Leto VIII. štev. 66
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v torek 24. junija 1924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Čekovni račun: št.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
prostor 1x87 mm 1 Din. beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Oglasi:
Mali oglasi:
Dopise frankirajte in pddpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajd.
Reklamacije za list so poštn. proste.
lasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Korunovcem.
»Ni res, da je Unija v Čobalovih rokah, pač pa je Cobal v rokah Svetka, Svetek v rokah Koruna. Korun pa v rokah Toneta Kristana, vsi skupaj pa vodijo preko Strokovne komisije vodstvo Unije slov. rudarjev in tamkaj včlanjeno delavstvo za nos ..Tako je dovolj jasno povedal s. atern (‘Naprej' 19. VI.) iz Črne, kako je z našim strokovnim gibanjem. Ko pišejo delavci že toliko časa kaj hoččjo in česa nočejo, ko so s tem že zelo mnogo izpremenili, še celo .Socialista' so Izgnali iz strokovnih prostorov (pisal se bo pa tam še dalje), Golmajerja so pregnali od odgovornega uredništva. Udarniki so izginili iz ,Delavca‘, zdaj tik pred kongresom bo slavno predsedstvo še celo svoj program in pravilnik pokazalo in za načelo javnosti bo tudi — sploh vse kar hočejo delavci, samo da ostanemo enotni, to je. da ostane vse pri starem. Gospoda! Ce mislite, da vas bo delavstvo po tem sodilo, kar mu na kongresu poveste, se zelo motite! Saj tudi poslanci pred volitvami vse mogoče obljubljajo 1 Ponatis iz .Delavca’ (19. junija):
Pred strokovno konferenco.
[Beseda opoziciji.]
Za 29. junija t. L je sklicana zadnja plenarna seja sedanjega odbora Strokovne komisije. Na tej seji bomo sklenili. kdaj bo pokrajinska strokovna konferenca. Ako bo Strokovna komisija našim predlogom pritrdila, bomo imeli pokrajinsko strokovno konferenco že prve dni avgusta.
Poročila sedanje uprave S. K. so izdelana in bodo predložena zadnji plenarni seji v odobritev. En del teh poročil je .Delavec" že priobčil. [Serija člankov: Pred strokovnim kongresom.] V tej številki priobčujemo računsko poročilo.
Iz vsega tega bo lahko vsak razvidel, da smo se potrudili, da pokažemo našemu članstvu pred konferenco z vso odkritostjo, kako smo čuvali dosedaj nam poverjene delavske interese in da izdelamo na drugi strani svoje predloge za naše bodoče delo — ter tako ustvarimo temelj za pravo opozicijo, ki mora najprej vedeti, kaj mi hočemo, predno nam more povedati, kaj od tega ona noče!
Če nam bodo razmere količkaj dopuščale, bomo zbrali zbrali vse te predloge v knjižici, ki jo bi izdali radi še pred konferenco.
Ta knjižica bi bila sama zase dokaz, da smo se potrudili, da omogočimo sodrugom delegatom, da presojajo razna vprašanja, o katerih bomo na konferenci odločali, stvarno. Vsem delegatom, tistim, ki bodo podpirali predloge sedanjega vodstva S. K., kakor tistim, ki pridejo na konferenco kot opozicija — bi prišlo prav. To bi bilo obenem dokaz, da smo zbrali veliko gradiva, da smo to gradivo naglo zbirali. tako, da ne zaslužimo^ očitkov, da smo konferenco zadrževali.
Mi se nismo zadrževali, ampak smo jo hoteli čim najprej pospešiti, Radi bi pa imeli, da bi delegati na kongresu točno poznali vsa vprašanja, o katerih jim bo odločati, — in to mora biti vendar tudi pravi opoziciji prav. — tisti opoziciji, ki ve da za pravo opozicijo laganje, hujskanje in razdiralna volja še ne zadostuje.
Ko je bU Macdonald v opoziciji in se je pripravljal na to, da prevzame vlado, je v lepih člankih povedal, česa pri prejšnji vladi ne odobrava in kakšne smernice namerava zastopati delavska vlada. ako pride na krmilo. Tako ata si stala nasproti program proti programu in boj — je vstvarjaL
Take opozicije bi si mi prav mnogo želeli in pri tem se niti za svoja lepa mesta ne bojimo. Mi vsi, ki stojimo na tako lepih mestih, jih bomo položili že na zadnji plenarni seji S. K. v roke delavstva, tako da bomo v borbi osebni moment docela izločili in dali kongresu priliko, da si išče popolnoma svobodno novih mož, ki so bolj vredni zaupanja, kakor mi. Med predpriprave opozicije spada potemtakem tudi to, da ima za slučaj, da načne osebna vprašanja, boljše može takoj pripravljene.
A to še ni zadosti.
Opozicija mora predvsem povedati, kaj ni prav in kaj naj ho boljše. Vae to naj v »Delavcu" pove. Dosedaj vodi svojo ofenzivo brez potrebe v „Na-preju", in vse tako, da to nima na repa, ne glave. V članku .To ni opozicija" se s to vrsto kritike podrobneje pečamo. Preberite si ta članek, — in
prav nam boste morali dati, čeprav morda tudi sami niste bili z nami zadovoljni. Kot smo že rekli — ni nam za mesta in funkcije in pa to dvomljivo in tisočkrat opljuvano čast; ako pride opozicija, ki 'pozna naše dosedanje delo in naš položaj, opozicija, ki bo prinesla novega ognja v pokret, ne da bi imela pri tem žalosten pogum, zažgati lep skupni dom naših strokovnih organizacij — pozdravljena taka opozicija! Čudila se bo, na kako malo odpora bo naletela.
Če pa pride opozicija, ki bi bila samo po svojem neznanju velika in po svoji volji do razbijanja, potem se bo ta. opozicija čudila, na kak odpor bo naletela.
V vstvarjajočem programu je edini izgled na zmago, Tu naj se pomerijo z nami vse opozicije. Tok s strupenimi pušicami, namočen v strup laži in obrekovanja naj ostane to pot zaprt: s ponosom se zavedamo, da se ž njimi v naših organizacijah ne zmaguje! — V lastnem interesu pa se naj zavedajo tega tudi tisti, ki o tem še dvomijo.
Razno.
S.	Jeram nam je poslal članek, ki ga pa ne moremo objaviti, ker ga je poslal obenem tudi .Socialistu1. Ce bomo imeli prostor, ga bomo potem ponatisnili iz .Socialista*, če se ga bodo gospodje upali objaviti, kajti precej ostrega popra jim s. Jeram natresel, n. pr.: „to ni bratomorni boj, temveč boj proti kapitalističnemu sorodstvu“. Ali pa: „Tisti sodrugi. ki niso vztrajali v naši stranki, niso storili prav. in če imajo resne namene ustvariti enoten socialističen pokret, naj svojo napako priznajo javno, kakor so mi jo že osebno, in pot za združitev bo lahka".
Seveda se pa s. Jeram moti, če misli, dfi mu je kdo izmed korunovcev priznal svojo napako zato, ker bi jo rad popravil! Priznal mu jo je ie zato, da omehča Jerama in ga zapelje na pot usmiljenja. Ta pot je pa za socialista zelo nevarna — s. Jeram se je na njej izpozabil tako daleč, da se je pridružil tistim, ki priznavajo .Socialistu* pošteno voljo socialističnega delovanja, čeprav je pred kratkim sodeloval pri sklepih, po katerih je za zavednega socialista nečastno, če pošilja svoje članke v .Socialista*. glasilo kapitalističnih sorodnikov.
Od trboveljskih dogodkov bo že skoro cel mesec. In še vedno ni nobenega poročila o poteku uradne preiskave .na licu mesta*. Trboveljski sodrugi bi storili človeštvu veliko uslugo, če bi se malo po svojem kraju ogledali, kje ta uradna preiskava tiči. Morda je v kakšnem grabnu obležala ? Ali pa se pred Orjuno na svetlo boji ?
V Bolgariji je položaj boje takšen, da utegne vsak čas izbruhniti nova komunistično-zemljerad-niška revolucija. Če bi se ljudje rajši nego za »revolucije" bolj brigali za to. kako naj bi se na pošten način izmazali iz blata!
O Matteottljevem truplu, „ki ga ne morejo najti", se razširja verzija, da so ga vladni organi že našli, a tudi že pokopali. Zakaj to, ni težko razumeti. — Kakšne posledice ima umor za fašistov-sko stranko, je videti iz tega, da so ustavili ,Cor-rierč Italiano*. centralni organ laškega fašizma; v njegovem uredništvu so sedeli, kakor smo že poročali, glavni storilci. — Mussolini bi sedaj rad imel nekaj časa miru, toda njegove bande se na njegove želje nič ne ozirajo. Ponavljajo se vsak dan sežiganja socialističnih listov in napadi na ljudi, ki simpatizirajo z umorjenim Matteottijem. "V Rimu je neki fašist ustrelil 23 letnega Fernanda Trami sija, ker je javno obsojal škandalozni zločin izvršen nad Matteottijem.	*
Proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Gumbelu* o katerem smo zadnjič poročali, da je izdal knjigo »atiri leta umorov", knjigo razkritij o delovanju nemških tajnih organizacij, je uvedla nemška justica sodno postopanje radi veleizdaje in to pod pretvezo, da je neki »tuji** list ponatisnil eno poglavje iz te knjige, Ta .tuji" list je avstrijski — rajhovski nacionalisti smatrajo nemške Avstrijce za tujce, to je približno takšna bedastoča. kakor če bi hoteli mi .odrešeni" Slovenci smatrati naš živelj v zasedenih ozemljih kot_ nekaj nam popolnoma tujega, neprijateljskega, Še večja bedastoča je seveda to, kako skuša nemška fašistovska justica zakrivati pred svetom vsako resničico o
svojih zločinih. Ampak to, da preganja eksponirane resnicoljubne ljudi je zelo neumna metoda zakrivanja, odgovarja seveda inteligenčni višini vseh nacionalističnih možganov.
Letošnja angleška ekspedicija na Mount Eve* rest, na najvišjo goro sveta [8882 m] se je radi groznega mraza zopet ponesrečila. Dva člana profesorja sta pri tem izgubila življenje.
Mesec političnih zločinov smo imenovali v zadnjem »Vorwartzu“ ta mesec, K prejšnjim se je priključil sedaj še eden. Med banketom, ki. ga je priredila francoska kolonija v Kantonu na čast in-dokineškemu guvernerju Merlinu je neki Kitajec vrgel bombo, ki je štiri ljudi, med njimi eno žensko ubile. 2 sta bila smrtno in 5 jih je bilo težko ranjenih. Generalni guverner je ostal seveda zdrav, oslovski atentator, ki se mu je posrečilo ubežati, tudi.
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27’— Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Vestnik »Svobode".
Okrožni zlet v Trbovlje izostane, ker se zaradi nastalih zaprek ne more vršiti. Kdaj se bo vršil bodo podružnice pravočasno obveščene z okrožnicami. — Načelnik.
Dopisi.
ODGOVOR
»kristalno" čistim demagogom na članka .Ne nasedajte demagogiji" in .V lastni zadevi" v »Lesnem delavcu" št. 12. z dne 15. jun, tl.
Pod tema dvema naslovoma so napisali gospodje od zarjanske rekte Kristanove grupe napad na mojo osebo. Vsa jeza prihaja seveda odtod, ker sem ljudem kakor Tokanom in Bradeškom, posegel malo v njihove kraje, da razkrijem njih separatizem. Članek je spisan v tonu kakršnega je zmožen res le demagog z jezuitsko moralo. Več nego gotovo je, da tega ni storil Bradeško sam, ker Bradeško je morda dober mizar, vendar za pisavo popolnoma nezmožen. Kdor od lesnih delavcev tega ne verjame naj se prepriča sam. Priimek papiga bi bi njemu prav dobro pristojal, ker v resnici govori le to, kar sliši od drugih. Saj se sam ničesar naučiti ne more, ker ni zmožem niti enega svetovnega jezika, s katerim ?bi črpal na literarnem polju potrebno znanje.
No. sedaj pa k stvari sami, bar se meni očita. 1. Leskošek je napravil iz Unije stavbinskih delavcev v Celju Splošno delavsko Unijo. To je res. da sem jaz izdelal štatut po angleškem vzoru za našim prilikam primerno strokovno organizacijo, predložil pa sem ga najpreje centralnemu odboru .Unije** in nato kongresu v odobritev. Res je tudi, da je Splošna delavska Unija organizacija, v katero lahko vstopi vsak ročni in duševni delavec, predvsem pa je organizacija za stavbinske gozdne in lesne delavce z ozirom na to, da so si te stroke najbolj sorodne. A tudi za tovarniške [industrijske] ter obrtne delavce vsakovrstnih poklicev je primerna. SDU odpravlja takozvani .kastengeist" in uvaja razredno zavest. Da je bila Splošna delavska Unija potrebna, sledi že iz tega, da si posamezne stroke tako n. pr. peki, krojači, pivovarnarji, usnjarji itd, ne morejo držati več svojih tajništev in s tem propadajo. Člankarji seveda trdijo, da sem napravil .ričetverein", to si naj zapomnijo vsi. ki so kdaj slišali gg. okrog lesnega društva in okoli umrle »Zarje* agirati za enotnost delavskega gibanja. Zapomnijo pa naj si delavci, da se ti skrahirani seperatisti in od nagrad v boln. blagajni korumpira-ni elementi norce brijejo iz skupne organizacije,
2. Shod v Črni je bil javen, katerega je Unija prijavila oblasti in plačala takso. Na tem shoduisem govoril brez vsakega hujskanja le stvarno. Zagovarjal sem seveda skupnost strok, organizacij, o Korunovstvu nisem jaz govoril ničesar, ker sem raz* lagal le naš program, pravila in pravilnik. Nasprotno trdil sem, da moramo imeti skupni list »Delavca".
3. Sodrugu Bradešku nisem očital nikakega koritarja, trdil sem le. da je Kristanovec. Ce je on to zamenjaval ie za koritarstvo, oz, če je to vseeno:
Pravo
fthichtovo-mllO'
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od =c= ===== vseh vrst pralnega mila. - :.................... —
PraVo samo z imenom „Schicht“ in znamko „3el«n“i
Schicht
Kristanovec ali koritar, o tem prepuščam sodbo delavski javnosti.
4. Člankarji mi . očitajo, da sem izpodrinil g. Marna. Na to izjavljam, da nisem nikoli v svojem življenju pri svoji 15 letni pomočniški dobi tu in v inostranstvu nikdar in nikoli nikogar izpodrinil in tudi Marna ne. Marn je bil od 25. maja 1919. do 19. dec. 1919. tajnik Okrožne strokovne komisije v Celju; bil je tudi obenem predsednik socialnodemokraške organizacije v Celju. Od tam je imel mandat kot železničar v sosvetu mestne občine Celja. Vse te funkcije je on opravljal absolutistično in ni dajal točnih poročil o delovanju v teh korporacijah. Zanemarjal je strokovne organizacije, ker se je baje več brigal za poslanski mandat kakor pa za člane. Prišel je navzkriž z odborom krajevne politične organizacije. ker mu je odvzel mandat sosveta pri ge-rentvu. Od same jeze je položil nenadoma mandat strokovnega tajnika. [Predno je to storil, je zafural dve stavki, v Zbelovem in Konjicah.] Jaz sem bil takrat iz srede Strokovne komisije edini, hi je bil zmožen koncepta, računov, govora itd. Radi odstopa g. Marna se je meni poverilo tajništvo katero sem vodil od 19. XII. 1919 do 1. III, 1924. Bil sem vsako leto na novo izvoljen, kar dokazuje, da sem imel zaupanje. Pripominjam, da bi moral istočasno [1, januarja 1920] nastopiti službo pri Uniji slovenskih rudarjev kot tajnik na razpisano mesto, katero sem pa moral, žal, opustiti, ker je bila želja Celjanov, da ostanem v Celju, Kdor torej trdi, da sem g. Marna izpodrinil, je čisto navaden šuft,
5. Za sijajni stolček strokovnega tajnika sem moral v kratkem času bridke izkušnje prenašati. Pri izbruhu železničarske stavke sem bil aretiran in od 24. 4. 1920. do 6. junija 1920. sem bil v preiskavi. Demagogi pravijo, da sem len. Državni pravdnik je pa napravil poteg po srbskih §§ 87, 92, 93 in 95. kazensk. zak. obtožbo še po § 98. avstr, kaz; zakona, ker sem odločno izvrševal proletarsko službo. [V Ljubljani so se nekateri skrivali istočasno v Tivoliju]. Ko sem se vrnil iz zapora so bile propadle skoraj vse podružnice, lesne še sploh ni bilo in sem jo jaz ustanovil po dolgotrajni muki. Delal sem za vse strokovne organizacije kakor za lesne delavce stavbince, peke, zlatarje, mizarje, kemične in kovinarje. Zadnjih je bilo v Celju največ. Pa kaj bom razlagal saj so bila vedno poročila objavljena.
6. Pri celjski opekarni sem res doživel blamažo, ker sem tam organiziral delavce in pustil voliti zaupnike, kateri so mi naročili vložiti spome-menico, ker je takratni stavbinski tajnik Jarc v Ljubljani ni znal. Podjetnik se na to spomenico ni hotel pogajati, nakar sem izročil zadevo vladi na oddelek za socialno skrb. Ko je prišel vladni zastopnik [nadkomisar g. dr Mrak] in od Zveze indu-strijcev g. Pavlin, se je pa podjetnik z zaupniki že prej poravnal, ker so vino ljubili po vzoru centralnega tajnika Tokana. Očitek, da sem hotel delavcem pomagati, pa se mi ni posrečilo, torej radevolje sprejmem. V omenjenem podjetju nisem več nastopil, dotični zaupniki so pa že zdavnaj spoznali, da so delali meni in sebi krivico, ko so se prodali za šnops,
7. Ker mi dična gospoda tudi plačo očita, da jo sprejemam od Strokovne komisije, izjavljam, da sem meseca julija 1923. zadnjo plačo prejel. Od tistega časa pa do 1. marca 1924 sem dobival od organizacij po 1000 Din. mesečno in ne od Strok, komisije in še tega ne redno. Mesto okrožnega tajnika je sedaj odprto, ker so se demagogi, celjski Korenovci, na shodu dne 18. maja izjavili proti s. Bohmu, kateri je vodil tajništvo od 1. 3. 1924. dalje. O tem bo vsekakor govorila še okrožna konferenca.
8. Kar se pa Splošne gradbene zadruge tiče, v kateri mi ponujajo gg. mesto generalnega ravnatelja, je pa več nego gotovo, da Tokana ne bomo mogli sprejeti, ker ne zna knjigovodstva, Bradeška pa še manj, ker t8 ima preveč dobro srce za desetletne pogodbe gg. ravnateljem v Konsumnem društvu za Slovenijo kot član nadzorstva.
9. Na napade moralni Leskošek sem, in moralni Leskošek tja, pa prosim gospode okrog klike Tokan, Bradeško, celjski Marn in Koren, da se izjavijo konkretno, kaj sem nemoralnega učinil kot delavski tajnik, med časom od 19. XII, 1919 pa do danes. G Tokan čvekari sicer, da mi mešajo glavo dekleta. Morda misli na tisto dekle, ki je bilo od nekega bivšega poslanca priporočeno v Celje in si je mislilo dobiti mene za gimpeina. da bi nosil posledice za dejanja drugih, O tem ste, gospodje, že pisarili med volitvami, ko sem bil nevaren gnili »enotni fronti" okoli .Enakosti”, a tudi radikali so se poslužili iste metode. Nobeden od vaših in
njihovih listov pa ni povedal, da je isto dekle imelo otroka s človekom, ki je v vaši družbi, kateri je bil samec in ji je zakon obljubil, pa je ni vzel za ženo. Vse to mi daje povod misliti, da se klika poslužuje tudi družinskih sporov samo, da bi uničila tistega, ki ji je nevaren. Jaz dosedaj nisem posegel pri nobenem tako daleč, dasiravno bi lahko še vse drugače spregovoril o morali glede ženstva pri vaših zaveznikih.
10. Pri organizaciji vojnih invalidov za Slov. Štajersko sem bil izvoljen dne 30. junija 1919 za predsednika. Na zahtevo centralnega odbora, ki je bil v Celju, sem pustil ročno delo v svrho prevzetja vodstva v pisarni in organizaciji. Za plačo sem dobil 700 K mesečno in sicer za mesece od 10 julija do 13. oktobra. Torej borih 2100 K {525 Dinj Zato sem pa organizacijo razširil po vsej Sloveniji in ji ustanovil nad 10 podružnic. Med tem časom se je vršil v Celju občni zbor 31, 8. 1919„-katerega so hoteli nekateri elementi razbiti. Na tistem občnem zboru se je izvolila komisija žz strokovnjakov, ki je našla v najlepšem redu knjigovodstvo in račune. Meni se ni treba izgovarjati na mrtvece, kakor moralni in za delavski (poslanski] denar že večkrat pijani Tokan. Ta odgovor velja obenem tudi g. Marnu, kateri je med vojno srebrne krone zbiral, sedaj pa prešiče redi da jih lahko celo prodaja na obč. oskrbništvu. Od organizacije vojnih invalidov imam lepo spričevalo, kakršno dobi le človek, ki je v redu vse oddal, [Spričevalo bom v slučaju potrebe objavil]. Moralni Tokan mi tudi očita, da se vedno tožujem, namesto da bi delal v organizaciji. K temu pripominjam, da sem v svojem 39, letu tožil pri meščanskem sodišču samo enega in še ta je zbežal pred obravnavo, Vse tožbe in sodne opravke, ki jih kedaj imam so mi naprtili drugi. Jaz se torej samo branim, če me kak Koren ali kak birt ali kdo drugi toži. Res je pa, da sem skrajno konsekventen in da tiram vsako tako proti meni naperjeno demagogijo do najvišjega sodišča. Ljudi Tokanove sorte pa. ki me na jezuitski način vprašujejo, kdo je pisal v Naprej, pa sploh ne tožim, ker mi je žal 300 Din za kolke. Saj so po mojem mnenju delavci, ki vzdržujejo organizacije, najboljši sodniki. Tokan je bil na kongresu izvoljen za tajnika Strok, komisije na željo nekoga, ki je umrl [kako ?] in ki tudi ni imel vse v redu. Pieteta pa zahteva, da se mrtvec ne vleče v spomin. Povedano naj bo le to. da To-kanovo tajništvo ni imelo nobene statistike zbrane, na kongresu smo slišali iz njega namesto tajniškega poročila le goflanje O manjkojočih 30.000 K je bil govorna seji Strok, komisije na predlog s. Pokavca, toraj ni to moj ali s. Bernota produkt, —
11, Unije stavbinskih delavcev ni Tokan ustanovil, kajti v Ljubljani, ko je Tokan sedel za tajnika in sklical shod, ni prišel niti eden stavbincev, kljub temu, da je več sto letakov vrgel med nje. Pisalni stroj, ki ga je imela prejšna stavb, organizacija v Ljubljani, še danes ne vemo, kdo ga ima.
Gospod Tokan mi očita, da jaz ob preobratu nisem sodeloval pri zgradbi strokovnih organizacij, V resnici sem pa bil prvi, ki sem podružnico v Celju upostavil, Priča s. Zore. Meznarič, Kratohvil, Berdajs itd. Tokan je pa bil v Št. Pavlu pri Preboldu prekomoden, da bi bil delavce organiziral in s tem je povzročil, da so se ugnezdili tam NS Sarji. Tokan bi dobro storil, če bi malo nagrade v boln, blagajni v številkah razkril. Sodrug Hlebš je umrl. posojenih 4000 K — tudi — kdo je sklenil posoditi ? Na to je Tokan pozabil, pozabil pa ni obrekovati mene in s. Bernota, češ po vojni sta prišla. Ali g. Tokan se lahko trepriča, da sem bil jaz že 10 let pred vojno organiziran in absolvent socialistične šole na laškem, ker sem živel kot obrtni pomočnik, Tajnik sem torej toliko časa. kolikor sem izvoljen, ne tako, kakor je Tokan nekoč rekel, da bo on tajnik, čeprav ga nihče ne izvoli.
Tako torej stvar izgleda o dr. Viktor Adler-jevem izreku, ki prav dobro pristoja ljudem, ki pišejo članke .V lastni zadevi”. Jaz imam visoko pieteto do pokojnega avstrijskega sodruga, kateri je širil tudi abstinenčno idejo in ustvaril avstrijskemu proletariatu s svojimi nauki, žrtvami in z vzgledi močne kadre strokovnih organizacij, Tamošnjim voditeljem se ni treba bati, slab h redov njihovih o-trok. ker so sinovi treznih očetov. Tokan bi bil torej poklican biti duševni in moralni vodja slovenskih delavcev, veseliti bi ga moralo, da so se v Sloveniji našli sinovi slovenskega proletariata, kateri hočejo dosledno izvrševati socializem in pobijati vse, kar je temu na poti, Tako, kdor hoče z menoj debato, naj jo začne, jaz borbo sprejmem.
Alojzij Leskošek.
Ptuj. Vpisovanje učencev v 1.. 2. in 3. razred deške meščanske šole se bo vršilo 29, in 30. junija in 1. julija 1924. na koncu šolskega leta 1923/1924, ob začetku šolskega leta 1924/1925 pa 1. septem-bra tl v pisarni ravnateljstva. Panonska ulica 5. Sprejemajo se učenci, ki so že dovršili 5. šolsko leto na osuovni šoli s splošno povoljnim uspehom, t. j. če imajo v šolskem spričevalu: 1. v vedenju vsaj oceno ..pravilno"; 2, v prednosti vsaj oceno »dobro ; 3. v učnem jeziku in računanju vsaj red »dobro"; 4. v drugih predmetih izenači prav dobro ocena iz kakega predmeta zadostno oceno iz drugega predmeta. — Učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu očeta ali matere [namestnikov] in naj prineso s seboj; a] šolsko izpričevalo ljudske šole, b] domovnico, c] krstni list. — Vsi revni, siromašni učenci dobijo vse knjige in vse druge šolske potrebščine v šoli. Ponavljalni izpiti kakor sprejemni izpiti za 3. in 2. razred se opravijo 31. avgusta od 8, predpoldne dalje. Šolsko leto 1924/1925. se prične dne 1. septembra 1924 in sicer z vpisovanjem vseh učencev, ki v času od 29/7.—1./7. še niso bili sprejeti Dne 2, septembra se bo vršila skupna služba božja ob 8. predpoldne. Dne 3, septembra se začne redni šolski pouk. — Ravnateljstvo.
Velenje. V „Napreju“ št. 64. podaja A. Svetek že v drugič svoje izjavo. Na 1. v »Socialistu” nismo odgovarjali. Poročilo o shodu sodr, Rodna ka je vse resnično. Samo toliko je treba ločiti, da se je do 28 vrste .Jesenice 800 strok. org. itd.” govorilo mexd,osIb\o po shodu. Če ne bi »Soc-allst” pošiljal lažnpvega poročila, mi ne bi sploh ničesar pisali. Bolj vazna je tvoja izjava v IL odstavku, da ima Velenje samo .26 strok. Org. članov”. To ste sedai že napisali v .Delavca", »Naprej” in .Socialista". mi pa zahtevamo, da še pred kongresom objavite v »Delavcu" vse podružnice Unije slov, rudarjev. To pa zato, ker |so pred kratkim pisale »Del. novice”, da bi se baje Klemenčič ali Fabjan-čič prepričala, če ima Unija 20^0 članov. Tako da je jima povedal Uratnik. Mi pa pravimo, da jih je polovico manj. Bomo videli, kdo se leže? Ali mi ali Fabjančič ali Strok, komisija. Ne vemo, ali se Svetek iz nas norčuje, ali misli resno, da naj pridobimo .vsaj” 500 članov. Mi mu svetujemo, naj to poskusi n. pr. v Zagorju, kjer je stara socialistična trdnjava ter so tudi drugače dani vsi predpogoji Ravno Zagorje je n. pr. na obč. zbor. II, rud. skup. poslalo delegate, ki so po pravilno izvršeni volitvi zahtevali naj se jim podeli eno mesto v načelstvu. V 25. št. »Delavca" spet opisujete, kako da je Arh pridobil sijajno zadoščenje. Če imamo pri .Delavcu" kaj zdravih možgan, bodo priznali, da smo Velenjčani pustili podpisati svojo resolucijo od vseh odbornikov, med tem ko so ji po nekaterih drugih podružnicah odgovoriii posamezniki. Tudi ne bomo sedaj izvršili resolucije, da bi odpovedali »Delavca” ampak se boao pokoravali večini, ker razen nas ni nobena podr. zahtevala izr. unijskega zbora. — Unija slov. rud, podr. Velenje,
Gorje pri Bledu. Po sklicanju zadružnega zborovanja Konsumuega društva za Slovenijo v Gorjah dne 15. junija 1924 ob 2. popoldne se je tega zborovanja udeležilo precejšnje število članov. Med njimi je marsikateri član imel težnje, ki bi jih rad obrazložil vpričo referenta. Ker pa ni bilo nobenega referenta iz Ljubljane, čeprav smo tam čakali do 4. pop., si usojamo podpisani vprašati vse podr. Kons. društva za Slov., katere so imele zadružni dan 15. junija 1924,, če so bile tudi tako interesantno o-biskane po govornikih iz Ljubljane, kakor na primer gorjanska podružnica. Le tako naprej, p, bomo imeli res vzorne konsume. lahko si bodo konsum-ski generali še delali tajne pogodbe in zaračunavali mastne plače, uslužbenka pa. ki se ves dan preteguje pri vrečah, zasluži celih 9 Din dnevno. Tu se pa že res lahko reče, da je to socialno zadružništvo. Upamo, da se kmalu zopet vidimo!   Vin.
ko Jan, star., Primož Peterman, Andr. Prešern, Ja-kob Pretnar 74, Matevž Družnik, Anton Pogačnik, Ivan Prešern. Joško Kogoj. Jernej Kocjančič, Ja-nez Veber. Martin Repi, Jurij Šoklič, navzoči členi.
Izjava. Izjavljam, da nisem član »Orjune* in tudi ne njen somišljenik. Strinjam se pa z načeli tukajšnjih voditeljev »Socialistične stranke” ter celokupnega delavstva. — Rado Železnik, Zidanimost.
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju” pa ne ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanje!
Lastnik: »Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
23. VI Tiskarna bratov Rumpret v Krškem	1200