajo na OZD z oblikovanjem družbenih institucij in zakonov, s katerimi mora posamezna OZD uskladiti svoje cilje in odnose, prilagoditi jim mora svojo notranjo zakonodajo. Na drugi strani pa same OZD v veliki meri prek svojih delegatov upravljajo DPS in združujejo sredstva za zadovoljevanje različnih potreb. Razmerje je torej obojestransko. Lahko pa se seveda to razmerje sprevrže v dominacijo ali okolja nad OZD ali obratno. Normativna ureditev predvideva, da OZD prek delegatskega sistema pravzaprav same oblikujejo svoje okolje. Ko pa je bilo oblikovano, ko so bili sprejeti družbeni plani, splošno normativni akti, predstavlja okolje za organizacijo združenega dela stvarnost, ki jo težko spreminja. Institucionalno je med organizacijo in njenim okoljem kot prevladujoča interakcija predvideno sporazumevanje in dogovarjanje, katerega rezultat so samoupravni sporazumi, dogovori in plani. Za naše odnose je pomembno tudi, da okolje organizacije ne ogroža v vsakem primeru, da ni vedno vir negotovosti in konkurence. To so torej nekatere posebnosti naših OZD in okolja, ki kažejo na to, da mora teorija, izoblikovana na zahodu, doživeti korekcije. Sklepne misli Kljub vsem posebnostim, ki so značilne za naše OZD in njihovo okolje, pa ne pomeni, da odnos med organizacijo in njenim okoljem ni pomemben, da ga ni treba preučiti in razložiti. Takšna raziskava, ki bi izhajala iz razrednih temeljev socialističnega samoupravljanja, iz samoupravnih ekonomskih odnosov, bi prav gotovo razkrila stopnjo formalizacije odnosov in izredno zapletenost le-teh. Ze na začetku pa bi se morali odločiti, ali preučevati normativno določene in družbeno dogovorjene odnose ali zgolj trenutne v praksi prevladujoče odnose. Vsekakor bi bili za- Iz jedrarne Skulptura iz topilnice nimivi rezultati o vplivu družbenopolitičnega okolja na OZD v posebnih razmerah, ko npr. velja večje število omejitev. Mogoče bi lakho odkrili, zakaj OZD skušajo izigrati dogovore in zakone, ki so jih v naj večji meri sprejeli tudi njihovi delegati. S tem v zvezi bi se tudi lahko vprašali, ali mogoče na nekem Zahod verjame - uspeš le s kvaliteto Izvlečki iz uspešnice o vodenj s podjetij Toma Petersa Strast do kakovosti Izjemne uspehe lahko dosežete (nato pa ohranjate) po dveh poteh: — za svoje kupce si nadvse prizadevajte z izjemnimi storitvami in kakovostjo, — nenehno inovirajte in izboljšujte svojo proizvodnjo in izdelke. Obe metodi temeljita na sposobnosti, da prisluhnemo v podjetju drug drugemu, da si zaupamo in spoštujemo dostojanstvo in ustvarjalnost vsakega posameznega delavca v tovarni. VODENJE V STIKU Z LJUDMI V dobro vodeni tovarni mora biti vljudnost do kupcev vidna na vsakem koraku: v komerciali in knjigovodstvu, pri inženirjih in ekonomistih. Prvi problem pri dvigu produktivnosti v ZDA jr, da managerji nimajo pristnega, neposrednega stika s svojimi strankami ne z lastnimi ljudmi. Neko neoprijemljivo »tržišče« sploh ne obstaja. Obstajajo samo kupci, ki naročajo izdelke in plačujejo račune. Zato si je treba zanje prizadevati, tako da jih znamo poslušati, da smo do njih vljudni. Nenehno moramo izboljševati svoje izdelke in storitve. Pri tem moramo biti pozorni na tisoč posameznosti, ki se seštevajo, saj je vsaka vsota odvisna od svojih sestavin. To miselnost nazorno kaže naslednji citat strokovnjaka za visoko tehnologijo: »Za marketing v podjetju je najpomembnejši delavec, ki se na nakladalni rampi odloči, da te preklete škatle z novo napravo ne bo kar tako zabrisal na tovornjak.« Za uspešno poslovanje obstaja vrsta napotil. Med njimi je pomembno ono o zniževanju stroškov. Kljub temu pa je na prvem mestu kakovost. Ce namreč kakovost razumemo pravilno, se pokaže, da zajema vrsto stvari: vestnost, zagnanost, stanovitnost, neposreden stik in hitro odzivnost (reakcije). Koristen je lahko vsak načrt za izboljšanje kakovosti, učinkovit pa je samo takrat, če vodilni ljudje sami na vseh ravneh dajejo zgled za kakovost, če nenehno pazijo nanjo in če vedo, da kvaliteto ustvarjajo ljudje, ki predano opravljajo svoja dela. Kakovost nastaja iz prepričanja, da je mogoče vsako stvar opraviti bolje, pa naj gre za še tako vsakdanje stvari. NENAVADNE POTI DO INOVACIJ Zelo razširjeno je prepričanje, kako je edina pot za kakšno izboljšavo ta, da izdelamo natančne načrte in da čim bolje organiziramo teame. Optimizacija, sistemska analiza, tehnološki plan — ti pojmi so del inovacijskega ma-nagementa. Je pa še druga pot, to je pot zanesenjaštva, tiste vrste ustvarjalnost, ki jo sicer bolj poznamo iz sveta umetnosti. Tam se lahko zgodi, da je prva skica novega načrta nakracljana na staro kuverto, kakor prvi zapis pesmi na škrnicelj. — Tudi takšna spontana inovativnost lahko da presenetljivo dobre rezultate. OBČUTEK LASTNIŠTVA VEČA PRIZADEVNOST Neredko se čudimo, kako da se delavci ne zanimajo za poslovno uspešnost tovarne, v resnici pa jim nikoli nismo zares razložili, kaj ta uspešnost pravzaprav je. Verjetno pa še manj, kaj lahko oni sami dodajo temu, da se bo uspešnost povečala. Avtor knjige predlaga, da bi vsem sodelavcem rekli, da so »po - slovni ljudje«. Vsakogar bi morah pritegniti v informacijski tok glede vodilnih strateških točk poslovanja. Tako bi vsakogar spre-menili v »lastnika«. Trditev, da bi v primeru, če bi vse delavce obravnavali kot poslovne ljudi-oni to tudi v resnici postali, izvira iz nekaterih uspešnih poskusov v ZDA. Pri nekaterih testih v proizvodnji so npr. delavci s pritiski na gumb mogli po potrebi ustaviti tekoči trak ali pa so imeli možnost na enak način zmanjšati hrup v prostoru. Čeprav te možnosti niso zelo pogosto uporabljali, se je zelo izboljšala kakovost njihovih izdelkov. Sklep: delo je bistveno uspešnejše, če delavec vsak hip ve, da lahko on sam bistveno vpliva na kvaliteto. INOVACIJE področju (ekonomskem) ne veljajo iste vrednote kot na drugih (družbenopolitičnem), ali pa se zaradi ekonomske učinkovitosti želje po čim večji konkurenčnosti zameglijo. Menim, da tudi ti problemi (izmed mnogih) niso dovolj raziskani. Brane Žerdoner V juliju in avgustu so bile odobrene naslednje inovacije: TOZD JEKLOLIVARNA Darku Žvikartu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 66.413 din za predelavo Krmiljenja taktnega konvejerja GOSTOL v mini livarni. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za l,52y.900 din. Darku Žvikartu, Branku Božiču in Alojzu Korenu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 61.324 din za izboljšavo delovanja tornih žag Universal v mini livarni. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,161.380 din. Pri delitvi so udeleženi Zvi-kart s 50, Božič s 30 in Koren z 20 odstotki. TOZD VALJARNA Ivanu Brezniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 21.291 din za predelavo drogov na srednji progi. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 268.185 din. TOZD KALILNICA Cvetu Barbiču, Francu Videtiču in Francu Turjaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 237.787 din za predelavo obešalne in vpenjal-ne plošče pri toplotni obdelavi raznih predmetov v globinskih pečeh. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 22,870.606 din. Pri delitvi so udeleženi Barbič s 50, Videtič in Turjak pa s po 25 odstotki. TOZD ENERGIJA Alojzu Janežiču, Otmarju Rodošku in Robertu Jamšku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 264.518 din za izkoristek odpadne toplote kompresorja ATLAS COPCO ER-9. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda z3 26,425.058 din. Pri delitvi so udeleženi Janežič s 70, Rodošek z 29 in Jamšek z 10 odstotki. Bojana Arcet MISLI TOZD ORODJARNA Davorinu Turkušu, Antonu Motniku in Ivanu Jehartu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 265.197 din za izdelavo priprave za rezkanje orodnih plošč. V četrtem in petem letu je bil z mo-vacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 11,968.524 din. Nadomestilo si avtorji dele na enake dele. Polovica natisnjenih knjig ostane neprodanih; polovica pr°' danih knjig ostane neprebranih! polovica prebranih knjig ni razumljenih) polovico razumljenih knjig pa razumejo napačno. Papini Vsakdo se lahko razjezi. Tod3 razjeziti se na pravega in n3 pravi način, o pravem časi>> upravičeno ter smiselno, to ni t®' ko lahko. Aristotel TOZD VZMETARNA Antonu Rusu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 53.722 din za izboljšanje vodenja kletk na kalilnem stroju ČSSR. Gre za en- Razumeti svet in ga imeti rad sta dve stvari, ki ju ni lahk° uskladiti. Halifax (Povzeto po članku Strast do kvalitete, Gospodarski vestnik 1985, št. 34). kratni prihranek, ki znaša 1,173.620 din. TOZD PNEVMATIČNI STROJI Francu Podmeninšku je bilo dodeljeno prvo in drugo nadomestilo 78.218 din za izdelavo vpe-njalnih trnov za brušenje sedežev ventilov. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 714.550 din, v drugem ih tretjem letu pa je bil povečan dohodek tozda poprečno letno za 394.475 din. Andru Duri je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 25.000 din za izboljšanje vležajenja stožčastih kolutov na brezstopenjskem gonilu na vrtalnem stroju Gielde-meister Knoll. gt 10/1985 INFORMATIVNI FUŽINAR Popoldne z vami Veliko jih je že reklo, da bi JJ našem glasilu radi brali o lju-jteh izmed sebe, o delavcih in njihovih družinah. Dolgo smo oklepali, preden smo si namislili, da hi začeli uresničevati to pobudo, po eni strani se nam je zdelo hrez pomena, da bi pisali o ne-Cern, kar vsi dobro poznamo, po drugi pa smo se bali, da bomo težko dobili človeka, ki bi hotel novinarju odpreti vrata v življenje svoje družine. Sklenili smo poprositi za po-teoč v tozdih. Ta mesec smo imeli opravke v Pnevmatičnih stro-lih. Sekretar samoupravljanja in Predsednik sindikata nista dolgo Pomišljala: »Domenite se z Luž-nikovima. Pridna delavca sta, ?ha zaposlena pri nas, in on je tedi družbenopolitično aktiven.« Tudi mi nismo pomišljali. Do-Menili smo se. Meni je bilo v uteho, ker sta Me hotela sprejeti. Zanju sem hila manj neznanka kakor ona-dya zame, pa mi je njuno zaupanje veliko pomenilo. Kljub temu me je zadrega minila šele potem, ko smo že udobno sedeli v osmem nadstropju stolpnice nasproti javorniške šote, kjer v manjšem dvosobnem stanovanju živi Lužnikova družna: starša Ivan in Marija — °ba sta lani zaokrožila tri deset-tetja življenja — dvanajstletna Vesna, devetletni Damijan in Šestletni Igor. Otrok ni bilo do-hia, ko sem prišla. Kdo bi jih v sončnem popoldnevu zadrževal v senčnem in za živo kri pretesnem stanovanju! Čeprav obiskovalec Uiti tesnobe niti hladu in temačnosti zaradi severne lege ne občuti. Razblinja ju topla domač-Uost gostiteljev. Kar kmalu smo bili sredi pogovora. Ivan se je razvnel: »Če gledaš cene v trgovini, se zgro-2iš. Neprestano se dvigujejo. Mi-slim, da zato, ker imamo preveč Administracije. Na poti od kmete do trgovine je cela veriga lju-?i> ki samo podpisujejo papirje JU s tem nabijajo cene. Tako tenet proizvaja že skoraj z izgubo, delavec pa težko kupuje. Vse breme stabilizacije smo °besili na rame kmeta in delav-Ca> češ da edino onadva lahko tešita naš ekonomski položaj. Mislim pa, da smo jima že preteč naložili. Govorimo, da dela-tec premalo naredi, a pri njem hi več veliko rezerve. Čas bi bil, ua bi več naredili tudi tisti, ki te Ukrepe pripravljajo, saj so za sedanji položaj v veliki meri krivi tedilni.« Ivan že dvanajst let dela v že-tezarni, priučen brusilec je in 'uta odprte oči za dogajanje okoli tebe. Pred leti je bil aktiven v Mladinski organizaciji, v času, je šla z Raven Titova štafeta, te bil celo predsednik osnovne °rganizacije v tozdu. Njegove Misli o razmerah v tozdu so tako tehtne, da jih moram zapisati, >ePrav k Lužnikovim nisem pri-?.te z namenom, da bi razglablja-1 o železarni. »Če še v železarni nimamo teave proizvodnje,« je razpredal ‘Van, »je kriva slaba organizacija. Zaradi nje nastajajo zastoji Proizvodnji, ne zaradi delav- cev. Mi delamo, kolikor moremo. Nismo pa krivi, če ni pravi čas materiala, dokumentacije, če stroji niso v redu ali če ni dovolj naročil. Če pa začnemo delavci opozarjati na nepravilnosti, najdejo vodilni vedno izgovor, da je pač tu in tu ozko grlo, da ta in ta peč ne dela in podobno. Mi jim seveda ne znamo oporekati, čeprav bi moralo biti jasno, da so taka ozka grla upoštevana že v planih. Veliko je krivo tudi to, da so OD naših režijskih delavcev premalo odvisni od uresničevanja planov.« Po sogovornikovem mnenju je proizvodni delavec v neenakopravnem položaju v primerjavi z vodstvenim ali režijskim. »Delavec je takoj kaznovan pri OD, če slabo dela, saj ne more prikriti napake, pa je lahko škoda, ki jo naredi, veliko manjša od tiste, ki jo povzroči z napačno odločitvijo kak vodstveni delavec. A ta se skoraj vedno izmaže brez posledic za svoj OD.« Ivan Lužnik Slap Ivanovih misli se ne pretrga, preveč še doma živi fabri-ka v njem. Nikakor tudi ni zadovoljen s položajem delavcev pri odločanju. »Ne zdi se mi prav, da imamo delavci pri kupovanju strojev in zaposlovanju tako malo besede. V našem tozdu so oddelki s preveč stroji in ljudmi in taki, kjer jih je premalo. Zaradi tega proizvodnja ni tekoča. Kjer je premalo dela, rasteta nemir in nezadovoljstvo med delavci.« Kdor dela, želi biti socialno varen, še več, želi s poštenim delom zaslužiti dovolj zase in za družino. Tudi Ivan. »Nikakor pa ne maram, da bi moral ob svojem rednem delu še prosjačiti za neke socialne pomoči. Prav je, da jih dobijo tisti, ki ne morejo delati, saj morajo tudi živeti, ni pa prav, da v naši družbi tako podpiramo razne lenuhe.« Delavci bi morali več zaslužiti. Tudi pot do tega Ivan vidi: »To je mogoče le z zmanjšanjem administracije in družbene režije, več bo moralo biti tudi organizacijskih in kadrovskih posegov med delovna mesta vodilnih.« Žena Marija tiho spremlja moževo razmišljanje. V železarni še ni tako dolgo kot on, stvari gleda morda nekoliko drugače. »Pred leti sem bila nekaj časa doma. Igor je bil precej bolehen, delo v tovarni nogavic pa mi ni dajalo toliko, da bi mi enakovredno nadomestilo odsotnost od doma in težave zaradi otrokove bolezni. Vendar smo po nekaj mesecih ugotovili, da ne gre več. Dobila sem delo v moževem tozdu, pri žagi. Ampak če se zdaj spomnim tistega časa, se mi zdi, da je tedaj ena plača zalegla ravno toliko, kot zdaj obe skupaj. Za toliko, se mi zdi, so zdaj plače manj vredne.« Vsi občutimo to nižanje življenjske ravni, nekoliko pa seveda z leti rastejo tudi potrebe v družini. »Ja. Ko so bili otroci majhni, sva si pomagala tako, da sva jih sama varovala. Se zdaj delava v različnih izmenah, da je vedno kateri od naju doma. Za varstvo sva plačevala samo za tisto uro ob menjavi izmen, pa še v tem času so se otroci kmalu osamosvojili. Zdaj so izdatki za otroke precej večji. Ne le, da veliko stane obleka in obutev, tudi za šolo je kar naprej nekaj treba, da o izdatkih za malo šolo niti ne govorimo. Tako imenovane družbene pomoči za otroke, dobivamo jo od letos, pa dobimo 3000 din na mesec, kar niti za hčerkino malico in kosilo v šoli ni dovolj.« Lužnikova družina v primerjavi z nekdanjimi slovenskimi družinami ni velika, presega pa poprečje sodobne mestne družine. Zato ji določena inovativnost pri razporejanju dohodka kar prav pride. In domače varstvo je gotovo ena izmed takih racionalizacij, čeprav v naših razmerah ni nobena novost. Veliko delavcev, ki imajo možnost delati na izmene, si pomaga tako. Čeprav delo v različnih izmenah bolj ko ne neugodno vpliva na družinsko življenje, pa omogoča tolikšen prihranek v proračunu, da to možnost marsikje z veseljem izrabijo. Pa še en način plemenitenja mesečnih dohodkov so naše družine splošno sprejele. Tudi Lužnikova. Saj je predvsem Ivanu v veliko veselje. »Imamo vrt v Kotljah. Podedoval sem krpo zemlje. Tam redimo kure in zajce in pridelamo najnujnejšo zelenjavo. Na žalost se moramo tja prevažati, pa nas bencin toliko stane, kolikor je naš pridelek vreden. Če ne bi imel z živalmi in z obdelovanjem zemlje toliko veselja, bi to že opustil. Tako pa mi to delo nadomešča mojo nepotešeno željo po kmetovanju in mi omogoča, da se pogosto vračam v rojstni kraj, kamor bi se želel tudi za stalno vrniti.« Pa je prišla na dan še ena želja. Seveda, parcela, gradnja... »Ne, gradnja ne pride v poštev, saj na naši parceli ne dovolijo graditi. Upam pa, da bomo mogoče dobili stanovanje v enem od blokov, ki ju gradijo v Kotljah. Tako bo tudi naš vrt za nas dobil večjo vrednost.« Nežno Marija se ob teh besedah nasmehne. Sama je Ravenčanka, ampak v Kotlje bi vseeno šla. Ve, koliko možu pomeni rojstni kraj, iz katerega se je odselil že s sedmimi leti, vidi, kako radi imajo živali že tudi otroci. Vsi so navezani na psa, ki mora zdaj živeti v uti na obronku Javornika in pretrpeti veliko samote, da jih razveseljuje v urah, ko ga lahko imajo ob sebi. »2e davno bi bil moral vložiti prošnjo za zamenjavo stanovanja,« povzame Ivan, »pa sam nisem občutil, da je za nas to stanovanje premajhno. Ko smo ga dobili, sem bil vesel, da smo na svojem in kot družina skupaj. Se zdaj mi to veliko pomeni, ampak ko otroci rastejo, res čutim, da potrebujemo več prostora. Vidim pa tudi, da ni pametno biti preveč skromen. Kdor zahteva veliko, tudi precej dobi, kdor pa se ozira na potrebe drugih in pušča sebe ob strani, ne dobi niti toliko, kolikor nujno potrebuje.« Ugotovitvi najbrž ni mogoče oporekati. Ampak Ivan se najbrž kljub temu spoznanju ne bo spremenil. 2e vzrok, ki je omogočil naše srečanje, nas o tem prepričuje. Ivan in Marija namreč ob delavnikih skoraj nikoli nista skupaj doma. Ta torkov popoldan sta bila, ker je bil on dopoldne na krvodajalski akciji v Slovenj Gradcu. S hotuljskim aktivom krvodajalcev že vrsto let redno daje kri. Ni si mogoče misliti, da bi človek, ki mu je humanitarnost v krvi, lahko nenadoma začenjal videti le sebe. In še marsikaj mu to onemogoča. Tudi to, da ni zagledan le v svoj rojstni kraj. Saj sem ga le nekaj dni po našem pogovoru videla na zboru občanov v krajevni skupnosti, v kateri živi s svojo družino danes, pa jutri mogoče ne bo več. Med pogovorom je v stanovanju postalo nekako somračno, sence so se poveznile tudi na sončne plati sosednjih blokov. Fanta sta lačna prisopihala v stanovanje, Vesno je Marija poslala še v trgovino. Treba bo pripraviti jesti, se pomeniti o šoli — popoldan je minil. Zanimiv in drugačen kot drugi, za nas tudi bogatejši za novo poznanstvo. Mojca Potočnik ALI ŽELIMO POLEMIZIRATI? V procesu poslovanja se srečujemo s številnimi nivoji koordinacije med različnimi nivoji upravljanje. Čim uspešnejša je koordinacija, tem učinkovitejše je poslovanje. Ker so glavni nosilci poslovnih funkcij ljudje, je običajno, da čim boljši so formalni in neformalni odnosi med njimi, manj je konfliktov, ki v vsakem primeru zmanjšujejo skupen rezultat. Če pogledamo zapisnike sej SDS, lahko ugotovimo, da niso tako ostri, kot so ponavadi razprave na njih. Enako velja za mnoge seje delavskih svetov in za mnoga poročila strokovnih služb. Možen je zaključek, da poskušamo oblikovati klimo in stil, ki ne vzpodbujata polemičnega in večvariantnega razmišljanja. Kaj je temu vzrok? Ali pa zaključek sploh ni točen? Poskušajmo to trditev dokazati s kratko analizo člankov, objavljenih v Informativnem fužinarju. 2e vsakomesečna struktura glasila kaže, da ne obstaja rubrika, ki bi bila namenjena dialogu ali pa polemiki o naših notranjih problemih. Predvsem v pogovorih z delavci čutimo, da nerazjasnjena vprašanja, ki se jim pojavljajo, terjajo odgovore. Kaj pomeni to, da na njihove probleme ni odgovorov? Ali jih smatramo kot posledico neobveščenosti, ali jih kar ignoriramo? In kdo je sploh tisti, ki naj da odgovor? Vse preveč je posplošenih in za-tiralnih zaključkov, ki želijo čim-prej končati razmišljanje, ki ni v uradnem predlogu. Nikoli ali pa zelo redko pride do izpostavitve vodstvenih in vodilnih delavcev, kar bi morala postati praksa demokratičnega upravljanja. Vemo, da do polemike prihaja in prav je, da prihaja. Ne moremo se ji izogniti na sestankih, če le razpravljalci vedo, da smo zadolženi in odgovorni za določeno področje. Ko prevetrujemo organizacijo, bpažamo, da se ljudje, če je le mogoče, izogibajo zadolžitvam, če le-te niso natančno predpisane. Po drugi strani pa srečujemo primere, ko nastanejo zamere, če se v določeno področje vmešavajo ljudje, zadolženi za druga področja. Prvo kot drugo pa kaže na željo po statusu quo. Jasno je, da če želimo ustvariti pogoje, ki bodo spodbujali inovativno klimo, potem moramo spremeniti vse tiste sisteme, ki jo danes zavirajo. Nerealno je pričakovati same koristne predloge, nujno se morajo pojaviti tudi nekoristni. Če želimo, da bodo ljudje razmišljali o raznih izboljšavah, potem jih ne smemjo po eni strani nagrajevati, po drugi strani pa zavirati večvariantno razmišljanje, ki ni nujno zmeraj točno. Prav tako je jasno, da natančna in toga birokratska navodila ne vzpodbujajo inovativne klime. Mislim, da nam manjka nekaj korajže, da se tudi javno soočamo s problemi in da bi moral k temu prispevati tudi naš časopis. Rubrika Klici na 304 je prinesla nekaj svežine, čeprav je opazno, da tempo upada. Mesečna zasnova Informativnega fužinarja je sicer manj ugodna za dialog, vendar kljub temu izvedljiva, seveda z več napora. Pri tem bi se morali zavedati, da je vsak začetek težak, in da to še posebej velja za polemiko. Nimamo namreč razvite kulture polemiziranja (kar velja za ves slovenski prostor) in obstaja velika nevarnost, da se polemika sprevrže v kritikant-stvo, torej iz konstruktivnega namena v nekoristno nerganje. Toda tudi to ne more biti vzrok, da ne bi poskusili poživita glasila in vzpodbuditi polenjene zavesti delavcev Železarne Ravne. Brane Žerdoner ZNATI - SMETI - HOTETI 20-letne izkušnje pri urejanju Informativnega fužinarja kažejo, da so se poskusi kritičnega pisanja pri nas praviloma lomili zdaj ob eni, zdaj ob drugi čeri, našteti v naslovu. Poglejmo po vrsti. ZNATI. Verbinčev Slovar tujk pravi, da je polemika »peresni, časniški boj med dvema ali več osebami.« Vsaka zvrst merjenja moči ima svoja pravila, ki jih je treba poznati in spoštovati. Pri nas se je najpogosteje zataknilo že tu. Če je namreč kdo v afektu nametal na papir nekaj sumničenj, če je iz polinformacij prite-lovadil do polresnic, če je doživeto krivico prehitro posplošil, je bilo to žal enako, kot če bi pri sabljanju uporabil kij, pri boksu pa nizke udarce in brce. Takšnih prispevkov po nobenem kodeksu ni bilo mogoče objaviti. Indirektno pa so seveda dokazovali, da v naši železarni v veliki meri zaradi specifične kadrovske strukture skoraj ni bilo zvezi s SMETI. Seveda pa ima ta »ne smeti« korenine v davni preteklosti in niti malo ni posebnost ravenske železarne. Ko je po legendi prvi angel polemiziral z Bogom, je moral za kazen postati hudič in ga do danes še niso rehabilitirali. V srednjem veku so kraljem v glavnem samo dvorni norci smeli povedati resnico in — ostali živi. Kdor hoče bliže v naš čas, se zlahka pouči, kako je bilo s temi stvarmi. Z Žerdonerjevimi pogledi o vrednosti ustvarjalnega mišljenja se seveda strinjam. Izkušnja pa vseeno pravi: učiteljica v 1. razredu osnovne šole, ki ima raje pridnega učenčka kot živahnega nemirneža, in strokovni ali poslovodni delavec, ki jima gre preveč glasen delegat na živce, imata mnogo skupnega in sta oba sokrivca za mlačnost med ljudmi. Preglasnemu propagiranju večvariantnega, inovativnega mišljenja pa ne za- upam preprosto zato, ker je tak° mišljenje ena od glavnih značii' nosti intelektualcev, odnos °° njih pa poznamo iz preteklosti. Res je, da bi nekatera mnenja delavcev skoraj zahtevala dopol' nilo. Novinarji bi ga gotovo la*1' ko poiskali. Toda če bi bili Prl tem zelo vneti, ali ne bi s tem našim delavcem na vsakem koraku samo dokazovali, kako zmotne poglede imajo na svet in kako imamo hvala bogu ljudi, ki zmeraj vedo, kako je bolj prav, kaj je objektivno res in bi jih tako spravljali na skupni imenovalec-Bi potem še sploh hoteli govorit* za časopis? Seveda pa imajo strokovnjak* in sploh delavci zmeraj možnost pisanja, odzivanja na objavljen0' tudi kulturnega polemiziranja-Če bodo takšni prispevki prisl*, bo nastala takoj tudi rubrika2 ustreznim naslovom. Rubrika brez člankov bi pa bila samo smešna. Urednik ZDRAVJE VIRUS HERPES — KAJ JE TO? V naših ambulantah se pogosto postavlja vprašanje, kaj je her-pesna bolezen, kako se širi in kaj je z genitalno herpesno boleznijo. Baje za to boleznijo boluje v ZDA vsak 10. prebivalec. Pri nas v Sloveniji točnega vpogleda v razširjenost herpesne bolezni še nimamo, ker bolezni ne prijavljamo niti ne spremljamo njenega gibanja, zanesljivo pa upamo trditi, da nastopajo okužbe z omenjenim virusom kot na j pogostejše. Virus lahko prizadene različne organe in organske sisteme in povzroči zelo različno in različno težko bolezensko sliko, odvisno pač od starosti obolelega in njegovega imunskega odgovora. Ločimo dva tipa virusa herpesa. Tip I povzroča spremembe na koži in sluznici genitalne regije, tip ljudi, ki bi obvladali veščino pisanja do te mere, da bi znali pretehtano, argumentirano, zraven pa še duhovito uperiti kritične misli proti kakšnemu pojavu ali gradivu s kateregakoli področja. SMETI. V kraju, v katerem je desetletja nazaj v proizvodnji prevladoval tehniško-ekonomski kader, kultura pa je služila komaj izobraževanju in dekorativ-nosti za praznike, se v javnosti nikoli ni mogla uveljaviti miselna širina kakšnega Mitje Gorjupa ali strpnost Matjaža Kmecla. Tudi ko so v Ljubljani že začeli padati razni tabuji, jim je provinca ostala zvesta. Zato ni čudno, da smo v železarni še pred 8 leti znali zaradi polemičnega članka uprizoriti lov na čarovnice, razni intervjuvanci pa o podobnih izkušnjah vedo povedati tudi le za leto nazaj. HOTETI ali bolje ne hoteti pisati polemično je zato v tesni Ekspedicija II pa izbere katero koli drugo 1°" kalizacijo. Večina ljudi preboli prvo herpesno okužbo kot lažji gripozn* infekt že v zgodnji otroški dobi-Manjše število oseb zboli ob Pr' vem infektu s težjo vročinsko obliko bolezni, lahko kot vnetje možganskih ovojnic, vnetje očesnih veznic in roženice, kot herpe-tična angina, vnetje genitalne sluznice, herpetično vnetje koze itd. Vse te oblike imajo tudi slabšo prognozo. . Ne glede na primarni potek bolezni ostaja večina inficirani*1 dosmrtni nosilec virusa in s tein potencialni rezervoar za širjenje r.ovih infekcij. Ravnovesje med imunskim stanjem »okuženega« organizma *n virusom herpesa je lahko pri nekaterih za celo življenje stabilno- A Pri številnih občutljivih osebah (za herpes disponiranih) pa je do-v°lj že majhen povod (morda druga vročinska bolezen, menstruacija, fizični ali psihični na-P°r, različne stresne situacije itd.), da se to ravnovesje poruši in se Pokažejo bolezenski znaki v obliki ponavljajočega se herpetičnega obolenja (na ustnicah, genitalijah, da koži ali na očesni veznici). Zdravljenje je bolj ali manj sittiptomatsko kot tudi pri vseh ^188 Laure P., Čudoviti svet računalnikov 1984. ?189 Derek E., Schofield P., BASIC za začetnike 1984. 3587/635 Preiskava zapoznelega loma visokotrdnih vijakov, izdelanih iz jekla Č. 4732 1984. '190 Mlakar C., Ekonomski problemi naše graditve socializma 1978. '191 Kavčič B., V. Antončič, Samoupravna urejenost in gospodarska uspešnost delovnih organi-zacij 1978. ’587/636 Todorovič G., J. Lamut, Peletiranje in redukcija koncentrata BOR 1984. '192 Hanjalič K., Dinamika stišljivog fluida 1978. 193 Bogner M., Čirič S., Tehnički gasovi 1984. '194 Mitrinovič D. S., Predavanja o diferencijalnim jednačinama 1983. '195 Stojkovič V., D. Tosič, Zbirka zadataka iz programiranja. Programski jezik BASIC 1984. '196 Hajdin G., Mehanika fluida 1983. '197 Kuhelj A., Matematična sredstva v tehniki. Mehanika. Hidromehanika 1984. 3587/637 Prešeren V. + sodelavci, Reakcijski model procesa po-novčne metalurgije VAD 1984. 3587/638 Osojnik A., Študij in izpopolnjevanje metodike za analizo žlinder II. del. 1984. 587/640 Debelak M. + sodelavci, Livni praški za klasično in konti litje 1984. 3587/641 Torkar M., Vodopivec F., Vpliv kositra in bakra na po-kljivost konstrukcijskih jekel s strjevalno mikrostrukturo , 1984. 3587/642 Dekleva J. + sodelavci, Razvoj proizvodnih celic v TOZD-u Pnevmatski stroji 2R 1984. 198 Matko D., Diskretni regulacijski sistemi 1984. '199 Adrinck R., Programski jezik FORTRAN 1982. 200 Stojkovič V., Tošič D., Stojme-novič I., Programski jezik BASIC. 201 Parezanovič N., Mašinski i sim-bolički jezik za računare pdp 11 1984. 7202 Katanič T., Uvod u programiranje računara 1984. 203 Kopač M., Program izboljšanja administrativnega poslovanja 1984. 204 Zadravec A., Tabele — Linearni sklopovi. 205 Zadravec A., IC Tabele. Digitalni sklopovi. 206 Jerovšek J., Integracije v gospo-darstvu 1984. 207 Turkuš B., Vpliv termične obdelave na rezilnost in izdržlji- ostalih virusnih infekcijah. Zdravila, ki bi eliminirala virus iz telesa, še ne poznamo. V svetu že uporabljajo specifično vakcino, kjer se že kažejo dobri rezultati. Uporablja se zlasti za zdravljenje in preprečevanje recidivov, vendar ga žal na našem tržišču še nimamo, torej smo vezani na uvoz. Dr. Marija Vodnjov vost strugar, nožev iz brzorez-nega jekla. 7208 Pokeršnik M., Preizkušanje obstojnosti segmentov žag in priprava smernic za delo 1984. 7209 Šuler D., Dvotokovna radialna črpalka Q = 7500 m3/h, H = = 90 m, n = 750 min. 1984. 8/11 Janežič A., Priročnik za spoznavanje TOZD Energija 1984. 7210 Eksperimenti in demokratizacija radnih odnosa 1978. 7211 Kolar R., Napetosti pri segrevanju ingotov 1984. 3587/643 Smajič N., Božikov M., J. Šteblaj, Vpliv oligoelementov v Fe Ni na lastnosti legiranih jekel 1984. 7212 Deželak B., Politika in organizacija marketinga 1984. 7213 Warnecke H. J., R. D. Schraft, INDUSTRIE Roboter 1984. 3338/03/01 1984 Annual Book of ASTM Standards; Metals Me-chanical Testing 1984. 3338/03.02 1984 Annual Book of ASTM Standards; Metal Corro-sion, Erosion and Wear 1984. 3338/03.03 1984 Annual Book of ASTM Standards; Mctallogra-phy, Nondestructive Testing 1984. 3338/03.06 1984 Annual Book of ASTM standards; Emission Spectroscopy; Surface Analysis 1984. 3587/644 Vodopivec F., Dogajanja med valjanjem konstrukcijskih jekel 1984. 7214 Cigoj S., Komentar obligacijskih razmerij I. 1984. 3587/645 Ule B., Vodopivec F., A. Rodič, Interkristalna krhkost v jeklih za utope in drugih legiranih jeklih za poboljšanje 1984. 7215 Bogner M., Isailovič M., Nena-dovič P., Zbirka propisa u ma-šinstvu 1984. 7216 Rankovič S., Čorič B., Stabilnost konstrukcija 1983. 7217 Milosavljevič M., M. Radojko-vič, B. Kuzmanovič, Osnovi če-ličnih konstrukcija 1984. 7218 Oberšmit E., Ozubljenja i zup-čanici 1982. 7219 Dordjevič B,, Koriščenje vodnih snaga objekti hidroelektra-na 1984. 3587/646 Jager R., I. Mavrič, Raziskave količin in možnosti odstranjevanja cinka v fluoritni rudi iz nahajališča Ravnaja pri Krupnju 1984. 3587/647 Jarič A., Raziskava tehnoloških pogojev priprave mulja iz separacije v drtiji za uporabo v industriji ognjeobstojnega materiala 1984. 3587/648 Peklenik J., Razvoj laserskega merilnega centra 3500 X X 3500 X 2500. Razvoj laserskega merilnega stroja 800 X X 600 X 600 1984. 3587/649 Gašperšič B., Meritve toplotno cevnega rekuperatorja 1984. 3587/650 Lakovšek I., Razvoj proizvodnih celic znotraj TOZDA Armature 1984. 3587/651 Seljak Z., Osnove raziskave obdelovalnosti obrabno obstojnih zlitin 1984. 3587/652 Peklenik J., CAPP sistem. Raziskave na integraciji računalniško podprtega risanja detajlnih risb, planiranja tehn. proc. in prog. NC strojev 1984. 3587/653 Peklenik J., Razvoj CAD sistema 1984. 3587/654 Jager R., V. Prešern, A. Jarič, Aglomeracija sintetičnega talila iz naravnih surovin 1984. 3587/655 Smajič N., Dinamični model izdelave nerjavnih jekel po postopkih ponovčne metalurgije 1984. 3587/656 Bačič N„ Koroušič B., Valant A., Kinetika raztapljanja ognjevarnih materialov v jeklarskih žlindrah 1984. 3587/657 Smajič N., Problematika izdelave nerjavnih jekel po VOD — postopku 1984. 7220 IDA Baza verzija 1.0 — Podatkovne strukture 1984. 7221 SIRUP Verzija 1.0 — Interaktivni generator programa 1984. 7222 4 p Opis aplikacij 1984. 7223 Mikroračunarski poslovni sistem. Mikroračunar Partner 1984. 7224 Mikroračunarski poslovni sistem MIPOS — Tekst procesor 1984. 3587/658 Kosec L., F. Kosel, F. Grešovnik, Analiza temperaturnih napetosti v jeklu nehomogene kemične sestave 1985. 3587/659 Trbižan M., I. Smerkelj, I. Kukes-Mezek, Oplaščeni peski brez dušika ali z manj dušika ter z večjo reaktivnostjo. 1984. 3587/660 Sicherl B., Z. Veber, V. Logar, Toplotna črpalka v nizko temperaturnem sistemu in izkoriščanje odpadne toplote 1984. 3587/661 Glogovac B., + sodelavci, Aplikacija dinamičnega modela za vodenje ogrevne peči s procesnim računal, na osnovi lastnega razvoja 1984. 7225 Burghardt H., G. Neuhof, Stahlerzeugung 1982. 7226 Tomaček M., Štednja energije u industriji 1985. 3587/662 Čižman V. + sodelavci, Razširitev uporabe klinastega preizkusa za odrejanje preoblikovalnega odpora 1985. 3587/663 Turk R., + sodelavci, Odrejanje termomehanskih konstant toplih krivulj tečenja 1984. 3587/664 Peklenik J, Razvoj NC krmilnika za avtomatizacijo rezanja na žagi UKŽ — 130 1984. 3587/665 Tržan F. + sodelavci, Op-timiranje proizvodnje nerjavnih armatur 1985. 3587/666 Velkovrh A., Študij metodologije za določitev makro-komponent v Fe — B, Fe — W, Fe — Nb — Ta 1985. 3587/667 Osojnik A., T. Lavrič, Študij analizne problematike zlitin železa z aluminijem 1984. NOVO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Pri glavnem vhodu v železarno smo dobili novo postajališče za delavske avtobuse. Dobro je, ker je blizu, je pa ob konicah na njem velika gneča. Za prostorom je žal predvsem voznikom osebnih avtomobilov, saj so ob priročno parkirišče. Na oddaljeno pri bencinski črpalki se nikakor ne morejo navaditi, in jemljejo prostor povsod drugod bliže železarni. H. M. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI Slikarska Velike, kot najbrž še nikoli doslej, so bile v letošnji 16. slikarski koloniji na Ravnah starostne razlike med udeleženci, saj so se srečali študentje Leon Zakrajšek, Marjeta Godler in Nives Palmič iz generacije šestdesetih let, Dra-goljub Bjedov in Božidar Plazi-nič, rojena v petdesetih letih, ter Danica Bem-Gala in Matevž Su-mah iz predvojne generacije. Zato je bilo različno tudi njihovo ustvarjanje in izpovedovali so različne poglede na likovno umetnost. Kot je povedal sekretar kolonije Franc Boštjan, je takšna ekipa nastala slučajno, vendar po pravilih izbire, da naj v koloniji sodelujejo študentje (stik z avantgardo) ter likovniki pobratenih občin in domačega Društva koroških likovnikov. Bemovo, kot slikarko koroških partizanskih domačij onstran meje, pa so povabili, da se v letu pomembnih vojnih obletnic posveti našim partizanskim domačijam. ZAKAJ NE NARIŠEŠ ZELENO, ČE JE ZELENO Akademski slikarki Marjeta Godler in Nives Palmič sta sošolki 2. letnika specialke na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ker sta siti ateljejskega de- kolonija Nives Palmič la, hkrati pa željni čimveč videti in ustvariti, sta na Ravne z veseljem prišli. Tu ju ni pritegnila narava, »saj ta je povsod, pa še čas za delo v njej ni najboljši«, ampak železarna, obe enkratnost in raznolikost oblik ter človekov odnos do njih, Marjeto še posebej Ravne ’85 žareča svetloba, Nives pa hladnost predmetov in atmosfera masivnih strojev. Ko sta »delali«, sta v sliki iskali predvsem barvne, v risbi pa oblikovne in kompozicijske odnose. Prevladovalo je njuno risanje z grafitom, saj »sugerira občutek prahu, črnine, tovarne«. Največ sta delali v Kovačnici, kjer sta bili s svojo nefabriškostjo tujek — vendar samo po delu, obleki, dekliškosti, drugače ne. Presenečeni sta bili, kako so kovači znali ceniti tudi njuno delo, ne le svojega. Veliko so se pogovarjali in ne presenečali z vprašanji, zakaj ne narišeta stvari takšne, kot je v resnici, »zakaj zeleno na sliki ni zeleno, če je zeleno«. Razlagali sta jim moderna iskanja v slikarstvu, zavedajoč se, da »je hudo, če ljudi navadiš na napačno dojemanje umetnosti, da jim vse predočiš naivno«. Kolonijo sta ocenili kot dobro, »bile so krasne možnosti za delo, posebno kar se tiče materiala.« SLIKA JE DOBRA, ČE JO RAZUME PREPROST ČLOVEK Starejša generacija v koloniji sta bila slikarja Danica Bem-Gala, zdravnica v pokoju iz Ljubljane, in Matevž Šumah. upokojeni kovač z Raven. Tistega dne dopoldne se je Be-mova kot mama v šopu otrok sukala med delavci na pragu topil- nice. »Tako so prijazni, da ne morem prav delati.« Zato je kar 'z gneče okoli sebe in kar na škatlo od barvic naslikala portret nekega topilca. Bila je občudovana, sama pa zadovoljna. »Delavci takoj vejo, kaj je dobro. Dobro v slikarstvu je namreč tisto, kar razumejo preprost' ljudje. Razumejo in radi pa imajo lepoto, mogoče zato, ker je Je zmeraj manj na svetu. Toda mislim, da mora vsaka slika vsebovati tudi nekaj avantgardnega* naprednega. Ne more pa biti sa- Danica Bem-Gala Marjeta Godler Marjeta Godler, Motiv iz Kovačnice, oglje Matevž Šumah to, saj takšno razumejo le ti-'t*i ki so v slikarstvu doma, prebost človek pa ne. Sama sem za-o realistka z ekspresionističnim sl‘karskim prijemom.« Po več kot tridesetih samostoj-in več kot petdesetih skupinskih razstavah ter nekaj koloni-Jah je Bemova našo ocenila kot ^jboljšo, kot »odlično, sijajno«. Všeč ji je bil natrpan program, je silil k delu, v železarni pa so aieno pozornost pritegnili predvsem fizični delavci, »korenine. Vztrajajo ob visokih temperaturah in ki bi morale biti vsem zg!ed.« Da večina razume le realistične stike, moderne pa samo izbranci, JUeni tudi Matevž Šumah. Srečen, /a se mu je po ex temporu v Do-Urni prj Celju in v treh slikarskih K°lonijah uresničila tiha želja, a°delovati tudi na domači, in zadovoljen z vsem. kar se je v njej ogajalo, je oni dan mirno risal ^ed svojimi znanci blizu kovačnice. Risal, kajti Šumah samo ri-6 s kredo, ne slika, saj slabo loči arve — in po oceni Leona Za-S^jška, ki ima kot študent za sa-,0 že več kot dvajset skupinskih lfl nad deset samostojnih razstav, “Uarisal za amaterja presenetlji-V° dobro«. Leon Zakrajšek, Koroški motiv, olje USTVARJATI SE DA TUDI V HOTELSKI SOBI Leon Zakrajšek je s svojo mladostjo in njej ustreznimi pogledi na svet prišel v ravensko kolonijo, da ob delu »zagrabi malo zabave«. »Smisel kolonij po mojem ni v pogovorih o .malariji', mi, profesionalci, imamo tega čez glavo. Gre za to, da spoznaš ljudi, tukaj sem jih. Posrečena se mi zdi izbira udeležencev, drugače pa ne bi mogel reči, da je kolonija med najboljšimi. Hudo je namreč, če so taka srečanja na bazi amaterjev, saj se je potem težko ujeti v sistemih, ko eden nariše pet slik na dan, ti pa ne.« Pri delu se je Zakrajšek, ki je predvsem grafik, opredelil za etnološke zadeve na Koroškem. Še nikjer prej ni videl križev Treh kraljev nad vrati, zato so ga pritegnili. »Zelo sem jih poenostavil. Nikoli namreč ne rišem podobic.« Kot Zakrajšek je tudi slikar Dragoljub Bjedov iz Varvarina, potem ko si je ogledal železarno in našo pokrajino, ustvarjal v hotelski sobi. »Za nadrealistično slikanje, kot je moje, ni nujno biti na terenu. Dovolj je, če si človek stvari ogleda, vtisne v spomin in potem dela.« Ko ga je SIS za kulturo v Var-varinu izbrala za ravensko kolonijo, ni niti najmanj pomišljal. Iz aranžerskega dela po trgovskih hišah ga je vlekla železarna in slikanje, ki ga ima zelo rad, v novem krogu ljudi. SLIKANJE KOT ŠIHT Redko si najde čas za lastno ustvarjanje Božidar Plazinič, sicer konzervator in restavrator iz Čačka. Zato je ob vseh materialnih možnostih, ki mu jih je ponujala Slikarska kolonija Ravne ’85, želel čimveč narediti, in zato je tistih deset dni, kar je bil na Ravnah, vstajal in hodil na šiht z nami. Največ se je zadrževal v modelni, kjer je delal »s prahom, in s smetmi«, ki jih je našel po tleh naših hal, predvsem kovačnice. »Kombiniram tako tehnike kot materiale. Spadam v t. i. postkoncept, vejo, ko je v slikarstvu naglašena ideja; likovna kvaliteta se ustvarja na njeni osnovi in njej je vse žrtvovano.« Kolonija, sestavljena iz profesionalcev in amaterjev, mladih in starih, se mu je zdela posrečena, potožil je le, da traja prekratko. Toliko idej je dobil in toliko vsega ima na voljo, da se mu je zdelo res škoda, ker je bil časovno omejen. Da je uspešen garač, se Božidar Plazinič da soditi tudi po vrsti njegovih domačih in mednarodnih razstav. Toliko vam o slikarski koloniji Ravne ’85, bila je od 15. do 25. avgusta, posredujemo mi. Strokovno jo bo ob razstavi del kolonije novembra v Likovnem salonu na Ravnah ocenil dr. Cene Avguštin. Oceno bomo objavili. P. S.: V koloniji je sodeloval še akademski slikar Rudi Skočir iz Idrije, ki pa si je na Koroškem le nabral motive, delal pa doma. Helena Merkač Dragoljub Bjedov in Leon Zakrajšek KULTURNA KRONIKA 1. septembra je bilo v Ljubečni pri Celju finalno tekmovanje za zlato harmoniko. Sodelovali so štirje člani harmonikarskega orkestra KUD Prežihov Voranc z Raven. Trije od njih, Jože Ce-kon, Slavko Vrabič in Lenart Cigler so dobili srebrne plakete. 7. septembra so se na republiškem festivalu amaterskega filma v Ljutomeru uspešno predstavili tildi člani Koroškega ki-nokluba s Prevalj. Za film Pre- ostani i opet če sve oživeti. I neče usnc drugu da ljube, sve hoču s tobom sve hoču tebi. Nek ljubav ispred razuma bude ... Ratomir Ilič jec so Stanko Cigler, Miro Ko-nečnik in Vili Voler dobili srebrno plaketo, Stanko Cigler pa bronasto plaketo za film Aqua vitae. Za ta film sta Cigler in Konečnik dobila še zlato Gros-manovo plaketo za montažo. 14. septembra je bil v Šentanelu celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka in Sentanelskih pavrov. Ob tej priložnosti sta zbora podpisala listino o dolgoročnem sode-vanju. Naslednji dan so Sentanelski pavri peli na srečanju kmetov ravenske občine v Šentanelu. 12. septembra je bila na Ravnah prva filmska abonmajska predstava s komentarjem. Tokrat je kritik Peter Milovanovič-Jarh komentiral poljski film Andrzeja Wajde Železni človek, teden dni zatem pa še film Ragtime ameriškega režiserja Miloša For-mana. 21. septembra je bil v cerkvi sv. Antona na Ravnah koncert renesančne in baročne glasbe. Igral je ansambel Pro mušica ti-bicinia iz Maribora. Od 20. do 27. septembra je bila v likovnem salonu na ravenskem gradu razstava likovnih del Ane Marije Vlaj in Janeza Kneza. 28. septembra je bilo na Ivarč-kem srečanje folklornih skupin Slovenskih železarn. Nastopile so skupine z Jesenic, Lesc, iz Stoter KUD Bratstvo, Gozdar Crna in Prežihov Voranc Ravne. Ta mesec je bil zelo aktiven Pihalni orkester ravenskih žele-zarjev. Po gostovanju v Italiji je imel tri koncerte. Igral je 13. septembra na Trgu svobode na Ravnah, 24. septembra pred spomenikom ZB na Prevaljah in 27. septembra pred hotelom Merx na Cečovju. Mojca Potočnik KOLESARJENJE Prva kolesarska akcija, ki sta jo v sodelovanju z ZTKO Ravne in kolesarsko sekcijo pri Partizanu pripravila športno društvo iz Pliberka in tamkajšnja slovenska športna zveza, je izjemno lepo uspela. Po cestah obmejnih koroških občin Pliberka, Suhe, Labota, Dravograda in Raven, je v nedeljo, 15. septembra, v lepem sončnem dopoldnevu kolesarilo 185 udeležencev vseh starostnih kategorij. Na cilju 53 km dolge proge so bili vsi vprek dobro razpoloženi in zatrjevali, da se prihodnje leto znova dobijo na startu. Sicer pa je bil »uradni« start pred posojilnico v Pliberku, čeprav so denimo udeleženci iz Slovenije predtem že prevozili dobršen del poti. Organizatorja sta pred startom pripravila prisrčno slovesnost — vendarle je bila to uvodna tovrstna prireditev na območju obmejnih občin. Med udeležence so izžrebali tudi deset majic in športno kolo. POKAL GODBI IN ŽELEZARNI Pihalni orkester ravenskih žele-zarjev je v začetku septembra sodeloval na koncertu evropske muzike v italijanskem mestu Caste-naso v družbi še treh italijanskih orkestrov. Kot najboljši je dobil pokal, še posebnega za mecenstvo orkestru pa Železarna Ravne. H. M. Prireditev seveda ni imela zgolj športnega pomena. 185 kolesarjev, za prvič je to kar lepo število, je preizkusilo svoje sposobnosti po cestah Koroške, obenem pa veliko prispevalo k še boljši povezanosti, prijateljstvu in sodelovanju med Slovenci tostran in onstran državne meje. Tudi zato mora postati kolesarska akcija po cestah sosednjih obmejnih občin odslej tradicionalna. Naslednjo nedeljo (22. sept.) pa je potekala vsakoletna akcija, ki jo pripravlja ZTKO Ravne »S kolesom po Mežiški dolini«. Tokrat je kolesarilo okoli 450 udeležencev, prevoziti pa so morali 22 km. NAMIZNI TENIS Zvezni kapetan Ljubinko Ska-kič je objavil jakostne lestvice mladincev za minulo sezono. Ravenčan Darko Jamšek je na odličnem četrtem mestu, pred njega so se uvrstili le njegovi vrstniki iz reprezentance Ilija Lupulescu (Unirea Uzdin) ter Zoran Prinj0' rac in Denis Karlovič (oba Ba' gat Zadar). Od ostalih Fužinah jevih igralcev so uvrščeni še: S®' mo Bezjak na 21., Emil Sirovin na 28. in Kotnik na 50.—!ii-mestu. V Zagrebu je bil 14. in 15. sep-tembra tradicionalni namizno!«" niški turnir tamkajšnjega kluD« Industrogradnja, na katerem s je zbralo po 16 najboljših igra1' cev in igralk v Jugoslaviji. Ra' venčan Jamšek je nastopil močni skupini skupaj s Petrojef" (Uzdine), Pavičem (Olimpija) 1 Karlovičem (Zadar). Premagal J sicer poznejšega zmagovalca skupini Petroja z 2:1, toda izžu' bil z ostalima dvema igralcem 0:2, tako, da se je uvrstil v skupino, ki se je nato potegovala z uvrstitev od 13.—16. mesta. Tu J premagal vse svoje tekmece 1 se uvrstil na 13. mesto. V Kočevju in Novi Gorici s» bila 14. in 15. septembra PrV[ pozivna turnirja mladincev 1 mladink v namiznem tenisu. Kočevju je Sirovina (Fužinah osvojil 4. mesto v prvi kakovostni skupini, njegov klubski tova riš Kotnik pa je bil v drugi sKu pini deveti. Pri dekletih sta °“. Ravenčanki nastopili v treh skupini, Blanka Kovačec je zmagala, Placetova pa je bila šest med 12 igralkami. v 21. in 22. septembra je bil Kranju turnir pionirjev in P1® nirk, nekakšne kvalifikacije uvrstitev na selekcijske namizno teniške turnirje. Nastopilo je Z« najmlajših igralcev in igralk ' Slovenije, lep uspeh pa je dos gla igralka Fužinarja Blanka K g vačec, ki je osvojila 1. mesto, dobrimi igrami sta se izkaza tudi Drago Martinovič in Ur Lesjak, ki sta se prav tako uv stila na selekcijske turnirje. SMUČARSKI SKOKI Sredi septembra je bilo v ravčah republiško prvenstvo smučarskih skokih na plasti > kjer je v kategoriji mlajših ci« banov dosegel lep uspeh Andr Zagernik (Fužinar), ki je osvo) naslov republiškega prvaka. AU ša Krivograd je bil na tem *e movanju tretji. Podobno tekm vanje na plastiki je bilo v Loga cu, kjer je Ravenčan Jože Zage nik med mlajšimi pionirji zm gal, tretji pa je bil njegov kiu ski tovariš Erih Pečnik. Na prvenstvu vzhodne regije ,g Braslovčah, bilo je 18. sept-i K med mlajšimi cicibani zmag j) Andrej Zagernik, drugi pa je Aljoša Krivograd. Andrej Zag® nik se je dobro uvrstil tudi v K tegoriji starejših cicibanov, b» četrti. , Zelo lepe uvrstitve so najmlaJ. ši Fužinarjevi skakalci d ose8 tudi na tekmi v Kranju. Vsi P. šteti uspehi pa so gotovo P1 v dobrega dela z najmlajšimi klubu. Pa ne le to, z izgradi še ene, 12-metrske plastične s* kalnice v Dobji vasi, katere otv ritev je bila v nedeljo, 6. ra, je dana nova možnost ner:av tene vadbe skozi vse leto Pr najmlajšim nadobudnežem. KEGLJANJE V septembru je bilo drugo tretje kolo prvenstva koroške ^ gije za moške posamezno. \ kegljišču na Prevaljah je Mlakar z 895 keglji pred Gr PESMI NAŠIH DELAVCEV HTEO BIH Hteo bih u rukama zadržati prolaznost trenutaka sreče Hteo bih da budem nada — čekanje na sjaj Afrodite Hteo bih da budem jutro što se kradom šunja kroz otvoren prozor Heto bih da budem usamljeni stari hrast da pogledom milujem breze Hteo bih da budem tiha noč da me vetar svojom pesmom miluje Hteo bih da svoju ispružim ruku al’ samoča je moj gost Hteo bih ... I NECE USNE DRUGU DA LJUBE I neče usne drugu da ljube, sve hoču s tobom i julsko klasje zrelo lelujavo na vetru i crne kose i vreme u vremenu če kanj a i sladostrašče što mi um zamagljuje i leto što odlazi I neče usne drugu da ljube, Ugasila se sva svetla, bez očiju tvojih i sve nočne žrtve ljubavnih oltara i jutra što kradu sve madjije I neče usne drugu da ljube, ti i ja smo ostali nedorečeni jedan smo a ipak dva sveta. Pruži mi svoje malene ruke i Rekreacija in šporl !jerjem (oba Fužinar) 894 ter Strmčnikom (Korotan) 883. V kolu, ki je bilo v Slovenj Gradcu, pa so bili najboljši: Be-al (Fužinar) 933, Banko (Koro-j®n) 916 in Mlakar (Fužinar) 903. //red finalom dvajseterice naj-a°ljših, ki je bilo 6. oktobra na *'avnah, je bil vrstni red nasledki: 1. Belaj 2674, 2. Banko 2667, “• Mlakar 2651, 4. Sonjak 2628, 5- Strmčnik 2621, itd. .. Na republiškem prvenstvu dvojic na Kegljišču Konstruktorja v Mariboru, bilo je 21. septembra, jjta se uvrstili na zelo dobro “• mesto kegljavki Fužinarja Me-aika Prinčič in Marta Merkač. recej slabši je bil nastop Fuži-j*arjevih moških dvojic Belaja in Usnika ter Podojsterška in Borovnika na republiškem prvenstvu v Kranju, saj se nobenemu Paru ni uspelo uvrstiti med najboljše. ODBOJKA Odbojkarji in odbojkarice Fu-'harja so v novo prvenstvo II. vezne lige startali 6. oktobra. p?ntie so že odigrali srečanji s lonirjem v Novem mestu in do-j”a z Metalcem iz Siska, dekleta, ^ jih vodi novi trener Dušan Jankovič, zvezni odbojkarski 0unik, pa so v I. kolu nastopile Modriči, v II. kolu pa so bile Pfoste. V soboto, 19. oktobra, bo-a° prvič nastopile doma pred ,y°jimi gledalci, nasprotnice pa J*1}1 bodo odbojkarice Dubrovnika. Sicer pa so se ravenske odbojkarice tudi letos udeležile tradicionalnega turnirja v Trstu, ki ga Prirejajo v spomin na bazoviške artve. Med petimi ekipami so bi-e Ravenčanke prve pred Ko-Prom ter tremi zamejskimi klubi Meblom, Slogo in Bregom. V pripravljalnem obdobju pa so de-kleta nastopila še na enem moč-,em turnirju, in sicer na turnir-Prijateljstva v Nabrežini pri rstu, ki je bil v soboto, 21. sep-jnmbra. Igralke Fužinarja se to-l at niso preveč izkazale, osvoji-® so šele peto mesto. Najprej so ^ skupini izgubile srečanji z 5arčano iz Pulja in Meblom iz /sta z 0:2, kasneje pa v boju za ■ mesto premagale ekipo Friul-ksport iz Trsta. Odbojkarji Fu-'Parja se letošnjega turnirja za p°kal prijateljstva niso udeležili. NOGOMET ^ Rljub obetavnim napovedim, nova nogometna sezona na ‘‘Pvnah po zaslugi okrepljenega /loštva veliko boljša od pretekle, i6 Uvodni tekmi Fužinarja nista končali po predvidevanjih. Naj-P.re3 so varovanci trenerja Koka-Ja doživeli nepričakovan poraz .°ma z Elkrojem iz Mozirja, na-j? Pa izgubili še v Pekrah pri priboru. Slab začetni vtis je bil popravljen v tretjem kolu, ko so osegb doma visoko zmago proti .r®Žicam, nato pa čez teden dni (°aegli še minimalno zmago v t?kmi s Partizanom iz Slovenj ^fadca. Rezultati prvih 4 kol: j,Užinar — Elkroj 1:2, Pekre — t^žinar 3:2, Fužinar — Brežice Fužinar — Partizan 1:0. Po • kolu je od koroških enajsteric h 9^>močni slovenski ligi — vzhod .Ojbolje uvrščen Partizan, ki rs?a 6 točk in je prvi, Fužinar in strica pa imata po 4 točke. . Mladinci Fužinarja tudi letos kopajo v enotni republiški li- gi, v prvih treh kolih so enkrat zmagali in doživeli dva poraza v gosteh. Rezultati: Fužinar — Slovan Ljubljana 3:1, Koper — Fužinar 5:1 in Kovinar Maribor — Fužinar 2:0. ROKOMET Fužinarjeve rokometašice nastopajo v letošnjem prvenstvu republiške lige znatno oslabljene, saj se krepko pozna odsotnost Anite Zafošnik. Celotno breme prvenstva leži tako na izkušenih igralkah Brglezovi, Kotnikovi in vratarki Drenovi, čeprav precej obetajo tudi mlade, zlasti Pokleka, Tanja Zafošnik in Suzana Rek. Doslej so Ravenčanke izgubile doma z Olimpijo 18:26 in premagale Dravo iz Ptuja 15:14. V naslednjih kolih so odigrale še tekme proti Ferrotehni v Izoli, doma z Branikom in z Alplesom v Železnikih, pa tudi tekmo iz preloženega drugega kola z Burjo v Škofijah (rezultate bomo objavili v naslednji številki). V prvih treh kolih novega prvenstva II. republiške lige — vzhod so rokometaši Fužinarja premagali doma Branik s 27:23 ter Šempeter 32:22, v gosteh pa Poliški Špik (Jof di Montasio) smo ravenski planinci obiskali v lepem sobotnem dnevu v začetku septembra. Jutranje meglice in rahla oblačnost so sicer naredile nekaj zmede v de-vctnajstčlanski skupinici, toda glavni vremenoslovec je previdneže potolažil, da ni nobenih pomembnejših razlogov za preplah. Uspeh je bil popoln, saj se je že po prekoračitvi avstrijsko-italijanske meje nebo obarvalo modro, kar je bila lepa vzpodbuda pred pričakovanimi napori in bojaznijo (seveda samo pri nekaterih), ki se ji pravi Pipanova lestev. Parkirišče na planini Pecol je že bilo obljudeno. Všeč nam je bilo, da sta bila parkirana tudi dva avtomobila z registracijo MB. Pot je v za- so že po tradiciji ostali praznih rok v Bakovcih (Bakovci — Fužinar 25:20). V naslednjih treh kolih so doma gostili moštvo Kroga ter odigrali prvenstveni srečanji v Veliki Nedelji in v Ptuju. Močna okrepitev v moštvu trenerja Šrota so zlasti Sašo Hrastnik, ki je po daljši pavzi poleg izjemnega realizatorja Igorja Mrdavšiča znova nekakšen motor ekipe ter Dušan Grzina in Roman Haber, ki sta se vrnila od vojakov. Ivo Mlakar KARATE 4. junija je Karate klub Ravne priredil izpite za šolske pasove. Izpit za drugi beli pas (7. kyu) je opravilo 5 članov kluba, za tretji beli pas (6. kyu) 6, za rumeni pas (5. kyu) 12, za oranžni pas (4. kyu) štirje, za zeleni pas (3. kyu) pa trije. Mednarodne karate šole v Umagu med 14. in 27. 7. sta se udeležila tudi Roman Breznik in Ivan Mravljak z Raven. Šola je bila na strokovno visoki ravni. Tam je Roman Breznik uspešno opravil izpit za 2. stopnjo črnega pasu (2. dan). četku potekala po lepih ozelenelih pašnikih, kjer se je paslo večje število govedi, celo pastirje je bilo videti. Moram reči, da mi je bilo prijetno pri srcu, ko sem videl, da tam v razvitem svetu še vedno obstajajo živi pastirji, ne samo električni, kot pri nas doma. Pa kaj zato, saj je prijetneje zaposliti se pri sončni upravi kot pa se poditi za živalmi. Pustimo to in se povrnimo med naše vrle planinke in planince. Po nekaj več kot uri hoje smo prišli v bližino mogočnega skalovja. Kje je ta vražja lestev? so spraševale zbegane oči (da ne bo kaj narobe, samo pri nekaterih). Zaustavili smo se na sedlu, od koder je bil zelo lep razgled proti severu v dolino Dunje. Pa še nekaj, čemur lahko rečemo prilagajanje. Severna stran se od tam lepo vidi in se odsekano spušča v dolino. Na jugu, kjer kraljuje mogočno pogorje Kanina, je skozi vse leto na nekaterih predelih večen sneg. Res veličastno. V sredini med obema orjakoma je lepa Reklaniška dolina. Ko smo zapustili sedlo, se je pot vila po ne preveč težavnem melišču. Odgovorni vodnik je povprašal, če je kdo omotičen na višini, zato je temperatura nekoliko narasla pred neznanim vzponom po 60 m dolgi lestvi, ki je vedno »prijetno« zanihala, če se je kdo preveč možato vzpenjal. Za poprečnega planinca je to svojevrstno doživetje, ki se precej razlikuje od vzpenjanja po normalno vpetih vrveh in klinih. Glasna govorica, ki nas je spremljala po poti do lestve, je zamrla. Kdor se je že povzpel po lestvi, se je petelinil na grebenu, vendar tudi ni preveč govoril, saj je bil še pod vtisom, ki ga je spremljal na zadnjih 60 metrih. Tisti, ki je čakal, da pride na vrsto, pa tudi ni bil preveč razpoložen za šale. Pa kljub temu ni bilo v skupini nikogar, ki ne bi premagal samega sebe in visoke lestve. Pot se je nadaljevala po grebenu, ki ni predstavljal posebne ovire. Kar naenkrat pa smo se znašli na 2754 m visokem vrhu, od koder se je odprl nepozaben razgled na bližnjo in daljno okolico. Mangrt je bil povsem blizu, dobil sem občutek, da se ga bom lahko dotaknil z roko, pa vitki 2666 m visoki Viš. Na severu je pogled segel prek Kanalske in Ziljske doline na vedno privlačni in blagi Dobrač. Proti jugu je spet vabil Kanin, ki je med vsemi temi očaki deloval najbolj divje in gorsko. Zelo zanimiv je bil tudi pogled na Pre-streljenik, ki se tesno dotika Kanina. Njegov videz opravičuje ime, narava je res nepredvidljiva. Se nekaj o Poliškem Špiku ali Mon-tažu iz knjige Slovenske gore: »Špik nad policami je nekakšen kralj zahodnih Julijcev in drugi najvišji julijski vrh sploh — tega s svojim videzom prav nič ne skriva, pa naj ga gledamo ali pa se odpravimo nanj od koder koli. Zahodni Julijci so posebno gorovje; divje pokončni od daleč, od blizu pa ponujajo vse polno prijaznih prehodov, mnogo trav celo Čas planinstva RAVENSKI PLANINCI NA POLIŠKEM ŠPIKU IN MANGRTU SINDIKAT PRISKRBEL POCENI KURE Čeprav so za neznansko zanimanje, ki je bilo avgusta in septembra za poceni gornjesavinjskc kure. veliko krivi časi, ni mogoče zunaj najti vzroka za strašansko prerivanje in skoraj tepež zanje, še manj za ukradene kotce — vse je v ljudeh. H. M. visoko pod vrhove; prek sten vodijo značilne vodoravne police (polica bogov!); nekakšna milina.« Spustili smo se navzdol do planinske koče Brazza, kjer smo se odžejali za dinarje po menjalnem deviznem tečaju, ki je enako »ugoden« kot tisti v bližnjem Pliberku. Koča leži na nadmorski višini 1660 m sredi zelenih pašnikov, ki pa ne samevajo. Nekdo je štel krave, ki so se pasle, in je ugotovil, da jih je bilo nekaj sto. Na vožnji proti Mangrtu smo sc ustavili pri Rabeljskem jezeru v Jezerski dolini onstran Predela na nadmorski višini 960 m. Lepa je ta Jezerska dolina in velja za ločnico _mcd vzhodnimi in zahodnimi Julijskimi Alpami. V prijetni vodi smo ohladili svoje razgrete noge, polenarili na soncu in se prijetno spočiti odpravili na vožnjo prek prelaza Predel na visoko in lepo gorsko cesto z značilnimi predori do Koče pod Mangrtskim sedlom na višini 1906 m, kjer smo prespali. Nedeljsko jutro je bilo rahlo oblačno, kar pa ni motilo skupine, da sc ne bi veselo, a rahlo zaskrbljeno podala na pot. Pred nami je bila slovenska smer, ki je precej zračna in dovolj strma ter okovana v žclezje, da utrudi tudi nadpoprečnega gornika, preden doseže 2679 m visoki vrh Mangrta, ki je mogočen gorski masiv; njegova severna stena po lepoti tekmuje s severno triglavsko steno. Onstran državne meje pri Ratečah dopolnita lepoto pokrajine obe Man-grtski jezeri, v katerih se zrcali veličastno mangrtsko ostenje. Kljub rahli oblačnosti je bil razgled enkraten. Mangrt, osamljen velikan, je tega nedeljskega dne nudil izredno čist in jasen pogled po bližnji in daljni okolici. Na vzhodu se je dvigal iznad vseh očakov mogočni Triglav. Pogled z Mangrta dvigne Triglav visoko nad ostale gore. Tik pred nami na jugovzhodu sc je košatil Jalovec, ki pa je bil popolnoma drugačen, kot se ga spominjam iz Tamarja ali Trente. V daljavi se je dvigalo mogočno škrlatno ostenje Škrlatice, prepadni Prisank, škrlatna zaobljena glava Razorja, na zahodu Viš in Montaž, na jugozahodu pa obsežno kraško visokogorje Kanina. Skupna disciplinska komisija je v juniju, juliju in avgustu 1985 obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti : TOZD JEKLARNA 1. ROŠKAR STANKO — pripravlja-lec za litje, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin. 2. SRSA MILJENKO — 2. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 3. PALKO ANDREJ — ponovčar, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta (večkrat v postopku). 4. BEGOVIC Husein — pripravljalec za litje, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 5. DELKIC JASMIN — pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela 1 dan, odtujil družbeno lastnino, preklic pogojno odloženega ukrepa prenehanje delovnega razmerja in prenehanje delovnega razmerja. 8. GORENSEK FRANC — pripravljalec za litje, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 7. HASANI EJUP — šaržlrni žerja-vovodja, ni se udeležil preverjanja znanja žerjavovodij, Javni opomin. 8. PŠENIČNIK FRANC — šaržirni žerjavovodja, ni se udeležil preverjanja znanja žerjavovodij, javni opomin. 9. PRANJKOVIC IVO — pripravljalec za litje, ni se udeležil preverjanja znanja žerjavovodij, Javni opomin. 10. STJEPANOVIC MICO — ponovčar, ni se udeležil preverjanja znanja žerjavovodij, Javni opomin. Polni lepih vtisov smo sc vrnili po italijanski poti, ki je zložnejša, vendar gruščnata in zato manj privlačna. V očeh vseh pa je žarelo zadovoljstvo nad lepotami, ki smo jih občudovali v teh dveh dneh. Nihče ni govoril, vsi pa so bili istih misli — bilo je tako lepo, da sc bomo še vrnili. Jože Zunec 11. VISKOVIC AVGUŠTIN — strojnik, ni se udeležil preverjanja znanjn žerjavovodij, Javni opomin. 12. DEŽMAN FRANC — livni žerjavovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 13. SIMON IVAN — livni žerjavovodja, neopravičeno izostal z dela 2 dni, Javni opomin. 14. VIDIC SLOBODAN — pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela 1 dan, Javni opomin. 15. HADZlC MEHO — pripravljalec za litje, pri delu povzročil prodor na kaseti, ki je uničena, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 16. CASL MILAN — 2. pomočnik topilca, večkrat zamujal na delo in neopravičeno Izostal z dela 1 dan, javni opomin, suspenz je bil utemeljen. 17. MEHMEDOVIČ SABAN — zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela l dan, javni opomin. 18. TURK IVAN — žerjavovodja, ni se udeležil preverjanja znanja žerjavovodij, Javni opomin. 19. PEČOVNIK IVAN — zidar livnih plošč, neopravičeno je izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 4 mesecev. 20. SIMON IVAN — livni žerjavovodja, neopravičeno Je izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 4 mesecev. 21. MORI RADOVAN — 2. pomočnik topilca, predčasno zapustil delo enkrat, neopravičeno izostal z dela enkrat, Javni opomin. 22. BALCINOVIC SEFIK — pripravljalec za litje, zaradi malomarnega dela poškodoval žerjav, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odlo- žitvijo za dobo 6 mesecev, suspenz Je bil utemeljen. 23. STAHER FRANC — šaržirni javovodja, neopravičeno je izostal dela 2 dni, prenehanje delovnega ra melja s pogojno odložitvijo za d0D“ 4 mesecev. 24. RADOVANOVIČ RISTO — kladalec, neopravičeno izostal z de 1 dan, javni opomin. 25. TODOROVIČ MILAN — ''Vj žerjavovodja. neopravičeno je z dela 4 dni, prenehanje delovnes razmerja s pogojno odložitvijo za dv bo 1 leta. 20. STEVIC MILAN — pripravljaj za litje, samovoljno prenehal hod' na delo, prenehanje delovnega raz merja. TOZD JEKLO LIVARN A 1. BREG STANKO — elektrovarlj; neopravičeno izostal z dela 7 dni, nehanje delovnega razmerja s pog°J no odložitvijo za dobo 1 leta. . * 2. ZAVRŠNIK KAREL — viUcaT»* neopravičeno izostal z dela 1 dan, Ja ni opomin. . 3. BOŽIC MIRAN — sestavljaleC der, neopravičeno je izostal z dela ^ dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno odložitvijo za dobo 3 4. KRUPIC ALIJA — izpraznjeval^ kalupov, neopravičeno je izostal z la 1 dan, javni opomin, pavšalna °° škodnina 2067 din, plačal. 5. POTOČNIK DUŠAN — oblik®** lec, neopravičeno je izostal z del* dan, javni opomin. ... 6. ZlVKOVlC MILAN — izp valeč, neopravičeno je izostal z 2 dni, javni opomin, pavšalna odško« nina 2067 din, plačal. TOZD VALJARNA 1. VIDERMAN ALBERT — brusil«* neopravičeno je izostal z dela 2 on' javni opomin. TOZD KOVAČNICA 1. KURMANSEK ANTON — 2- Pj močnik kovača, neopravičeno izost*' z dela 1 dan, javni opomin. 2. KANANOVIC HUSEIN — brij lec, neopravičeno izostal z dela 2 “Jjp dvakrat predčasno zapustil delo, PjT, nehanje delovnega razmerja s poS01 no odložitvijo za dobo 3 mesecev. 3. SMODE JANEZ — pomočnik vača, neopravičeno izostal z dela s dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno odložitvijo za dobo 6 mjjfi cev, pavšalna odškodnina 7089 av’ plačal. TOZD KALILNICA 1. SLAPNIK STEFAN — kalilec, opravičeno Je izostal z dela 2 dni, Js ni opomin. 2. FIŠER JERICA — čistilka, "V opravičeno Je Izostala z dela 3 javni opomin. TOZD SID 1. CUJES ANTON — transportni lavec, prišel na delo v vinjenent s nju, javni opomin, pavšalna odšK nina 1.794,40 din, sodna izterjava. TOZD VZMETARNA 1. ČASAR STANKO — nalagalec IjJj pustne peči, bil vinjen na delu ln10v' z dela odstranjen, prenehanje nega razmerja s pogojno odložit* . za 3 mesece, pavšalna odškodn"' 1.384,80 din, plačal. .,»£ 2. NABERNIK BORIS — brusu j koncev listov, neopravičeno Je ir0^)-z dela. Javni opomin, pavšalna škodnina 1.965,80 din, plačal. n8- 3. PERUS RUDI — nalagalec 1 , pustne peči, neopravičeno Je lzos \Jd-dela 2 dni, Javni opomin, pavšalna škodnina 3.820,00 din, plačal. llle£ 4. OREŠNIK BOJAN — [0 vzmetnih listov, bil vinjen na °; in se nedostojno obnašal do dela«., \ VNS, prenehanje delovnega raztn« s pogojno odložitvijo za dobo 3 n1« „ cev, pavšalna odškodnina 1.384,80 plačal. TOZD TRO ^ 1. STAMPAH MAKSIMILJAN ,no | ključavničar, med delom Je obračunal s sodelavcem, denarna ^ zen 5 ■/• od osebnega dohodka, P1* TOZD ENERGIJA r 1. KRANJC MARJAN — klepar. ^ opravičeno Je Izostal z dela 2 dni. v y nehanje delovnega razmerja s P0B no odložitvijo za 3 mesece. TOZD SGV j,. 1. JAKOB MARJAN — strugar. mudil na delo dvakrat, predčastno pustil delo šestkrat. Javni opom' 2. KORMANSEK RAJKO — T%ei' lec, zamudil na delo štirikrat, P počasno zapustil delo enkrat, Javni min. Kršitve delovnih obveznosti A iS TOZD ETS ■•OSOJNIK ANGELA — čistilka, vol j no prenehala hoditi na delo, eneiianje delovnega razmerja. TOZD KOMERCIALA i. Kotnik stanko — pomožni “'lavec. žalil sodelavca in mu grozil, ‘ Vr>i opomin. tozd družbeni standard božic FRANC — polnilec avtomatov, odtujil 12 m električnega kabla in 30 kom soka 2 del, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. DELOVNA SKUPNOST KSZ 1. CA VAR DRAGOSLAV — vratar, nedostojno se je obnašal do vodje, javni opomin. Disciplinska komisija je izrekla še 14 opominov, dva delavca oprostila in tri postopke ustavila. Za pravno službo: Sonja Slemnik Kadrovska gibanja od 21. 8. do 20. 9. 1985 . število zaposlenih se j'e v primer-»v. z mesecem poprej povečalo za delavcev zaradi zaposlitve pripravnikov. V železarni imamo ta čas >. Pripravnikov, od tega 120 naših ■'Pendistov. Učenci srednje šole kovinarske in n>etalurške usmeritve so najbolj sigu-ren vir pridobivanja kadrov, vendar Pjihovo število ne zadošča niti za nadomeščanje delavcev, ki se upokojijo. delovno razmerje SO SKLENILI JEKLARNA — Ferk Jože, Berdnik Kado, Plemen Dušan, pripravniki — šole; Kovačevič Milenko, Kordež Eeter, NK delavca — prva zaposlitev; ruškarič Jožo, Grahar Dražen, Radič Ji rko, NK delavci, Janušič Ivan, modrini mizar — vsi iz druge DO. JEKLOLIVARNA — Ferk Vanja, ”?bljar Branka, Obretan Damijan, "Miklavc Bernard, Šteharnik Frančišk, Kotnik Branko, Fink Bogdan, Paradiž Peter, Režonja Jožef, Hanc-JPan Bojan, Čerenjak Nada, Mešnjak ”**lan, Janežič Jasna, Zorec Marta, Briaj Aida, Šuler Milan, Korošec Bo-■“t, Pogorevc Branko, Novinšek Nasilja, vsi pripravniki — iz šole; Ste-Zoran, varilec, Miličevič Ivica, kovinostrugar — prva zaposlitev; Drol [rane, NK delavec — iz druge DO; Eukič Pero, žerjavovodja — iz tozda ■lcklarna. . VALJARNA — Valenti Vinko, 7 k.re Igor, Borko Janez, Krenker iUr'j, Cepec Darko, Gošnak Edo, ,ePnik Jože, Bavče Mirjana, pripravniki — jz Jole; Rošer Bojan, NK de-J^cc — iz druge DO. , KOVAČNICA — Gostenčnik Sreč-S* Mrak Franc, Lipavc Ivan, Čevnik 5'ran, Saberčnik Martin, Končnik van, Vrhovnik Zdenko, Makič Igor, LeBovnik Danilo, Gostenčnik Janko, Pripravniki — vsi iz šole. JEKLOVLEK — Izak Janez, Petrej onton, Robar Jože, Vogel Bernarda, Pripravniki — iz šole. KALILNICA — Golob Marko, Kati 1; biki - iz šole. der, Katalinič Igor, Motaln Edvard, Gostenčnik Majda, Jamnik Dragica, Virag Robert in Hovnik Branka, vsi pripravniki — iz šole; Savič Mitar, Tomašič Ivan, kovinostrugarja — iz druge DO. INDUSTRIJSKI NOŽI — Lesičnik Franc, Paradiž Damijan, Čas Bernarda, Pajnik Bernarda, Novak Andreja, Ramšak Sonja, Slapnik Maja, Ostvald Silvester, pripravniki — iz Šole. VZMETARNA — Šimunovič Josip, NK delavec — prva zaposlitev; Hribernik Zdravko, kuhar, Perič Slobodan, Namestnik Ivan, NK delavca — iz druge DO. ENERGIJA — Valentan Valter, Lončar Boris, pripravnika — iz šole. ETS — Zorman Janez, Podjavor-šek Vojko, Rožič Franc, Zagernik Roman, Piki Zlatko, Golob Leon, Muš Boris, Polajner Tomislav, Lesičnik Jože, vsi pripravniki — iz šole. SGV — Greiner Danica, Jezernik Brigita Krevzel Hedvika, Lužnic Vlado, Tušek Gorazd, Škerget Mira, Črešnik Miroslav, Ošlovnik Ludvik, Juteršek Rudolf, Pšeničnik Maksimiljan, Mravljak Bojan, Srčič Tatjana, Stogar Roman, Piko Milena, Paradiž Andreja, Lindenbaum Marko, Štrikar Irena, Rutnik Stanislava, Kotnik Jože, Atelšek Anka, inž., vsi pripravniki — iz šole; Hajnže Viktor, ključavničar •— iz druge DO; Lipovnik Dani, ključavničar — iz tozda Jeklarna; Novak Franjo, mazalec — iz DS KSZ. ARMATURE — Golob Franc, Smovnik Miran, Kašman Janez, pripravniki — iz šole; Pinter Mirko, NK delavec — prva zaposlitev; Nabernik Janez, strojni tehnik — iz JLA; Berdnik Franc, slikopleskar, Lauko Marjan, NK delavec — iz druge DO. TRO — Potočnik Jože, Mori Andrej, Gostenčnik Fanika, Oderlap Zorka, Rezar Nevenka, Slivnik Helena, vsi pripravniki — iz šole; Pod-javoršek Florjan, žarilec — ponovna zaposlitev v ŽR. PII — Jelen Bojan, dipl. inž. strojništva — iz JLA; Švajger Milan, mag. — iz tozda RPT. RPT — Štruc Andreja, Žganec Ivanka, Vajkslcr Danica, pripravniki — iz šole; Šimec Pavel, ključavničar-varilec — iz tozda Jeklovlek. KONTROLA KAKOVOSTI — Marin Jožica, Kos Lilijana, Špegel Marko, pripravniki — iz šole; Krev-zelj Jože, kontrolor — iz tozda Jeklovlek; Hrastnik Sašo, kontrolor — iz tozda Jeklolivarna. KOMERCIALA — Kričej Bojan, Cvar Klara, Mlakar Alenka, Dobro-del Karolina, pripravniki — iz šole; Božič Marta, ekonomski tehnik — prva zaposlitev; Topič Slavoljub, dipl. ekonomist — iz tozda Bratstvo Var-varin. DRUŽBENI STANDARD — Kamnik David, Karpač Marijana, pripravnika — iz šole; Halej Stanka, NK delavka — prva zaposlitev; Jankovič Nada, kemijski tehnik — iz druge DO. KSZ — Božič Jožica, Horvat Marjeta, NK delavki —iz druge DO; Finžgar Štefan, vratar — iz tozda Jeklarna, Zavratnik Bojan, gasilec — iz DO TSD. PFS — Herič Mirjana, pripravnica — iz šole. DO TSD — Poderžan Anton, Kramer Blaž, Raztočnik Tatjana, Adam Cvetka, Vogel Ivan, Čas Jožef, Jelen Drago, Rotovnik Robert, Mlakar Bojan, Božič Stanko, Kolman Jože, Čas Matej, Orešnik Edi, Kadlec Zdenka, Ramšak Silva, Halner Robert, Gabrovec Primož, vsi pripravniki — iz šole, Plešivčnik Zdravko, Smrečnik Ivan, strojna tehnika — iz JLA; Pavlovič Anastas, RTV mehanik — ponovna zaposlitev; Kuzma Marija, Ramšak Branko, NK delavca, Jakop Marko, rezkalec, Jovič Vladimir, kovinostrugar — iz druge DO. KOVINARSTVO — Hudohmet Franc, Poljanšek Edvard, Sočič Ernest, Terbovšek Marija, pripravniki — iz šole; Zakrajšek Jurij, brusilec — iz druge DO. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Mihalič Josip, pomočnik topilca — sporazumno; Bal-činovič Šefik, pripravljalec za litje — samovoljno; Lipovnik Dani, ključavničar — premeščen v SGV; Lukič Pero, žerjavovodja — premeščen v Jeklolivarno; Finžgar Štefan, pomočnik topilca — premeščen v DS KSZ. JEKLOLIVARNA — Mikic Jože, roČni oblikovalec, Krivec Alekš, avtogeni rezalec, Jošt Jurij, delovodja — vsi invalidsko upokojeni; Kos Alojz, pomočnik žarilca — samovolj- STRELSKA VAJA NARODNE ZAŠČITE V ŽELEZARNI Jtelec Miran, Potočnik Dominik, Po-*)her Gorazd, Krznar Aleš, Pranjič 'tefan, pripravniki — iz šole. ? 9RODJARNA — Laznik Evald, fjidar Janko, Štruc Martin, priprav- . STROJI IN DELI — Orešnik Bog-5*n, Zaže Zala, Plantcv Marija, , ranjc Igor, Škrube Brigita, Mlinar h tok, Božank Dušan, Petek Alenka, Rotovnik Ivan, Verhovnik Ivan, *!ainc Marija, Mataija Bojana, vsi j,‘pravniki — iz šole; Horvat Maj-i*> žerjavovodja — iz DS KSZ; La-ovJek Franjo, rezkalec — iz tozda bdustrijski noži. pnevmatični stroji — To- az Janko, Lepen Darko, Lenart Ro-, ana, Camlck Ivan, Navodnik Haj-*> Cifer Martin, Miševski Aleksan- IBM M ■f* " V sredo in četrtek, 11. in 12. septembra 1985, je bila na strelišču ob haidi strelska vaja v streljanju z vojaško bojno pištolo. Udeležilo se je je 744 članov narodne zaščite iz vseh tozdov in delovnih skupnosti Železarne Ravne, razen dislociranih v drugih občinah. Vajo je strokovno vodila teritorialna obramba občine Ravne, nadzirala pa postaja ravenske milice. Ogledal si jo je komandant medobčinske TO s sodelavci. Obsežno organizacijo so pomagali izvesti načelniki iz tozdov in delovnih skupnosti ter delavci, ki imajo v teritorialni obrambi redne vojaške funkcije. Kot je povedal vodja strokovne službe za SLO v Železarni Ravne, je vaja sodila v redni program izobraževanja NZ in je po zaslugi vseh sodelujočih v celoti uspela. p. PET MINUT ZA LEPOSLOVJE Branko Rudolf Kovač sem bil (1878) Pje, bil sem kovač, zdaj te pilim mašine, če jih piliš deset ur, te te pa vse mine. Ja, našim gospodom se fabrika splača, za nas pa je, bi rekel, bolj suha krača. Kovač je vsak močen, ali to je nadloga, pest je slepa, pest je bedasta, pest je vboga. Pest mora garati, pest nič ne ve, zvit človek z njo lahko dela, kaj če. Šuftamo, ko da ne bi pameti imeli. Praviš, da imamo pamet, ali samo pri deli? Pje, če bi pest tudi vidla, te bi bla sila, te bi vdarila prav, no bi tudi spregovorila. Tak pa sem senjal, če se ti tud še tak neumno zdi, pest, ki bi imela pamet, ki bi imela oči. Te rečeš, naj sem zdrav, ker de nič ne predrugačim, pa le rečem, kaj je prav, dokler zemljo tlačim. (Iz zbirke Zvegla potepuhova) Na visokem no; Hrastnik Sašo, kontrolor — premeščen v Kontrolo kakovosti. VALJARNA — Kudrnovsky Dušan, menjalec valjev in armatur — izključen. KOVAČNICA — Jamer Marijan, čistilec polizdelkov — odpoved delavca. JEKLO VLEK — Krevzelj Jožef, kontrolor — premeščen v Kontrolo kakovosti; Šimenc Pavel, ključavni-čar-varilec — premeščen v RPT. INDUSTRIJSKI NOZI — Lakov-šek Franjo, rezkalec — premeščen v Stroje in dele. ENERGIJA — Karel Rado, strojnik priprave vode — sporazumno. SGV — Tasič Aleksander, ključavničar — sporazumno. ARMATURE — Rejak Anton, obdelovalec kovin — potek pripravništva; Cepec Tone, strugar — v JLA. RPT — Švajger Milan, mag. — premeščen v PIL KONTROLA KAKOVOSTI — Legner Franc, kontrolor — starostno upokojen. KOMERCIALA — Pogorevc Rok, skladiščni delavec — odpoved delavca; Peče Valerija, evidentičarka — starostno upokojena; Topič Slavo-ljub, dipl. oec., prodajni zastopnik — sporazumno; Grebenc Darko, pomožni delavec — samovoljno. DRUŽBENI STANDARD — Lampret Ivanka, Namestnik Angela, kuharski pomočnici — sporazumno. KSZ — Horvat Majda, žerjavovod-ja — premeščena v Stroje in dele; Novak Franjo, mazalec — premeščen v SGV. DO TSD — Zavratnik Bojan, gasilec — premeščen v DS KSZ. KOVINARSTVO — Jerše Janko, obdelovalec kovin — v JLA. Kadrovska služba ■■■■■■■■■■■ KOROŠKI KINEMATOGRAFI V OKTOBRU IN NOVEMBRU Koroški kinematografi Cma, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd bodo v oktobru in novembru predvajali predvidoma naslednje filme: ZA SINOVO LJUBEZEN — ameriška drama, 10. do 21. 10. CONAN — ameriški fantastični, 10. do 21. 10. LOKALNI JUNAK — angleška komedija, 10. do 22. 10. BREAK DANCE — ameriški glasbeni, 18. do 28. 10. Ponudba v prvi polovici avgusta RAZPOSAJENI MORITZ, nem. mladinski, 14. do 20. 10. OROŽJE PROTI UGRABITELJEM — ameriški karate, 16. do 31. 10. VELIČASTNI — francoski avanturistični, 17. do 28. 10. ZADNJA AMERIŠKA DEVICA — ameriška komedija, 17. do 29. 10. SREČEN BOŽIC, MR. LAWRENCE — japonsko-angleški vojni, 24. 10. do 5. 11. SEKS V VISOKI DRUŽBI — nemški erotični, 24. 10. do 5. II. VELIKI VOJNI KARNEVAL — francoski vojni, 25. 10. do 4. 11. METULJEVA MREŽA — japonski erotični, 30. 10. do 19. 11. MARIJINI LJUBIMCI — ameriška drama, 2. do 10. 11. DIVJE NOCI GOSPE »O« — nemška erotična komedija, 1. do 10. 11. PODGANE — ameriška grozljivka, 6. do 12. 11. PAST V MONTANI — ameriško-nemški vestern, 7. do 19. 11. BOJEVNIKI IZ SVETISCA KUNG FU — hongkonški, 6. do 19. 11. HEIDI — ameriška risanka, 7. do 19. 11. BRILJANTINA II — ameriški glasbeni, 7. do 19. 11. NAVAJO GROM — ameriški akcijski, 8. do 18. 11. Koroški kinematografi Prevalje ___________ZAHVALA_______________ Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Avgusta Vrhovnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter sodelavcem tozdov Pnevmatični stroji in Kovačnica, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi govornikoma in g. župniku za tople poslovilne besede ter pevcem in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke. Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi ZAHVALA ^ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta Petra Fajmuta se iskreno zahva' ljujem sodelavcem tozda Jeklar' na, ki so ga pospiemili na njegb' vi zadnji poti ter darovali vene in denar. Žalujoči sin Peter v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Vsem, ki ste izkazali ljubezen in spoštovanje na zadnji poti na še ljube mame, babice in praba' bice Justine Petrač, iskrena hva la. Posebej se zahvaljujemo toyj Močniku, tov. Šipku ter g. župn> ku za tople poslovilne besede. Hčerka Elica in sin Janez z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega atija, dedija in pradedija Ota Pikala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za skrb in nego v času njegove bolezni, g. duhovnikoma za opravljene pogrebne slovesnosti in pevcem za zapete žalostinke. Se posebej toplo se zahvaljujemo njegovim zvestim tovarišem — planincem za izkazano mu čast. Vsi njegovi Ob odhodu v pokoj se iskreb^ zahvaljujem vsem sodelavcem tozdu Stroji in deli, obdelovala ce 2, za lepo darilo, tov. ravnat^ lju pa za poslovilne besede. Vsem želim še dosti delovb* uspehov, posebno pa zdravja. Rozka Skalič I Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in od-1 govorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon: 861 131, int. 304. Tiska: CGP Večer, Maribor. Glasilo Je po 7. točki 1* odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. S0 Fotografije za to številko prispevali: H. Merkač, M■ taln, M. Potočnik, kadrovs služba in oddelek za inforrO> nje.