Štev. Z63. V Unbljanl, t petek, dne 18. novembra 1910. Leto XXXVIII. == Velja po pošti: == !a oelo leto naprej . K 28'— •a pol leta „ . „ 13'— ¡a četrt leta ,, . „ 6-50 >a en meseo „ . „ 2*20 :a Nemčijo oeloletno „ 29' — :a ostalo lnozomstvo „ 35'— s V upravništvu: == ¡a colo le.o naprej . E 22*40 ;a pol leta „ . „ 11-20 :a četrt leta „ . „ 5-80 :a en moseo „ . „ 1-90 i pošiljanjem na dom stane na aesec 2 K. Posamezni 5t. 10 v. Inseratl: Enostolpna petltVTSta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ia več ko trikrat . „ 9 „ T reklamnih aotioah stana •noatolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. i Izhaja*.: vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. IUT Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravnlštvo je v Kopitarjevi niloi štev. 6. "SJi = Sprejema naročnino, inserate ln reklamaol|e. = ===== Upravnlškega telefona štev. 1U8. )** Danožnla števTka oblega fi strani Iroai osvor dr. Susterši- tev ¥ ifeJenicP!. Visoka delegacija! Prosil bi časti- 0 gospodo dovoljenja, da smem posc- 1 z nekaj besedami na generalno de-ato nazaj in mislim, da tem lažje ra-unam na potrpljenje, ker bom jako ratek. O zvezah z zunanjimi državami. Ne bom razpravljal avstrijskih no-ranjih zadev, ki so se jih Cesto doti-ali v polemikah z mojim govorom v orek; notranje politične zadeve nara-cč po mojem prepričanju ne spadajo v o debato. Zato tudi ne bom govoril o prašnju italijanske fakultete, kar so ni večkrat očitali. Pripravljen sem. da lajem na to odgovor v avstrijski dr-avni zbornici in menim, da je to vpra-¡anje le kompromitirano, če se ga raz-iravlja v zvezi z našimi odnošaji do znanje sile, do Italije. Neke druge stvari bi se kratko do-aknil. Očitali so mi, da sem imenoval a pravo podlago našim zunanjim zve-am interesno skupnost zvezanih dr-iav in narodov in zlasti ker sem si dovolil trditi, da je Nemčija varovala pri tem le svoje lastne, dobro razume-po. Nihče drugi, kot ekscelenca, visoko častiti gosp. del. baron Gautsch sam e pri tej priliki izrekel svoje proklet-tvo nad mano. To prokletstvo pa, ali akor so se izrazili časopisi, ta vbod s leretom, bom lahko mirno prenašal in e se mi očita grda nehvaležnost radi ega, ker sem nekaj konštatiral, kar je >ozneje v debati zlasti vis. častiti g. (el. vitez pl. Kozlovski istotako, in si-:er na izredno primeren način osvetlil - potem bom tudi to pokojno pre-lašal. Proti moji skromni trditvi, da je Ireba položiti zveze na temelje interes-jie skupnosti, so postavili na drugi itrani visoke zbornice teorijo, koje bi-itvo tiči v tem, da je zveza z Nemčijo lavni gospodi srčna potreba. O tem se icveda ne morem prerekati; če stoji ¡ospoda na tem stališču, naj tudi ostale na njem. Izraziti pa moram svojo eljo in trdno prepričanje, in sicer v Eiteresu skupne domovine, da naj vo-Icti državniki, ki so odgovorni za zu-ianjo politiko monarhije, nikakor nikdar ne zavzamejo sami stališča, da je treba obravnavati zunanje zadeve kot LISTES. Dr. L. Lénarcl. (Konec.) . Nekoč je vstopil v Radečah mimohode v neko gostilno tam sredi trga. 'rva, velika soba je bila slabo oprem-ipna, tla nesnažna, mize nepokrite. Iz 'je so peljala vrata v drugo manjšo, 'Kospodsko sobo«. Tam je bila miza po-irit z belim prtom in na mizi sta stala Iva šopka cvetlic. Pri mizi je pa sedelo lekaj ljudi in med njimi tudi ona, njc-!?va neznanka. Nekaj ga je kar potegnilo, da bi vstopil v drugo sobo, se vse-k pogrnjeni mizi in zaklical: »Jaz m plačam, in kdor plača, naj uživa.« '°da še prodno je mogel priti do kakega sklepa, mu je že zastopila pot 'lečolična natakarica in pokazala na (lcče pobarvano in s pijačo polito mizo Prvi sobi: »Tukaj je prostor!« Janez se vsede k mizici, iz one sobe 'o šlrlo nanj izbuljeni obrazi porogljivo n izzivajoče. Dva mlada človeka sta se !;'srnejala in ona se je nasmehnila |l'di Kdo ve zakaj se je smejala? srčno potrebo. Do kakih posledic bi to vodilo? Nemški narod v Avstriji ima seveda pravico do svojih srčnih nag-nenj. Iver je pa častiti gospod del. elcsc. dr. pl. Grabmayr s hvalevredno odločnostjo odklonil priviligirano stališče Nemcev v Avstriji, zato mora priznati tudi drugim narodom v državi isto pravico, da sklepajo zveze po svojem srcu. (Del. pl. Grabmayr kliče vmes.) Do kakih posledic pa pridemo potem? Te vleče srce v Nemčijo, druge k Italiji, so tudi taki, ki imajo srčna nagnenja do Rusije, dr gi do Anglije, gospodo soc. demokrate n. pr. v zadnjem času srce močno vleče k Portugalski (veselost) in posledica bi bila da bi morali slednjič skleniti zvozo z vsomi evropskimi državami, če hi hoteli vnoštevati srčna nagnenja vseh ljudstev monarhije. (Klici: To bi bilo najboljše!) Udobno bi to seveda bilo v časih miru. če bi pa nastali konflikti med našimi zavezniki, bi prišli mi v to situacijo, da bi morali redno čakati šele izida prve bitke, prodno bi se odločni, katere zveze naj se zvesto držimo. (Veselost.) Do takih posledic torej dospe, kdor smatra politiko srca za določujočo smer našim zunanjim odnošajem. Ostanimo le na trdnih tleh skupnih interesov, potem se bomo vedno našli, ker vsaj skupna blaginja monarhije naj nam sega vsem enakomerno do srca. Natlian in Rim. Sedaj bi še omenil neko vprašanje, ki se ga nisem hotel dotakniti, a se mu ne smem izogniti, ker se je od druge strani o tem govorilo in ne smem molčati kot prepričan katolik — mislim zadevo z rimskim sindakom Natha-nom. Rimski sindak, gospod Nathan, je gotovo notranja zadeva Italije. Ni pa res in z vso odločnostjo je treba zanikati. da bi bil sv. oče notranja zadeva Italije. Sv. oče je glavar katoliškega sveta, zato se ne more v njem videti notranjo zadevo Italije in tudi njego-vn razmerje do Rima, do njegove pre-stolice ni nikaka notranja italijanska zadeva. Znano je. da tega tudi vlada Viktorija Emanuela II. ni zanikala. Kolikor se spominjam, je poslala vlada Viktorja Emanuela II. takoj po zasedi Rima okrožnico na vse sile, v kateri jim zagotavlja, da bo ostal Rim za vedno častna prestolica sv. očeta. Če je torej obravnavala vlada Viktorja Emanuela II. sama vprašanje prestolice sv. očeta kot mednarodno vprašanje, po- Morda ji je bila všeč njegova krepka, lepo zraščena postava? Morda je spoznala v njem svojega neznanega znanca? Kdo ve, zakaj se je zasmejala? Toda Janeza je pogrel njen smehljaj v dno duše. Toliko bolj je pa tudi občutil ves prepad mecl njenim svetom in med svojim. Kaj bi dal, da bi ga izenačil! Takoj nato se je pa zgodil sledeči dogodek: V sobo je stopila velika družba. Počasi in okorno so se spravili notri. Poznalo se jim je, da niso navajeni stopati po takih prostorih, in silno rosni so bili njihovi obrazi, primerni rosnemu opravilu, katero so ravnokar izvršili. Doli s Kuma so namreč prišli k notarju delat ženitovanjsko pismo in sedaj so se hoteli pokrepčati po dovršenem opravilu. Saj jih jo pa tudi pošteno izmučila dolga pot, še bolj pa govorjenje in dolgotrajno obravnavanje, in postali so lačni in žejni. Sedaj je vse dogovorjeno in podpisano in lahko se z mirno vestjo pokrepčajo. Nevestin oče se je vsedel v kot za mizo, drugi pa v krogu k njemu na desno in na levo. Kmalu je bilo naročeno in natakar je prinesel na mizo veliko skledo juhe z veliko žlico, potem pa vsakemu gostu krožnik in žlico. Nevestin oče urimo za veliko žlico, dn tem gotovo nihče ne more zameriti katolikom vsega sveta, če zavzemajo isto stališče in sicer brez ozira na njih versko zavest, ki jo tudi lahko izražajo vedno in povsod kot svobodni državljani. In te pravice si ne bodo pustili kratiti. Še na eno reč bi opozoril. Nikoder niso obsojali Nathanovega nastopa s tako odločnostjo in takim povdarkom. .Letos sem bil slučajno dne 20. septembra v Rimu. Sicer nisem čul Nathanovega govora, vendar pa sem ga bral in zlasti polemike, ki so se nato pojavile v italijanskih listih. O tem Vam nekaj povem, gospoda moja. Ne navajam italijanskega kat. časopisja, le liberalno in sicer mero-dajno italijansko liberalno časopisje. Imenujem »La Tribuna«, »Giornale d' Italia«, imenujem milanski »Corriere della Sera«. Vsi ti listi so označili Nathanov nastop unisono kot brez-taktnost in so izjavili, da je presegel Nathan svoj delokrog kot rimski sindak in so slednjič pristavili, da je govoril brumni Nathan o rečeh, ki nič no razume o njih. (Odobravanje.) Ostro in odločno je zavrnilo merodajno ital. liberalno časopisje sindaka. Lahko Vam rečem, da je zbudil nastop sindakov v veliki masi ital. ljudstva silno mučno pozornost. Res je, reklo »Roma intangibile« jako vpliva na ital. ljudstvo, a bodite uverjeni, da živi v veliki masi italijansk?ga ljudstva še drugo reklo, ki je manj glasno, a tem globokeje živi v srcu, to je »Papa intangibile«. Vodeče javno mnenje v Italiji stoji na stališču »Roma intangibile« kot sklepnem kamenu v zgradbi italijanskega narodnega edinstva, hkrati pa so tudi merodajni liberalni krogi v Italiji na stališču, da je treba pustiti svetega očeta, naj izvršuje svoje visoko zvanje v miru in svobodi in naj u^'vn vcp i*i m" rv-o.i-, ^-^t "li- varju ka'oli^ke ccrkve. Več kot prevei' pa mislim , da je, če se obravnava od neitalijanske strani celo v visoki delegaciji ta zadeva na način, ki ne odgovarja niti liberalnemu mnenju v Italiji. Državni zbor. Na dnevnem redu prve seje državnega zbora dne 24. t. m. sta sledeči dve točki- 1. Nadaljevanje razprave o predlogu draginjskega odseka z ozirom na oddajo javnih del in za ustanovitev zaklada za stanovanja. 2. Poročilo o nepotrjenih volitvah. V prvi seji se si nalije juhe na krožnik in izpregovori mimogrede glasno in kakor sam zase: »O ja! Star sem že, pa še nikdar nisem s krožnika juhe jedel!« Družba v drugi sobi, ki je poprej začudeno gledala nove goste, je izbruhnila v glasen smeh, a eden onih mladih gospodičev ga je vprašal glasno iz druge sobe: »Iz česa pa jeste pri vas juho? Ali iz peharja?« »Iz peharja pa ne, iz peharja! Iz sklede pa, iz sklede!« odgovoril je nevestin oče ravnodušno. Še bučnejši smeh iz drugo sobe mu je bil v odgovor. Potem se je parlamentiranje med sobama pretrgalo. Gostje v drugi sobi so začeli krikljivo med sabo razpravljati najprej o neumnosti in surovosti ljudstva, ter so si pripovedovali razne robate dogodke. S tega predmeta so prišli na politiko, s politike so se spustili na versko polje, dalje so zabredli med filozofična vprašanja, naprej bi pa tudi nobeden filozof ne mogel slediti njihovim pogovorom, ker so bili že preveč prevzeti od alkoholnih duhov. Novi gostjo v prvi sobi so pa z velikim tekom jedli juho in polom goveje meso. Poznalo se jim je, da so bili lačni in utrujeni od nenavadnega opravka. Največ sta jedla nevestin oče in mladi ženin. Samo nevesta je sedela bolj na strani predloži proračun in začasni proračun. Tistih 110,000.000 kron, ki jih zahteva začasni proračun, ne porabijo zgolj za investicije državnih železnic, marveč tudi za izpopolnitev telefonskega omrežja. Takoj, ko se snide državni zbor, imajo sejo načelniki klubov. V seji dne 25. t. m. se izvolijo delegati. Državni zbor bo zboroval vsak dan, tudi ob sobotah in ob ponedeljkih. Gosposka zbornica se tudi skliče 25. t. m. Poslanec Udržal je sklical za sredo Zvezo čeških strank k seji, v kateri se bodo pečali s postavo o izrabi vodnih sil in z ljudskim štetjem, ki bo 31. decembra. Nemška narodna zveza ima skupno posvetovanje 23. t. m. Razpravljali bodo o političnem položaju in o italijanskem vseučilišču. Gosposka zbornica razpravlja v seji dne 24. t. m. o postavi, po kateri se oproščajo pristojbin in kolkov spisi, ki se tičejo deželne kulture. K. ogrski Katoliški shod se je to dni v Budimpešti zaključil. Pomemben uvod katoliškemu shodu je bila 12. t. m. konferenca ogrskih škofov, ki so se posvetovali o važnih cerkvenih in šolskih zadevah ter so poslali papežu udanostno izjavo, v kateri se protestira proti postopanju rimskega župana Nathana. Ta protest je našel pri javnem otvoritvenem zborovanju mnogo odmeva. Zanimivo pa je, da je bil pri tem javnem protestu navzoč tudi ogrski naučni minister grof Zichy. Bogve, ako bo kdo izmed ogrskega liberalnega tabora napadel Zichyja, ker se je udeležil protesta. Izredno številno je bila letos zastopana na Ogrskem katoliškem shodu inteligenca, zlasti meščanstvo. V okviru katoliškega shoda je tudi zbo-. rovala največja organizacija na Ogrskem. ki šteje 250.000 članov, namreč katoliško ljudsko društvo. Bila so ločena zborovanja za Ogre, Nemce in Slovake, 7 ogrskimi, nemškimi in slova« škimi govorniki. Vsa zborovanja pa so bila številno obiskana in vsi so bili edini v svoji katoliški veri. To je znamenje, da se tudi na Ogrskem morejo rešiti narodnostni razpori samo na krščanski podlagi, ne pa s političnimi kravjimi kupčijami. Važno je tudi, da je igrala na ogrskem katoliškem shodu važno ulogo tudi dnevna politika. Napovedan govor podpredsednika ljudske stranke, Štefana Rakovskyja, je pač odpadel, ker se je moral Rakovsky udeležiti zasedanj delegacij. Zato pa je poudarjal v svojem končnem govoru in je bila nekam zamišljena. Bog ve, kaj je premišljevala! Najbolj je jedla velike zemlje, kakor se dobe samo v našem trgu. Ena naša za štiri ljubljanske, pa se ne bom zlagal. Nevestin oče jo je pa neprenehoma navduševal: »Le jej žemlje, le! Saj jih že nisi, odkar si bila pri birmi!« »Pa jih spet ne bo, dokler ne bo poslala h krstu,« dodal je ženinov oče. »Takrat bo pa pogača,« pritrdil jo ženin. Tako so se pogovarjali in jedli s slastjo svoj obed. Samo dva človeka sta bila pri vsem tem neudeležena. Janez je sedel sam za svojo mizico, a v njegovi duši je vse kipelo. Globoko ga jo razburila zavest, da spada tudi on v to družbo obsojenih, da delajo in trpijo, hodijo okrog umazani in raztrgani in so drugim v zasmehovanje in zaničevanje. In tam v drugi sobi, ki je njemu nepristopna kakor izgubljeni raj, sedi ona. njegova neznana znanka in gleda nanj. Med njim in mod njo je pa velik prepad in ona ne sme k njemu, on pa ne k nji! Ona je med tem že izginila iz druge sobe. dn Janez niti ni opazil kedaj in kako. Morda ji je bila neušečna njena družba, morda se ji je kam mudilo? Kdo ve ? Janez je bil v obraz rdeč kakor rak in pest je tiščal ob mizo. Ra'd hi skočil škof grof Mailath, kako jc potreba, da se katoliki udeležujejo dežel, politike. Ivomers, ki ga jo priredila ljudska stranka na čast svojim somišljenikom, ki so se udeležili katoliškega shoda, pa je bil tako številno obiskan ter je bil tako sijajen, da se je izkazalo upanje liberalcev, da je poraz ljudske stranke pri junijskih volitvah ji prizadel smrtni udarec, kot ničevo. Ako tudi se je ob priliki ogrskih državnozborskih volitev v juniju trdilo od strani vladnih strank, da more pripadati vsak katolik brez škode za svoje katoličanstvo katerikoli stranki, in ako se jc bilo doslej naziranja, da razpolaga sedanji naučni minister z 60 do 80 katoliki v vladni večini, potem jc nudil ta katoliški shod ogrski ljudski stranki v tem oziru primerno zadostilo, če tudi na podlagi žalostnega dejstva. Od vseh katoliških članov 48 strank v ogrskem državnem zboru so se udeležili katoliškega shoda samo štirje poslanci (grof Apponyi, grof Bathiany, Saphy in Emil Nagy). Izmed ljudi grofa Andrassyja ni bilo nobenega in od nacijonalne delavne stranke razun ministra Zichyja samo grof Zselensky. Iz tega se more sklepati, kolike »vrednosti« so oni liberalni »tudikatoliki« za katoliško stvar v in izven parlamenta. Veliko zanimanje in navdušenje je vzbudil na ogrskem katoliškem shodu pismeni odgovor prestolonaslednika, ki je v posebno prisrčnem smislu pozdravil katoliški shod. IZ DELEGACIJ. Včerajšnjo sejo delegacij je otvoril dr. Glabinski ob enčetrt na deset dopo-ludne. O vsebini govora vojnega ministra smo že včeraj poročali, kakor tudi, da je bil vojni proračun odobren. Delegacija je na to obravnavala mornariški proračun. Grof Latour je zahteval program za zgradbo ladij. Mornariški poveljnik grof Montecuccoli se je zavzemal za močno mornarico z gospodarskega in s stališča velevlasti in da ščitimo naše morsko obrežje. Zeli, da se zveze Dalmacija po železniških progah. Vojne ladje moramo graditi ob času miru, da jih imamo ob slučaju vojske. Naša država ne sme zaostati za drugimi državami. Delegacija je odobrila proračun mornarice. POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI IZJALOVLJENA. Veleposestniki so po grofu Clam-Martinitzu naznanili višjemu deželnemu maršalu, da jc zdaj brezuspešno še nadalje posredovati med Nemci in Čehi, ker se je izjalovila spravna akcija. TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR ZAKLJUČEN. Včeraj je bilo zaključeno zasedanje tržaškega deželnega zbora. KOŠUT NAPOVEDUJE OBSTRUK-CIJO. Košut napoveduje obstrukcijo, ker namerava vlada v prilog Hrvatov izpre-meniti železniško pragmatiko. IIierony-mi je izjavil, da hoče izpopolniti zgolj pomanjkljive Košutove odloke in da se skliče v ta namen enketa. Vladni krogi se že pripravljajo zlomiti Ivošutovo obstrukcijo s tem, da bodo dokazali, kako da je gospodaril Košut kot minister. pokonci, udaril s pestjo ob mizo in zakričal: »Sem, če ste za kaj!« In polomil bi kosti vsem skupaj. A kaj bi s tem dosegel? Prišli bi žandarji in ga odpeljali, oni bi se pa njemu smejali. Dobil bi morda par mesecev, sedaj ko je največ dela in zaslužka. Na svetu je že taka pravica. Ako fant zarogovili in prešteje komu nekoliko kosti, ga zapro za nekaj mesecev, ako pa kdo izmed njih, ki sede v drugih sobah, naredi še kaj hujšega, ga toliko časa kreiskujejo in preiskujejo, da ga spoznajo za nedolžnega. Janez se je premagal, dasiravno je vse v njem kipelo. Ko je pa prestopil prag gostilne, je že dozorel v njem sklep: »Jaz moram podreti to mejo, pa naj stane kar hoče! Jaz moram proč odtod v svet!« In v svoji domišljiji si je že ustvaril celo prihodnjost, kako pojde v svet, daleč, daleč če treba celo v Ameriko. Oče mu bo branil, mati bo jokala, toda on pojde. Tam zunaj je življenje in denar. Delal bo, varčeval bo, gledal bo in opazoval. Potem bo pa prišel zopet domov, zaraščen in zagorel, v lepi črni obleki in z lepo kravato in srebrno uro. Prišel bo in se vsedel, kamor bo hotel in nikdo ga ne bo mogel porogljivo gledati. Od tega časa je pričel Janez še bolj tičati v knjigah. Nemško slovnico je znal menda že na pamet, kar mu je dajalo precej veliko samozavesti, dasiravno ni znal prav povedati nc enega BOSENSKI MOHAMEDANCI PROTI PTUJCEM. Voditelj narodnih mohamedancev, Arnavtovič, proglaša boj proti ptujcem do noža. Napoved boja utemeljuje, češ, da je uradništvo agitiralo proti njegovi stranki. BOJ PROTI GOSPOSKI ZBORNICI NA ANGLEŠKEM. O postavi, ki se peča z omejitvijo pravic angleške gosposke zbornice, se bo posvetovala tudi zbornica lordov. Asquith hoče zbornico na vsak način razpustiti potem, ko reši proračun. TAFT PROTI ANEKSIJI PANAME. Taft je govoril na banketu, ki ga je priredil njemu na čast predsednik panamske republiko. V svojem govoru je izjavil, da Zjedinjene države ne bodo anektirale Paname, razen če bo to zahtevalo panamsko ljudstvo. Dnevne novice. + Protestni shod za Ljubljano in okolico. V nedeljo ob 4. uri popoldne se bo vršilo v veliki dvorani »Uniona« veliko protestno zborovanje za Ljubljano in okolico proti nesramnemu žaljenju svetega očeta po vodji framasonov, rimskem županu Natlianu. Govori načelnik S. L. S. dr. Ivan Susteršič. Pr o s i m o vse somišljenike, da se zborovanja gotovo udeleže. -f Burian. Graška »T a g e s p o s t« objavlja uvodnik, v katerem se peča s pozicijo skupnih ministrov po zasedanju delegacije. Po oceni Aehren-t h a 1 a prihaja k Burianu in piše doslovno: »Slabše kakor Aehrenthalu se je godilo njegovemu tovarišu, ki upravlja državni zakladni urad. Če je dobil Aehrcnthal le nekaj črnih pik, so ostale na Burianu pege kljub temu, da se je gladko rešil njegov proračun. Z njegovo bosensko politiko niso zadovoljni ne v državnih deželah, nc izven njih in če je bil za zdaj tudi odklonjen lisičje zviti dr. Šusteršičev manever in njegov predlog o nezaupnici Burianu, se le čuti, da nimamo v tem slučaju opraviti s čisto in pravilno likvidacijo, marveč z moratorjem, ki nikakor ne izključuje, da mu sledi konkurz. Vsi podporni poizkusi, ki so jih napravili zadnje dni, r>e morejo izbrisati tega vtisa. Gospodu pl. Burianu pride zdaj še prav okolnost, ker ni še pojasnjeno državno pravno stališče državnih dežela in pa, ker se je splošno želelo, da se izognejo neprijetnemu latentnemu vprašanju; torej pomožno sredstvo, ki pa trajno ne bo moglo držati. Buriano-va naloga bi morala biti, da pripravlja rešitev tega vprašanja, ne pa, da se skriva za njim. Zdaj se je sicer s tem rešil, prihodnjič — in to ne traja dolgo — ga lahko uniči.« Jasna slika nemogoče Buriano-ve pozicije se je podala ob njegovem dolgem govoru v avstrijski delegaciji, ko se je zagovarjal zoper kritike svojega delovanja, zlasti proti dr. Š u -s t e r š ič u in dr. Barnreiterju. Delegacija je sprejela njegov zagovor z ledenim molkom. Četudi je vsled sestave delegacije (tretjina iz gosposke zbornice!) vsak skupni minister v srečnem položaju, da se njegovi govor- nemškega stavka. Potem je pa pričel iskati še drugih knjig. Nekoč sem šel doli po stopnjicah Katoliške tiskarne. Med drugim in tretjim nadstropjem me sreča krepek mladenič širokega obraza in mehkih sivih oči. Pohlevno se mi odkrije in me vpraša, kje se tukaj dobe »Pasjeglavci«. Pogledam ga začuden in v prvem trenutku so nisem mogel spomniti, da misli knjigo »Pasjeglavci«. Potem ga pa vprašam, kje jc zvedel za to knjigo. »V »Domoljubu« je bilo pisano, da se dobe v Ljubljani »Pasjeglavci«.« Rekel sem mu, da naj gre. v Katoliško bukvarno, kjer mu bodo postregli. Kako jc opravil, ne vem, videl ga nisem potem več. Odslej je vedno v vsakem prostem trenutku tičal v knjigah in čital, a najbolj so mu bile všeč knjige, ki govore o širokem svetu in o daljnih krajih. Nekje je dobil neko staro veliko nemško knjigo s slikami. Menda je bil vezan letnik kakšnega starega nemškega časopisa. Večkrat je. sedel zamišljen nad to knjigo in gledal slike tujih krajev ter skušal razvozljati podpis. »Koliko je po svetu ljudi in kako lepo so oblečeni,« — premišljeval je. »Povsod žive ljudje, samo pri nas je umiranje. Zakaj nc moremo živeti tudi mi ?« V takih mehkih trenotkih mu jc prišla vedno zopet na misel ona, njegova neznana znanka, o kateri si ni upal vprašati niti imena. Kaj mu tudi niški proizvodi presojajo z vso dobrohotnostjo in se v obče ne štedi napram ipinistrom z odobravanjem — je vladala uprav grobna tišina, ko se je B u-rian vsedel po poldrugournem govoru. + Iz liberalnega političnega špitala. »Združili« so se ljudje, ki so si drug drugemu predbacivali najgrša,svojstva, pa Še ne preklicali! Današnji liberalni listi priobčujejo: »Pristašem narodno-napredne stranke! Z ozirom na bližajoče se velevažne občinske volitve v Ljubljani in na splošni politični položaj, se je doseglo v narodno-napredni stranki med obema strujama sporazum in ustvarila podlaga za uspešno udej-stvovanje strankinega kulturnega, gospodarskega in politiškega programa. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke ob tej priliki obžaluje medsebojne osebne napade strankinih pristašev, ki so se dogajali v zadnjem času v naprednem časopisju ter poživlja vse pristaše k složnemu pozitivnemu delu. V Ljubljani, dne 18. novembra 1910. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: Ivan Hribar, t. č. predsednik. Dr. Ivan Tavčar, t. č. podpredsednik.« — Treba je prečitati le par prejšnjih številk glasil mladinov in starinov, da se spozna kakovost »združenih« in potem je vsakemu pametnemu človeku jasno, da to združenje ne more na kvaliteti stranke nič spremeniti. »Rak-ran«, o katerih so govorili starini in mladini, ni bilo mogoče izrezati, ker so se pokazale za — neozdravljive. To po-menja izjava Hribarja in Tavčarja! Upajmo pa, da bodo ozdravljivi ljubljanski volivci, ki so že dovolj tlačanili — osebnim kultom. Mladini pravijo, da se naj starini tega kompromisa nikar preveč ne vesele. Pravijo, da so potrebovali za sedaj kompromis, da utrdijo svoje glasilo in ga ubranijo škodljivih napadov, sebe pa iz zadnjih afer zopet rehabilitirajo, da jih napadi »Narodovi« popolnoma ne onemogočijo. Ko se mladini posuše in nabero dovolj novega smodnika, bo zopet pričelo pokati po starinih. Končala se bo stvar z brezvplivnostjo in končno politično smrtjo starinov. Podedovati pa mladini ne bodo imeli mnogo, ker bo liberalnemu političnemu špitalu vsak pameten človek pravočasno obrnil hrbet. Z »rak-ranami« imajo ljudje neradi opravka. Krepka izolacija te neozdravljivo bolne stranke bo za slovenske razmere in za razvoj Ljubljane najbolj zdrava! + Vabilo na zborovanje podružnice »Slomškove zveze« za kamniški okraj, Ifci bo dne 19. novembra t. 1., ob 1. uri popoldne v šoli v Kamniku. — Vspored: I. Pozdrav predsednika. 2. Predavanje: »O početnem risanju«, gdč. učiteljica A. Trošt. 3. Predavanje: »Palestina«, č. g. župnik A. Merkun. 4. Slučajnosti. — Pridejo naj vsi člani in naši prijatelji, saj je pokazal naš zadnji sestanek, zborovanje ter predavanje mnogo zanimanja. Pridejo naj tudi oni večni selilci, ki se vozijo vsak prosti dan v Ljubljano! * + Predavanje v »Domagoju«. V II. K. A. D. »Domagoj« v Zagrebu predaje dne 20. o. m. gosp. F r. Te r s e -glav o temi: »Pomen religiozne in etične vzgoje za katoliškega inteligenta«. Preda- pomorc zvedeti, kdo je ona, ako ji pa niti ne more povedati, kako velikokrat misli nanjo. Ustrašil se je celo sam svoje misli in zarudel sam pred sabo. Kaj, če bi kdo zvedel za njegovo skrivnost? Ljudje bi mislili, da je prišel ob pravo pamet. Kako bi zamogla biti ljubezen med njim in med njo, ko je pa med njima tako velik prepad! Ako bi bil on vsaj delavec v tovarni, ki preživi svoj teden v prahu in nesnagi, v nedeljo pa sleče modro bluzo, se pre-obleče v črno obleko, počeše in umije, ter izgleda kot gospod! Ne! Svoje skrivnosti ne zaupa nikomur in celo sam ne mara misliti nanjo. Pred vsem hoče postati človek iste vrste kot so vsi drugi ljudje. Hoče v svet in pretrgati ozko ograjo, ki ga oklepa, kakor junca v hlevu. Kadar se bo vrnil z velikimi izkušnjami iz širokega sveta, z denarjem v žepu, z imenom, da bodo o njem pisali časniki in bo imel pravico vstopiti v vsako družbo, takrat bo vprašal takoj gori na Zidanem mostu za kolodvorom: »Kdo je ona?«--- Šele takrat, poprej pa nikdar ne! * * * Ko sem prišel nekoč zopet domov doli pod Kum, sem zvedel slučajno, da jc Janez odšel z doma. »Kam jc odšel?« Nikdo ni vedel natančno povedati. Njegovi starši so mi rekli, da jc šel z nekimi tovariši gori ' " »Oberštnjcr-sko«, od tam pa da je ?< Je dalje; znd-niič iim je Dišal iz Obcrštaicrskcga ter vanje bit če u nedjelju u 5 sati p. p. u dvorani »Djetičkoga društva«. Za predavanje vlada osobito u zagrebačkim djačkim krugovima veoma velik interes. -f- SkloptiSno predavanje na korist »Slovenski Straži« v Vipavi. V nedeljo ob sedmih zvečer se vrši v telovadnici Orla v Vipavi skioptično predavanje: »Slovenci v Jeruzalemu«, predava jeruzalemski romar. Vstopnina sedež 20 vin., stojišče 10 vin. Čisti dobiček je namenjen »Slovenski Straži«. -j- Župnija Bohinjska Bela je podeljena č. g. Karolu Čerin, kn. šk. tajniku v Ljubljani. + Prezentiran je za izpraznjeno župnijo Želimlje č. g. Bertold Bartel, kaplan v Sostrem. + Nevarno obolel je kardinal nadškof Puzyna. — Zavarovalna dolžnost diurnistov. O tem se nam danes nekoliko drugače poroča z Dunaja: Koroški deželni urad splošnega penzijskega zavoda je izjavil, da je pri celovškem magistratu nastavljeni diurnist Jožef Miteregger podvržen zavarovalni dolžnosti, čemur pa je mestni magistrat ugovarjal, češ, da se diurnista ne more kvalificirati kot uradnika, ke rda nima opraviti s pretežno duševnim delom. C. kr. namest-ništvo v Gradcu je razsodilo, da spada diurnist v vrsto uradnikov, ker je plačan mesečno, in se ga mora vsled tega zavarovati. Notranje ministrstvo pa je odredilo, da diurnisti ne spadajo v prisilno zavarovanje. Proti tej odločbi mi-nistrstva se je vložil vsklic na upravno sodišče, ki pa je pritožbo splošnega penzijskega zavoda zavrnilo kot neutemeljeno, češ, da se dotičnega diurnista ne more kvalifikovati kot uradnika, ker obstoji njegovo delo samo v prepisovanju aktov, kar pa se ne more smatrati kot duševno ali pretežno duševno delo. — Kirurgičnl sanatorij so otvoril) v Gorici zdravniki dr. Weinlechnerj Kumer in Pavia. — Povišanje cen tobačnim Izdelkom. Glede na nameravano povišanje cen tobačnim izdelkom se zopet poroča, da ne bodo povišali cene cigaretam šport in pa cigaretam, ki se prodajajo po 1 v komad. Cena vsem drugim cigaretam se zviša 1 do 2 v pri komadu. Če bodo podražili tudi cenene smodke, še ni znano, pač pa bo stala Portorico 9 v, viržinka 12 v, britanika 16 h, trabuka 18 v in Regalitas 20 v. Cigaretnemu tobaku ne povišajo cene, pač pa znižajo težo od 35 na 28, od 30 pa na 23 gramov. — Nova uvedba v zagrebškem gle» dališču. V zagrebškem gledališču so nabavili napravo, ki proizvaja tako-zvan mrzel ogenj, pri katerem ni nobene nevarnosti vžiga, a vendar izvrstno zadošča za iluzijo ognja in dima. — Mestnega gospodarskega urad» nika nastavi zagrebški magistrat; vo-dil bo aprovizacijske posle. — Aranitzky je baje že podal svojo ostavko. Kolikor se da sklepati iz hrvaških listov, koalicija na ta lim bana To-mašiča ne bo nasedla in bo preko te osebne zadeve z Aranitzkym ostala pri svoji zahtevi glede železniške pragma-tike. — Slovenski visokošolcl v tujini. V soboto dne 12. t. m. se je vršil ustanov« jim naznanjal, da je srečen in zdrav in da gre sedaj nekam daleč, od koder jim ne bo mogel veliko pisati. Ako se mu bo zgodila kaka nesreča, bodo že zvedeli. »Ali misli priti še kdaj domov?« sem vprašal. , »Pravi, da misli, toda koliko ljudi misli, pa se izgubi v tujini.« »Zakaj pa tišče tako ljudje med svet?« »Bog vedi! Mlada kri, kaj se hoče. Lakote tudi pri nas nikdo ne umrje. Živi se že še, hvala Bogu. Toda naša mladina ni več za ta kraj. Kmalu pojde vse in ostale bodo samo stare korenine.« »Pokopati vas bodo že prišli.« »Gori k svetemu Križu nas bodo menda že spravili. Potem naj bo pa, kakor hoče. Naj dela za nami mladina kakor more. Mi smo jim zapustili te-le bregove in jarke, kakor smo jih sprejeli. Naj pa naša mladina naredi iz njih vrtove, če more. Pota so nn^ v*1''"1* dovolj.« • * « Od takrat nisem nikdar več ničesar slišal o našem Janezu. Očeta so pokopali gori pri svetem Križu, mati moli v zapečku očenaše, doma" gospodari hči, ki se je omožila z nekim človekom, ki si je prislužil precej denarja, ko jc delal v Trbovljah. No gro jima slabo, trpita pa, trpita, kot pri nas vsi ljudje, kjer jo delo težko in zemlja bregovita. ni občni zbor kluba slovenskih trgovskih visokošolcev v Kolinu ob Renu. Pri tem zborovanju se je sklenilo opustiti prvotno nameravani naziv »Balkan« ter se je klubu nadelo ime »Go-i-up«. Pri ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor »Gorupa«: stud oecon. publ. France Rus, predsednik; cand. oecon. publ. Janko Bukovec, podpredsednik in blagajnik; stud. oecon publ. France Štajer, tajnik in knjižničar. Klub ima svoje redne sestanke s predavanji in diskusijami vsako soboto ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Koln, Sevcrinstrasse 97. [. Etage. Vsako prvo soboto v mesecu se vrši zabavni večer. Klubu so posebno dobrodošli rojaki, ki bi slučajno potovali skozi Kelmorajn. V soboto 19. t. m. predava tovariš Krašovic o temi: »Moderni problemi obljudenja s posebnim ozirom na Malthusovo teorijo in žensko vprašanje«. — Župnik I. Renier se je prostovoljno odpovedal župniji in se nastanil na svojem posestvu pri Krškem. — Profesor cerkvenega prava na zagrebški bogoslovni faknlteti, dr. Fer-do Belaj, je na lastno prošnjo umirov-ljen. Vlada mu je izrazila priznanje za uspešno dolgoletno delo. — Povodnji v Istri. Jug je napravil v Istri veliko škode. Osobito veliko so trpele koprske soline. Piran je bil deloma poplavljen. Rovinjski kolodvor je znatno poškodovan. V Ogleju je povo-denj porušila tri ribiške koče. Voda je stala poldrug meter visoko. — Bosenskemu saboru odpovedano stanovanje. Sarajevski magistrat je saboru, ki zboruje v mestni posvetovalnici, odpovedal stanovanje. Izvolili so odsek, ki naj skrbi za streho saboru drugod. — Za organizacijo zadrske državne policije se prično v kratkem potrebna preddela. — Stekel pes ugriznil 18 oseb. V Sarajevu je stekel pes nekega turškega mesarja popadel 18 oseb, med njimi tudi več policijskih stražnikov. Ogrizel je tudi več drugih psov. Vse ogrizene osebe so poslali v budimpeštansko Pa-sterjevo bolnico. — Saški kralj je zopet prišel na lov v trbižko okolico. V četrtek se je pripeljal v Trbiž in takoj šel s precejšnjim spremstvom v Malborjet. Za ponede-/jek je naprosil g. dekana v Trbižu, da bo ob njegovi navzočnosti zanj maše-val. Na Trbižu ostane letos 14 dni. — Kat. slov. izobraževalno društvo v Domžalah vabi k veselici ki jo priredi v nedeljo dne 20. novembra v »Društvenem Domu«. Začetek točno ob pol 4. uri popoludne. Vstopnina: Sedeži po 1 K; stojišča zadaj 60 v, ob strani 40 v. Spored: 1. K. Svoboda: Pepek, koračnica, društveni orkester. 2. Jak. Aljaž: Opomin k veselju, mešani zbor. 3. B. Ipavec: Domovina, orkester. 4. F. Kimo-vec: Venec gorenjskih, mešani zbor. 5. J. Hausman: Nočni straž, polka., društveni orkester. 6. A. Nedved: Naša zvezda, mešani zbor. 7. * * *: »Rdeči nosovi«, burka v enem dejanju. 8. Dr. Krek: »Tri sestre«, igra v treh dejanjih. — Promocija. Absolv. med. Andrej Tenko, doma iz Lipice pri Škofji Loki, ki je napravil zadnja dva rigoroza z odliko, promovira za doktorja vsega Delati pa morajo vse sami, ker otroci so še majhni, a delavcev ni dobiti. Janeza pa ni in ni od nikoder. Kadar grem počasi na izprehod doli ob Sapoti proti Njivicam, mi pride spomin na našega Janeza in v takem trenotku se mi zdi, da bi moral naš Janez vsak trenotek primahati gori od Radeč. Naenkrat, bo stal pred menoj, močan in visok, z razoranim obrazom od izkušenj sveta in s plameni v očeh. Prišel bo kot velikan, ki kliče na boj, prišel bo z orjaško pestjo in z mogočnimi koraki, prišel bo človek kot ga še ni rodila naša dolina. Zcbnjek se mu bo poklonil, ko pojde mimo, svibenjski stari grad se bo razveselil, staremu svetemu Kumu se bo razjasnil obraz, ko bo zagledal doli na prašni cesti svoje izgubljeno dete. Mogočni gozdovi Jatne in Magolnika in Bele vode ga bodo pozdravili s svojimi spevi in bele skale častitljivega Kuma bodo odpevale šumenju gozdov. Solnce bo pa pripekalo doli, kakor da bi hotelo stlati pvetje zmagovalcu na pot. Tako bo prišel naš Janez z mogočnimi koraki in udaril z orjaško pestjo ob stare skale. Ji gora se bo zmajala in reka bo zabu-čala in skala se bo odprla, stara mo-Pofna skala, pod katero spi vojska kralja Matjaža. To bo naš dan! Take sanje mi prihajajo včasih, ko sc sprehajam doli ob Sapoti. Toda našega Janeza ni in ni od nikoder in nikdo ne ve zanj in nikomur ni zaupal svoje skrivnosti. zdravilstva v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča dne 25. t. m. — Za velikega župana varaždinske žnpanlje je imenovan Stjepan pl. Be-loševič. — Kolera na Hrvaškem. V Djakov-skem okraju so na novo obolele na koleri tri osebe, dve od njih sta umrli. V Bršadinu je en nov smrten slučaj. V Osjeku sta na novo obolela dva delavca sladkorne tovarne. V Golubincih je umrla ena ženska. — Smrt vsled žganja. Zidar Fra-njo Schwarz v Zagrebu, rojen Šlajerc, sc jo 16. t. m. opil z žganjem, kakor je to bila njegova navada. A topot zadnjič. Zavlekel se je v nek hlev, kjer je padel v nezavest in kmalu pofcm umrl. — Umrl je v Vinkovcih hrvaški pisatelj Ivan Kozarac, nečak pokojnega romanopisca Josipa Kozarca. — V hrvaški deželni blaznici pri Zagrebu pa je umrl Stjepan pl. černič, bivši nadporočnik in potem fotografski umetnik. — Pravila Hrv. časnikarskega društva je hrvaška vlada po celih treh letih sedaj vendar potrdila. — Cerkveni roparji prijeli. K zagrebškemu pozlatarju Schönbuchnerju je minulo sredo prinesel nek fant na prodaj več cerkvenih predmetov, zlasti en kelih. Ko je takoj na to vstopil nek drug mož, je fant pobegnil. Že zvečer se je policiji posrečilo fanta in tudi njegove pomočnike prijeti in zapreti. Ti so: 171etni potepuh Ivan Krčelič, Jevšenak in Franjo Kamonar. Priznali so, da so skupno oropali cerkev v Ponikvi pri Celju. — Tragičen družinski položaj. V zagrebških listih priobčuje dr. Lavosl. Sik žalostno povest o Magenheimovi družini. Mož pijanec, ki je vzrok vsej nesreči, mrtev, žena mučenica, v ječi, četvero majhnih otrok in 161etno dekle iz prvega zakona prepuščeni lakoti in bedi brez vseh sredstev. Nekaj dni je z 80 novčiči dnevnine 161etna Marija preživljala otroke kakor je vedela in znala; končno je sama od žalosti in lakote oslabela tako, da ni mogla več na delo. Treba bi bilo plačati stanovanje — as čim? Tako so ostali otroci brez vse pomoči v nezaslišani bedi, a starejši deček je hodil že v gimnazijo in bil zelo priden učenec. Nihče se ni spomnil na zapuščene reveže, a v najhujši sili je posegla vmes policija: poslala je po otroke — izgonski voz in jih tako odpravila v domovno občino Lukač pri Virovitici, kjer jih pa seveda nihče ne pozna in jih bodo potaknili po hišah bogve kako. Mati pa v ječi blazni od obupa. — Umrl je v tržaški bolnišnici v 49. letu svoje dobe g. Ivan Vatovec, brat trgovcev Jakoba, Antona in Josipa Vatovca. — škrbinn. V nedeljo, dne 6. t. m., je zopet predaval g. dr. Lavrenčič iz Komna v našem Katol. slov. izobraževalnem društvu. Gospod doktor je obravnaval družabno vprašanje, pojasne-val liberalni kapitalizem in socialni demokratizem ter nam kazal pot, ki vodi družbo do edinosti in medsebojne ljubezni pot praktičnega krščanstva. — Menažerija Magenbeck v Gorici. V sredo pride v Gorico potovalni oddelek svetovno znane največje menaže-rije Hagenbeck. S sabo pripelje 300 dre- Kako ss v Ljublianf spu^aio v vodo parniki. Bilo je ravno četrt na deset zjutraj. Jaz sem se leno natezal pri pisalni mizi in stegnil roko po peresu, da nadaljujem svoje delo, ko sc odpro vrata in v sobo privihra kot huda ura moja sestrična: »Hitro, hitro! Ob pol desetih spuste »Ljubljano« v vodo!« »Ljubljano?« »No, saj veš, tisto staro, novo ladjo, tisti parniček, tisto lupinjo! Le hitro! Tu imaš klobuk!« »Raca na vodi! Saj res! Lej no, saj bi bil skoro čisto pozabil, da imamo v Ljubljani slavni moment spuščanja ladje v vodo.« Med tem mi je Rezika hitro potisnila klobuk postrani na glavo, vrgla suknjo na moje rame in že sva hitela po stopnicah doli in potem po bregu proti Trnovskemu pristanišču. »Ti, Rezika, ma4»j bolj počasi!« sem sopihal čez par trenutkov. »Saj ne gori voda.« »Voda ne gori, ampak ladja nam bo ušla! Samo, da pridemo v pravi čas. Vse črno ljudi je že tam. Hitro, hitro!« in drvela je, držeč me za roko, kot veter po bregu, tako da sem že skoro mislil, da sem jaz sam — parobrod. Prišla sva do cilja. No, hvala Bogu, da še vedno stoji na svojem visokem odru in uuha bele oblačke pare siranih živalij, med temi 80 belih medvedov, 40 levov, 10 tigrov, 10 slonov, 8 morskih levov, dromedarje, zebre, lame in druge živali. Gg. organiste in cerkvene pevce opozarjamo na oglas »Katoliške Buk-varne«, ki nudi posebno za predstoječi božični čas in praznike lepo izbiro naših najboljših cerkvenih skladb. Sirske ro^cs. š Občinske volitve v Slovenski Bistrici. Včeraj dne 17. novembra so sc vršile obč. volitve za III. razred. Stie-gerjeva stranka se jo posluževala tako sramotnih sleparij in sredstev, da so se celo pošteni Nemci zgražali nad tem. Volivne legitimacije zunanjim slovenskim volivcem so so dostavile šele na dan volitve v času, ko se je že volitev izvršila. Gotovo bo še. o tej volitvi razpravljala sodnija. Pride dan plačila za nemške krivice. Agitacija je bila na nemčurski strani naravnost silovita. Stiegerjeva klika je porabila vsa gnusna sredstva pri agitaciji, da le niso v mestni zastop prišli Slovenci. Razmerje glasov je majhno. Izvoljeni so sami slovenski Nemci-renegatje. O volitvi še iz-pregovorimo. Na svidenje pri Filipih! š Protestni shod v Celju. Veliko zanimanje vlada med našo mladino in med možmi za nedeljski shod v Celju. Od vseh strani se priglašajo fantje in možje. Celo nasprotniki, t. j. liberalni učitelji nameravajo priti na shod. Naši fantje, kateri se ne od slovenskih ne od nemških liberalcev ne dajo sramotiti za svinje, bodo na shodu slovesno protestirali. Shod se začne točno ob pol 11. uri dopoludne. Lokal: ITooliciji. Predavanja S. K. S. I Cerklje. Slov. katol. izobraževalno društvo v Cerkljah je priredilo 16. in 30. oktobra predavanje. Predaval je društveni predsednik Janez Ev. Bešter o svojem potovanju po Palestini in Egiptu. Šmarje. Dne 13. novembra je predaval v šmarskem kat. izobraževalnem društvu clr. Guido Rant o vplivu liberalizma in svobodomiselstva. — Ribnica. V tukajšnjem Katol. si. izobraževalnem društvu je predaval v nedeljo, dne 13. t. m., o Palestini in Egiptu g. Fr. Krumpestar, župnik od Sv. Gregorja. — V kat. slov. izobraževalnem društvu v Dol. Logatcu je predaval dne 13. novembra g. katehet Andrej Ažman iz Postojne o »Slovencih pred letom 1848. z ozirom na njihov sedanji kulturni na predek«. Predavanje je bilo zelo dobro Obiskano. Poverjeniki Družbe sv. Mohorja 1 Zbirajte vsi Mohorjev dar za „Slovensko Stražo." IZ AMERIKE. Slovenska župnija v New Yorku. Slovenci v New Yorku bodo ustanovili slovensko župnijo ter so ukrenili tozadevno že prve korake. Slovenska šola v New Yorku. Slovenski duhovnik Anselm Murn je ustanovil prvo slovensko šolo v New Yorku, v kateri podučuje slovenske otroke slovensko brati in pisati. Dozdaj ima 15 učencev. Slovenec v newyorski ubežnici. Martin Glavan, doma z Iga pri Ljubljani, je prvi Slovenec, ki je našel pomoči v newyorški ubožnici. Mož je že čez 20 let v Ameriki. Meseca svečana je med potjo spodrsnil na cesti in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Bil je štiri mesece v bolnišnici. Za delo ni bil več sposoben. Ker v bolnišnici že zaradi pomanjkanja prostora ni mogel ostati, so ga dali v ubožnico v Kings Coutny. Slovenec umrl v Ameriki. V Čikagi je umrl Slovenec Ivan Mahovec, star 54 let. Svoj čas se je udeležil vojske v Bosni. Slovanski mMh Železnice na Ruskem. Evropska Rusija skupaj s poljskim kraljestvom in Finsko kneževino, je imela dne 1. prosinca 1909. 56.739 km železnic. Z ozirom na dolgost železniške mreže, je Rusija druga država v Evropi. Presega jo še Nemčija, ki ima 59.696 km železnic. Drugače se pa predstavlja stvar, ako se oziramo na prostrano zemljo in na število prebivalstva. Na Ruskem pride na 1000 kvadratnih kilometrov prostora 10T" km. železnic. Pod tem ozirom je predzadnja država v Evropi. Za njo stoji samo še Švedska, ki ima 8-2 km železnic na 1000 kvadratnih km. Po drugih evropskih državah je pa razmerje sledeče: V Belgiji pride na 1000 kvadratnih km 160 km železnic; na Angleškem 118; v Švici 117; na Nemškem 110; na Holandskem 94, na Francoskem 90; v Avstriji 72. Celo Turčija stoji pod tem ozirom pred Rusijo, ima namreč 118 km železnic na 1000 kvadratnih km zemlje. Ako se oziramo na število prebivalcev, stoji Rusija v vrsti evropskih držav na 11. mestu. Na 100 tisoč prebivalcev ima 42-7 km. Za. njo stoje: Bolgarija z 42-4; Turčija z 327 ia Srbija s 24 km železnic na "100.000 prebivalcev. Pri drugih evropskih državah je razmerje sledeče: Francija 123; Ogrska 106; Nemčija 98; Angleška 82; Avstrija 77 in tako dalje. Največ železnic na Ruskem ima pjeterkovska guberni-ja na Poljskem, potem varšavska, moskovska, siedlecka, ekatarinoslavska, tulska in podolska gubernija. Sploh se nahaja največ železnic na Poljskem in Finskem. Najmanj železnic ima gubernija arhangeljska, za njo astrahanska, olonjecka, vologotska, kazanska in tako dalje. si čenstohovska afera. Čenstohov-ska afera gre h koncu. Samostanskega brata Zaloga, ki je menda glavni krivec, ruska policija šc ni mogla najti, dasiravno se potika najbrže kje po Ruskem. Macoha bo avstrijska vlada v kratkem izročila Rusiji, kjer bo najbrže oproščen, ali pa se mu bo dala prilika ubežati. Vse kaže namreč na to, da je bila s tatovi v zvezi tudi policija. Min. predsednik Stolipin je poslal v Čensto-hovo od ministrstva nekega uradnika Petrova, da bi stvar preiskal in poročal. Prvo delo Petrovo je bilo, da je prepovedal menihom delati duhovne vaje, katere jim je škof naložil. Potem je pa dobil pater Przezdzicki 40 dni zapora, zato, ker se je odkrilo, da je nekoč, ko je potoval v inozemstvo, obiskal tudi Rim in tam stopil baje v stike z jezuiti. Przezdzicki je bil v samostanu načelnik stranke, ki je bila za strogo izpe-ljcvanje pravil, ter glavni nasprotnik Macahov. — Skoraj gotovo je, da Ma-coh in njegova družba ni pokradla dragocenosti Matere Božje. Kradli so samo druge cerkvene denarje. Razpuščeno dalmatinsko bralno društvo. Dalmatinsko namestništvo je razpustilo liberalno bralno društvo v Makarski, ker je v spomin Ferrerovc smrti izobesilo črno zastavo. Telefonska m Mmrna poročila. DRŽAVNOZRORSKI »SLOVENSKI KLUB«. Dunaj, 18. novembra. »Slovenski k 1 ti h « se nidf v sredo, 23. t. m., ob 10. uri dopoldne. Polnošlevilna ude- ležba vseh članov jo neobhodno potrebna. ŠKOFOVSKE KONFERENCE. Dunaj, 18. novembra. Škofovsko konference so bile včeraj zvečer končane. VELIKE VAJE AVSTRO - OGRSKE MORNARICE. Dunaj, 18. novembra. Velike vaje avstro-ogrske mornarice bodo prihodnje leto ob dalmatinski obali. Vajam bo prisostvoval tudi prestolonaslednik. SRBSKI KRALJ V RIMU. Belgrad, 18. novembra. Kralj Peter odpotuje, kakor poroča »Novo Vrie-me«, 30. t. m. v Rim in potem v Pariz. Obisk Dunaja in Berolina je preložen na prihodnje leto. K ČENSTOHOVSKI AFERI. Krakov, 18. novembra. Včeraj dopoldne se je prepeljalo čez mejo Damaz Maczocha, ki je bil tu v zaporu, in ki je, kakor znano, umoril svojega brata in izvršil cerkveni rop v Čenstohovem, V obmejnem kraju Granica se ga je izročilo ruskim oblastem, ki so ga potem prepeljale v Petrikan, kjer je zaprta njegova ljubimka Helena Maczoch in menih p. Starczewski. BOLEZEN GROFA TOLSTEGA. Varšava, 18. novembra. Došle vesti o zdravju grofa Tolstega so slejkoprej vznemirljive ter se je bati, da je Tolstojevo življenje sešteto na par dni. Knez Obolenski prijioveduje, da se je grol Tolstoj v zadnjem času zelo zanimal za legendo, v kateri car Aleksander I. ni umrl v času, kot se je oficielno razglasilo, temveč je šc mnogo let pozneje živel kot eremit v Sibiriji. Misli se, da jc Tolstemu dala ta legenda povod k načrtu, preseliti se v kak samoten kraj na Kavkazu ter preživeti svoje zadnje dni popolnoma v miru. Žene njegove doslej šc niso pustili k njemu. Predno je grol Tolstoj zapustil .Tasnajo Poljano, je izpopolnil svojo že več let spisano oporo-ko, ki vsebuje tudi določbe o njegovili pismenih delih. Lastninskim pravicarr> do svojih del se odreka. Peterburg, 18. novembra. Od bolni, ške postelje grofa Tolstega poročajo^ Tolstoj je preživel noč brez spanja, zadremal je šele proti jutru. Temperatura 373, delovanje srca slabo, Žila boljša. Sin Tolstega, Aleksander je brzo-javil v Peterburg, da se vnetje pljuč ne širi več, da pa povzroča skrbi delovanje srca. Bolnik ima zelo slab spomin Soproge Tolstega še vedno ne puste k bolniku. Gospa se obnaša uprav obupno. Na obdolžitve, da je preveč ljubila denar, je odgovorila časnikarjem, da je kot mati devetih otrok in stara mati 25 vnukov morala skrbeti za njihove bodočnost. Peterburg, 18. novembra. Metropolit Antonij je brzojavil Tolstemu: »Od Vašega spora s cerkvijo sem molil za Vas in še molim, da bi Vas Bog privede) nazaj v naročje cerkve. Prosim Vas, da se sedaj, ko bodete morda kmalu stali pred Njegovo sodbo, spravite s cerkvijc in s pravovernim ruskim narodom. Bog Vas blagoslovi in varuj!« ZOPET SMRT SLAVNEGA AVIA-TIKA. Denwer, 18. novembra. Aviatik Johnstone, ki je dosegel svetovni rekord v višini, je padel iz višine 800 čevljev in obležal mrtev. POŽAR V PETERBURGU. Peterburg, 18. novembra. Pretekle noč je pogorelo več hiš v bližini zgradbe za leteče stroje. Inženir Tataranov se jc javil policiji, da je sam zažgal neki leteči stroj in da je tako nastal požar. Inženirja so poslaii na opazovalni oddelek blaznice. Po svetu. Nov parnik velikan. Prevozna družba »Hamburg - Amerika Linie« zgradi velikansk nov parnik, ki bo 268 m dolg 30 m širok in približno 64 m visok. Dolžino si moremo nekoliko predstaviti ako pomislimo, da hi se moralo 12 štirinadstropnih hiš postaviti drugo vrl druge, da bi bile tako visoke, kakor bc ladja dolga. Ako pa bi se parnik posta vil podolgem na ulico, kakor bo plava na morju, bi pa bil mnogo višji kako) najvišje hiše z dimniki, celo še enkra višji. Ne bo nič čudnega, če bo kak pot nik na tem bodočem velikanu pozabil da se nahaja na morju. Hrvaška umetnica v dvorni oper na Dunaju. Primadona zagrebškegi gledališča gdčna. Mira Korošec je do bila sijajno ponudbo za angažma ni dunajski dvorni operi. V to svrho h gdčna. Korošec začetkom februarji gostovala na Dunaju v vlogi »Kraljic Sabe«. »Santuzze« in »Aidc«. Mažarski most do morja. Kupčija med belgijskim generalnim konzulom Doretom in neko mažarsko banko glede posestva Moslavine, ki obsega 12 tisoč oralov, je gotova. Banka je posestvo kupila in sedaj naseli na njeni Mažare. Tako si Mažari grade svoj most do Adrije. Turistovska koča oropana. Iz Sol-nograda poročajo, da je nekdo vlomil v »Annaborghütte« in jo oplenil. Vlomilca so aretirali. O mornariških proračunih velikih držav priobčuje vitez Leopold Chlu-metzky v svojem časopisu »österreichische Rundschau« z ozirom na do-legacijsko zasedanje* več številk, ki so zanimive, ako primerjamo vojno moč posameznih držav. V naši državi je v mirovnem času samo 8 pro mille prebivalstva vojakov, medtem ko jih jo v Italiji 85, v Rusiji 9-5, v Nemčiji 10 in na Francoskem celo 15 pro mille. Vojni proračun naše monarhije jo najmanjši — ne glede na Italijo, ki ima tudi znatno manj prebivalstva — med vsemi velikimi državami. Izdatki za vojsko bo znašali leta 1908. na Angleškem 1435 milijonov kron, v Nemčiji 1405 milijonov, v Rusiji 1324 milijonov kron, na Francoskem 1037 milijonov, v Avstro-Ogrski 504 milijone in v Italiji 425 milijonov kron. Na vsakega posameznega prebivalca je prišlo leta 1909. stroškov ra vojsko: na Angleškem 31 K, na Francoskem 25 K, v Nemčiji 20 K, v Italiji 13 K, v Rusiji 11 K, v Avstro-Ogrski samo 10 kron. Za vojno mornarico se jo izdalo leta 1908.: na Angleškem 776 milijonov kron, v ameriških Združenih državah 607 milijonov, v Nemčiji 399 milijonov, na Francoskem 302 milijona, v Rusiji 241 milijonov, na Japonskem 200 milijonov, v Italiji 150 milijonov in v Avstro-Ogrski 58 milijonov kron. Od teh izdatkov je prišlo na posameznega prebivalca na Angleškem 17'5 K, na Francoskem 7-7 K, v Združenih državah 7-3 K, v Nemčiji 6*36 K, v Italiji 4 47 K, na Japonskem 4-12 K, na Ruskem 1*65 K, v Avstro-Ogrski 1 -19 K. — Mornariški izdatki so se pomnožili od leta 1900 do leta 1908. v Združenih državah za 305 milijonov kron, v Nemčiji za 241 milijonov, na Japonskem za 57 milijonov, na Angleškem za 55 milijonov, v Italiji za 42 milijonov, v Rusiji za 16 milijonov, v Avstro-Ogrski za 11-78 milijonov kron. Pri tem pa je treba tudi vpoštevati, da ima avstrijsko vojno bro-dov je, močno 103.000 ton, varovati ravnotako veliko trgovsko mornarico, kakor italijansko vojno brodovje, ki je skoro močno 2000.000 ton, ali kot rusko vojno brodovje, ki je istotako za 100.000 ton močnejše. Dežnik, orodje vlomilcev. Nedavno so tatovi vlomili v prodajalno nekega zlatarja v Hamburgu na način, ki nas živo spominja na vlom v prodajalno dunajskega zlatarja Siegfrida Simona lanskega leta v mesecu novembru. Kakor znano si je nad prodajalno tega zlatarja najel neki mlad človek sobo ki je redno vsak večer igral dalje časa na okarino. Pozneje se je dognalo, da je pihal v okarino samo zato, da se ni čulo, ko je vrtal v strop in so padali drobci zida v zlatar j evo trgovino. V Hamburgu pa so bili vlomilci bolj iznajdljivi. Zvrtali so najprej v strop zlatarjeve trgovine malo odprtino, potisnili skoznjo zaprt dežnik, ki so je viseč pod stropom odprl. Nemoteno so potem tatovi razširjali odprtino v stropu, čegar kosci so potem padali v odprti dežnik brez vsakega šuma. Ko je bila odprtina dovolj velika, spustili so se tatovi v prodajalno po lestvicah ter tamkaj mirno pobradli in odnesli po istem potu najlepše dragocenosti. Domneva se, da sta vlom izvršila samo dva člana neke organizirane tatinske družbe. Prejšni dan je namreč prišel v prodajalno neki navidezno gluhonem berač ki si je pri tem ogledal prodajalno prostore. V istem času je bil v trgovini tudi neki elegantno oblečeni An-Blež, ki je izbiral dragocenosti ter Pokazal pri tem veliko strokovno znanje. Odšel pa je iz prodajalne, ne da kaj kupil. Misli se, da sta ta dva Človeka vlomila ponoči v trgovino, ali Pa sta vsaj informirala tatove. Za vlomilci ni sledu. M r.A Iv Cene veljalo za 50 kg. Budimpešta, 18. novembra. Pšenica za april 1911.....10 98 R* za april 1911.......7 91 Oves za april 1911......8"38 koruza za maj 1911......5 60 Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! ' 3100 Pomanjkanje krvi je nevarno stanje in se mora brez. odlašanja odpraviti s SCOTT-ovo emulzijo, zanesljivim krepilnim sredstvom , ki je zdravniki kakor tudi bolniki vedno toplo priporočajo. Scott-ova emulzija prijetno diši in je pri tem lažje prebavna in vendar bistveno boij učinkujoča, kot navadno ribje olje. Poskus Vas bode o tem hitro pre-pričal. Pristna le s lo znamko ribičem - kot garancijskim znakom SCOTT-ovcga ravnanja. je obenem priporočljiva za osebe vsake starosti, ki trpe na katerikoli način na pomanjkanju krvi. Cena Izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lckarcali. železnato 3^^-71110 Higienična razstava na Dunaju 19C6 Državno orflikovso in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. Vočkrnt odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. , c. in kr. dvorni dobav,telj TRST-Barkovlje. = Takoj sprejmem • v za veliko deio in za dobro plačo. Jlnt. Gebul, kroj. mojster, [Jesenice. 3384 Kurzi efektov in menjic. dne 17. novembra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 9310 Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij........... 9310 Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ 0660 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 9660 Avstrijska zlata renta ... . 11560 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 0305 Avstrijska Investic renta 3'/2% • 8205 Ogrska zlata renta 4% .... 11115 Ogrska kronska renta 4"/0 . . . 9155 Ogrska investicijska renta 3i/j°/o «105 Delnice avstrijsko-ogrske banko 1895 Kreditne delnice....... 663 London vista........ 24085 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11757'/2 20 mark.......... 2351 20 frankov......... 1907 Italijanski bankovci ...... 95 Rublji........... 2541/4 C Hnt. Bajec cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdelnje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Znnan]a naročila ločno, /flf®*^ Cene zmerne. 3662 52-1 : Naročajte „Slovenca".: I. v ne Primarii deželne bolnice v lisbliani, Restjeva cesta 5 ordinira od 10.—12. ure dop. in od 'j23.—4. ure pop. Za Mm in deklda je lepo sukneno in modno blago v veliki izberi v nad 10 let obstoječi gvantni trgovini. S. mihlauc, LSubljana Stritarjeva ulica št. 5. Vzorcc na zahtevo poštnine prosto. Meteorologien*) poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zraini tlak 736-0 mm SK 5Sc2 v župnišče v čednem na deželi. Nastop čimpreje. — nucibe na nprnvništvo »Slovenca naslovom „Stalnost". C ' Ca* opa- ' jovania 1 Stanič barometra » n:m Tempe- Ta Ve,fovi Celzllu j Nebo n js C rt >5 g a t > 17 9 zveC. 732 S 3 7 | sr. svzh. jasno 7. zjutr is 727-1 2 4 , si. jvzh, dež 84 2. pop 723-5 3 0 1 sr. vzhod Sredina vCerajšnia tenip. 5-2>. norm. 3 2'. Krasne darnske klobuke kakor tudi za deklice in otroke najnovejše mode v največji izbiri po zelo ugodnih cenah priporoča x®x®x®x®x®x®x®x®x®xax®x®xisxi]x®xnx a 11 X ® X K [pj X m priporoča (kot bivša mnogoletna uslužbenka klobučnega oddelka Henrika Ken d a) H X m m x X lepo in ceno izbiro, damskih, dekliških, otroških klobukov, finih modelov in čepic. : Žalni klobuki vedno v zalogi. : ^ : Popravila se izvršujejo točno in ceno. : X Bi 2726 3 p] X®X@X®X®X®X®X®X®X®X®X[IX[!X[SX0XS]N®X Centralna pisarna In skladišče: Veiiova ul fi. Telefon Inter^r'a. St. i2?. Te!r.fon interurb. Si. 1129. Priporoča pšanično inrcako izursisie ka-kouosii» oirobe m drnse Ploske Izdelke. KIJ u M Zastopstvo in zslflp y ilorlci: Petsr Men & Komp.. Stolni trg 9. ■ '■'yW»J>tsKtSAiiiu WW*. ¿mJ- U T N E R exportna lv kjabljanaMestni l.rg in srebrni Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Ka/bo l/. A o srn. zobo- ¿¿s(i!, sredstvo Izdelovateli O. o%vdl Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 Za slabokrvne In orebolele jc zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenlcc (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. ,KUf a® m: m majhne postave, rumene barve z belimi lisami na glavi in z gori zavihanim repom, ki sliši na ime «Pubi» se je izgubil v Kranju pred cerkvijo. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi na policiji v Kranju. 3379 Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov ANTON KOLENC ,Narodni dom" CELJE Qra|ka cesta 22 (v lastnih hišah). Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe pobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho. Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve. Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežini blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove de bel po 2-10, droben po 140 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. Najboljša in naisigurnejša priliha za Sledenje! Denarni promet do 31. dec. 190S čez 83 milijonov kron Lastna glavnica K 503.575-98 Stanje vlog me jI. marca 1910 I čez 21 milijonov kron Ljudska Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-: „Union" za frančiškansko cerkvijo Službe išče 3376 dekle poštenih staršev, najraje v kaki trgovini z mešanim blagom. Stara 23 let, Siuilja, nastopi tudi kot učenka ozir. z malo plačo. Naslov pove upravništvo »Slovenca". perje m puh popolno čisto in brez vsega duha. Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki Anton Šare v Ljubljani Selenburgova nI. 5, na vogalu Knaflove ul. (nasproti glavne pošte) Perje l¡2 kg po . po sledečih cenah: K 1"68 Puh siv y2 kg po K 2-50 335 4-20 5-85 bel 525 625 675 835 10- Pošilja se poštnine prosto s povzetjem. 2964 1 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do — 1. ure popoldan ter jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanjc kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kotil, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani Matija kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar. svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Slibar, župnik na Rudniku. 1 Za cerkvene pevske zbore: Adventne in božične sovi K 4-80, posamezni glasovi á K —-60, — Dolgo zaželjene in nujno pogrešane pesmi ljudskega skladatelja, ki je znal narodni duh v svojih pesmih spojiti v cerkveno dostojnem smislu. Mpnmj istega skladatelja, za mešan zbor; pcoUll partitura in 4 glasovi K 3-60, posamezni glasovi á K —■40. — Vrzel, ki se je kazala na polju cerkvene glasbe glede obhajilnih napevov, je s to zbirko precej izdatno izpolnjena. PanílPíJ C9PV9 del' za moški ali ženski zbor, Anton OctllllUd, Odl/1 (t Foerster. K 2-40. — Moškim in ženskim zborom je ta pesmarica, ki nudi veliko izbiro raznih napevov za vse prilike in potrebe cerkvenega leta, neobhodno potrebna, Zbirka cerkvenih pesmi za moški ali ženski zbor; Janko Leban. K 1*40. — Priročna pesmarica obsega razne lepe napeve ter bode cerkvenim zborom prav dobro slažila. Missa in hon. St. Josephi '"Z K l-60, posamezni glasovi á K —*40. — Vseskozi lahka a v pravem cerkvenem duhu zložena skladba bode svojemu namenu služila tudi pri najboljših cerkvenih zborih. II. zbirka, za mešan zbor; Anton Foerster. Partitura K 1-80, posamezni glasovi K —"40. — Mojsterski, vendar lahki na-pevi so pravi biseri domače glasbene umetnosti. za največjo in večje praznike celega leta; Kimovec-Premrl. Partitura K 2"—, glasovi K 1*—. — Za razvoj tradicionalnega korala je omenjena zbirka velike važnosti in cerkvenim zborom prepotrebna. 12 Marijinih pesmi Introitus et Communiones IIXIIIÏIIIIÎ Vse te knjige se dobe v Katoliški Bukvami v L_!ub Sani, v knjigarni „Ilirija" v Kranju in I. Krajec nasl. v Novem mestu. Zveličar nam je rojen, za ženske glasove, in Of-fertorium in festo Epiplianiae IJomini za mešan zbor. Fran Kimovec. Part. K —'40. Božične pesmi za mešan zbor. Chlondowski, K 1-30. Introitus & Communiones za največje in večje praznike cclega leta. Kimovec-Premrl. Part. K 2-—, glasovi po K l-—. Rihar renatus. Fran Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor: 3 razne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, 1 za Vnebohod, S za sveto Rešnje Telo, 1 na čast presv. Trojici. Part. K 3-—, glasovi po K —40. Ljudska pesmarica za nabožno petje v šoli, cerkvi in doma. Fran Spindler. Broširano K — 00, vezano K l-—. Obsega: 6 masnih, 5 obhajilnih, 6 blagoslovnih, 21 pesmi za cerkveno leto, adventne, božične, velikonočne itd., 12 pesmi za Marijine praznike, 10 pesmi za šmar-nice in druge pobožnosti, 0 pesmi k svetnikom in angelom, 16 raznih pesmi, poleg tega jo tudi več pesmi, ki se pojejo z istimi napevi. Spremljevanje k „Ljudski pesmarici". Fran Spindler. K 4-—. To je partitura k ravnokar opisani „Ljudski pesmarici". Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I. del, za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. K 2-—. Obsega razne znane in udomačene mašne pesmi, dalje 2 pesmi za advent, -t božične, l za Novo leto, 2 za sv. Tri Kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 velikonočne, Križev teden,Vnebohod, Binkošti, Presv. Trojico, 4 o presv. Rešnjem Telesu, 2 za Presv. Srce Jezusovo, cerkveno blagoslovljenje, dalje t) obhajilnih in 5 k blagoslovu. Missa de Angelis. Fran Kimovec. Koralna maša. Partitura K 1-50, vsak glas po K —-30. Missa in hon. s. Caeciliae ad IV voces inacqua-les. Anton Foerster. Op. 15. Part. K 2-—, glasovi po K —-30. Missa Seraphica ad IV voces inaequales cum Organo. P. Hugolin Sattner. Part. K 3-20, glasovi po K —-50. Missa in hon. S. Stanislai Kostkae, brevis et facilis ari cjuattuor voces inaeguales. Dr. Anton Chlondowskl. Part. K 2-80, glasovi po K —-40. Missa in hon. ss. Cordis Jesu ad IV voces inac-quales. Fran Kimovec. Part. K 1-50, glasovi po K —-40. Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije za mešan zbor in samospevo z orglami. Anton Foerster. Op. 82. Part. K 1-20. Slava Bogu. P. Ilugolin Sattner. Op. 10. I. zvezek. Mašne pesmi za mešan zbor. Part. K 1-50, glasovi po K —'40. Mašne pesmi za mešan zbor. P. Hugolin Satt-ner. Op. 0. Part. K 2-—, glasovi po K —-40. Slovenska sv. maša za mešan zbor. Ivan La-harnar. Part. K 1-20. L. Belarja slovenska maša za tri ženske glasove. Fran Kimovec. Part. K —-60, štirje izvodi K 2 —. V ponižnosti klečimo in 5 Marijinih pesmi za molan zbor. Anton Grum.' Part. K 1 —. Ecce sacerdos inagnus za moški zbor. Fran Kimovec. Part. K —-40. Tantuiu ergo ad III voces viriles. Dr. Anton Chlondowski. Part. K —'50, glasovi po K —'10. Te Deurn super cantum Michaeli Haydn. IV. vo-cum inaequalium aut una voce cum organo. Anton Foerster. Op. 58. Part. K —-50. Asperges me et Vidi aquam iuxta editionent Vaticanam. Fran Kimovec. Part. K —-50, pet izvodov K 2-—. Oremus pro poniificae uostro ad IV voces vi-rilos. Dr. Anton Chlondowski. Part. K —-50, glasovi po K —'10. Sanctae Joseph. Dr. Anton Chlondowski. lnvo-catio una voce sola et choro ad IV voces inae-quales alternatim concinenda. Part. K —00, glasovi po K —-10. Ave Maria VII vocem inaequalium aut IV vocum aequalium. Anton Foerster. Op. 107. Part. K —-60, glasovi po K —-20. Ave Maria in češčena Marija za tri ženske ali moške glasove z orglami. Nagrobnica za tri ženske glasove. Fran Kimovec. Part. K —-50, pet izvodov K 2-—. Litanlje presv Srca Jezusovega za moški ali ženski ali mešan zbor. Anton Foerster. Op. 73. Part. K —-40. Lavretanske litanije Matere božje za moški ali ženski ali mešan zbor. Anton Foerster. Op. 17. Part. K — 40. 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Anton Foerster. Op. 100. Part. K 1-80, glasovi po K —-40. 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Stanko Premrl. Part. K 1-80, glasovi po K —'40. Marijine pesmi za mešani zbor. P. Hugolin Sattner. Part. K 1-80, glasovi po K —'50. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Ivan La-harnar. Part. K 1*30. Lainentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka (,,I\aj sem ti storil") za mešan zbor. Anton Foerster. Op. 5. Part. K —.70. Šmarnično pesmi za mešan zbor. Ivan Lahar-nar. Part. K 1-30. Nagrobnice. Frančišek Marolt. Lično vezano K 2-40. Poleg že znanih, lepih, v srce sega-jočih žalostink, n. pr. Blagor mu, Človek glej, Nad zvezdami, Jamica tiha, Usliši nas Gospod itd., imamo v Maroltovi zbirki tudi izredno število novejših vsestransko vzornih, glasbeno dovršenih in globoko občutenih nagrobnih spevov. Zbirka obsega 24 slovenskih nagrob-nic, zaključujejo štirje latinski zbori: „Libéra", „Miserero" in pa najlepša, najresnejša in najveličastnejše se glaseča in dušo najbolj pretresujoča Mendclsohnova nagrobnica „Bc-ati mortui". Praeludium et posludlum super hymnum austrî-acum auctoris Josephi Haydn pro organo aut fortepiano quatuor manibus (Sccondo =» „Ped." c. octava). Anton Foorstor. Op. 105. Part. K —.60. Himna v čast Cirilu in Metodn. Premrl. Zn mešan ali moški zbor. Part. K —'40.