511
ŠTIRI  PESMI  GARCIA  LORCE
VLAŽNO DVORIŠČE
Pajki
so prepletu lovor.
Naključje
se spreminja v sneg
iii zaspana leta
se upajo strmeti
v statve, ki tkejo
večnost.
Mir je postal sfinga, smeje se smrti, ki poje otožno sredi skupine daljnih cipres.
Bršljan kapelj
openja zidove,
prežete
s pradavnimi
»usmili se nas«.
O stari stolp! Jokaj svoje vzhodnjaške solze nad tem resnim dvoriščem, kjer ne šumi studenec.
Pajki
so prepletu lovor.
JETNICA
Skozi veje omahljive je šla devica, bila je življenje.
Skozi veje
omahljive.
Z malim ogledalom
je odsvitala dan,
lesketanje
svojega čistega čela.
Skozi veje
omahljive.
Skozi mrakove
je šla izgubljena,
jokala je roso,
jetnica časa.
Skozi veje
omahljive.
VARIACIJA
Tolmun zraka pod vejo odmeva.
Tolmun vode
pod zelenjem zvezd.
Tolmun tvojih ust pod plastjo poljubov.
512
OLJENKA
Oh, kako resno razmišlja plamen oljenke!
Kakor fakir iz Indije gleda svojo zlato notranjost in izginja v sanjah o prostranstvih brez vetra.
Belo žareča štorklja kljuje iz svojega gnezda črne, goste sence in trepetajoč odseva v široko odprtih očeh mrtvega cigana.
Prevedel   Jože  Udovič
33    Naša sodobnost
513