PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. 'maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
'-k-
O vr f %%

j?

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 127 (12.759)
Trst, sobota, 30. maja 1987
Danes se bo še enkrat sestal z zveznimi sindikati in SNALS
Uslužbenci RA
s-
A
Fanfani obljubil ugodno rešitev vprašanj, ki pretresajo šolstvo
Državni svet zavrnil priziv Falcuccijeve glede vpisov na univerzo
RIM — Sinočnji sestanek o šolstvu med sindikati in vlado ni obrodil sadov, zato mu bo sledil danes še eden. Tajniki CGIL, CISL in UIL so imeli s predsednikom Fanfanijem in ministrico Falcuccijevo triuren razgovor, ki se je vrtel zlasti okrog problema začasno nameščenih učnih moči in okrožnice o imenovanju komisarjev na izpitih in ocenjevalnih sejah. Kot je pojasnil Del Turco (CGIL), je sindikat zavzel stališče, da morajo šolniki iz vrst tako imenovanih temeljnih odborov (CdB) preklicati sklep o bojkotu izpitov in ocenjevanj, češ da bo tako avtomatično propadla tudi Falcuccijina okrožnica. O možnosti, da sprejme vlada odlok za dodelitev staleža začasnemu osebju, je Del Turco dejal: »To morajo pristojni ministri pošteno proučiti.« Izvedba takšnega dekreta bi obremenila državno blagajno za nadaljnjih 1.000 milijard lir, kot je izračunal Alessandrini (CISL), to pa ne prija zakladnemu ministru Gorii, ki je že v četrtek zmajal z glavo...
Fanfani, ki se je v spremstvu Falcuccijeve sešel še z odposlanstvom avtonomnega sindikata SNALS - - ta zahteva takojšnjo razveljavitev njene okrožnice — se je obvezal, da bo skušal doseči zadovoljivo rešitev za vse. Se bo sestal tudi z radikalnimi predstavniki CdB? Pagliuca (UIL): »Mi tega ne bomo preprečili, kajti sindikalnih odnosov ne urejuje okvirni zakon o pogajalnos-ti.« Sam Fanfani trdi, da ga še nihče ni zaprosil
za srečanje in isto zatrjuje Falcuccijeva, toda Maria Carla Gullotta (CdB-Rim) odvrača: »Ni res, poslali smo jima dve brzojavki, a brez odgovora. Zdaj smo jima še eno in ji priložili kopije prejšnjih.« Delegacija CdB je imela včeraj kaj neuspešen razgovor z zastopstvom zveznih sindikatov, zato »baza« ne odstopa od sklepa o bojkotu: sicer pa bo imela v nedeljo vsedržavno skupščino in če bo današnje snidenje sindikatov s Fanfanijem imelo ugoden izid, bo utegnila bojkot preklicati.
Za Falcuccijevo je bil včerajšnji dan vsekakor neugoden. Udeležila se je seje vsedržavnega sveta za javno šolstvo (CNPI), ki mu tudi predseduje, in naenkrat sejo prekinila oziroma odložila. V izjavi CNPI piše, da je to storila, ko so bili člani sveta na tem, da soglasno odobrijo resolucijo, ki zahteva preklic njene okrožnice o profesorjih-ko-misarjih. Dogodek so izredno ostro ožigosali CGIL, PSI in KPI, ministrica pa trdi, da ni tako: »Ko so dali na dnevni red ta problem, sem morala na sestanek s sindikati!« In še: državni svet je zavrnil priziv Falcuccijeve (in rektorja rimske univerze Rubertija) proti uredbi, s katero je lacij-sko upravno sodišče julija lani razveljavilo ministrsko odločbo o omejitvi vpisov na univerzo. Nad ministrico pa so se spravili še evangeličani, ker ni dala razmnožiti po šolah obrazcev, za oziroma proti verouku, (dg)
Falcuccijeva pred Palačo Chigi	(Telefoto AP)
prekrižali roke
RIM — Uslužbenci RAI so nezadovoljni. To so spoznali tudi generalni direktor Agnes, predsednik Manca in šef personale Medusa, ko so razjarjeni delavci na zelo originalen način prekinili njihov sestanek: okna so pričeli obmetavati z jajci.
Nedvomno so sindikalni predstavniki delavcev RAI odlično izbrali trenutek za obnovo delavske pogodbe, saj smo tik pred volitvami in vsi vemo, da so politiki ob takih priložnostih še posebno popustljivi.
Uslužbenci RAI so se povabilu k stavki tudi množično odzvali, saj jih je kar 98 (!) odstotkov prekrižalo roke. Prva enotna manifestacija, po prekinitvi pogajanj, je bilo tako pravo zmagoslavje. Seveda so bili manifestanti še posebno glasni, ko je šel njihov sprevod pod stavbo.v Ulici Nova-ro, kjer so medtem snemali »volilno tribuno«.
In prav tega se bojijo mnogi politiki. Kaj bi se zgodilo, če bi jim uslužbenci RAI onemogočili reden stik z volivci in bi bili tako ob izredno pomemben vir nabiranja novih glasov!
Nedvomno je prav to največ pripomoglo k temu, da sta Agnes in Manca ponovno poklicala k sebi sindikalne predstavnike, da bi (za vsako ceno) le obnovili delovno pogodbo.
Varšavski pakt ponuja nižjo stopnjo vojaškega ravnotežja
Sklepni dokument berlinskega vrha brez novih razorožitvenih pobud
BERLIN — Vrhovno zasedanje politično-poizvedovalne-ga komiteja držav članic varšavskega dogovora se je končalo, ne da bi si prislužil naziva »ključnega vrha za bodočnost človeštva«, kot ga je kdo vnaprej imenoval. Sklepni dokument, ki so ga podpisali vsi predstavniki držav članic, ne vsebuje večjih novosti, zato pa je vzhodnoberlinsko zasedanje poudarilo obrambni značaj varšavske zveze. Osnovna parola, ki izhaja iz sklepnega dokumenta, je usklajevanje skupnih moči z namenom, da se »odpravi vojna nevarnost«. To je cilj, ki bi ga morali doseči čimprej, in sicer s sporazumom o odpravi vseh raket srednjega dometa in taktičnih raket iž Evrope ter s pogajanji za odpravo taktičnih raket tudi z ozemlja ZDA in sovjetskega vzhoda; s sprejetjem sporazuma ABM o medcelinskih raketah v luči. »razoro-ženega vesolja« in z odpravo kemijskega orožja.
Od povprečno nerazburljivih rezultatov vrhunskega zasedanja v Berlinu lahko izvzamemo le delno novost ponudbe o izbiri nižje stopnje vojaškega oboroževalnega ravnotežja, kar v drugih besedah pomeni, da bi morala strateško “najmočnejša sila« krčiti svoje arzenale in tako vzpostaviti ravnotežje v Evropi. Glede na to, da je tehtnica trenutno nagnjena na strani vzhodnega bloka, bi se morale prav države varšavskega dogovora odreči svojemu »odvečnemu« °rožju. V Vzhodnem Berlinu so zato izdali tudi dokument o “Vojaški doktrini«, ki bi moral služiti za ideološko konfrontacijo z državami NATO.
Voditelj vzhodnoberlinskega vrha Mihail Gorbačov (AP)
Kuvajtsko-ameriške ladje zaenkrat še brez zaščite
VVASMINGTON Zelo verjetno ne bodo Američani pred 15. junijem »krili« 11 kuvajtskih tankerjev, ki bodo pluli pod ameriško zastavo. To se je včeraj zvedelo iz dobro obveščenih krogov, ki so zelo blizu Reaganovi administraciji.
Več je razlogov, zaradi katerih so se ■ ZDA odločile, da bodo z zaščito kuvajtskih ladij nekoliko počakale. V
Uspeh naših zborov na tekmovanju v Celju
CELJE — Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta je zabeležil še en velik uspeh. Na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Celju, ki sodi med tovrstna najbolj prestižna tekmovanja, je prejel srebrno plaketo. Pod vodstvom Stojana Kureta je namreč zbral 92,33 točke, kar mu je dejansko zagotovilo odlično drugo mesto. Velik uspeh je v Celju dosegel tudi Dekliški pevski zbor iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj. V zveznem tekmovanju je zbral 85,6 točke in prav tako' osvojil srebrno plaketo v tej kategoriji.
prvi vrsti gre pri tem upoštevati kompleksnost takega projekta, saj je sedem vojnih ladij toliko jih je namreč sedaj v Zalivu za to nalogo občutno premalo. Zaradi tega bo vlada ZDA verjetno »potegnila« v Zaliv del šestega ladjevja, ki patruljira Sredozemlje, in bo zahtevala večje sodelovanje zahodnih zaveznikov. Vojaški izvedenci so tudi enotnega mnenja, da je jamčenje proste plovbe v Zalivu dejansko nemogoče brez ustreznega zračnega kritja. Pentagon bi to storil z letalonosilkami, »ker pa je to predrago«, kot je včeraj dejal Schultz, »bomo prosili nam naklonjene zalivske države, da nam omogočijo uporabo njihovih letalskih baz, ali pa naj se neposredno vključijo v obrambo Zaliva«.
Zadnji razlog, ki je pripeljal Reaganovo vlado dojega sklepa, pa je političnega značaja. Američani se bodo tako predstavili na vrh sedmih najbolj razvitih držav v Benetkah s še nerešenim vprašanjem zaščite plovbe v Zalivu in bodo s tem lahko dosegli večje angažiranje svojih zaveznikov.
Drevi premiera Devinske elegije
V teku so še zadnje priprave na krstno izvedbo recitala pesmi Rainerja Maria Rilkeja z naslovom »Devinska elegija«, ki bo drevi s pričetkom ob 21. uri na Devinskem gradu. Recital prireja Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina in Tržaško pokrajino. Izbor besedil je pripravil Niko Grafenauer, v režiji Jožeta Babiča pa jih bodo recitirali igralci iz Trsta, Celovca in z Reke v slovenščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini.
Predstava bo v Devinu na sporedu tudi jutri, prav tako s pričetkom ob 21. uri. Sicer pa prireditelji nameravajo recital večkrat ponoviti v poletnem času na Tržaškem, a tudi drugod na območju med Alpami in Jadranom. Režiser Jože Babič si je namreč predstavo zamislil kot literarno-glasbeno večerno prireditev na odprtem, kakršne so nekoč bile razširjene pri nas in v širšem srednjeevropskem prostoru. Recital skuša prikazati celotno Ril-kejevo literarno osebnost, poleg recitatorjev pa bodo nastopili plesalka, pianistka in violinist.
Šinigoj na Tridentinskem in na Južnem Tirolskem
BOČEN V deželi Tridentinska-Južna Tirolska je delegacija Slovenskega izvršnega sveta pod vodstvom Dušana Šinigoja. V delegaciji so še predsednica Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek, generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin in predstavnik Zvezne gospodarske zbornice v Trstu Lojze Rožman. Gre za novo potrditev dvostranskega sodelovanja, ki se je začelo leta 1977 z obiskom delegacije pokrajine Trento v Sloveniji. Po sinočnji prisrčni dobrodošlici, so bili včeraj dopoldne uradni razgovori med delegacijo iz Slovenije in predstavniki dežele gostiteljice s predsednikom Giannijem Bazzaril-lom na čelu, ki ga je predsednik Šinogoj povabil na uradni obisk v Slovenijo.
V vseh včerajšnjih srečanjih sta obe strani ugotovili, da deželi zbližuje komplementarnost ali pa celo enakost gospodarskih dejavnosti obalpskih dežel, pri čemer ima Slovenija v deželi Tridentinska-Južna Tirolska izjemno priložnost za uvoz znanja in izkušenj intenzivnega kmetijstva, predvsem sadjarstva, alpskega in kmečkega turizma in razvijanja postindustrijske tehnologije.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
»Giro«; v množičnem sprintu
Rosola pred Bontempijem
□ □ □ .
Miniodbojka: uspeh naših najmlajših
Borovke pokrajinske prvakinje
□ □ □
Drevi na Opčinah oh 20-letnici Poleta
Športnik sezone Radia Opčine
V Južni Tirolski spet atentat
BOČEN — Skrajneži so bili na Južnem Tirolskem aktivni tudi v noči med četrtkom in petkom, ko so okrog 1. ure zjutraj izvedli že šesti atentat v zadnjem tednu.
Tokrat so se teroristi znesli nad stavbo, last družbe Monte-dison, ki upravlja hidroelektrič-no centralo v vasi Marlengo nedaleč od Merana. V hiši stanuje sedem družin — vse družine so italijanske narodnosti — uslužbencev centrale, teroristi pa so proti stavbi streljali z brzostrelko. Pročelje stavbe sta zadela dva rafala za skupnih 20 krogel, več krogel pa je poškodovalo tudi nekaj avtomobilov, ki so bili parkirani pred hišo.
Kot v vseh dosedanjih primerih (seveda v tem tednu) niso atentati povzročili žrtev, nedvomno pa so neznanci kar precej prestrašili v stavbi živeče družine.
Kljub kritikam zaradi retroaktivne veljavnosti
Vlada odobrila »rešilni odlok« Rognoni da bi omogočila nemoten potek procesov
RIM — Ministrski svet je včeraj odobril tako imenovani »rešilni odlok«, ki onemogoča, da bi ka-sacijsko sodišče razveljavilo razne procese zaradi napak pri sestavi sodnih zborov. Odlok namreč retroaktivno predvideva pravnomočnost porotnih in prizivnih sodnih zborov glede na njihovo imenovanje in sestavo v začetku sodnega leta. S tem bodo preprečili razveljavitev številnih procesov in seveda nevarnost, da bi morali pustiti na prostost številne kriminalce zaradi poteka pripornih rokov. Kasacij-sko sodišče je namreč v prejšnjih tednih že poskrbelo za take zaplete.
Sedanji odlok bo tako »rešil« kakih 400 procesov, med katerimi so tudi pomembni procesi proti teroristom in mafijcem ter procesi zaradi ugrabitve in preusmeritve ladje Achille Lauro, zaradi bolonjskega pokola, pa še procesi »Metropoli«, »7. april« in »Moro ter«. Nič manj zaskrbljujoča je bila nevarnost, da bi propadli razni maksiprocesi proti mafiji.
Številni obtoženci, med katerimi Giovanni Sen-zani in drugi nevarni teroristi ter mafijci, bi lahko
zapustili zapore, če ne bi vlada včeraj sprejela »rešilnega odloka«.
Nič čudnega torej, da je minister Rognoni včeraj časnikarjem obrazložil, da s tem, odlokom niso smeli odlašati. Po njegovem je bilo treba sanirati obstoječo pravno vrzel. Vsekakor pa odlok ne spreminja dejstva, saj bi v vsakem primeru ostala sestava sodnih zborov ista. »Nismo ukrepali nepreudarno, temveč z veliko, veliko previdnostjo,« je poudaril pravosodni minister. Ob tem je spomnil, da so zaprosili za preventivno mnenje višji sodni svet, ki je soglasno dal zeleno luč odloku. Minister je tudi izključil kakršenkoli sum o neustavnosti sedanjega odloka glede retroaktivnosti, ker odlok ni »vsebinski« temveč le »organizacijski«.
Rognoni si torej skuša kriti hrbet, saj so prav glede »retroaktivnosti« že imeli pomisleke tako politiki kot sodniki in pravni izvedenci. »Retroaktivne norme ob tako kočljivih sodnih vprašanjih odpirajo številna nova vprašanja,« je navedel odgovorni za
ustavna in državna vprašanja pri PSI Salvo Ando. Liberalec Alfredo Biondi pa navaja, da tak ukrep zgovorno dokazuje globoko krizo, v katero je zašlo italijansko sodstvo, če je vlada primorana z odlokom reševati tak nevzdržen položaj. Tajnik, združenja sodnikov Magistratura democratica Franco Ippolito, ki je obenem član višjega sodnega sveta, pa je pripomnil, da je odlok le »mašilo«, ki je v nasprotju z logiko pristojnosti. Manj drastičen je bil drugi-član višjega sodnega sveta Stefano Rachelli, ki je obenem predstavnik združenja Magistratura indipen-dente. Po njegovem odlok dokazuje, da se je treba vprašanj italijanskega sodstva lotiti temeljiteje in globalno.
Odlok pa so vsestransko podprli član višjega sodnega sveta Silvano Toši, docent za primerjalno ustavno pravo na florentinski univerzi Pizzo Russo in odgovorni za pravosodna vprašanja pri krščanski demokraciji Giuseppe Gargani.
G. R.
Prva sredozemska konferenca na Brionih
Od torka, 2., do četrtka, 4. junija, bo na Brionih prva konferenca neuvrščenih držav sredozemskega območja. To bo sploh prvo sredozemsko ministrsko srečanje po drugi svetovni vojni. Navzoči bodo ministri 11 držav, članic gibanja neuvrščenih, ki na sredozemskem prostoru predstavljajo večino.
Sredozemlje je eno najbolj prometnih, pravzaprav najbolj nevralgičnih področij na svetu. Njegova razsežnost je nedvomno svetovna. To je pravcato vozlišče ne le med Zahodom in Vzhodom, temveč tudi med Severom in Jugom, pa tudi križišče ras, narodov, ver, kultur in naravnost civilizacij. Sredozemski prostor je stičišče starega in novega, sodobnega in zaostalega.
Njegovi problemi so pestri in zapleteni, saj večinoma sodijo stoletja nazaj v zgodovino. Njihova slaba stran je tako zakoreninjena, bolje rečeno tako zakrknjena, da imajo zanesljivo prav tisti gospodarski poznavalci, ki trdijo, da bo moč razlike na tem območju hitreje zapolnjevati samo z zavestnejšim oranjem v nove tehnološke brazde.
Sredozemlje kajpak ima svoje sosede, njegov najbolj »naravni« sosed pa je Evropa. Sredozemsko morje deli, pa tudi združuje. Morje je resda široka, pa tudi najkrajša cesta. Stikanje med dvema svetovno pomembnima prostoroma je bilo nič kolikokrat naglašeno tudi na konferencah za evropsko varnost in sodelovanje; o njem se govori na konferenci KEVS na Dunaju, ki gre h koncu, kot se je
navsezadnje govorilo že na prvi konferenci v Helsinkih pred 12 leti.
Srečanje na Brionih bo zategadelj dragocena priložnost, da se poudari ta najbolj neposredna povezava med Severom in Jugom, med Evropo in Sredozemljem ter seveda afriško celino. Zbliževanje med drugim narekuje, čeprav se sliši protislovno, vrsta kontrastov. Evropa na primer ima svojo dejansko ustaljeno politično fiziognomijo (ve se, kdo spada na Vzhod, kdo na Zahod in kateri so neuvrščeni in nevtralci), Sredozemlje pa je kar se da fluidno. Interesi velesil, pa tudi bogatih držav, so na tem mestoma neurejenem območju, še kako žgoči.
Pravijo, da ima prva konferenca neuvrščenih na Mediteranu med drugimi tudi to značilnost, da bo neizbežno morala učinkovati na manjšo silovitost med velesilama, kar bi bilo za mir in sodelovanje poglavitnega pomena. Ni naključje, da so prav neuvrščeni že pred več kot desetimi leti namignili, da bi sredozemski prostor proglasili za »področje miru in sodelovanja«, nad njim - pa naj bi bdeli Združeni narodi. Glavni pogoj za zbliževanje na Sredozemlju pa je tudi tokrat, kakor navadno, utrditev gospodarskih vezi; dvostransko so še nekako razvite, regionalno pa žal zaostajajo, je pa to bistveno za celovitejši napredek območja. Sliši se, da bo na Brionih vnovič govor o ideji, da bi Sredozemlje spremenili v področje svobodne trgovine.
To bi bil prelomen korak naprej z dolgo protek-cijo. In kako dobrodošlo bi bilo, če bi Evropa poka-
zala interes do tega in takih premikov. Če je sodelovanje med Evropo in Sredozemljem pomembno s stališča varnosti, potem je prav tako pomembno utrjevanje gospodarskih stikov med dvema sosedoma. Zgovoren podatek je že, da blizu 55 odstotkov izvoza sredozemskih držav gre v deželo Zahodne Evrope. Evropska gospodarska skupnost je tudi v nekaterih novejših primerih dala vedeti, da je pripravljena prisluhniti morebitnim sredozemskim predlogom, ki pa bodo kajpak imeli kot izhodišče enakopravno sodelovanje.
Mediteran bi s tem dosegel več ciljev, ali pa bi prozorno ubral pot k njim: ha njem bi se okrepilo vsestransko sodelovanje, poživili bi gospodarske stike z naravnim sosedom, kot je Evropa (sodelovanje bi se seveda lahko širilo na prostrana območja afriške celine); Sredozemlje ne bi več imelo periferne gospodarske vloge in, naposled, napetost, ki jo vzbujata politika in prisotnost velesil, bi lahko bila zaznavno ublažena.
Srečanje na Brionih potemtakem ima dolgoročna znamenja. Gre za novo pobudo neuvrščenih, ki je ne samo izvirna, marveč naravnost smela. Seveda jo pozdravljajo vsi, ki jim gre za mir, sodelovanje in napredek. Pogoj pa le obstaja in je naslednji: ne dopustiti, da bi prevladale fraze, temveč vztrajati na uresničevanju načel neuvrščenih skozi konkretno reševanje problemov.
MIRO KOCJAN
Kubo je zamenjal za Florido v ZDA
VVASHINGTON Kubanski general Rafael del Pino Diaz in njegova štiričlanska družina so včeraj zbežali s Kube in se zatekli na Florido.
Za svoj podvig se je eden izmed vodilnih kadrov kubanske vojske poslužil manjšega letala tipa cessna 402, s katerim je pristal na vojaškem letališču Boca Chica v Floridi. General Rafael del Pino Diaz je bil namestnik obrambnega ministra, pred tem pa je bil tudi vrhovni poveljnik kubanskega letalstva.
Američani, ki so sprejeli tako generala kot njegovo družino, se muzajo, češ da so Kubi odvzeli res ključno osebnost in pri tem mislijo predvsem na informacije vojaškega značaja, ki so sestavni del Pinove osebne prtljage. Pribežnik bo nedvomno sprožil val delikatnih vprašanj diplomatskega značaja, zaenkrat pa so ZDA obljubile Kubi, da ji bodo vrnile letalo cessna 402.
• Predsednik Šinigoj
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Izredno izčrpna in za obe strani poučna je bila na sedežu pokrajinske vlade v Bocnu informacija o položaju manjšin v Jugoslaviji in Italiji. Med eno in polurnim srečanjem s predsednikom bocenskega pokrajinskega odbora Silviusom Magnagom, je slovenski predsednik pojasnil značilnost slovenskega federalizma, položaja narodov in narodnosti v njem ter še posebej o skrbi Jugoslavije in Slovenije za manjšine znotraj državnih meja in naše manjšine živeče v sosednjih deželah. Tako kot že prej v razgovorih s predsednikom deželne vlade, je Šinigoj med drugim ugotovil, da večina če še tako skrbi za manjšino, ne more storiti dovolj za dejansko enakopravnost manjšin. Južnotirolski voditelj pa je v razgovoru dokazal, da dobro pozna položaj slovenske manjšine v Italiji, pa tudi posledice fašističnega genocida in povojne počasnosti v uresničevanju njenih nacionalnih zahtev. Današnji čas izpolnjen s centralističnimi tendencami, je po njegovem mnenju neprimeren za dosego optimalnih rešitev in celotne avtonomije, »vendar,« je dejal, »boriti se je treba do konca.« Je pa izrazil zaskrbljenost zaradi atentatov zadnjih dni, ki so po njegovem mnenju delo fašistov, ki hočejo na ta način pridobiti glasove italijanske večine. Popoldne so načelne opredelitve za intenzifikacijo dvostranskih odnosov konkretizirali na delovnem srečanju z bocensko Trgovinsko zbornico. Danes se bo slovenska delegacija srečala s predstavniki pokrajine Trento in popoldne zaključila dvodnevni obisk z razgovori v znanstvenoraziskovalnem inštitutu Pova.
Težak obračun dveurne toče
CIUDAD DE MEKICO — Po še ne-dokončnih podatkih je 14 oseb izgubilo življenje, 40 jih pogrešajo, medtem ko jih je na tisoče ostalo brez strehe nad glavo. To je tragični obračun hude nevihte s točo, ki je predsinočnjim zajela obsežno območje severno od mehiškega glavnega mesta.
Reka Los Remedlos je preplavila bregove, debela ledena zrna pa so »sipala« kar dve uri. Ko je bilo ujme konec, so ob cestah zmerili po meter visoke kupe ledenih zrn. Toča je povzročila vrsto hudih prometnih nesreč in težave na električnem omrežju.
JUNIJ 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 9,15%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekočimi obveznicami na tržišču.
•	Nove triletne in petletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
V podpis od 1. do 5. junija
Emisijska cena
Rok
98,75%
3 leta 5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
9,87%	9,24%
9,69%	9,08%
BTP
Osrednja vlada jih vsekakor še ni sprejela
Odločno nasprotovanje novim ukrepom na meji
Od 4. do 7. junija
Kmetijska proizvodnja in obrt združeni na sejmišču v Vidmu
i\a sporedu tudi strokovni posveti in razstave
170 let postojnske godbe
Protesta milanske mešane trgovinske zbornice in deželne Unioncamere
MILAN, TRST — Širijo se protesti zaradi nameravane uvedbe novih predpisov na italijanski meji, po katerih bi morali tuji državljani — ne pa tisti, ki pripadajo državam članicam Evropske gospodarske skupnosti — ob prehodu meje izpolniti po sebne obrazce. Zabeležili smo že nekaj takih protestov, med temi pa naj omenimo, da je take namere italijanske vlade sam predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti na nedavnem srečanju predsednikov delovne skupnosti Alpe—Jadran v Celovcu označil kot »anahronistične« in izrazil željo, da bi jih osrednja vlada sploh ne uvedla.
Pred, nekaj dnevi je Aldo Romoli, predsednik italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice iz Milana, odposlal brzojavko notranjemu ministru Scalfaru, zunanjemu ministru Andreottiju in ministru za zunanjo trgovino Sarcinelliju, s katero jim sporoča, da je skupščina zbornice z
Avstrijski študenti na obisku v skupščini F-JK
TRST — V teh zadnjih letih se je med srednjima šolama iz Maia-na in Martignacca razvilo posebno sodelovanje z mladimi vrstniki iz Salzburga. Na sporedu je bilo že več srečanj, v tem okviru pa so včeraj avstrijski študenti iz Ha-uptschule Nonntal iz Salzburga obiskali deželni svet Furlanije-Julijske krajine.
Poleg profesorjev Roberta Da-mianija in VValterja Ouerinija, organizatorjev kulturnih izmenjav, in ravnatelja salzburške šole prof. Hansa Ericha Fischerja se je obiska v deželnem svetu udeležil tudi podžupan Salzburga Alois Tienfenthaler.
Na sedežu skupščine F-JK je mlade goste sprejel podpredsednik Claudio Tonel, katerim je orisal delovanje tega organizma in podčrtal važnost podobnih kulturnih izmenjav, ki utrjujejo medsebojno spoznavanje in sodelovanje med bližnjimi narodi in prijatelji.
zaskrbljenostjo vzela na znanje predvideno uvedbo novih predpisov za nadzor tujcev ob prihodu v Italijo. Po mnenju zbornice je tak ukrep neprimeren in tudi težko izvedljiv za prebivalce sosednje republike, ki sami zabeležijo preko 30 milijonov prehodov letno.
Izpolnjevanje takih obrazcev bi poleg vsega povzročilo velike zastoje na mejah, rezultat vsega pa bi bilo občutno zmanjšanje prehodov s hudimi posledicami za trgovino in turizem severovzhodnih dežel. Skupščina zbornice tudi dodaja — kot je zapisano v brzojavki — da ni velik naval jugoslovanskih gostov nikoli povzročal kakršnekoli nevarnosti za javni red.
Poleg vsega tega pa italijansko-ju-goslovanska trgovinska zbornica iz Milana ugotavlja, da bi morebitna raztegnitev tega predpisa tudi na posestnike prepustnic — na osnovi Videmskega sporazuma iz leta 1975 — lahko predstavljala očitno kršitev sporazuma in je tudi v nasprotju z nedavnim zakonom z dne 17. 2. 1987 o ratifikaciji izmenjave not med ministroma za zunanjo trgovino Caprio in Bojaničem iz maja leta 1984 o razvoju kooperacije med obmejnimi področji in bi zaradi vseh teh razlogov lahko sprožila upravičene in hude povračilne ukrepe z jugoslovanske strani, kar bi bilo le v škodo gospodarstva in interesov italijanskega prebivalstva na prizadetem področju. Milanska italijansko-ju-goslovanska trgovinska zbornica zato izraža željo, da bi vlada čim prej revidirali omenjene ukrepe in seveda oprostili jugoslovanske državljane od te obveznosti.
Glavna skupščina Unioncamere iz Furlanije-Julijske krajine pa je na svoji zadnji seji soglasno odobrila resolucijo, s katero izraža globoko zaskrbljenost zaradi možnih posledic morebitnega indiskriminiranega izvajanja tudi na jugoslovanske državljane omenjenih ukrepov. Tudi Unioncamere je mnenja, da bi take obveznosti na meji občutno zmanjšale promet s hudimi posledicami tako za medsebojno sodelovanje kot za gospodarske izmenjave.
In poleg tega deželna zveza trgovinskih zbornic Furlanije-Julijske krajine še ugotavlja, da bi tak ukrep lahko sprožil reakcije na diplomatski ravni s strani jugoslovanskih oblasti, ker bi omenjeni ukrepi — v kolikor bi jih v celoti izvajali — lahko kršili videmski sporazum o maloobmejnem prometu.
Portoroško letališče obiskali letalci Egelsbacha
PORTOROŽ — Na sečoveljsko letališče »Portorož« je prispelo včeraj 16 zahodnonemških letalcev,s pobratenega letališča Egelsbach pri Frankfurtu. Skupino letalcev vodi Karl Weber, direktor letališča Egelsbach, ki je že večkrat organiziral podobne zlete k slovenskemu morju. Tokrat bi moralo prileteti 60 letalcev, vendar jim je namero preprečilo izredno slabo vreme v ZR Nemčiji in nad Alpami.
Med piransko občino in Egelsbachom je vse več stičnih točk (lani je nemško letališče in kraj obiskala delegacija piranske občine), tako da je priložnosti za krepitev prijateljskih stikov vse več. Gre za izmenjavo izkušenj pri vodenju in upravljanju letališča, pri delu igralnic, prenovi starih mestnih jeder, hkrati pa pobrateno nemško letališče, do katerega potrebuje majhno letalo približno tri ure letenja, pomaga portoroškemu pri najrazličnejših propagandnih in drugih podobnih akcijah.
VIDEM — Videmska sejemska ponudba se bo letos povečala še za en sejem, točneje povedano za dva nova sejma v enem. V prihodnjih dneh,, od 4. do 7.junija, bodo na videmskem gospodarskem razstavišču odprli sejma Alimentaria in Opifex. Za prvega so povabili k sodelovanju Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA, za drugega pa Deželno ustanovo za razvoj obrti ESA. Seveda so v pripravi obeh sejmov sodelovala tudi strokovna združenja kmetov ter obrtnikov.
Do te zamisli so prišli po znanstveni raziskavi, iz katere je izhajalo, da takih specializiranih sejmov v FJK ni, je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci pired-sednik sejmišča Bruno Damiani. Povedal je, da hočejo s tema sejmoma, prirejenima v tem spomladanskem času, ko k nam pridejo na počitnice prvi avstrijski ter nemški turisti, pokazati domačinom in tudi inozemski publiki, kaj lahko naša dežela nudi na teh dveh področjih.
Preveč je namreč udomačena masifikacija tudi na teh področjih, kar je odraz bučne reklame. Imamo pa predvsem domače proizvajalce, ki zmorejo nuditi kupcem veliko dobrega. Glavni problem tukajšnjih kmetov in obrtnikov, sta poudarila predsednik ERSA Erminio Del Gobbo in predsednik ESA Carlo Fales-chini, je uspešno prodajati svoje pridelke in izdelke. V to je uperjena glavna skrb dveh deželnih ustanov tudi s prisotnostjo na raznih sejmih.
Kar se tiče sejma kmetijskih pridelkov, bo na 8.000 kv. metrih razstavljalo 242 podjetij. Levji delež imajo seveda vinogradniki. Sodelujejo tudi zadružne organizacije, med temi vinska klet iz Krmina, zadruga pršuta San Daniele, konzorcij za tipični sir Montasio itd.
Kar se obrtnega sejma Opifex tiče, pa je razstavljavcev 70, ki bodo uporabili 2.000 kv. metrov prostora. Levji delež imajo zlatarji, ki so se zelo izkazali na specializiranih sejmih v Firencah in Milanu.
Na obeh istočasnih sejmih bodo imeli nekaj strokovnih posvetov. Poskrbeli pa so tudi za razstavno-muzejsko dejavnost. Pokazali bodo, kako so furlanski kmetje imeli opravka s pripravo hrane ter tudi delovni razvoj nekaterih obrtnih dejavnosti.
MARKO WALTRITSCH
Sinoči nastopil tudi MPZ Primorec-Tabor
POSTOJNA — Postojnska godba slavi letos častitljiv jubilej — 170 let obstoja. Ta jubilej praznujejo postojnski godbeniki nadvse slovesno s štiridnevnimi nastopi: v četrtek so nastopili gojenci glasbene šole — oddelka za pihala, trobila in tolkala, ki so člani godbe, z mladinskim glasbenim recitalom.
Sinoči pa je imel mešani pevski zbor »Primorec-Tabor« z Opčin pod vodstvom Matjaža Ščeka celovečerni koncert. Danes bo osrednja proslava v avli kovinarske in naravoslovne šole, na kateri bodo nastopili domača godba pod vodstvom Leandra Pegana, mešani pevski zbor »Primorec-Tabor« in komorni pevski zbor iz Postojne, ki ga je pripravil Ivo Jeler-čič.
Jutri ob 9.30 pa se bo pričel mimohod gostujočih godb, ki bodo nato na Trgu padlih izvedle promenadni koncert: med nastopajočimi bo tudi Godbeno društvo iz Nabrežine.
ANPI: Volite za moralno neoporečne kandidate!
VIDEM — V tem predvolilnem obdobju je tudi videmsko pokrajinsko tajništvo ANPI želelo izraziti svoje mnenje glede bližnjih parlamentarnih volitev.
V	pozivu, ki ga je naslovilo na volivce, predvsem poudarja, da že samo sklicanje predčasnih volitev kaže na velike težave in nedovršenost delovanja demokratičnih institucij in odnosov med političnimi silami; tako stanje
dodaja videmska ANPI- kaže na nevarno, če že ne na dramatično situacijo »zdravja« demokracije in njenih perspektiv.
V	pozivu se nadalje ugotavlja, da se je italijanska družba po osvoboditvi močno razvila, ostajajo pa še odprti bistveni problemi, ki zadevajo zaposlovanje, predvsem mladinsko, dohodke in varnost delavstva, vprašanja zaščite okolja, delovanje socialnih služb in javnih uprav, delovanje pravice, boj proti kriminalu, davčno pravičnost in pobude za utrditev vrednot miru in razorožitve v državni in evropski dimenziji.
ANPI zato v svojem pozivu poudarja, da je v državi potrebno široko, učinkovito in dalekovidno delo sanacije in reform. V ta sklop je treba vključiti nekatere ukrepe za reformo institucij.
Na osnovi teh ugotovitev in opirajoč se na ideale in vrednote odporništva se zato ANPI obrača na volivce s pozivom, naj se vsekakor podajo na volišča in naj s svojim glasom podprejo tiste sile in tiste osebe, ki, tako s političnega vidika kot glede moralne neoporečnosti, nudijo največje garancije za reforme, napredek in za demokratični razvoj družbe in italijanske države.
Uspelo srečanje mladih za združeni svet
PALAVERDE — Kot smo že napovedali, je bilo preteklo nedeljo v kraju Palaverde pri Trevisu srečanje mladih pod naslovom Genfest 87, ki ga je organiziralo Gibanje mladih za združeni svet.
Organizatorji so pričakovali okrog 3.500 udeležencev, prišlo pa jih je več kot 5000 in to iz dežele Venelo in naše dežele, kjer so bili močno zastopani mladi nemške, ladinske in slovenske manjšine.
Pomembna je bila tudi prisotnost predstavnikov Gibanja mladih za združeni svet iz raznih držav (Avstrije, Združenih držav Amerike, Kanade, Švice, Holandske, Skandinavije itd.); gibanja iz drugih držav pa so poslala udeležencem svoje pozdrave in izraze solidarnosti.
Genfest 87 v Trevisu (takšnih srečanj bo letos v Italiji skupno devet) je v glavnem potrdil željo mladih, da še okrepijo svoje napore za združitev vseh mladih in za utrditev miru v svetu.
Istočasno so mladi udeleženci pokazali pripravljenost, da pomagajo pri zaščiti narave in okolja, v katerem živimo; posebno pozornost pa so namenili problematiki manjšin, katerih pravice morajo biti, so poudarili, zaščitene.
zlatarna	urarna
LAURENTI
TRST - largo santorio 4
suucitclin
CASIO
SEIKO
LONGINES
BREIL
gušuljil
64.
Tragedija
neke
manjšine
FUL VIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
IZ
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Ko ga je začela iskati italijanska policija, ga ni več našla v hotelski sobi, kajti zatekel se je bil k trgovcu na debelo Giovanniju Panjeku, blagajniku za OF v Trstu, ki niu je dal na razpolago enega od štiriindvajsetih stanovnj v svojem poslopju v Ulici Tivarnella in ga vpisal v register stanovalcev. Ljubljanski diplomat je obnovil svojo ilegalno Politično dejavnost, od časa do časa ga je obiskala soproga, ki pa se je morala bolj držati slovenske prestolnice, da je lahko skrbela za njunega edinca.
Prebegli se je nameraval popolnoma izogniti preganjalcem s tem, da bi aktivno stopil v partizanski boj, toda ta odločilni korak je želel napraviti v družbi človeka, s katerim bi si bila na enakem intelektualnem nivoju. Slišal je za načrte Stanka Vuka, strinjal se je z njegovimi idejami, zato si je zelo želel srečanja z njim, da bi se po možnosti dogovorila za skupen odhod. Sestanek z njim naj bi mu pripravil sam gospod Panjek, njegov zaščitnik, in to preko Sospoda Milanoviča, ki je imel svoj prvi sedež kulturno-po-litičnega delovanja, takrat ko je bil Stanko še njegov, taj-
nik, prav v palači v Ulici Torrebianca, kjer je imel trgovec svoja skladišča za jestvine.
Gospa'Zajčeva, ki je bila tiste dni v Trstu, ni skrivala pred možem svojih pomislekov, toda Zajc, ki je bil izredno korekten človek, je kljub temu odšel zdoma, brž ko se je zvečerilo; poklical je kočijo in se odpeljal z njo. Da bi si spremenil videz, si je dal na glavo kapo s ščitnikom, pod pazduho je tiščal violino, spravljeno v toku z dvojnim dnom, kjer je imel skritih nekaj ponarejenih osebnih dokumentov. Kdorkoli bi se radovedno zazrl vanj, bi si lahko mislil, da je glasbenik, ki igra v kakem lokalu.
V stanovanju v tretjem nadstropju v Ulici Rossetti, je obiskovalec našel samo Vukovo gospo. Povedala mu je, da je šel mož na večerjo k njenim staršem; da ga ne bi čakal, je rekel Zajc, in se odločil, da skoči še enkrat domov s tramvajem številka 5, ki pelje na postajo. Hotel je namreč pomiriti ženo, naj ne bo v skrbeh, če bi se vrnil bolj v poznih urah. Marija Zajc ga je rotila, naj prestavi vse skupaj za naslednji dan, toda mož ji je znova razložil, da ne more umanjkati, kjer je bil on tisti, ki je prosil za sestanek. Ni šel ravno z najbolj lahkim srcem: v stopnišču pri Vukovih je bil videl tri ljudi, ki so očitno čakali na istega človeka in prav zato je verjetno Zajc pomislil, da se utegne vrniti domov pozneje ter se vrnil k ženi, da bi ji to naznanil. Hkrati pa je bil radoveden, kaj neki hočejo ti trije od človeka, ki ga je nemeraval spoznati.
Diplomirani violinist se ni več vrnil v Ulico Tivarnella. Ob zpri se je soproga oblekla in ga šla iskat na kraj sestanka. Četudi je bilo jutro vetrovno, se je gruča ljudi pred
hišo, kjer so stanovali Vukovi, že zbrala okoli policijskih vozil in rešilca. Ljubljančanka je vprašala v italijanščini neko žensko, kaj se dogaja in ta ji je odgovorila, da-so ubili tri bandite. Kmalu zatem so prinesli skozi vhodna vrata nosila, na katerih so ležala trupla ubitih. Čevlji na enem od treh so se zdeli Zajčevi natanko taki, kot jih je bil kupil mož samo dva dni poprej.
Odšla je h gospodu Panjeku v skladišče v Ulico Torrebianca. Ta je že vedel, kaj se je zgodilo, a je vseeno skušal prikriti ženi, kako je z njenim možem; ponudil se ji je, da jo spremi v bolnišnico. Poslali so ju v mrtvašnico, kjer so že ležala trupla. Obrazi so bili pokriti, obleka zakoncev Vuk je bila vsa zamazana s krvjo, za soproga ljubljanske gospe se je zdelo, da je bil najprej krepko udarjen čez vrat, ubil pa ga je naboj v hrbet, ki se je zapičil v cigaretnico, ki jo je pokojni nosil v notranjem žepu.
Kljub vsej svoji bolečini, je gospa Zajc takoj pomislila, da mora čimprej dobiti violino z nevarnim tokom. Trgovec Panjek jo je spremil nazaj v Ulico Rossetti, kjer se je pogumno vzpela do tretjega nadstropja. V. stanovanju je bila še zmeraj policija in z njo sorodniki. Tujka se jim ni niti še dobro predstavila, ko so že grmeli proti njej, češ da je njen mož kriv njihove nesreče. Violina je ležala nad obešalnikom v predsobi.
L
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
V tiskovnih sporočilih Dežele, Rubhie in K D
Pozitivne ocene ob odobritvi načrta za tržaški sinhrotron
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je z zadovoljstvom sprejel vest, da je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE odobril načrt za izgradnjo tržaškega svetlobnega generatorja. »Gre za odločitev,« je dejal predsednik odbora Biasutti, »ki sovpada s prizadevanji Dežele za krepitev tržaške vloge znanstvenega pola. Realizacija tega projekta, ki ga je izdelal znanstveni odbor pod vodstvom nobelovca Rubbie, bo zahtevala precejšnjo finančno podporo Dežele, saj le-ta vidi v sinhrotronu veliko priložnost za uveljavitev Trsta in Furlanije-Julijske krajine v mednarodnem svetu znanstvenega raziskovanja. Deželni odbor,« je zaključil Biasutti, »bo nadaljeval delo za krepitev tržaškega znanstvenega pola, ki ga smatra za enega temeljnih dejavnikov bodočega gospodarskega razvoja na Tržaškem in v deželi.«
Veliko zadovoljstvo nad sklepom odbora CIPE in osebno zahvalo ministru za znanstveno in tehnološko raziskovanje Granelliju ter predsedniku deželne uprave Biasuttiju je v posebni tiskovni noti izrazil tudi nobelov nagrajenec prof. Carlo Rubbia. Odobritev načrta in priporočilo vladi, da zagotovi sredstva, potrebna za izgradnjo sinhrotrona, sledita tako osnovnim smernicam programa mednarodnega znanstvenega odbora. V njem je predvideno, da bosta na voljo evropskih znanstvenikov in industrije dva komplementarna tipa svetlobnih genera-
torjev tretje generacije, sposobna oddajati izredno močno svetlobo po neštetih pasovih, in torej istočasno služiti zelo velikemu številu raziskovalnih skupin. Komplementarnost obeh generatorjev pa je v tem, da oddajata svetlobo po različnih valovnih dolžinah, česar eden sam ne bi zmogel. Tak program torej terja tako izgradnjo sinhrotrona v Trstu kot aktivno sodelovanje pri evropskem programu v Gre-noblu, kjer bodo zahvaljujoč večjim finančnim možnostim zgradili večji svetlobni generator kot v Trstu.
Na temo sinhtrona je imel včeraj v Novinarskem krožku tiskovno konferenco tržaški polsanec Sergio Coloni, deželno tajništvo Krščanske demokracije pa je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem tajnik Bruno Longo izraža zadovoljstvo nad vestjo o odobritvi projekta za tržaški sinhrotron. »To je znak, da so bila naša prizadevanja za odpravo izolacije, v katero je Trst zašel iz geografskih in političnih razlogov, razumljena na vsedržavni ravni. Deželna KD bo nadaljevala s prizadevanji za ovrednotenje razvojnih možnosti, ki jih Trstu ponuja perspektiva mednarodnega pola za znanstveno raziskovanje. Gre za izbiro,« zaključuje Longo, »ki izhaja iz odločenosti po uresničevanju specifičnih potencialov različnih območij v Furlaniji-Julijski krajini v okviru deželne enotnosti, ki se bo uveljavljala le, če bomo znali spodbujati razvojne možnosti vsakega dela deželnega teritorija.«
Tržaški občinski odbor odobril jamščino za SSG
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji na predlog slovenskega socialističnega odbornika arh. Daria Jagodica po hitrem postopku odobril sklep o jamščini za Slovensko stalno gledališče v višini 700 milijonov lir. Sklep je sprejel občinski odbor soglasno, ker sedaj ne zaseda občinski svet zaradi volilne kampanje in ker so ta sredstva nujno potrebna SSG, da redno zaključi sezono.
Sklep o jamščini je za občino takoj izvedljiv, ker je bil istočasno sprejet tudi sklep o takojšnji veljavi, mora pa seveda preiti še običajno birokratsko pot deželnega organa, vendar zagotavljajo, da bo ta postopek tudi pospešen, tako da bodo sredstva lahko na razpolago najkasneje v roku dveh tednov. Kritje jam-ščine še ni dokončno urejeno, moralo pa bi biti na osnovi povišane subvencije tržaške občine, tako da bi s tem poviškom krili glavnico in obresti na posojilo, za kar že obstaja načelni dogovor s Tržaško hranilnico in posojilnico.
Formalno prošnjo za odobritev jamščine za Slovensko stalno gledališče je obrazložila tržaškemu županu Staffieriju v sredini februarja delegacija izvršnega odbora SSG skupaj z njenim članom in odbornikom Jagodicem, podpredsednikom Rudolfom, tajnikom Mermoljo in predsednikom Samso.
Seminar o vzgoji in izobraževanju v večjezičnem okolju
v	i	rr'	•	•!
Gnamuseva o besedilu, Toporišič o jeziku
Z zadnjimi tremi predavanji se je včeraj v boljunskem gledališču Prešeren zaključil celoletni seminar o vzgoji in izobraževanju v večjezičnem okolju, ki ga je za slovenske in italijanske šolnike priredil Deželni zavod za raziskovanje, izpopolnjevanje in eksperimentiranje na šolskem področju IRRSAE. Sklepni del seminarja se je začel v četrtek, s predavanjema prof. Olge Gnamuš-Kunst o razvijanju zmožnosti razumevanja in tvorjenja besedil ter o skrbi za besedni zaklad in prof. Jožeta Toporišiča o jeziku v večinskem drugojezičnem okolju.
Slovenska operaterka pri zavodu IRRSAE Stanka Čuk je v uvodnem posegu poudarila pomen govora in govornih sposobnosti v modernem svetu (»Nekoč je veljal rek "Molk je zlato'", sedaj se vse bolj uveljavlja njegovo nasprotje "Govor je zlato",« je med drugim opozorila). V večjezičnem okolju je dobra jezikovna podlaga še pomembnejša za solidno obvladanje dveh ali več jezikov.
Na uvodno razmišljanje je posredno navezala svoje predavanje prof. Olga Gnamuš-Kunst. Osrednji del svojega posega je posvetila besedilu, njegovi vlogi in pomenu v vzgojno-izobraževalnem procesu. Besedilo je temeljno sredstvo pri vseh učnih predmetih za širjenje besednega zaklada, je pa lahko tudi izhodišče za pouk slovnice. Predavateljica je obrazložila teoretske predpostavke besedila, zatem pa jim dala tudi praktično podobo s primerom besedila o dilemi. Za uspešno delo mora učitelj pripraviti najprej načrt celovitega besedila. Krajša besedila so primernejša za učence, saj začneta pri daljših učenčeva motivacija in pazljivost postopoma kopneti. Na učence zelo učinkujejo slikovne zgodbe; tudi slikovni priročniki so priporočljivi, a jih je pri nas, z razliko od drugih držav, kjer so se prav razbohotili, še vse premalo. Besediloslovje je vsekakor še razmeroma nova veda, ki so jo začeli pri nas obravnavati šele pred kratkim, je obrazložila predavateljica.
Prof. Jože Toporišič je predaval o jeziku v večinskem drugojezičnem okolju. Opozoril je, da je treba pri obravnavanju jezika v večjezičnem okolju upoštevati specifične razmere v tem okolju. Tako so na primer razmere za razvoj slovenskega jezika v Italiji različne na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Drugačne so razmere v Avstriji in v Porabju na Madžarskem.
Na vseh teh področjih je Slovenec bolj ali manj dvojezičen, njegov sosed, sodržavljan večinskega naroda, pa ne. Enostranska dvojezičnost, ki iz tega izvira, ima vrsto negativnih posledic. Tako je na primer Slovenec vedno tisti, ki se mora pri sporočanju prilagajati; iz tega nastane občutek manjvrednosti, ki ga politične strukture s svojo politiko tudi podpirajo.
Po Toporišičevem mnenju (udeleženci v razpravi so menili, da je dokaj črnogledo) bi bilo mogoče sedanji položaj preokreniti s tem, da bi dosegli dvojezičnost tudi pri Italijanih, in to ne v mestu, pač pa na podeželju, kjer je odstotek slovenskega prebivalstva večji. Druga možnost, ki jo je Toporišič omenil, je bilo nazadovanje, s postopnim upadom slovenskega življa.
Predavatelj je poudaril veliko vlogo, ki bi jo morala odigrati šola za povezovanje in medsebojno spoznavanje obeh skupnosti. Pri tem je omenil nekatere konkretne argumente za zavarovanje manjšinske jezičnosti. Na primer dejstvo, da je več kultur več vredno kot ena sama; da je slovenščina most, ključ za spoznavanje slovanskega sveta. Šola bi morala seznanjati tudi italijansko govoreče državljane o dosežkih in skokovitem razvoju Slovencev.
Ob sklepu svojega posega se je ugledni slavist zaustavil še ob učiteljih. »Nisem prepričan, da vsi učitelji izpolnjujejo evropsko priznane izobrazbene predpogoje za opravljanje tega poklica,« je Toporišič podvomil v kvaliteto našega učnega kadra...
Pogovori s kandidati
Bordon (KPI): Kulturni boj za pravo zaščito Slovencev
miLER BORDON, rojen v Miljah 16. 1. 1949, osnovno šolo je dovršil v domačem kraju, nato pa diplomiral na industrijskem tehničnem zavodu Volta. Novinar publicist, direktor revije deželnega združenja občinskih uprav. Od leta 1970 je občinski svetovalec v Miljah, od leta 1977 pa vodi občinsko upravo kot župan. Pri vsedržavnem vodstvu KPI odgovarja za vprašanja kulture v krajevnih upravah, prav te dni je postal član vodilnega organa združenja Federlestival, ki upravlja vse največje manifestacije na državni ravni, že več let pa je član vodstvenih organov Skupnosti jadranskih pristanišč. V svoji politični dejavnosti se predvsem ukvarja z vprašanji miru, zaščite okolja in državljanskih pravic, z odgovornimi nalogami tudi na vsedržavni ravni. Živi v Miljah s 17-let-nim sinom. Kandidira na listi KPI za poslansko zbornico. V pogovoru smo mu postavili naslednja vprašanja.
Kakšen je pristop krajevne KPI v kampanjo za parlamentarne volitve 14. in 15. junija?
Tržaška KPI je vstopila v sedanjo volilno kampanjo s skrajno odločnostjo in z močno kandidatno listo, ki predstavlja vso stranko, moške in ženske, Italijane in Slovence. Ta kampanja ima namreč posebne tone, ki izhajajo iz dveh dejstev: iz zavezništva proti naravi med Listo za Trst in PSI in iz premika na desno skoraj vseh demokratičnih strank v zvezi z vprašanjem zaščite Slovencev, s pravo gonjo proti Garibaldijevemu osnutku. Te razmere nalagajo komunistom nalogo, da so v tem trenutku tolmači vse demokratične levice in živih sil na Tržaškem za obrambo osnovnih državljanskih pravic, kot je uporaba materinega jezika.
Katera so gesla, s katerimi se KPI predstavlja volivcem, in katere so glavne teme, ki jih osebno obravnavate kot kandidat v volilni kampanji?
Glavna gesla komunistične volilne kampanje zadevajo tri temeljna vprašanja: delo, okolje in mir. V Italiji postaja namreč čedalje bolj pereč problem brezposelnosti, ki prizadeva že milijone ljudi, zlasti mladih, in dosedanje vlade niso pokazale nobenega resnega namena, da bi ga reševale. Zaščita okolja postaja že problem preživetja, v tej družbi je treba preokreniti razmerje med proizvodnjo in naravo, v središču prizadevanj pa mora biti človek. Napori za utrditev miru se morajo okrepiti, opuščati je treba oboroževalno tekmo, kot pravijo mladinci ZKMI, se je treba ponovno polastiti naše prihodnosti.
Na vsedržavni ravni postavlja KPI vprašanje možnosti, da se KD odrine vendar v opozicijo in da se vzpostavi pri vodstvu države alternativna vlada, kar je pogoj za uspešno delovanje vsake zrele demokracije.
Na Tržaškem pa je osnovno vprašanje sožitje med obema skupnostima, ki tu živita, in s tem v zvezi zaščita slovenske narodnostne skupnosti, kar se seveda odraža tudi v moji volilni kampanji. Še posebej pa se zavzemam za vprašanje utrditve miru jn sodelovanja ob meji, za zaščito okolja (pri če-
*
mer izražam odločno nasprotovanje umestitvi centrale na premog v naših krajih), za vprašanja kulture (in s tem v zvezi tudi za ohranitev Slovenskega stalnega gledališča, za kar si prizadevam tudi na vsedržavni ravni). Trstu je treba omogočiti, da razvija svoje velike možnosti na področju finaliziranih znanstvenih raziskav in turizma, pri tem pa je treba strogo spoštovati okolje, Kras in morje.
So možne kakšne napovedi glede volilnih izidov in glede usmeritve naslednje zakonodajne dobe?
Izražam seveda predvsem željo, da napreduje vsa levica ob nazadovanju KD. Menim namreč, da so ljudje dovolj zreli, da bodo razumeli predlog KPI in da bodo torej pripomogli k pozitivnemu rezultatu, ki naj omogoči poskus oblikovanja programske vlade, ki naj predstavlja demokratično alternativo dosedanji prevladi KD. Le tako bo namreč mogoče izpeljati ozdravitev javnega aparata in spodbuditi prepotreben razmah zasebnega podjetništva, ki sta podlaga za družbeno-gospo-darski razvoj Italije.
Kakšen bi mogel biti učinek teh volitev glede na pričakovanja Slovencev v zvezi z uzakonitvijo globalne zaščite?
Predvsem je treba povedati, da smo v Trstu priča nevarnemu pojavu, hudi instrumentalizaciji itak »sramežljivega« Garibaldijevega osnutka, kar ima lahko nevarne posledice v zavesti mesta. Na italijanski večini je, da si razčisti pojme: zakaj bi se v Trstu bali nečesa, ki je normalno v Aosti ali Boc-nu (kot dvojezični napisi)? Če bi se vsi sprijaznili z dejstvom, da smo obmejni ljudje in da živimo na jezikovno mešanem področju, bi to pomenilo veliko prednost za Trst.
Gre torej za boj, ki ga je treba izbojevati ne le na zakonodajni, ampak tudi na kulturni ravni. Boj bo treba voditi v Trstu in ga prenesti odločno v-parlament. KPI se lahko pri tem ponaša s svojo dosedanjo doslednostjo in se bo tudi v naslednji zakonodajni dobi zavzela za uzakonitev zaščite, ki je navsezadnje le uresničitev ustavne obveze, saj je treba manjšini, da bo zares enakopravna, zagotoviti več možnosti za njen obstoj in razvoj.
Pogovor zapisal
LUCIJAN VOLK
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 ■	(Dolga krona)
ii mT	E	Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
"	avtobus: 23 - 40 - 41
grand. marche	PR0ST0RN0 p4RKIRlšCE
Zaključek ciklusa predavanj NSK
Prof. Bernik o ekspresionističnih tendencah v slovenskem slikarstvu
S predavanjem prof. Staneta Bernika, glavnega urednika revije »Sinteza« in predavatelja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in Sarajevu o ekspresionističnih tendencah v slovenski arhitekturi in oblikovanju, se je v četrtek zaključil letošnji že tradicionalni ciklus predavanj, ki jih je Narodna in študijska knjižnica posvetila Slovenskemu ekspresionizmu v letih 1910-1930.
Predavatelj je, s pomočjo diapozitivov, prikazal že v takratnem obdobju močno uveljavljene tendence ekspresionizma na Slovenskem, ki se niso kazale le v slikarstvu in kiparstvu, temveč tudi v arhitekturi, predvsem v delih mednarodno priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, njegovega učenca Franca Tomažiča, arhitekta Ivana Vurnika in še mnogih drugih. Prikazal je razne študije priznanih arhitektov, ki so doživele realizacijo, ali pa so ostale le v načrtu, ki pa pričajo o vplivu, ki ga je imel ekspresionizem v tisti dobi na umetniško ustvarjanje, tudi na ustvarjanje slikarjev, kot je bil na primer naš umetnik Avgust Černigoj ali pa slikar in kipar Tone Kralj.
Udeleženci so si tako ogledali študije o številnih pomembnih stavbah, spomenikih, cerkvah, železnih ograjah in portalih, pa tudi o interierjih posameznih stavb, tipičnih primerih ekspresionizma, ki je bil tedaj močno
razvejan tudi v številnih evropskih državah.
Predavatelja je predstavil in se mu na koncu tudi zahvalil ravnatelj NŠK Milan Pahor, ki je tudi naglasil pomen predavanj, ki jih omenjena ustanova redno organizira z željo, da nudi udeležencem kar najbolj zanimive, pa tudi aktualne teme.
Spored letošnjega festivala operete
Letošnji festival operete, osemnajsti po vrsti, je tik pred začetkom. Predstave se bodo odvijale v občinskem gledališču Verdi, v repertoar pa so organizatorji vključili že tradicionalni opereti Netopir in Pri belem konjičku in novost Clivia. Koreografijo so zaupali Ginu Landiju, kostume pa Sebas-tianu Soldatiju.
Prva na sporedu je opereta Netopir Johana Straussa, ki jo bodo predvajali 27., 28.in 30. junija ter 4., 5., 11. in 12. julija. Letošnjo izvedbo bo dirigiral Rudolf Bibl v režiji Vita Molinarija, nastopili pa bodo Elena Zilio, Daniela Mazzucato, Carlo Bini, Max Rene Co-sotti, Graziano Polidori in Ugo Maria Morosi.
Opereta Ralpha Benatzkega Pri belem konjičku bo na sporedu v isti zasedbi kot lani, le da bo to pot dirigiral madžarski dirigent Janoš Sandor. Za režijo je poskrbel Filippo Crivelli, glavno vlogo pa bo odpela znana jugoslovanska pevka Jadranka Jovanovič..Pri belem konjičku bo na sporedu
18.,	19., 25., 26., 31. julija in 4.in 8. avgusta.
Novost za tržaško publiko predstavlja opereta Clivia, ki jo je sestavil Nico Dostal, ki je eden zadnjih "gospodov" dunajske operete in je zelo priljubljen zlasti pri nemški publiki. Tržaško postavitev te operete bo dirigiral Guerrino Gruber v režiji Gina Landija. Glavno vlogo so poverili pevki Tatjani Sojat, na sporedu pa bo
1.,	2., 5., 9., 11., 13. in 14. avgusta.
Protagonisti italijanske politike v našem mestu ob volitvah
Odložen za en teden prihod De Mite Danes Giolitti in v sredo Craxi
Dva tedna pred političnimi volitvami se tudi na Tržaškem volilna kampanja razgreva, s prihodom najvidnejših strankarskih voditeljev v naše mesto na pomoč prizadevanjem krajevnih vodstev strank za čimbolj uspešen izid boja za glasove. Že za danes je bil napovedan prihod vsedržavnega tajnika Krščanske demokracije Ciriaca De Mite, ki pa je moral v zadnjem trenutku odložiti srečanje s tržaškimi volivci zaradi nenadnih in "neodložljivih" obveznosti. De Mita bo tako v Trstu prihodnjo soboto, 6. junija, ko bo govoril v kongresnem centru Pomorske postaje. Pač pa bo danes popoldne ob 17. uri, prav tako na Pomorski postaji, nastopil v volilni kampanji KPI neodvisni kandidat Antonio Giolitti (bivši minister in evropski poslanec, ki je skupaj z drugimi vidnimi bivšimi socialističnimi politiki sklenil stopiti v komunistične kandidatne liste).
Veliko pričakovanje vlada seveda za nastop socialističnega tajnika Betti-na Craxija, ki bo govoril v sredo, 3. junija, ob 18. uri na Trgu Unita. Krajevno javno mnenje in volivce bržkone' predvsem zanima, kako bo tajnik PSI tolmačil povsem nenaravno volilno zavezništvo zgodovinske levičarske stranke z desničarsko in nacionalistično Listo za Trst. Kdor pričakuje določeno previdnost, oziroma ograjevanje najvišjega voditelja socialistov od tržaškega volilnega manevra pa se najbrž moti. Tako je vsaj soditi po dejstvu, da bo skupaj s Craxijem in edinim kandidatom PSI na socialistični listi za poslansko zbornico (za listarje-ma Camberjem in Lapanjejem) Augus-tom Seghenejem na govorniškem odru tudi sam predsednik Liste za Trst Manlio Cecovini, kar je samo po sebi dovolj zgovorno.
Med volilno kroniko je zabeležiti včerajšnjo izjavo deželnega tajnika Krščanske demokracije Longa, ki je ugotovil, da »zmeda ne koristi nikomur, še najmanj pa italijanskim državljanom slovenskega jezika«, pri čemer ostro kritizira volilno zavezništvo med PSI in Listo za Trst, in se sprašuje, ali bodo kandidati, ki bodo morebiti izvoljeni, zagovarjali v parlamentu tradicionalna stališča PSI (ki sta jih tolmačila poslanec De Carli in senator Castigli-°ne), ali »melonarska«, ki so diametralno nasprotna. Longo zatrjuje, da je glede zaščite slovenske manjšine KD dosledno zagovarjala »uravnovešeno« rešitev, ki naj ne bo v škodo italijanske večine, in poziva volivce, tudi slovenske, naj premislijo o konfuziji, ki jo ustvarja sporazum Pgl-LpT.
Senatorka Jelka Gerbec je v Križu na srečanju, ki se ga je udeležila tudi kandidatka za poslansko zbornico Nives Košuta, poročala o svojem delu v parlamentu in poudarila potrebo po ustvaritvi ustreznih pogojev, ki naj bi omogočili nadaljevanje učinkovitega boja za globalno zaščito v Senatu. Nato je močno obsodila zadržanje tržaškega pokrajinskega vodstva socialistične stranke, ki s povezavo z Listo za Trst ustvarja res slabe perspektive za podporo boja za slovenske pravice. »Tajnik Seghene trdi, da se stališče PSI do Slovencev ni spremenilo,« je
rekla. Zakaj je pa sam napadel poročevalca, socialističnega senatorja Garibaldija, češ, da je pripravil poenoteni osnutek za globalno zaščito v neprimernem času, ko se je namreč pripravljalo zavezništvo z Listo? Zakaj je socialistično vodstvo pristalo na kandidaturo človeka, kot je prof. Agnelli, ki je zapustil svoje mesto, ko je za časa levega centra stopil v občinski ■ odbor socialist Hreščak? Zakaj o slovenski zaščiti Seghene noče govoriti z volilci, ki zahtevajo pojasnila in trdi, da so Slovenci »nahujskani«, ko se upravičeno sprašujejo, kakšno bo bodoče zadržanje PSI do Slovencev? To stališče pokrajinskega vodstva socialistične stranke ne odgovarja onemu socialistov videmske pokrajine, slovenskih socialistov Trsta in Gorice, tudi ne prvakov te stranke na evropski ravni.
Danes zvečer ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina večer posvečen mladim, na katerem bo nastopila mladinska skupina P. Tomažič, uvodoma pa bo na kratko spregovorila Nives Košuta.
Na volilnem sestanku, ki ga je v četrtek zvečer sklicala v Bubničevem domu v Repnu repentabrska sekcija Slovenske skupnosti in ki ga je vodil krajevni tajnik Milko Guštin, je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar opozoril med drugim na dejstvo, da je prišlo v okrožju Aosta, kjer veljajo posebna volivna določila, do zanimivega, zelo nevarnega primera. Nastopajo namreč
tri liste. Na eni sami ima vodilno vlogo Union Valdotaine, ki v ostalih predelih države sodeluje pri manjšinski listi z znakom Sardinske akcijske stranke. Podpirata jo še domača avtonomistična skupina in republikanci. Drugo listo so sestavili misovci. Tretjo pa podpira pravcati »zgodovinski kompromis« strank, ki hočejo odvzeti senatorja in poslanca Union Valdotaine: komunisti, krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati itd. Tudi na Sardiniji je prišlo do laično-socia-lističnih koalicij za senat, ki naj bi ogrožale sardinsko stranko. Očitno je torej, da manjšinske stranke in koalicije manjšin marsikoga motijo in vso javnost že s svojo prisotnostjo opozarjajo na neizpolnjevanje ustave in mednarodnih sporazumov, na pomanjkljivo sožitje. Kaj se dogaja na Tržaškem, to je Slovenska skupnost že večkrat zelo kritično povedala.
Glede hudih pojavov nasilja, do katerih prihaja na Južnem Tirolskem, Slovenska skupnost poudarja, da nikakor ne morejo koristiti ne nemški narodni skupnosti ne ostalim manjšinam, ki se v Italiji borijo za svoje pravice. Nasilje ne sme biti način za reševanje sporov. A nasilje, moralno, psihološko, politično nasilje, je tudi v marsikaterem protislovenskem nastopu, ki ga žal beležimo v naših krajih.
V okviru radijskih tribun RAI bo danes govoril pokrajinski tajnik SSk Ha-rej, in sicer ob 12.10 v italijanskem sporedu in ob 12.40 v slovenskem.
V Zgoniku so včeraj odprli 23. občinsko razstavo vin
Ob prisotnosti številnih uglednih gostov in vinogradnikov so včeraj v Zgoniku otvorili 23. občinsko razstavo vin, na kateri sodeluje 14 vinogradnikov iz zgoniške občine s skupno 18 vzorci. Belo vino razstavljajo: Mirko Skupek iz Koludrovce, Boris Milič, Stojan Stubelj in Srečko Štolfa iz Sale-ža, Ivan Colja, Jožko Colja, Marčelo. Doljak in Josip Gruden iz Samatorce, Ivan Milič in Miro Žigon iz Zgonika. Teran: Janko Gruden, Stojan Stubelj, Srečko Štolfa in Svetozara Vodopivec vd. Škrlj iz Saleža, Jožko Doljak, Marčelo Doljak in Josip Gruden iz Samatorce ter Stanko Milič iz Zgonika.
Na hodniku osnovne šole je letos prvič okusno pripravljena cvetličarska razstava (kot vidimo na gornji sliki) in so razobešene slike učencev vseh krajevnih osnovnih šol o zaščiti okolja. Na dvorišču pa so razstavljeni kmečki stroji in orodje.
Danes bodo kioske odprli ob 16. uri, ob 20. pa bo v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku koncert moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. V športnem delu programa bosta na sporedu mednarodni balinarski in roko-menti turnir. Zvečer bo od 21. ure dalje igral za ples ansamber Pomlad.
(B. S.)
Sporočilo župana Budina na seji občinskega sveta
V zgoniški občini stopila v veljavo nova varianta regulacijskega načrta
Na četrtkovem rednem zasedanju zgoniškega občinskega sveta je župan Miloš Budin najprej z zadovoljstvom sporočil, da je deželna uprava dokončno odobrila varianto k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, ki je z objavo v deželnem vestniku tudi uradno stopil v veljavo. Občinski predlog variante, ki je terjal veliko truda, napora in razprav, je bil v bistvu v celoti potrjen z nekaterimi obrobnimi spremembami, ki pa vsebinsko ne vplivajo na usmeritev tega urbanističnega instrumenta. Sprejeti so bili vsi protiugovori. Nekoliko povečana je bila le razmejitev zazidljivih površin_ v coni C na .Devinščini. Možen bo tudi izkop zemlje v »Šeginovem dolu« po določenem normativu. Dežela pa je vztrajala na dveh, sicer majhnih območjih ambientalne zaščite, kjer pa so še dalje zajamčene tradicionalne gospodarske dejavnosti in tudi lastnina ostane nedotaknjena; vsilila je perimetracijo naravnega parka, kar pa ni zaskrbljujoče, saj ostane le na papirju; v zasičenih conah pa je bilo možno povečanje kubature zgradb znižano od 200 na 150 kub. metrov oziroma 30 odstotkov celotne prostornine. Že sama dežela pa je izrecno nakazala možnost, da se z dopolnilno varianto reši ta problem s podrobnim začrta-njem zgradb v zasičenih conah, ki bi potrebovale večjo dozidavo. Župan je nadalje poročal še o pripravah na občinsko razstavo vin, o obisku generalnega konzula SFRJ Livija Jakomina v občini in o organizaciji poletnega centra v Zgoniku od 6. do 18. julija.
Zatem je bila na dnevnem redu predstavitev proračuna za finančno poslovanje v letu 1987 in triletno programsko
poročilo. Občinski svet je s tem v zvezi soglasno izglasoval protestno resolucijo, saj občine na osnovi nesprejemljivega vladnega odloka za krajevne finance niso zmožne pripraviti kolikor toliko spodobnih proračunov. Razpoložljivosti in državni donos so tako omejeni, da bi spričo višjih izdatkov na osnovi nove delovne pogodbe zgoniška občina beležila kar 140 milijonov primanjkljaja za tekoče stroške in bi bilo treba torej nujno odpraviti kako storitev, kar pa je politično in socialno nesprejemljivo. Zato občinski svet zahteva od vlade in novega parlamenta, naj izglasuje bistveno drugačen akt o krajevnih financah, ki bi omogočal izdelavo realnih proračunov.
Na podlagi zakonskih določil je bil tudi izglasovan 50-odstotni povišek davka za smetarsko službo. Kot je razložil odbornik Furlan, je tudi po uvedbi poviška (395 lir na kv. meter stanovanja) davek daleč najnižji v tržaški pokrajini in tako bo možno nekoliko ublažiti primanjkljaj za delovanje smetarske službe in za upepeljevanje odpadkov (kar 8 tisoč stotov letno). Slovenska skupnost je glasovala proti povišku, češ da je prej potrebna reorganizacija službe.
Po odobritvi obračuna za leto 1986 in imenovanju preglednikov računov za leto 1987 je na koncu zgoniški občinski svet z ogorčenjem izglasoval resolucijo proti nesramnemu in protizakonitemu predlogu predsednika skupščine Krajevne zdravstvene enote Camberja, da bi ukinili 2. člen pravilnika o rabi slovenščihe.
B. S.
V Podlonjerju rajonska razstava vin
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union prireja letos že 9. rajonsko razstavo vin. Letošnja razstava se od prejšnjih razlikuje v dveh bistvenih elementih. Prvič je bila letos na vrsti tudi predselekcija predstavljenih vin, pri kateri pa je komisija le s težavo izločila nekatere vzroce, tako da je prvi izpit prestalo 17 belih in 16 rdečih vin, ki bodo na razpolago tudi obiskovalcem razstave. Druga novost je v tem, da sodelujejo letos na razstavi tudi vinogradniki iz Lonjerja in Kati-nare. Izrednega pomena je tudi dejstvo, da je letos gmotno priskočila na pomoč tudi pokrajinska uprava, za kar se ji prireditelji iskreno zahvaljujejo.
Ocenjevalna komisija se je tako izrekla: prvo mesto v konkurenci belih vin si je prislužil Stojan Sancin, drugo Edi Černigoj, tretjega pa si delita Mario Zoch in Luciano Čandek. Najboljše rdeče vino je letos predstavil Frances-co Mlač, drugega Edvard Grgič in tretjega Miran Cok.
Kot že rečeno, se razstava začne danes in bo trajala vse do ponedeljka. Danes ob 18. uri bo na vrsti nagrajevanje najbolj uspešnih vinogradnikov nekoliko pozneje pa predvajanje filma o sečnji v Bošketu. Jutri popoldan bo nastopila godba Triestinissima, ki bo prisotne zabavala še zvečer, medtem ko bo zjutraj slikarski ex tempore za osnovnšolske otroke.
Prireditev se bo vse tri dneve odvijala v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 42).
Vodstvo tabornikov iz Slovenije na dvodnevnem obisku na Tržaškem
Urniki za oddajo prijave dohodkov
Svoj dvodnevni obisk na Tržaškem so včeraj člani predsedstva Zveze tabornikov Slovenije pričeli na Založništvu tržaškega tiska, kjer so si ogledali uredništvi Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria, tiskarno in Graficenter. Desetčlanska delegacija je prisluhnila razlagi upravnika Vojka Slavca, ki je Posredoval nekaj bistvenih informacij o delovanju našega dnevnika, Vojimir Tavčar pa je goste povabil na. vodeni ogled redakcije. Natančneje jih je seznanil s tehnološkimi novostmi in uporabo terminalov.
V spremstvu vodstva slovenskih tržaških tabornikov in njihovega »staroste« Nilana Pahorja, se je delegacija iz Slovenije v popoldanskih urah sestala s člani izvršnega odbora SKGZ in si nato ogledala sedež »Rodu modrega vala« v Trstu.
Na sliki: člani predsedstva Zveze tabornikov Slovenije med ogledom naše redakcije.
Davkoplačevalci bodo lahko še danes in v ponedeljek oddali davčne prijave dohodkov za leto 1986, in sicer neposredno v davčnem uradu občine v kateri prebivajo ali v občinskih izpostavah, posredno pa s poštno priporočeno pošiljko, naslovljeno na Urad za neposredne davke pri finančni intendanci v Trstu (Trg Panfili 2).
Občinski davčni urad, Trg Grana-tieri, 3. nadstropje, in občinske izpostave bodo danes poslovale od 8.15 do 12.00 in od 16.00 do 18.30. V ponedeljek bo občinski davčni urad v Trstu posloval od 8.15 do 12.00 in od
16.00	do 20.00, enako tudi občinski izpostavi na Proseku in na Opčinah, medtem ko bodo mestne občinske izpostave sprejemale prijave le dopoldne, od 8.15 do 12.00. Nekoliko drugačen urnik velja za miljsko in dolinsko občino, kjer bodo sprejemali davčne prijave tako danes kot v ponedeljek po naslednjem urniku: v Miljah od 8.30 do 11.30 in od 16.00 do 18.00, v Dolini pa od 8.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Srečanje s princem
V devinskem gradu je včeraj sprejel princ Karel Turn Taxis predsednika SSG Bogumila Samso in odbornika za kulturo devinsko-nabrežin-ske občine Igorja Tuto, ki sta princu obrazložila zanimivo krstno izvedbo recitala »Devinska elegija«. Princ Karel se je zanimal za samo izvedbo in še posebej za značilnosti SSG.
Prometna nesreča v Križu Domačin resno poškodovan
V Križu se je včeraj hudo ponesrečil z motociklom domačin Bogomir Sirk. Ko se je v zgodnjih popoldanskih urah vračal proti domu, je na križišču v bližini vaškega spomenika padlim v NOB trčil s svojim malim motornim vozilom v avtomobil ford fiesta, ki ga je upravljal Umberto Amato iz Nabre-žine-Kamnolomi. Točni vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni, ker ni bilo v trenutku trčenja v bližini nobenega očividca. Dejstvo pa je, da se je Sirk pri trčenju hudo poškodoval. Udaril se je v glavo ter zadobil več ran in verjetno tudi zlomov v raznih delih telesa. Sirka, ki ima 71 let in je upokojen ter prebiva v Križu na številki 295, so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovanju s pridržano prognozo. Na kraj nesreče so prišli tudi karabinjerji z nabrežinskega poveljstva.
Protest osebja gozdne službe
Osebje deželne gozdne službe tržaškega in goriškega gozdarskega inšpektorata je na svoji skupščini, ki je bila 25. maja v Gorici, soglasno sprejelo odločitev, da se ne bo udeležilo manifestacije prostovoljcev za gašenje gozdnih požarov iz tržaške pokrajine, napovedane za jutri na Pomorski postaji.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu, gre za obliko protesta, ki v nobenem primeru ni uperjen proti organizacijam prostovoljcev, s katerimi gozdni čuvaji že dolgo dejavno in uspešno sodelujejo. Pač pa je protest namenjen deželni upravi, ki je gluha za resne probleme gozdnih čuvajev v obeh pokrajinah, izvirajoče iz pomanjkanja osebja, prevoznih in protipožarnih sredstev, radijskih aparatur in iz zastarelosti gozdnih uradov v Bazovici, Devinu, Tržiču in v Gorici.
Svojevrsten predvolilni protest
Vsakdo se pripravlja na bližajoče se volitve po svoje. Enim je že povsem jasno, kako se bodo ravnali, marsikoga pa še preganjajo dvomi. Elena Milic (letnik 1919) iz Ul. Molino a vento nima najmanjšega dvoma in je že včeraj dejansko oddala svoj glas tako, da je nagnala občinskega funkcionarja, ki ji je skušal, kot vsem drugim, nič hudega sluteč, dostaviti volilno potrdilo. Da bo stopila na volišče, ko ji bodo zagotovili bolj človeško domovanje, ko se po njeni hiši ne bodo kot doslej. podile miši in podgane, je zabrusila presenečenemu funkcionarju. Svoj gnev in svojevrstni protest je izpričala tudi pred agenti letečega oddelka, ki so skušali urediti, kar občinskemu funkcionarju ni uspelo.
V evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili
Uspešen začetek zaključnih akademij GM
V sugestivnem ambientu evangeličansko-luteranske cerkve na Trgu Panfili se je v četrtek zvečer začel ciklus akademij, s katerimi končuje šola Glasbene matice tudi letošnje uspešno šolsko leto. To je že drugič, da se omenjene zaključne akademije odvijajo v omenjeni cerkvi, ki jo redno obiskuje tržaška glasbena publika in ki je bila tudi tokrat lepo zasedena z našim, pa tudi italijanskim občinstvom, ki je pozorno sledilo, nastopu gojencev naše glasbene šole, od najmlajših pa do tistih, ki se že pripravljajo na diplomo. Izbira prostora je za izvedbo neke glasbene prireditve zelo pomembna. To nam je potrdila tudi tokratna akademija, na kateri je prišlo lepo in precizno izvajanje gojencev prav zaradi dobre akustike prostora še posebno do izraza.
Namen šole Glasbene matice je bil, da prikaže na aka~ demiji znanje in napredek gojencev od pripravnice pa vse do 7. in 9. razreda šole, da nudi torej priložnost tistim, ki se šele uvajajo v svet javnega nastopa, kot tistim, ki so nastopov pred občinstvom že vajeni, da prikažejo svoje znanje, pa tudi dozo sproščenosti pri podajanju in interpretaciji posameznih skladb.
Ob poslušanju te prve zaključne akademije, kateri bo do 18. junija sledilo še šest, lahko poudarimo, da smo poslušali lepo igranje (mnogi so svoj nastop odigrali tudi na pamet), dobro tehniko, predvsem pa že velik smisel za podajanje posameznih skladb. Slednje je prišlo predvsem do izraza pri starejših gojencih, ki so, ob vidnem zadovoljstvu občinstva, večer tudi zaključili.
Na tej prvi akademiji so tako uspešno nastopili Maja Grgič, Barbara Briščik, Marjan Milič, Massimiliano Viola, Erika Buzečan, Metka Zehal, Mitja Stocca, Aljoša Starc, Corrado Rojac, Vesna Zupin in Miran Košuta, ki ga je pri klavirju spremljala prof. Mojca Šiškovič. Vsi so gojenci profesorjev Ravla Kodriča, Igorja Starca, Erike Slame, Silvia Pribovca, Rudolfa Repinija, Aleksandra Rojca in Marcelin Manuellija ter so igrali na klavir, kitaro, flavto, klarinet in violončelo.
Poslušalce je v imenu GM pozdravil prof. Ravel Kodrič, ki se je ob koncu zahvalil za gostoljubnost upravi evangeličanske cerkve, zakoncema Cernecca za uporabo klavirja ter klavirskemu mojstru Gerzeliju za tehnično pomoč.
Društvo mladih raziskovalcev Društvo naravoslovcev in tehnikov Slovenski raziskovalni inštitut Narodna in študijska knjižnica -Odsek za zgodovino
vabijo slovenske dijake in študente na
7. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »DEVIN 87«
18. - 30. avgust 1987
Prijava in vpis udeležencev:
SLORI - Ul. Gallina 5, Trst - od 8. do 16. ure
NŠK OZ - Ul. Petronio 4, Trst -od 8. do 13. ure
SLORI - Ul. Malta 2, Gorica -od 8. do 16. ure
pri članih DRUŠTVA MLADIH RAZISKOVALCEV.
OBČINA ZGONIK
Vas vljudno vabi na
XXm. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ter na
CVETLIČARSKO RAZSTAVO
ki bosta v ZGONIKU dne 29., 30. in 31. t. m.
DANES, 30. t. m., ob 9. uri -mednarodni balinarski turnir ŠK Kras za XIV. KRAŠKI POKAL -finale ob 18. uri
ob 15. uri - mednarodni mladinski moški turnir v rokometu za III. POKAL KRASA v športno-kultur-nem centru v Zgoniku ob 16. uri - odprtje kioskov ob 20. uri - koncert moškega pevskega zbora S. Kosovel iz Ajdovščine v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku
od 21. do 1. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla POMLAD
JUTRI, 31. t. m., ob 10. uri - odprtje kioskov
ob 10. uri - turnir v briškoli z bogatimi nagradami ob 16.30 - turnir v igri med dvema ognjema za VII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine ob 18. uri - nastop kotalkarjev ŠD Polet
od 21. do 24. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN
Razstavo cvetja prireja Občina v sodelovanju z ERSA - Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva in s Cvetličarsko-vrtnarsko zadrugo s Proseka.
Nepretrgana avtobusna služba z mestom.
Zagotovljen parkirni prostor.
Razstava kmečkih strojev in orodja.
VABLJENI!
Danes se poročita
ALENKA KRIŽMANČIČ in PAVEL SOSIČ
Obilo sreče in razumevanja na novi življenjski poti jima želijo upravni in nadzorni odbor ter delovni kolegi Zadružne kraške mlekarne.
Danes praznuje 60. rojstni dan moj dragi nono
SREČKO OREL
Mnogd zdravja in veselja pa zraven še koš poljubčkov pošilja Robert Vodopivec. Čestitkam se pridružujeta Wilma in Oskar.
gledališča
TABOR MLADIH - MG »KRESNA NOČ«
Mladinsko gledališče »Kresna,noč« ponavlja na splošno povpraševanje in predvidoma zadnjič v tej sezoni predstavo »Samo malo jih zaide v te kraje« v Prosvetnem domu na Opčinah v dneh: torek, 2. junija, ob 20.30, četrtek, 4. junija, ob
20.30,	petek, 5. junija, ob 20.30, sobota, 6. junija, ob 20.30 in nedelja, 7. junija, ob
20.30.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Danes, 30. t. m., ob 18. uri sedmi koncert. Dirigent Zoltan Peško. Orkester gledališča Verdi bo izvajal Schubertove in Bartokove skladbe.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Sethe Green.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 II grande imbrpglio, kom., ZDA 1986, 85'; r. John Cassavetes; i. Peter Falk, Alan Arkin.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Eroi per un amico, pust., ZDA 1986, 95'; r. Alan Smithee; i. Robert Duvall, M. Harmon.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II sergen-te di fuoco, i. F. Drjaer.
PENICE - 17.00, 22.15 The Barbarians, fant.-akc.; It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Aviator, pust., ZDA 1986, 95’; r. George Miller; i. Christopher Reeve, Rosanna Arguette.
EDEN - 15.30, 22.00 II miele sulla bocca, porn.,
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123’; r. Robert Ric-hardson; i. James Woods, James Belus-hi.
CAPITOL - 17.00, 22.00 II bambino d’o-
ro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Rit-chie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
LUMIERE PICE - 17.00, 22.00 Cosi e la vita, dram., ZDA 1986, 102; r. Blake Ed-wards; i. Jack Lemmon, Julie Andrews
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Cro-codile Dundee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Kozlowskij.
RADIO - 15.30, 21.30 Čarne bollente, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
razstave
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela slikar MARIANO ČERNE.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese bodo danes, 30. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke LYNN UMLA-UF.
V	galeriji Cartesius bo do 11. junija razstavljala slikarka ANNA MOČA VERO.
razna obvestila
Odbor skupnosti borcev 30. divizije IX. korpusa NOV vabi Vsedržavno združenje partizanov Italije (ANPI), borce in borke 17., 18. in 19. brigade, tržaške brigade in .jurišnega bataljona na občni zbor, ki bo v Sežani v občinski dvorani danes, 30. t. m., ob 10. uri. Sledilo bo srečanje v Triglavu ter obujanje spominov NOV. VABLJENI!
Zveza slovenskih kulturnih društev in Dijaški dom S. Kosovel obveščata, da bo nadaljevalno srečanje UVOD V PSI-HOMOTORIKO, ki ga vodi Anita Prestara, danes, 30., in jutri, 31. t. m., v Dijaškem domu s sledečim delovnim urnikom:
danes, 30. t. m., od 15. do 19. ure-
jutri, 31. t. m„ od 9.30 do. 13. ure in od 14. do 17. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Ul. Donizetti 3 - bodo v ponedeljek, 1. junija, odprli razstavo na temo GRAFIKA IN POLITIKA - 10 let lepakov Edija Žerjala za Slovensko skupnost. Sledila bo okrogla miza o perspektivah manjšinske liste v Italiji. Začetek ob
20.30.
Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA
vabi svoje člane na
DVODNEVNI
TABOR
DANES, 30., ter v nedeljo, 31. t. m.
Zbirno mesto:
Prosvetni dom na Opčinah, danes, 30. t. m., ob 14.30
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 30. maja
FERDO
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 7.54 in zatone ob 24.27.
Jutri, NEDELJA, 31. maja
VNEBOHOD
PLIMOVANJE DANES: ob 5.43 najnižja -58 cm, ob 12.44 najvišja 21 cm, ob
17.10	najnižja 2 cm, ob 22.47 najvišja 39 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1014,4 mb ustaljen, veter vzhodnik-severovzhodnik, 24 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Ambra Ferozzi, Piero Crevatin, Caterina Benini.
UMRLI SO: 90-letna Stefania Philipp vd. Catenazzo, 75-letni Aurelio de Mau-rizio, 77-letni Albino Franco, 90-letna Maria Gregorič vd. Bevilacgua, 84-letna Mercedes Vesselizza, 83-letna Giuseppi-na Raseni, 82-letni Pietro Sauco, 79-letni Antonio Pingenti, 62-letni Nerone Reddi, 70-letni Giuseppe Vittori.
OKLICI: kovinar Claudio Smotlak in knjigovodkinja Tatiana Sabadin, uradnik Giorgio Costa in gospodinja Serena Kaligarič, uradnik Marino Kermac in uradnica Elisabetta Morosutti, gradbeni delavec Paolo Santin in uradnica Franca Semenič, bančnik Fabio Passanta Spaccapi-etra in uradnica Marisa Verrone, delavec Furio Miloš in vzgojiteljica Alessandra Strissia, uradnik Renzo Peresson in uradnica Cinzia Hussu, uradnik Fabio Bona-duce in socialna delavka Flavia Canzi, mestni redar Mauro Bunz in uradnica Elena Sartorio, tehnični delavec Sergio De Luca in kuharska pomočnica Maria Sclaunich, finančni stražnik Mario Crabu in prodajalka Annunziata Caccamo, smetar Romano Scharf in nameščenka v bolnici Marina Seganti, cvetličar Ezio Use-nich in blagajničarka Laura Casaletti, podjetnik Flavio Fontana di Valsalina in uradnica Gloria Alessio, mestni redar Riccardo Gregori in prodajalka Gabriel-la Pastori, uradnik Mario Miccoli in otroška negovalka Ude Sparagna, trgovski agent Roberto Mayer in prodajalka Alessandra Ali, šofer Fulvio Pavini in prodajalka Barbara Busetti, agent JV Vito Bruno in uradnica Irene Devetak, šolnik Igor Starc in študentka Tatiana Rojc, trgovski potnik Lucio Rizzian in uradnica Alessandra Skerk, elektrovari-lec Mauro Segnani in uradnica Tiziana Giacomini, karabinjer Tommaso Regina in šivilja Vincenza Villani, Marino Mat-tossi in Klara Szabo, pleskar Dušan Babic in gospodinja Lucija Paoletic, čuvaj Tommaso DAngeli in pomočnica Sonia Mauro, obrtnik Andrea Cuzziol in pomočnica v otroškem vrtcu Patrizia Mo-rassut, fotolitograf Guido Bevilacgua in v pričakovanju zaposlitve Sandra Ram-pazzo-Bovo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. maja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Via Mascagni 2.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
ŽAVLJE (tel. 274630), PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor. S. Piero 2.
ŽAVLJE (tel. 274630), PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
-»SLOVENSKO £ STALNO „ „ i GLEDALIŠČE f V TRSTU
Rainer Maria Rilke
Devinska elegija
recital
v slovenščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini
Izbor besedil: Niko Grafenauer - Režija: Jože Babič
S sodelovanjem občine Devin-Nabrežina in Tržaške pokrajine
Premiera v danes, 30. t. m., ob 21. uri na gradu v Devinu, na dvorišču Zavoda združenega sveta.
Ponovitev jutri, 31. t. m., ob 21. uri.
Prosvetno društvo Mačkolje
vabi 30., 31. maja in 1. junija 1987 na tradicionalni
25. praznik češenj
SOBOTA: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom
TAIMS
NEDELJA: ob 10. uri odprtje kioskov; ob 16. uri začetek kulturnega programa; Mešani zbor Prosvetnega društva Mačkolje, otroški in dekliški zbor »Slovenski šopek«, godba na pihala »S. Kumar« iz Izole, dramski nastop v domačem narečju, slavnostni govor, moški zbor »Fantje izpod Grmade«, župnijska glasbena šola, tamburaški ansambel iz Boljunca; od 20. ure dalje ples z ansamblom OTTAVIA BRAJKA
PONEDELJEK: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom
TAIMS
Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedmi na žaru, domačim vinom in češnjami
V	nedeljo bodo pomnožene avtobusne zveze z mestom (avtobus št. 40)
V	primeru slabega vremena bo praznik 6., 7. in 8. junija
razne prireditve
izleti
ŠD Mladina - baletni odsek priredi v jutri, 31. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni!
Filatelistično-numizmatično društvo Lipica iz Sežane prireja 4. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV, NUMIZMATIKOV IN ZNAČKARJEV v hotelu Maestoso v Lipici v soboto, 6., ter v nedeljo, 7. junija. Gostom priporočamo, da rezervirajo sobe v hotelu Maestoso vsaj do 2. junija.
_ PD Mačkolje vabi na 25. PRAZNIK ČEŠENJ, ki bo v Mačkoljah danes, 30., jutri, 31. t. m., in v ponedeljek, 1. junija. V nedeljo popoldne je na sporedu bogat kulturni program.
Mladinska skupina P. Tomažič vabi vse prijatelje, podporne člane in simpatizerje na krstno izvajanje recitala SPOMIN NA BODOČNOST, ki bo v dvorani krožka Che Gevara v Ul. Madonnina 19 danes, 30. t. m., ob 20. uri.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel v sodelovanju s pokrajinskim odborom prireja, ob 43. obletnici usmrtitve 10 talcev, tradicionalno žalno svečanost jutri,31. t. m., ob 10. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške postaje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk in člani amaterskega odra Jaka Stoka. Govorila bosta predstavnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
Glasbena matica - Trst - šolsko leto 1986/87 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE: V četrtek, 4. junija, ob 20.30 v evan-geličansko-luteranski cerkvi (Trg Panfili) KLAVIRSKI VEČER - Gregor Bizjak, Maja Grgič, Marko Ozbič, David Puntel, Jana Radovič, Claudia Sedmach, Tatjana Siviz, Tanja Svetina, Tamara Zajec.
Vaška skupnost Trnovca vabi 6., 7. in 8. junija na 5. VAŠKI PRAZNIK. Toplo vabljeni! .
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 9. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo danes, 30., jutri, 31. t. m., in v ponedeljek, 1. Junija, v Ljudskem domu v Podlonjerju.
Glasbena matica vabi na naslednje nastope: v ponedeljek, 1. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. Ruggero Manna 29; v torek, 2. junija/ ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah; v sredo, 3. junija, ob 19.30 v Dijaškem domu v Trstu.
šolske vesti
Učenci OŠ in otroškega vrtca v Bar-kovljah vabijo na zaključno prireditev ob 5. obletnici poimenovanja šole po Finžgarju. Prireditev bo danes, 30. t. m„ ob 10.30 v prostorih barkovljanskeija društva. Na ogled bo tudi razstava likovnih in ročnih izdelkov ter starega orodja.
Združenje staršev OŠ J. Ribičič prireja jutri, 31. t. m., avtobusni izlet v Dolino Trente. Prevoz stane 12.000 lir. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije na tel. 723009.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja jutri, 31. t. m., strokovni izlet k izvirom Timave in k Doberdob-skemu jezeru. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu ali ob 8.30 v Štiva-nu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SPDT vabi člane, da se udeležijo izleta skupno s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, ki bo jutri; zberejo naj se ob 10. uri v Cerovljah (pri gostilni). Pot bo vodila preko Grmade do Devina in nato po Rilkejevi peš poti. Popoldne (okrog 15. ure) bo družabnost v Katrni jami.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 10. junija izlet na Mašun. V Ilirski Bistrici se bomo srečali s člani pobratenega društva upokojencev. Vpisovanje v torek, 2. junija, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
OSMICO so odprli pri Batkovih v Repnu št. 32. Točijo belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta 69.
DEKLE, izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetniške obrti. Tel. 211815.
OSMICO so odprli pri Goljevih pod Javo v Samatorci. Točijo belo in črno vino.
PLASTIČNI MOTORNI ČOLN 4 m, 70
kg, z motorjem ENVIRUDE 20 hp prodam za 2.500.000 Ur z vodnimi smučmi in vsemi potrebščinami. Tel. 413576.
DOPUST na morju - hišo z vrtom na Cr-varju (JU) oddam julija in avgusta -tel. 0481/21711 med 8. in 14. uro.
ZAPESTNICO - drag spomin - sem izgubila v nedeljo na Opčinah, med Ul. Hermada in tramvajsko postajo. Poštenemu najditelju primerna nagrada. Tel. 212436 ob uri obedov.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
SPREJEMAM naročila za izpolnitev prošenj za GRADBENI ODPUST. Tel. 231854 od 19. do 20. ure.
PRODAM parcelo za vikend v bližini Novega mesta. Ponudbe na ADIT - p. p. 171 - 61001 LJUBLJANA.
19-LETNO DEKLE s slovensko vzgojiteljsko šolo išče zaposlitev pri slovenski družini kot negovalka in vzgojiteljica otrok. Upoštevam tudi druge primerne ponudbe. Tel. na št. 231819.
OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. Toči pristno domače vino.
OSMICO je odprl Josip Lavriha v Dolini 233.
čestitke
Danes se vzameta MARINO in BARBARA. Članu dolinske Majence in njegovi izvoljenki želita veliko sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti fantovska in dekliška.
NUDIM preproste turistične sobe z uporabo kuhinje v zdraviliškem kraju Dobrna pri Celju. Tel. 003863/778135 ali iz Jugoslavije 063/778135. Dobrodošli!
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
menjalnica
29. 5. 1987
Ameriški dolar.............. 1300.
Nemška marka .............. 718.--
Francoski frank.............. 213.
Holandski florint ........... 638.	-
Belgijski frank............ 33.50
Funt šterling............... 2110.
Irski šterling.............. 1900.
Danska krona........'...... 189.
Grška drahma .................. 9.
Kanadski dolar .............. 957.
Japonski jen.................   8.50
Švicarski frank .............. 876A-
Avstrijski šiling............ 101.50
Norveška krona .............. 191.—'
Švedska krona.............. 203.—-
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 880.—
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.85
pPljTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
primorski
A	dnevnik
w rfe
od sobote 30. msga do petka 5. junija 1987
Od srede košarkarsko EP
Bo Dražen Petrovič najboljši košarkar evropskega prvenstva v Grčiji, kot je to že bil na.
svetovnem prvenstvu v Španiji?
sobota 20.30 RAI 3 II dittatore (kom.) sobota 20.30 RAI 2
2001 odissea nello spazio (fant.) nedelja 20.30 RAI 1
Finalmente domenica! (krim.) nedelja 20.30 Rete 4 II cacciatore (dram.) ponedeljek 20.30 Rete 4 My Fair Lady (glasb.) ponedeljek 21.25 RAI 1 La signora omicidi (krim.) torek 20.30 RAI 2
Ceravamo tanto amati (kom.) sreda 20.30 RAI 3
Violette Noziere (dram.) četrtek 20.30 RAI 3
Fronte del porto (dram.) petek 14.30 Canale 5 Figli e amanti (dram.)
sobota 10.00 RAI 2 Kitarist Mario Gangi sobota 10.30 RAI 2
Koncert simf. orkestra RAI ponedeljek 18.00 RAI 3 Starš: Riccaro Cocciante torek 23.35 Italia 1
Rock: Kid Creole and the Coconuts
šport
nedelja 15.15 RAI 2 Avtomobilizem formula 1 nedelja 22.00 Italia 1
Boks: Tyson-Thomas in Tucker-Douglas sreda 18.55 RAI 2
Nogomet: Švedska-Italija četrtek 18.55 RAI 2
Nogomet: Švedska-Italija Under 21
* * *
Kolesarstvo - Giro ddtalia vsak dan (razen ned.) 15.30 RAI 1 Košarka - evropsko prvenstvo sreda 15.30 RAI 3 in 21.00 TV-Kp četrtek 14.00 RAI 3 in 22.20 TV-Kp petek 11.00 RAI 3 in 22.55 TV-Kp Tenis - iz Roland Garrosa ponedeljek 11.00 RAI 3 torek 11.00 in 15.30 RAI 3 sreda 11.00 in 17.00 RAI 3 četrtek 12.30 in 15.30 RAI 3 petek 13.00 in 15.30 RAI 3
ali
sreda 20.50 RTV-Lj Čisto na dnu (reportaža) petek 23.25 RAI 3
Simfonični plesi iz filma West Side Story
JL
m
LU
<
o
i
t.
Ž o
ra — E ra
o Ž n ^
° (/J
1« > C O — c .c
00 CD
O >
i- >

:

,,11
'■Is
RAI 1	_____________________
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Koncert
10.00	Nad.: Chi ha visto Daniela?
11.00	Rubrika: Sobotni sejem, vmes (12.00) Dnevnik - kratke vesti
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Nanizanka: Trapper - Una causa per Gonzo
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro d ltalia
17.00	Otroška oddaja: Canzoni per l'U-nicef
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna rubrika
18.35	Kviz: La grande corsa (vodi Lu-ciano Rispoli)
19.00	Dokum.: Pan - Naravne zgodbe
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Canžonissime
22.10	Dnevnik
22.20	Spomini, pričevanja, dokumenti o Robertu Rosselliniju, (pripravila L. Scaffa in M. Mariani, 4. del) 0.05 Dnevnik
RAI 2
9.00	Inf. oddaji: Laboratorio infanzia,
9.30	Giorni d'Europa
10.00	Komorna sezona Rai 2: kitarist Mario Gangi (Gargiulo, Petrassi)
10.30	Koncert simfoničnega orkestra in zbora RAI iz Rima (dir. Mar-cello Panni)
11.00	Film: Saratoga'(kom., ZDA 1937, r. Jack Conway, i. Clark Gable)
12.30	Dnevnik - start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Dnevnik - lepa Italija
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Šport: moderni pentathlon, atletika ženske
17.00	Dnevnik - kratke vesti
18.15	Dnevnik - šport
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik, nato športni dnevnik
20.30	Film: 2001 odissea nello spazio (fant., ZDA 1968, r. Stanley Kub-rick, i. Keir Dullea)
22.45	Dnevnik, vreme, nato Moda
23.50	Dnevnik - šport (odbojka)
il::	:ii:i			:::::::::::	
		liiiiii		isli	
RAI 3________________________ |
9.45	Aktualnosti: Danes, kje
10.45	Dokumentarec: Dogodki in obrazi polovice stoletja - Amerika v boju
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.30	Zabavna oddaja: Vse o nas...
Gigi in Andrea
15.35	Glasbena oddaja: Dancemania (iz Piccadillyja v Sassuolu)
16.35	Filmske novosti
16.45	Film: E io mi gioco la bambina (kom., 1980, r. Walter Bernstein, i. Walter Matthau, Julie An-drews, Tony Curtis)
18.25	Informativna oddaja: Beneški §§ muzeji - Giotto agli Scrovegni
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.40	Dokumentarec: Novinarji pripovedujejo - Paolo Calcagno in- |j tervjuva Pasgualeja Nonna
20.30	Film: II dittatore (1940, r. Charlie Chaplin, i. Charlie Chaplin, Pau- I lette Goddard)
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.40	Aktualni tednik: Samarkanda
23.40	Dnevnik
23.45	Dnevnik - deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana_________________
8.00	Poročila
8.05	Otroške oddaje: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Sredina cesta; 8.20 Radovedni Taček -Jadro; 8.35 Pamet je boljša kot žamet; 8.40 Ko je pomlad -Mama te želi spoznati; 9.05 Japonska pravljica - Čevljar in pomočnik; 9.30 Zadnje poletje . otroštva (7. del)
10.00	Mlad. oddaja: Periskop
10.45	Ljudje in zemlja
16.35	Mladinski film: Kuža v predalu (pust., Bolgarija 1984, r. Dimitr Petrov)
17.55	Izob. odd.: Šola plavanja
18.25	Dokumentarna oddaja: Da ne bi bolelo - Najmanjši' sovražniki
18.45	Risanka
19.00	Danes. Knjiga.
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in Zrcalo tedna
20.15	Variete: Košnikova gostilna
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Kot bumerang (krim., Fr. 1976, r. Jose Giovanni, i. Alain Delon, Carla Gravina)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: Hazell
15.25	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: La tribu dei Corvi
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: II passo falso (r. Paolo Poeti, i. Michele Placido, Valeria Ciangottini, Grazia Maria Spina, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Nan.: II brivido delLimprevisto
22.30	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.10	TV festival v Portorožu
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.05	Risanke: Daffy Duck, Gatto Silvestre, Sport-sman Club, Caffelatte, Tulipano Nerb, John e Solfami
8.30	Kviz: Video News
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: Caporale di gior-nata (kom., It 1958, r. C. L. Bragaglia, i. Nino Manfredi)
15.45	Nan.: Signore e signori buonasera, 16.15 Free-bie and Bean
17.15	Aktualnosti: Cadillac
18.00	Športna oddaja
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Variete: Sandra Rai-mondo Show
23.00	Aktualna oddaja: Ita-liadomanda
24.00	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
0.15 Filmska rubrika: Premiere
0.25 Naniz.: Lottery, 1.25 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore
12.30	Inf. odd.: Voti e volti
13!00 Otroški spored: Ciao
ciao, vmes risanke Lucy May, Candy, Masters
15.30	Film: Rivalita (kom., ZDA 1942, r. Lloyd Bacon, i. Priscilla Lane)
17.20 Nan.: A cuore aperto
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Rugantino (kom., It. 1973, r. P'. Festa Campanile, i. Adriano Celentano, Claudia Mori)
23.25 Film: La poiana vola sul tetto (dram., ZDA 1969, r. Sidney Lumet, i. James Coburn, Lynn Redgrave)
1.20 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1___________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.00 Film: Incidente (dram., ZDA 1978, r. Barry Shear, i. William Shat-ner, Ed Nelson)
10.45 Nanizanke: La strana coppia, 11.15 Quincy, 12.15 T. J. Hooker
13.10 Rubrika: Controcor-rente
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke II mago di Oz, Bun, Bun, Lupin
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30 Film: Cielo di piombo ispettore Callaghan (krim., ZDA 1976, r. James Fargo, i. Clint Eastwood)
22.25 Šport: Superstars of Wrestling
23.20 Šport, odd.: Grand Prix 0.35 Glasbena oddaja: Dee jay Television
TELEPADOVA
12.00	Zdravniška odd.: Mag-netoterapija
12.30	Inf. odd.: II Leonardo
13.00	Risanke: Casper, God-zilla
14.00	Športna oddaja
15.00	Oddaja o košarki
15.30	Šport: catch
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: La polizia e' sconfitta (krim., It '1977, r. Domenico Pao-lella, i. Marcel Bozzuf-«)
22.30	Film: Hot T-Shirts (kom., ZDA 1983, r. C. Vincent, S. Lawlor)
0.30 Film: Da parte degli amici: firmato mafia! (dram., Fr. 1971, r. Yves Boisset)
TELEFRIULI___________
14.00	Nad.: Rosa de Lejos
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o gospodatstvu
20.30	Film: La vita di Ver-non e Irene Castle (kom., ZDA 1939, G. Rogers, F. Astaire)
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: La pi-etra di luna
0.30 Aktualna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
I
RAI 1
4.55 Rugby: Otoki Fidži - Italija (svetovni pokal, prenos iz Dunedina) 9.00 Risanka: L'orso Smokey
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
12.15 Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55 Kviz: Toto TV (vodi Maria Gio-vanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica... in (vodi Raffaella Carra)
17.20	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	It. nog. prvenstvo B lige
19.20	Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Finalmente domenica! (krim., Fr. 1983, r. Francois Truf-faut, i. Fany Ardant, Jean Louis Trintignant)
22.25 Športna nedelja
23.30	DneVnik - zadnje vesti
23.35 Odbojka: Italija - Portugalska (prenos iz Espinha)
0.05 Glasbena oddaja: Musicanotte -Aldo Ciccolini izvaja Debussyja
RAI 2________________________
9.00 Otroška oddaja: Buongiorno domenica
10.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.25	Film: Non tradirmi con me (kom., ZDA 1941, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo, Melvyn Douglas, Constance Bennett)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.15	Športna oddaja: Studio & Stadio (avtomobilizem Fl, neposredni prenos iz Montecarla)
17.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.40 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Crimen - Freddo nella notte
22.00	Dnevnik
22.15	Informat. oddaja: Aboccaperta
23.15	Informativna oddaja: Protestantizem
23.45 Dokumentarec: Obnova in posodabljanje muzejev
	
RAI 3
11.20	Atletika: evropski pokal v atletiki ženske (prenos iz Cassina)
12.00	Glasbene oddaje: Special Dan-cemania, 12.50 Dancing to the Hits, 13.10 Pokerconcerto
14.05 Šport: rugby - Otoki Fidži - Italija, plavanje - Trofej sedmih gričev
17.20	Filmske novosti
17.30	Film: La taverna dei sette pecca-, ti (pust., ZDA 1940, r. Tay Gar-
nett, i. Marlene Dietrich, John Wayne)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Deželne športne vesti
19.45 Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
20.30	Športa oddaja - Domenica gol
21.30	Film: Sento che mi sta succe-dendo gualcosa (kom., ZDA 1969, r. Stuart Rosenberg, i. Jack Lammon, Catherine Denevue)
22.20	Dnevnik
22.25 Film (2. del)
23.15 Ital. nog. prvenstvo B lige
24.00	Dnevnik
0.05 Dnevnik - deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA____________
RTV Ljubljana__________________
9.50 Poročila
9.55 Otroška matineja: Živ žav, 10.50 Lutke in lutki
10.55 Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 4. dela)
11.25 Šopek domačih
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.10 Nadaljevanka: Flandrijski lev (4. del) .
15.00	.Kviz: Poznate Jugoslavijo - SAP Kosovo 1
16.30 Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini (o medsebojnih stikih, odnosih in stiskah, ki jih rojeva srečanje različnosti)
17.10 Film: Kralj Ojdip (dram., VB 1967, r. Philip Seville, i. Orson VVelles, Christopher Plummer) 18.45 Risanka
19.00	Danes. Kino, nato Turistični nagelj - Neža '
19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.05 Nadaljevanka: Dnevnik Gorčina Vukobrata (3. in zadnji del)
21.00	Zabavna oddaja: Zdravo
TV Koper_____________________
14.00	Športni pregled
19.00	Jugoslovanska nadaljevanka
20.00	Dokumentarec: Jugoslovanski narodni parki - Paklenica
20.30 Politična rubrika: Sedemdni
21.00 Film: L'amico di famiglia (krim., r. Claude Chabrol, i. Michel Piccoli, Stephane Audran, Claude Pieplu)
22,40 Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
23.10 Rubrika; Delta - Zapiski o prihodnosti
CANALE5_____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.25	Inf. oddaji: Anteprima,
11.50	Punto 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
17.05	Sodna rubrika: Forum
19.30	Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar
20.30	Nadaljevanka: Lenore della famiglia
22.30	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
2Z40 Aktualnosti: Dovere di • cronaca
23.25	Nanizanke: McGruder e Loud, 0.25 Squa-dra speciale, 1.25 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Sempre piu diffi-cile (kom., It. 1943, r. Piero Ballerini in Renato Angiolillo)
10.15	Nanizanki: Strega per amore, 10.45 Giorno per giorno
11.15	Aktualnosti: Parlamenta in
12.10	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia
12.45	Politične volitve 1987: Voti e volti
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters i do-minatori delluniverso
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, La terra dei giganti, Alla ricerca di un sogno, Arniči per la pelle, Sembra facile
18.10	Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: II cacciatore (dram., ZDA 1979, r. Michael Cimino, i. Robert De Niro, Christopher Walker)
23.30	Film: La tigre di Es-chnapur (pust., ZRN 1959, r. Fritz Lang, i. Debra Paget)
1.25	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, Popples, Piccoledonne
10.30	Športni oddaji: Šport ZDA, 13.00 Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Master,
17.15	L'uomo di Singa-pore
18.10	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, A.lvin show, Droids adventu-res, 1 Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.00	Boks: svetovno prvenstvo v boksu Tyson-Thomas in Tucker-Do-uglas (prenos iz Las Vegasa)
22.30	Filmske novosti 0.15 Nanizanka: Serpico
TELEPADOVA
8.30	Sejem: Gran Bazar
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Dražba: Roba da matti
14.30	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
15.00	Nad.: Capitani e re
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, 17.00 Hurricane Po-limar, 17.30 Transfor-mers, 18.00 Top Cat,
18.30	Casper
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Dott. John
20.30	Film: Attentato al Trans-American Ex-press (pust., ZDA 1973, r. D. L. Rich, i. Ben Johnson, Vera Miles)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Primc piano
24.00	Nočni film: II bandita nero (vestern, ZDA 1967, r. Alan Rafkin, i. Jack Lord)
TELEFRIULI_________
11.10	Medicinska rubrika: Sanitaoggi
11.45	Sejem: Da ali ne
13.30	Oddaja o poljedelstvu
14.00	Zabavni oddaji: Igre in šport, 14.10 Buinesere Friul
17.45	Glasbena oddaja: Musič box
19.00	Šport: izidi in komentarji
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
21.00	Športna oddaja
22.15	Film: La vita di Ver-non e Irene Castle (kom., ZDA 1939, r. Henry C. Potter, i. Ginger Rogers, Fred Astaire)
0.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
Hi....
|li|j>pa.."■'<
■:.....



: :

“Hi
SlliA

1*
e...ir:

J
......

0)
>;E
0) <0
g Jz
® ° > o.
° a>
|? t: -o
S >
-o _
03 O U 03 (D t-
> r^
^ co *(/) ^
£ oŠ

1
1
1*
li
la
iiii

ITALIJANSKA TELEVIZIJA
			iiiiiilNiiiiijii		
		■	•iiiiiiiiiiiliili		
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... chi gioca (2. del)
14.05	Dokum. oddaja: Ouarkov svet
14.50	Inf. oddaja: Včerajšnje in današnje zgodbe, zgodbe za vedno
15.15	Evropske pravljice: Sonce
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro ddtalia
17.00	Dokum.: Svet je tvoj
18.00	Dnevnik
18.05	Nabožna oddaja
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Film: La signora omicidi (krim., VB 1955, r. A. Mackendrick, i. Alec Guinnes, Katie Johnson)
22.55	Dnevnik
23.05	Filmske novosti
23.10	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije, Intelektualec v dobi renesanse - Baldassare Castiglione
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zanimivosti
13.30	Volilna kampanja
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem .
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dnevnik - tednik o medicini Trentatre
17.55	Volilna kampanja
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Un fatale malinteso
19.30	Dnevnik in vreme
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Aktualnosti: Mixer - anketa
23.30	Rubrika: Odprti studio
23.45	Film: L uomo proibito (dram., ZDA 1948, r. Bretaigne Windust, i. Bette Davis, James Davis)
11.00	Šport: tenis (prenos iz Rolland Garrosa v Parizu)
14.00	Izobraževalna oddaja: Celice -Potovanje v center življenja (7. del)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans (vodita Fabio Fazio in Šimonetta Zauli)
15.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Starš - Riccar-do Cocciante (pripravil Mario Colangeli)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Glasbena oddaja: Starš - Renzo Arbore in concert (oddaja v ste-reofoniji)
21.45	Dnevnik
21.50	Zgodovinska oddaja: La macchi-na del tempo (pripravil Stefano Munafo)
22.25	Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardij
23.50	Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana________________
17.45	Poročila 17.50 Nadaljevanka:
Zadnje poletje otroštva (8. del) 18.20 Folklorna oddaja:
Državni ansambel gruzinske folklore
18.45	Risanka
19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.05 Nadaljevanka: Na robu divjine (po romanu M. Laurenceja, ZDA, 4. in zadnji del)
20.55 Informativna oddaja: Omizje, vmes poročila 22.40 Poletna noč
TV Koper______________________
14.00	TV novice
14.10 Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program, vmes risanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek - tedenski pregled športnih dogodkov
20.25 TV novice
20.30	Film: Scritto sul vento (glas., r. Irving Pichel, i. Deanna Durbin, Donald 0'Connor, John Dali)
22.10 TV Vsedanes
22.25 Rubrika: Zdravnik in pafcient
23.05 Nanizanka: Hazell
		■III			II!			
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50 Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zoeservito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La vergine di Tripoli (pust., ZDA 1947, r. C. Lammont)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00 Nanizanki: Love Boat,
19.001 Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Testa o croce (kom., It. 1982, r. Nanni Loy, i. R. Pozzetto)
22.35 Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
22.45 Tednik: Tivu Tivu
0.10 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 M. Tyler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia, 12.45 Voti e volti
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: My Fair Lady (glasb., ZDA 1964, r. George Cukor, i. Aud-rey Hepburn)
23.45 Film: Il sepolcro Indiano (pust., ZRN 1959, r. Fritz Lang, i. D. Paget) 1.45 Filmski tednik
ITALIA 1___________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: La strana morte di Randy Webster (dram., ZDA 1981, r. Šam Wanamaker)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy, 20.00 Licia dol-ce Licia
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.10 Glasbena oddaja: Dis-coverde '87
23.30	Film: I trafficanti (kom., ZDA 1947, r. J. Conway, i. C. Gable)
1.30 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Tekkaman, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Volilna rubrika: In pi-azza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: Ouella carogna delLispettor Sterling
(krim., ZDA 1968, r. H. Drady, i. H. Silva)
22.30	Šport: catch
23.30	Film: Ettore lo fusto (kom., It. 1971, r. E. Gi-rolami, i. V. Caprioli)
1.00 Nanizanka: Alla conguista delLOregon
TELEFRIULI
13.30	Nog. tekma B lige: Čampo basso-Triesti-na
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Giovanni da una madre allaltra
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
20.30	Film: Gli avvoltoi (pust., ZDA 1948, r. R. Enright, i. R. Scott)
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)
ITALIJANSKA '	rELEVIZIJA		::::::::::::: jijijjii	.
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.05	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet - Avstralska narava
14.50	Evropske pravljice: L'uva sala-manna
15.05	Aktualnosti: Italijanske kronike
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro d ltalia, 11. etapa Giulianova-Osimo
17.00	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.45	Informativna oddaja: I Calvari
bretoni
18.00	Dnevnik
18.05	Volilna tribuna
18.25	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Variete: Serata da campioni
22.55	Dnevnik
23.05	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Dokument.: Sprejem v bolnico
.11.15 Izob. oddaja: Monografije - Naučili vas bomo igrati golf
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.25	Inf. odd.: Iz parlamenta
16.30	Dnevnik - kratke vesti
16.35	Glas. odd.: Canto per la liberta (Aliče, Bennato, PFM in drugi)
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -La ballerina
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. 1974, r. Ettore Scola, i. Nino Manfredi, Vittorio Gas-sman, Stefania Sandrelli)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	Inf. odd.: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Boks: Belcastro-Picardi
11.00	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Rolland Gar-rosa v Parizu)
14.00	Informativna oddaja: Celice -Potovanje v center življenja
14.30	Mladinska oddaja: Jeans (vodita Fabio Fazio in Simonetta Zauli)
15.30	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Rolland Gar-rosa v Parizu)
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Variete: Speciale Dadaumpa
20.00	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare (pripravil Giorgio Belar-delli in Lucia Restivo)
20.30	Ameriški TV film: Terrore nel deserto (dram., ZDA 1979, r. Michael 0'Herlihy, i. OJ. Simpson, Arte Johnson, Anne Francis)
22.10	Dnevnik
22.20	Rubrika: Delta
23.05	Dnevnik
23.30	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Šcarano)
RTV Ljubljana_________________
11.00	Tečaj	angleščine
11.30	Tečaj	francoščine
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Filmi	študentov	Akademije	za
gledališče, radio,	film	in	televi-
zijo: Konjiček (po noveli Lojzeta Kovačiča, r. Borut Blažič, Prešernova nagrada Univerze E. Kardelja 1987), Zgodba (r. Aleš Verbič, Prešernova nagrada AGRTF 1987), Nekaj na »G« (r. Boštjan Korbar)
21.10	Informativna oddaja: Integrali (med drugim prispevki o retrospektivni razstavi finskega arhitekta Alvarja Alta; o sodobnih glasbenih zvrsteh od alter-rocka, raggaeja, etične glasbe do sodobne improvizirane in eksperimentalne glasbe, o novih pogledih na slovensko prazgodovino)
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Il re del guartiere
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV novice
20.30	Film: Secret Service (kom., r. L. Shonte, i. Tom Adams, Karel Stephanel, Veronica Hurst)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Nanizanka: Tatort
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, 8.30 Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Benvenuto stra-niero (kom., ZDA 1947, r. Elliot Nugent)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Lagente speciale MacKintosh (krim., ZDA 1973, r. John Hus-ton, i. Paul Newman)
22.25	Politična oddaja: Italia domanda
23.25	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
23.35	Šport: golf
0.35 Nanizanka: Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia, 12.45 Voti e volti
12.50	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi
' gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Arrivano i ber-saglieri (kom., It. 1980, r. L. Magni, i. U. Tog-nazzi)
22.45	Film: La vita davanti a se (dram., Fr. 1977, r. Moshe Mizrahi, i. Simone Signoret)
0.45 Nanizanki: Ironside,
1.35	Switch
ITALIA 1____________
8.30	Naniz.: Fantasilandia
9.15	Film: Vita di prigione (dram., ZDA 1980, r. Richard Michaels)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia
Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-didCamera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Sballato, gasato, completamente fuso (kom., It. 1982, r. Steno, i. Diego Abatantuono)
22.25	Glasbena oddaja: Dis-coverde '87
23.35	Glas. oddaja: Rock opolnoči - Kid Creole and the Coconuts
1.15	Nanizanka: A-Team
TELEPADOVA
13.00	Ris.: Casper, Top Cat
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Tekka-man, Transformers, Kyashan il superman, Ghostbusters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Politična rubrika: In piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: Zitto guando parli (kom., Fr. 1982, r.
■ P.Clair)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: I coltelli del ven-dicatore (pust., It. 1966, r. Mario Bava)
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Il figlio perduto
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.:LabellaOtero
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Nadiška dolina
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
i|!®ill(li||l
'
□II


II!




.I.i
1.....J.....
i......"iiiti.ii,
11,1 ■»i ..............
:
‘■ipll m

1


IM

c
&
\J
■ mm
2
O)
©
KNJIŽNE IZDAJE
s f 2
lili
s ?
2
■55
lil
E-5.2 ! = s
lil
«1
III
lis
H!
Ifi
!!•*
I!t
	
RAI 1		RAI 2		RAI 3	1
7.20 Rubrika: Uno Mattina		11.15 Inf. odd.: Vzgajati in misliti		11.00 Šport: tenis - mednarodni turnir	
9.35 Nanizanka: Il ritorno del Santo		11.45 Variete: Cordialmente		v Franciji (prenos iz Rollanc	1
10.30 Rubrika 0 gospodarstvu		13.00 Dnevnik		Garrosa v Parizu)	
10.50 Rubrika: Okrog nas		13.25 Dnevnik - Knjižne novosti		14.00 Informativna oddaja: Celice	
11.30 Nanizanka: Tata e il professore		13.30 Volilna tribuna		Potovanje v center življenja	. i
12.05 Variete: Pronto... chi gioca?		13.50 Nadaljevanka: Ouando si ama		14.30 Mladinska oddaja: Jeans (vodita	
13.30 Dnevnik		14.30 Dnevnik - kratke vesti		Fabrizio Fazio in Simonetta Za-	:
14.05 Dokumentarne oddaja: Ouarkov		14.35 Mladinska oddaja: Tandem		uli)	
svet - Avstralske žuželke		16.50 Aktualna oddaja: Iz parlamenta		15.30 Košarka: Italija-ZRN (evropsko	:
14.50 Evropske pravljice: Catalin e		17.00 Dnevnik - kratke vesti		prvenstvo, neposredni prenos iz	
Catalina		17.05 Rubrika: Piu sani piu belli		Aten)	. i
15.00 Izob. odd.: Poklic scenarista		17.55 Volilna tribuna		17.00 Šport: tenis (prenos iz Rolland	
15.30 Kolesarstvo: 70. Giro dltalia		18.15 Športne vesti		Garrosa v Parizu)	
17.00 Dokumentarec: Svet je tvoj		18.30 Nanizanka: Il brivido delVimpre-		19.00 Dnevnik	
17.50 Oddaja iz parlamenta		visto - Uccello da preda		19.40 Variete: Speciale Dadaumpa	j
18.00 Dnevnik - kratke vesti		18.55 Nogomet: Svedska-Italija (ne-		20.00 Izobraž. odd.: Fare e disfare	
18.05 Dnevnik - kronika		posredni prenos iz Stockholma)		20.30 Film: Violette Noziere (dram.	.
18.30 Kviz: La grande corsa		19.45 Dnevnik		Fr.-Kan. 1977, r. C. Chabrol, i.	
19.40 Almanah, vreme in dnevnik		20.30 Film: Invito ad una sparatoria		Isabelle Huppert, Stephanie	
20.45 Volilna tribuna		(vestrn., ZDA 1960, r. Richard		Audran, Jean Carmet)	
21.40 Nanizanka: Due assi per uh tur-		Wilson, i. Yul Brinner)		21.30 Dnevnik	
bo - Sahara		22.30 Dnevnik		21.35 Film (2. del), nato Večer z prota-	
22.40 Dnevnik		22.45 Inf. odd.: Mixer - reportaža		gonisti resničnih zgodb	
22.50 Filmske novosti		23.30 Aktualnosti: Odprti studio		23.15 Dnevnik - zadnje vesti	
22.55 Šport: Milan - lahka atletika,		23.45 Film: Le sorprese delLamore		23.20 Dnevnik - deželne vesti	
Rim - gimnastika, Pariz - tenis		(kom., It. 1960, r. Luigi Comenci		23.40 Informativna oddaja: Stiffelius	
0.30 Dnevnik - zadnje vesti		ni, i. Walter Chiari)		(pripravil Mimmo Scarano)	
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA____
RTV Ljubljana________________
17.35	Poročila
17.40	Mladinska nanizanka: Ko je pomlad - Zaspanka Andreja (J. Bevc)
18.15	Poljudnoznastveni niz: Živalski svet - Dotik metuljev
18.45	'Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Znanstvena oddaja: Po sledeh napredka
20.50	Film: Čisto na dnu (dok., ZRN 1986, r. Jbrg Gfrorer, scenarij Giinter VVallraff; film je predvsem srhljiv dokuprent o brezobzirnem izkoriščanju tur-
ških delavcev v sodobnem razvitem družbenem okolju, kjer je ta delovna sila do skrajnosti zapostavljena in brez tistih pravic, ki jih evropski delavski razred pozna že desetletja. Wallraffova knjiga je izšla tudi v slovenskem prevodu Marjana Krušiča.)
22.30	Dnevnik
22.45	Poletna noč
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: II re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Dokumentarec: Ljubiti naravo
21.00	Košarka: Jugoslavija-SZ, EP(pre-nos iz Aten)
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Šport: Atletika - memorial Han-zekovič (prenos iz Zagreba)
■
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.10	Risanke
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25	Rubrika: Come stai?
10.00	Nan.: General Hospi-tal
10.25	Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Il giardino segreto (dram., ZDA 1949, r. F. M. Wilcox, i. M. CTBrien)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film:	Terremoto
(dram., ZDA 1974, r. Mark Robson, i. Charl-ton Heston)
23.00	Aktualnosti: Italia do-manda
24.00	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
0.10 Nanizanki: Mississip-pi, 1.10 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary T yler Moore
12.30	Volilna tribuna
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi girail mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.20 Spenser
23.15	Film: L'uomo che non e mai esistito (krim., VB 1956, r. Ronald Ne-ame, i. Clifton Webb)
1.15	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: Cuore di cam-pione (kom., ZDA 1985, r. Richard Michaels)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia
Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Licia dol-ce Licia
20.30	Zabavni oddaji: O.K. Il prezzo e giusto, 22.35 Discoverde '87
23.45	Nanizanke: Ai limiti delLincredibile, 0.40 . Toma, 1.40 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Ris.: Gašper, Top Cat
14.00	Nad.: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformens, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Aktualnosti: In piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	FilmrOggi sposi - sen-tite condoglianze (kom., ZDA 1972, r. Melville Shavelson, i. Jack Lammon, Barbara Harris)
22.30	Film: Winchester '?3 (pust., ZDA 1950, r. A. Mann, i. J. Stewart)
0.30 Film: Il dominatore del deserte (pust., It. 1964, r. Tanio BoCcia)
TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Jane Eyre
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: Il figlio perduto
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle 23
0.30 Glasbena oddaja: Spe-ciale La Grotta
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
RAI 1_________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Trapper John
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna tribuna
14.05	Dok.:: Quark ekonomija
14.40	Risanka: Kwicky Koala show
15.05	Inf. odd.: Kronike motorjev
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia
17.00	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.25	Inf. odd.: Knjižna rubrika
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Volilna tribuna
18.25	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.45	Volilna tribuna
21.35	Film: I racconti dello zio Tom (kom., ZDA 1946, r. Harve Poster, i. Ruth Warrick, James Baskett), vmes (22.35) dnevnik
23.15	Zabavna oddaja: Voci e volti della TV
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.15	Izob. odd.: Igranje golfa
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Inf. odd.: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II brivido delFimpre-visto - La punta della spada
18.55	Nogomet: Švedska-Italija Under 21 (neposredni prenos iz Tyresa)
19.45	Vreme in dnevnik
20.45	Film: Tl ritorno di Perry Mason (kom., r. Ron Satlof, i. R. Barr)
22.30	Dnevnik
22.45	Dnevnik - športne vesti: gimnastika, boks, biliard
23.45	Film: Naso di cuoio (dram., Fr. 1952, r. Yves Allegret, i. Jean Marais, F. De Cristophe, Mariel-la Lotti)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Celice -Potovanje v center življenja
12.30	Tenis: Mednarodni-turni v Franciji (neposredni prenos iz Rol-land Garoosa v Parizu)
14.00	Košarka: Poljska-Italija (evropsko prvenstvo, neposredni prenos iz Aten)
15.30	Tenis: mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Pariza)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.40	Variete: Speciale Dadaumpa
20.00	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Film: Fronte del porto (dram., ZDA 1954, r. Elia Kazan, i. Mar-lon Brando, Eva Marie Saint, Karl Malden)
22.20	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja (pripravila Folco Ouilici in Gigi Grillo)
23.15	Filmske novosti
23.20	Dnevnik
23.45	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
RTV Ljubljana___________________
17.35	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Četrtkova cesta
17.55	Bilo je...: Marjan Kozina (ob 80.
• obletnici rojstva skladatelja, ki je v svoje samospeve, v komorna, simfonična in operna dela, predvsem pa v mladinske skladbe vlil folklorno tradicijo in naravne lepote Bele krajine, zaslovel pa je predvsem z glasbo za prvo verzijo slovenskega mladinskega filma Kekec)
18.25	Ekološka odd.: Zelena straža
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Naraščajoče vode (po romanu Hermana de Mana, Niz., r. Bram van Erkel, prevod in priredba Helena Valentinčič, 3. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Poletna noč
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored, vmes .risanke, nanizanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Film: I guerriglieri delLAmazzo-nia (pust., r. Harvey Hart, i. Martin Milher, Don Ouine)
22.05	TVD Vsedanes
22.20	Košarka: Jugoslavija-Grčija EP (prenos iz Aten)
				!!!!!!!!!!!	iiillUliililii			;	^	
	liiii	!:!::!!!!!	1			;;;;	
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50 Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Scandalo al col-legio (kom., ZDA 1955, r. Nunnally Johnson, !. Betty Grable)
16.30	Nadalj.: Aliče, 17.00 L'-, albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Peritatlon
23.00	Rubrika: Italia doman-da
24.00	Aktualnosti: Eletto-rando (M.Costanzo)
0.10 Filmske novosti
0.25 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.25 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.30
13.00
14.30
16.15
17.20
18.15
19.30
20.30
22.45
0.25
12.00 Mary Tyler Moore
Volilna tribuna Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girailmondo Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava Nad.: Febbre d'amore Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
Nanizanka: Quincy Film: I 4 figli di Katie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hatha-way, i. John Wayne) Film: S.S.S. Sicario Servizio Speciale (krim., VB 1965, r. Jack. Cardiff, i. Rod Rod Taylor)
Nanizanki: Ironside, 1.15 Switch
ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Elvis (kom., ZDA 1981, r. Gus Trikonis, i. Don Johnson)
11.00 Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J.
Hooker, 13.30 Tre cuo^ ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, . Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Tv film: Provare per credere
22.30	Glasbena oddaja:' Dis-coverde '87
23.40 Film: Noi due una cop-pia (kom., Šved. 1977, r. Erland Josephson, i. Erland Josephson, Ingrid Thulin)
1.25 Nan.: Magnum P.I.
TELEPADOVA
19.30	Politična rubrika: In piazza tra la gente
20.30	Film: L'arbitro (kom., It. 1974, r. Luigi Filip-' po DiAmico,; i. Lando Buzzanca, Joan Col-
. lins)
22.30	Politična rubrika: Pri-mo piano elettorale
23.00	Šport: Catch
24.00	Film: Moresgue - obi-ettivo allucinante (krim., Fr. 1967, r. Ric-cardo Freda, i; Sabine Sun)
TELEFRIULI
13.00	Ris.: Casper, Top Cat
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30 Risanke: Gigi la trotto-la, Tekkaman, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanka: Sanford & Son
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nadalj.: Sandokan
14.30	Dražbi: IL tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Variete: Fantastico
19.00	Dnevnik
20.00	Dok.: Karabinjerji
20.30	Športne vesti
21.30	Dokument.: Oceani
22.30	Dnevnik
23.30	Nadalj.: Jane Hyre 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
n E S ,9i® 2
1.5 £
i> £
112
.5
“I
v <0
Št
O'
RAI 3
RAI 1_________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.45	Slovesnost ob 173-letnici ustanovitve karabinjerskega rodu (neposredni prenos iz Rima)
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna tribuna
14.05	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia
17.00	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Dnevnik - danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Glasbena oddaja: Ouando cali-enta el sol (vodi Gianni Mina)
22.40	Dnevnik
22.50	Dnevnik - posebna oddaja
23.45	Dnevnik in vreme
24.00	Šport: biliard - svetovno prvenstvo (prenos iz Milana)
RAI 2________________________
11.15	Inf. odd.: Vzgajati in misliti
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika, o turizmu in prostem času
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - A lei signor Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La matadora (glas., ZDA 1947, r. Richard Thorpe, i. Esther VVilliams, Riccardo Montalban)
11.00	Košarka: Italija-Nizozemska (evropsko prvenstvo, neposredni iz Aten)
12.30	Izobraževalna oddaja: Celice -potovanje v center.življenja
13.00	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (neposredni prenos iz Rolland Garrosa v Parizu)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30.	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Pariza)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne, vesti
19.40	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji - Obvladovanje vode (5. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
23.10	Dnevnik
23.25	Baletna glasba: Simfonični plesi iz filma West Side Story (Leo-nard Bernstein, dir. Gianluigi Gelmetti, izvaja Simfonični orkester RAI iz Rima)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA____________
RTV Ljubljana________________
11.00	Matineja: Nadaljevanka - Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Sp., r. Rafael Moreno, pon. 13. dela)
18.10	Poročila
18.15	Nadaljevanka: Dolga bela sled (5. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Zahodni sen (D. Nevin, 4. del)
21.00	Dok. niz: Drugi spol (francoski dokumentarni zapis o vlogi in položaju ženske, petintrideset
let po izidu istoimenske knjige Simone de Beauvoir, ki je s svojimi zahtevami po enakopravnosti obeh spolov sprožila globoka nasprotovanja v javnem in političnem življenju, 2. del)
21.55	Rezerviran čas
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Slabo znamenje (ZDA 1976, r. Richard Donner, i. Gre-gory Pečk, Lee Remick)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Glasbena oddaja: Voci liriche di Pesaro - Monserrat Caballe
22.40	TV Vsedanes
22.55	Košarka: Jugoslavija-Francija EP (prenos iz Aten)
[	>1. d!*	AI ■■■	flK		iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:			liliilili!
	Siiiiiiiiiiiiii::;:	iiiiiiffiiiliiiHi			Hi:::!!::
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanka:. Aspet-tando il domani
9.25	Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj: Sentieri
14.30	Film: Figli e amanti (dram., VB 1960, r. J. Cardiff)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.40 Nanizanka: Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore
12.30	Volilna tribuna
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters . 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il piccione di pi-azza S. Marco (pust.,. Fr.-It. 1980, r. Georges Lautner, i. Jean-Paul Belmondo)
22.30	Filmski tednik
23.05	Film: Ode a Billy Joe (dram., ZDA 1976, r. M. Baer, i. S. Mc Peak)
1.05	Nanizanki: Ironside,
1.55	Switch
ITALIA 1
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: Soggetto a ris-chio (dram., ZDA 1983, r. Robert Giras)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J.
Hooker, 13.30 Tre cuo-ri inaffitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00
. Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Licia dol-ce Licia
20.30	Film: Acapulco, prima spiaggia... a sinistra (kom., It. 1983, r. S. Martino, i. G. Sammar-chi, A. Roncato)
22.20	Glasbena oddaja: Di-scoverde '87
23.30	Košarka NBA
1.30	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
13.00	Ris.: Casper, Top Cat
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyaš-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nan.: Sanford and Son • 19.30 Aktualnosti: In piazza
tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: America 3000 il pianeta delle Ammaz-zoni (fant., ZDA 1986, r. David Engelbach)
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Film: La ragazza del bersagliere (kom., It. 1967, r. Alessandro Blasetti)
1.00	Nanizanka: Alla con-guista delLOregon
TELEFRIULI__________
14.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Eleonora
18.35	Šport: Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Film: 11 grande cielo (pust., ZDA 1952, i. Kirk Douglas)
22.30	Dnevnik
23.30	Šport: Konjske dirke
23.45	Nanizanka: Caccia al
ladro d'autore
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Kjer vsi strižejo, so ovce gole.
(angleški)
SPOMINSKI DATUMI:
□ Pred 45 leti: 4. 6. 1942 so italijanske vojaške enote požgale prvih sedem vasi na Primorskem v okolici Ilirske Bistrice.
- C-
i r

OSEBNOSTI:
□	30.5.1882 se je v Boljuncu rodil skladatelj Fran Venturini, ki je umrl v Ljubljani 8. 10.1952.
□	2.6.1884 se je v Lonjeru rodil šolnik in zadnji ravnatelj Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu Andrej Čok, ki je umrl v kaznilnici San Gimignano (Siena) 6.5.1942.
□	5. 6.1922 je y Lokvi umrl začetnik mladinskega gibanja na Tržaškem Svobodni Čok-Franc, ki se je rodil prav tako v Lokvi 2. 5.1898.
□	6.6.1962 je v Ljubljani umrl skladatelj Vasilij Mirk, ki se je rodil v Trstu 14.6.1884.
gledališča
iiliiiliiii;;
senjam
LJUBLJANA Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 30. 5., ob 19.30: Vrsta (Israel Horovitz), rež. Barbara Hieng (ponovitve 2., 3. in 5. 6. ob 19.30, 4. 6. ob 16. in 20. uri).
V	ponedeljek, 1. 6., ob 19.30: Zakon gospoda Mississippija (F. Diirrenmatt), rež. Barbara Hieng, gostovanje SLG Celje.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v torek, 2. 6., ob 19.30: Home movies -večer sodobnega francoskega baleta, nastopa skupina Caroline Marcade, glasba Carlos d'Alessio
MGL Ljubljana
Nocoj, 30. 5., ob 19.30: Tri sestre (Anton P. Čehov), rež. Vinko Mdderndorfer (ponovitve 1., 2. in 3. 6., ob 19.30).
Mladinsko gledališče
V	sredo, 3. 6., ob 20. uri: Besi (F. Dostojevski), rež. Janez. Pipan.
V	četrtek, 4. 6., ob 20. uri: Blodnje (F. Dostojevski), rež. Dušan Jovanovič.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 30. 5., ob 11. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi) v torek, 2. 6., ob 17. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine Varl (ponovitev 4. 6. ob 17. uri).
PADOVA Gledališče Verdi
V	nedeljo, 31. 5., ob 21. uri: večer pantomime, nastopa Marcel Marceau.
VIDEM
Palača Kechler (Trg XX. septembra)
V	četrtek, 4. 6., ob 21. uri: v okviru ciklusa Gledališka pomlad - Cece (Luigi Pirandello), nastopa gledališka skupina Baraban.
koncerti
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE nocoj, 30. 5., ob 18. uri: koncert izbranih mladinskih zborov s tekmovanja v Celju.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 4. 6„ ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Dimitrij Kitajenko, solist Aleksander Madjar (ponovitev 5. 6., ob 19.30).
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 1. 6., ob 20.30: Zmaj v Postojnski jami - koncert ob 170-letnici delovanja postojnske godbe. Nastopajo Komorni zbor Postojna, Mešani pevski zbor Primorec-Tabor in Postojnska godba.
BENETKE Gledališče Goldoni
V	nedeljo, 31. 5., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -koncert dua Brunello-Somenzi (violončelo-klavir).
V	ponedeljek, 1. 6., ob 20.30: v okviru istega ciklusa - koncert baritonista Shirleya Quirka.
PADOVA
Športna palača
V	nedeljo, 31. 5., ob 21. uri: koncert Simply Red.
Gledališče Appiani
V	petek, 5. 6., ob 21. uri: koncert Lucia Dalle.
TITOVO VELENJE Poletna violinska šola
Kje — Na Glasbeni šoli Frana Koruna-Koželjskega v Titovem Velenju.
Kdaj — Od 28. julija do 12. avgusta 1987.
Kdo — Letošnjo Poletno violinsko šolo prireja Cankarjev dom v sodelovanju s prof. Igorjem Ozimom in njegovo asistentko
prof. Christine Hutcap.
Čemu — Namen Poletne violinske šole je nuditi nadarjenim študentom violine strokovno pomoč za izpopolnjevanje igranja.
Kako — Izpolniti morate prijavnico in vplačati kotizacijo
120.000	din na žiro račun Cankarjevega doma št. 50100-603-41427 najkasneje do 11. julija 1987. Delna kotizacija 40.000 din ne zajema stroškov prenočevanja in obrokov, temveč samo 5 učnih ur pri prof. Ozimu in 5 učnih ur pri prof. Hutcapovi, stroške avdicije in korepetitorja.
Pogoj za udeležbo je uspešno opravljena avdicija, ki bo 28. julija 1987, ob 16. uri, na Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
Dodatne informacije nudi Cankarjev dom, 61000 Ljubljana, Kidričev park 1, tel.: 061/221-121.
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 13., 14., 15. in 16. uri, od 1. maja dalje še ob 17. in 18. uri; ob delavnikih je možen ogled programa dresure ob 11. uri in
14.30,	ob nedeljah gala program ob 14.30.
□	ŠKOCJANSKE JAME: ogled vsak dan ob 10., 13. in 15.30.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 11.30,
13.30,	15., 16. in 17. uri.
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 7. do 19. ure.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel: 040/227312): ogledi vsak dan 9-12 in 14-19, ponedeljek zaprto.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel, 040/224143): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): ogledi vsak dan 9.30-12.30 in 15.30-18.30.
□	KRAŠKA HIŠA (Repen): nedelje in prazniki 11-12.30 in 15-18.
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel.: 040/208120 ali 208150).
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 -tel. 040/827248): torek in petek 15-17.30.
□	BOTANIČNI VRT (Ul. Marchesetti 2 - tel.: 040/726839): vsak dan 9-13, ponedeljek zaprto.
□	BOTANIČNI VRT CARSIANA (Zgonik); sobota 16.30-19.30, nedelja in prazniki 9.30-12.30 in 16.30-19.30, skupinski ogled možen tudi po predhodnem obvestilu (tel.: 040/61812).
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel.: 0481/83926): vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto.
ČEDAD
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE (Borgo Brossana): delavniki 9-12 in 15-18, nedelja in prazniki 9-13.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v Stolnici): delavniki 9.30-12 in 15-
17.30,	nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in 15.30-17.40, ponedeljek popoldne in prazniki zaprto. Obisk je možen tudi izven urnika, ključi so eventualno v bližnjem baru.
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel.: 0432/731398).
LJESA
14. Senjam beneške piesmi
V telovadnici na Ljesah nocoj, 30. 5., ob 20.30 drugi večer Senjama s predstavitvijo devetih popevk.
Jutri, 31. 5., ob 14.30 predstavitev popevk, ki jih je občinstvo izbralo za v finale, in podelitev nagrad. V odmoru nastop skupine Vikj Show.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Camerata Labacensis - Komorni orkester RTV Ljubljana, vodi Stojan Kuret, kitarist Igor Starc; 11.30 Pisani listi: Beležka, Ta rozajanski glas (Oddaja iz Rezije), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Naš lepi okrogli svet (Alenka Čepar); 14.30 Klepet ob glasbi; 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi (prip. Aldo Rupel); 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: s tekmovanja v Titovem Velenju - pianistka Klavdija Sed-niak (šola GM Trst in Gorica); 18.00 Radijski dokumentarec o tržaških Slovencih: Franc in njegovi - Anica 1914-1920 (4. del, rež. Mario Uršič); 18.40 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Ohcet naj bo (predstavitev parov za Kmečko ohcet); 11.05 Svetovna reportaža;
11.30	Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Lojtrca domačih; 16.50 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije;
19.35	Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu: Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip;
17.15	Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
10.30,	13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Tutto radio; 10.35 Vstop prost; 11.00 Besedni kotiček; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Športne vesti; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program: opera II pirata (Vincenzo Bellini)
Radio Opčine
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; od 19.45 dalje poročanje iz Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo nagrajevanje športnika leta po anketi Radia Opčine, in iz telovadnice na Ljesah, kjer bo potekal drugi večer 14. Senjama beneške piesni; med oddajami, podneviin ponoči, glasba.
filmske novosti
eva fornazarič
O zlati dobi ameriškega radia
RADIO DAYS
Produkcija: Jack Rollins in Charles Joffe za Orion Pictures, ZDA 1987 □ Režija: Woody Allen □ Scenarij: Woody Allen □ Fotografija: Carlo di Palma □ Umetniški vodja: Santo Loguasto □ Glasba: Dick Hyman □ Igrajo: Mia Farrow (Sally White), Seth Green (Joe), Julie Kavner (Mama), Josh Mostel (Abe), Dianne Wiest (Bea).
Joe (rdečelasi Seth Green) je bil otrok, ko je Orson VVelles strašil Američane z nenadnim pristankom marsovcev na ozemlje ZDA, ko so Japonci napadli Pearl Harbour (»Kdo je ta Pe-arl Harbour?«), ko so družine uravnavale življenjski ritem po zvokih, ki so prihajali iz radijskega sprejemnika. Joe, to se pravi Woody Allen, je bil otrok v tistih slavnih »radijskih časih«, ki se jim je Woody tudi pridno oddolžil v svojem zadnjem filmskem podvigu Radio Days.
V filmu o zlati dobi ameriškega radia je Allen, ki je prisoten v dvojni obliki Joeja in pripovedovalca, prepletel dve osrednji življenjski zgodbi: zgodbo Joejeve židovske družine in zgodbo prodajalke cigaret Sally Whi-te, ki bo postala radijska zvezda. Židovsko družino sestavljajo ljubeča mati, oče, ki se sramuje svojega poklica, mamina neporočena sestra Bea (res briljantna Dianne VViest) pa še stric, teta, sestrična, stari oče in mati. Patriarhalno družino bi lahko sicer predstavili tudi glede na radijske programe, katerim najraje prisluhnejo posamezni člani. Mladega pegastega rdečelasca najbolj mika Maščevalec s krinko, ki ga, plešastega, nizkega in vse prej kot šarmantnega, pozna tudi Sally VVhite. Tenkoglasa Sally pozna tudi Irene in Rogerja, voditelja izredno priljubljene oddaje o pikantnih večerih »slavnih« mož in žena...
Allenov film je sestavnica neštetih mikrozgodb, minimalnih, a prefinjeno dodelanih igralskih trenutkov, ki jih zdužuje ali poznanje prodajalke cigaret ali oboževanje židovske družine
vnetih radijskih poslušalcev. Citatov -in ne samo filmskih - je v Radio Days še pa še, tako da bi morali film gledati vsaj dvakrat. Ritem je napet, glasbena kulisa je prav tako izbrani collage slavnih »radijskih« motivov. Pri tem velja omeniti osebno »darilo«, ki ga je Allen namenil Diani Keaton in Mii Farow. Diana nastopi v filmu kot pevka na luksuznem silvestrovanju (radijskim poslušalcem zapoje Porterjevo You'd Be So Nice To Come Home To), Mia Farrow pa debitira kot pevka z izvedbo pesmi / Don t Want To Walk Without You.
Uspeh Allenovega filma pa ne sloni samo na režiserjevi inteligenci in odličnem klanu igralcev in tehnikov, ki so mu zadnja leta stalno ob strani (med temi sijajni direktor fotografije Carlo di Palma). Gledalci bodo našli v Radio Days vsak svoj spomin, svoj magični trenutek. Vneti filmologi bodo ljubili »filmski« obisk Radio City Musič Halla, drugim. bodo všeč obline plavolase učiteljice, nekatere bo zamikal židovski humor, drugi spet se bodo spomnili Xaviera Cugata in njegovega psička, Louelle Parson, reklam cigaret Camel. Sicer pa je plesna točka debelušne sestrične, ki je udarjena na Carmen Mirandino izvedbo sambe South American Way, dovolj zgovoren pokazatelj visoke umetnosti, ki tli v navidez nostalgičnem in le na prvi pogled preprostem filmu priznanega genija.
tu in tam
igor Škamperle
Uspeh Druge godbe
LJUBLJANA - V teh prijetnih poznospomladanskih dneh poteka v Plečnikovih Križankah glasbena prireditev Druga godba. Pred dobrim tednom dni, od 21. maja pa do zaključnega nastopa britanske črnske raggae skupine Black Roots v soboto, 30. maja, zvečer, se bodo oz. so se s svojimi koncerti predstavile številne domače in tuje glasbene skupine. Pridevek »druga« pomeni, da gre za drugačno godbo, za tisto obliko glasbe,, ki je manj običajna in imamo manj možnosti poslušati jo oz. ji slediti. Prireditev je v zadnjih dveh letih naletela na ugoden sprejem in upati je, da se bo njena tradicija nadaljevala. Sicer pa poglejmo letošnji spored.
Otvoritveni nastop je Imel Bojan Gorišek, eden redkih mladih pianistov, ki se intenzivno posveča klavirski literaturi skladateljev 20. stoletja. Pričakovani nastop francoske jazz skupine Urban sax naslednji večer je, žal, odpadel. Skupina je poleg dovršene giasbenosti zanimiva tudi zaradi svojega scenskega nastopa, ki ga improvizirano uprizarja glede na okolje, v katerem nastopa. Upati je, da se bo njihov nastop v Ljubljani uresničil kdaj drugič.
V soboto, 23. 5., so nastopili godci iz Rezije. Njihova glasba postaja danes vse bolj zanimiva tudi za mlade, predvsem zaradi arahaičnosti ljudskega izročila iz te doline, s katerim je glasba prepojena. Poleg Rezijanov so v soboto nastopili tudi Taxi Pata Pata iz Zaireja. Živijo sicer v Londonu, vendar spadajo trenutno med najzanimivejše glasbene skupine tako imenovanega agro-popa. V nedeljo sta se odvijala nastopa Lada Jakše in glasbene delavnice za otroke, ter koncert skupine Dazibao iz Francije. Zvečer je sledil še nastop Steva Hubbacka iz Velike Britanije ter kanadske skupine Wondeur Brass. V obeh primerih gre seveda za jazz glasbo. Ameriško oziroma newyorško so predstavili David Moss Dance Band, ki v svoji zvezdniški zasedbi uprizarjajo še kar nore tolkalske eksperimentacije, prave čarovnije.
Tako kot lani je tudi letos en večer bil namenjen morda še najmanj poznani teh oblik zvokov, to je vzhodnjaški glasbi. Lani smo lahko prisluhnili izrednemu umetniškemu natopu tria iz Indije, letos pa je v Viteški dvorani nastopila skupina Nawa Ensemble iz Irana. Skupina je igrala v prijetnem vzdušju staro iransko glasbo.
Zaključni večer v soboto, 30. maja, bo na odru pripravil prostor britanski skupini Black Roots z začetkom ob 20.30. Verjetno se obeta zanimiv večer ob črnski raggae glasbi.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Imenovanja in Univerza na seji pokrajinskega sveta
/. Bratina in V. Šturm v komisiji za slovenske šole
Za uvod v poletno sezono na Gradu
Pop opera dijakov iz Rude z idejo o Evropi narodov
Razsodbo Ustavnega sodišča o svobodnem izobešanju zastav, ki je bila te dni izrečena v zvezi s slovesko zastavo v Standrežu, so z zadovoljstvom sprejeli tudi v goriškem pokrajinskem svetu. Svetovalec Poletto (KPI) je spo-mnil,_ da so komunisti svojčas vložili interpelacijo o tej zadevi in ugotovil, da razsodba priznava Slovencem pravico do lastne istovetnosti ter da gre v smeri sožitja in strpnosti med tu živečima narodoma.
Predsednik Cumpeta je soglašal v oceni, da gre za pomembno priznanje. Dodal je, da je treba podirati pregrade med narodnostmi, da ne pride tudi pri nas do zaskrbljujočih terorističnih fenomenov kot na Bocenskem. Treba je zato celovito urediti pravni status Slovencev v Italiji in tako ubrati pot strpnega sožitja.
Med točkami dnevnega reda seje, ki je bila v četrtek zvečer, so bila tudi imenovanja predstavnikov Pokrajine v razne organe. V komisijo za šole s slovenskim učnim jezikom je pokrajinski svet imenoval prof. Vladimira Sturma in Ivana Bratino. Prvi je prejel 11 glasov večinske koalicije, drugi 5 glasov svetovalcev KPI, ena glasovnica pa je bila bela. Do zapleta je prišlo pri dveh imenovanjih: zaradi zamude Pokrajine je namreč njenega predstavnika v nadzorni odbor Goriške hranilnice (dr. A. Bisiacha) imenovala Dežela, kar je izzvalo ostro kritiko predstavnikov KPI. Glede imenovanja dveh predstavnikov Pokrajine v Tržiškem šolskem okraju pa so zaradi pomanjkanja sporazuma med večinskimi strankami odložili vsak sklep na drugo sejo.
Na seji so tudi razpravljali o ustanavljanju univerzitetnih tečajev v Gorici. V zvezi s sklepom, s katerim so vnesli manjši popravek v statut konzorcija za Univerzo, je predsednik Cumpeta ugotovil, da se načrt izvaja prepočasi. Rektor Tržaške univerze, prof. Fusaroli, bi namreč želel prvi tečaj odpreti že s prihodnjim akademskim letom, a doslej niso še našli niti primernega sedeža. Potrebna je zato krepkejša politična iniciativa, da se premagajo določeni pomisleki in ovire, ki so na primer prišli na dan v Tržiču, kjer bi radi imeli enega od univerzitetnih tečajev. Tudi v zadržanju Deželnega nadzornega odbora je bilo nekaj zaskrbljujočih znakov, ki ne da-
jejo ugodnih izgledov za takojšnje odprtje univerzitetnih tečajev v našem mestu.
Pokrajinski svet je še odobril povišanje dodatka na uporabo industrijske električne energije s sedanjih 6 na 8 lir za kilovatno uro.
O •	» v •	• rf-i v • v
Seja na občim v Irzicu ni bila sklepčna
Volilno vzdušje je v zadnjih tednih občutiti tudi v delu krajevnih ustanov. Predzadnja seja goriškega pokrajinskega sveta je odpadla zaradi nezadostnega števila prisotnih svetovalcev. Podobno je bilo v četrtek zvečer v Tržiču, v tamkajšnjem občinskem svetu. Na začetku seje je bilo v dvorani 22 svetovalcev od skupnega števila 40. Takoj po uradnem začetku seje pa so komunistični svetovalci napovedali, da zapuščajo dvorano. S tem se je seja dejansko zaključila, kajti v dvorani je ostalo le 16 svetovalcev, 13 predstavnikov večinske koalicije in trije predstavniki opozicije.
Pred približno mesecem dni so v Trstu predstavili brošuro Navodila za spremembo poitalijančenih priimkov in imen, ki jo je pripravila mladinska sekcija Slovenske skupnosti. V četrtek je bila podobna predstavitev tudi v Gorici, v Kulturnem domu, na pobudo krožka SMReKK in Mladinske sekcije SSk:
Avtorja trinajst strani obsegajoče brošure, kjer so po krajšem uvodu navedena točna navodila o postopku za spremembo, oziroma povrnitev v izvirno obliko priimkov in imen je predstavil Robi Cotič, v imenu SMReKK. O ciljih pobude (imeti na razpolago točna in uporabna navodila) ter o zgodovinskem ozadju spreminjanja (poitalijančevanja) priimkov je na večeru govoril Renco Frandolič, medtem ko
Pop opera "Vento d'Emopa" bo prihodnjo soboto odprla poletno sezono v šotoru za prireditve na Gradu. Predstavo so pripravili dijaki srednje šole Cecilia Deganutti iz Rude. Nastopilo bo 175 dijakov, ki bodo peli, plesali, igrali. Opero so pripravili pod vodstvom glasbenika Raula Lovisonija, ki je uglasbil delo po besedilih angleškega pisatelja Michaela Moorcocka in kot režiser vodil priprave mladih umetnikov.
Dogajanje je pomaknjeno _ v leto 3000, ko nad Evropo kraljuje Črno cesarstvo. Svoboden je samo južni del današnje Francije. Črni so zasužnjili vse evropske narode, vodijo pa jih živalske figure, sad perverznih biogenetskih križanj. Z raznimi triki skušajo osvojiti še zadnje svobodno ozemlje, vendar glavnemu junaku uspe obuditi duhove vseh zasužnjenih narodov Evrope...
Kot je razvidno, gre za fantastično glasbeno delo, pri katerem igra pomembno vlogo zabavni moment. Osnovna misel pa je evropeizem, združevanje Evrope, ki naj bo nekaka federacija svobodnih narodov in narodnosti. Prav zaradi tega bodo na predstavi, ki bosta na Gradu 6. in 13. junija, obakrat s pričetkom ob 21.15,
je Damjan Terpin, poleg Andreja Berdona soavtor brošure, podrobno opisal različne postopke, ki se jih oseba, ki •želi spremeniti priimek ali ime, oziroma priimek vrniti v izvirno obliko, lahko posluži. Ob tem je bil govor tudi o osnutkih za globalni zaščitni zakon, ki naj bi uravnaval tudi to področje. Dokler zakona ni, pa se morajo interesenti posluževati, na lastno pobudo, postopkov, ki so prikazani v brošuri.
Med razpravo, ko je bilo slišati tudi nekatere osebne izkušnje o ravnanju občinskih in drugih funkcionarjev, so bili iznešeni tudi zanimivi predlogi in priporočila, ki jih bodo avtorji brošure upoštevali ob ponatisu, kakor so zagotovili. Prva izdaja (500 izvodov) je namreč skoraj že pošla.
povabili tudi predstavnike iz Nove Gorice in Celovca.
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi opere so tudi spregovorili o poletni sezoni na Gradu, ki jo sporazumno s Turistično ustanovo organizira zadruga MultiThema. Letošnja sezona bo še poskusna. V programu imajo nastop angleške rock skupine 3 Mustaphas 3, skušali pa bodo dati prostora tudi lokalnim skupinam, tako na področju glasbenega kot gledališkega, plesnega in drugih oblik .kulturnega izražanja.
Občni zbor Društva slovenskih upokojencev
Člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško se bodo danes popoldne zbrali na drugem rednem občnem zboru. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob 17. uri. Dnevni red predvideva osem točk. Poleg poročil o dejavnosti v zadnji sezoni, se, bodo člani društva, ki je eno najbolj številnih na Goriškem, pomenili tudi o programu za prihodnje in izvolili nov odbor.
Podelitev nagrad Sklada Livio Verni
V deželnem avditoriju bo danes ob 10. uri slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj iz Sklada Livio Verni. Podelili bodo 20 denarnih nagrad dijakom nižjih srednjih šol iz vse pokrajine in 18 priznanj. Med nagrajenci sta tudi dva dijaka nižje srednje šole Ivan Trinko. Sklad so ustanovili pred nekaj leti v spomin na goriškega šolnika Li-via Vernija.
Premestitve
Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo 1. 9. 1987 začele veljati naslednje premestitve učnega osebja: prof. Jožko Vetrih iz nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici, na sekcijo iste šole v Doberdobu: prof. Bernardina Bandelli Lestani iz nižje srednje šole Ivan Trinko, na razpolago skrbništvu, Daniela Ferfoglia Gergolet iz srednje šole F. Levstik na Proseku, v sekcijo šole Ivan Trinko v Doberdobu.
Predstavitev brošure o postopkih za spremembo poitalijančenih priimkov
Tako maturitetni komisiji na učiteljišču in Zoisu
Voznik obsojen na zmerno kazen ker je povzročil smrtno nesrečo
Včeraj smo objavili sestavo maturitetnih komisij na zavodih Trubar in Cankar. Danes objavljamo imena članov komisij na učiteljišču Simon Gregorčič in trgovskem zavodu Žiga Zois, za katera nismo prejeli obvestila s skrbništva, ker imata komisiji glavni sedež v Trstu, čeprav potekajo zrelostni izpiti tudi v Gorici.
Na učiteljišču Gregorčič bo predsednik prof. Egidij Košuta, člani pa profesorji Magda Jevnikar za slovenščino, Diomira Fabjan za italijanščino, Marta Ivašič za filozofijo in pedagogiko, Miriam Hvala za prirodoslovne vede in Vanda Srebotnjak kot notranji član.
Na trgovskem zavodu Zois bo komisiji predsedoval prof. Albin Sirk, v njej pa bodo še profesorji. Nada Pertot za slovenščino, Nada Gerzelj za italijanščino, Silvana Resino za knjigovodstvo, Vladimir Šturm za pravo in Nevica Budal kot notranji član. Dodatnega člana za srbohrvaščino bo imenoval naknadno predsednik komisije.
Prosvetno društvo ”ŠTANDREŽ“
prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 30. maja, ob 20. uri otvoritev praznika in ples - v nedeljo, 31. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore, ob 19. uri nastop štandreške baletne in ritmične skupine, sledi ples. Praznik se bo nadaljeval 6. in 7. junija.
Na sodišču v Gorici so včeraj imeli obravnavo o smrtni prometni nesreči, ki se je pred petimi leti pripetila v Tržiču. Na zatožni klopi je bil 47-letni Luigi Cassan iz Tržiča, Ul. Palladio 2. Mož je 26. marca 1982 vozil alfetto 1800 po držvani cesti med Ronkami in Tržičem. V avtomobilu sta bili z njim še dve osebi. V rajonu San Polo ob vhodu v Tržič je Cassan izgubil nadzorstvo nad vozilom in se silovito zaletel v zid neke hiše. Zaradi trčenja je izgubil življenje Danilo Benes, ki se je z njim peljal v avtomobilu.
Cassan je včeraj izjavil sodnikom, da se ne spominja točnih okoliščin nesreče. Verjetno je šlo za trenutek nepozornosti, je dejal, izključil pa je, da bi nesrečo povzročila prevelika hitrost. Drugačnega mnenja je bil javni tožilec, ki je zahteval obsodbo na devet mesecev zapora in prav tako 9-me-sečni odvzem vozniškega dovoljenja. Po njegovem mnenju sta nesrečo po-

informacije SIP uporabnikom
Razdeljevanje novih telefonskih imenikov
1
l
V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1987/88 naročnikov goriške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imeni-, ke. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Citta 1987«.
Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar.
Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
GRUPPO IRI ŠTET
Societš Italiana per /Esercizio delte Telecomunicazioni p. a.

I
vzročili neprevidna vožnja in hitrost. Branilec je predlagal najnižjo kazen.
Sodniki so Cassan obsodili na 7 mesecev zapora in mu za eno leto odvzeli vozniško dovoljenje. Kazni obtoženec ne bo prestal, ker so mu jo odpustili, pač pa bo moral izplačati sorodnikom Benesa odškodnino, ki jo bo naknadno določil civilni sodnik.
Poletni center
Goriška občinska uprava organizira v sodelovanju z mladinskim centrom »Lenassi« dve poletni središči za otroke od 6. do 14. leta. Prvo središče bo v prostorih centra »Lenassi« od 22. junija do 4. septembra, drugo v vrtcu v Ulici Romagna od 1. julija do 21. avgusta. Vpisovanje: v ponedeljek, L, in torek, 2. junija, na ravnateljstvu centra »Lenassi« (tel. 83367) od 9.30 do 12.30 ter od 16.30 do 18.30.
Starši morajo ob vpisu predložiti centru družinski list ter potrdilo o cepljenju na navadnem papirju. Prednost za sprejem v poletno središče imajo otroci iz družin, kjer sta oba zakonca zaposlena.
čestitke
V četrtek, 28. maja, je slavila 50. življenjski jubilej Bruna Pintar z Oslav-ja. Iz srca ji čestitajo sin Franko z ženo Ano ter vnuka Naike in Manuel.
razne prireditve
Učenci in učitelji OŠ Oton Župančič
vabijo na prireditev ZA SKLAD MITJA ČUK v petek, 5. junija 1987, ob 20. uri v Katoliškem domu. Nastopili bodo učenci osnovne šole, sodelovali bodo tudi otroci iz vrtca v Ulici Brolo. Pridite, ne bo vam žal.
prispevki
Ob obletnici smrti Vilkota Nanuta darujejo Elda, Angela in Sonja 50 tisoč lir za_ vzdrževanj e partizanskega spomenika v Štandrežu.
Za Združenje prostovoljcev »Salute« iz Ločnika so v razne namene darovali družina Braidot 15 tisoč, n.n. 20 tisoč, družina Spessot 17 tisoč, Gemma Medeot 5 tisoč, družina Luisa Mafalda 30 tisoč, Vendramin in Elio 120 tisoč, člani lovske družine iz Ločnika 100 tisoč.
Šolska sindikata CGIL in UIL proti ukrepom Falcuccijeve
O nedavnem ukrepu ministrice Falcuccijeve, ki namerava s politiko trde roke omogočiti kolikor toliko reden potek izpitov, so razpravljali na sindikalnem zborovanju učnega osebja srednjih šol. Zborovanje je bilo 27. t. m. v prostorih industrijskega zavoda Fermi v Gorici. Na skupščini, za katero so dali pobudo profesorji, včlanjeni v šolski sindikat CGIL in UIL, so sprejeli resolucijo, ki zavrača način reševanja spora, ki se ga poslužuje ministrica za šolstvo. "Odklanjamo komisarsko upravo, ker krši pravico do stavke, zmanjšuje strokovnost profesorjev in onemogoča objektivno in nepogojeno ocenjevanje," je rečeno v sporočilu. Sindikati pozivajo člane, v kolikor bo ministrstvo vztrajalo na izvajanju ukrepa, naj se odločijo za zaostritev sindikalnega boja, tudi z odgoditvijo izpitov.
Podobno zborovanje je bilo v četrtek tudi v Tržiču, na pobudo konfederalnih sindikatov, udeležili pa so se gal tudi predstavniki avtonomnih šolskih sindikatov.

3aO.	.
illillililllilllil
razna obvestila
Slovensko poletno središče v Gorici
bo odprto od 29. junija-do 10. julija. Prijave sprejemajo v Dijaškem domu ob delavnikih, razen sobot, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Informacije tudi po telefonu 83495.
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bo danes pobiranje odpadnega papirja in lepenke ter drugega materiala. Papir povezan v svežnje naj občani postavijo na pločnike, oziroma na rob ceste.
Člani konzorcija vinogradnikov "Collio", bodo imeli jutri občni zbor, ob 9. uri v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju. Zbor bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice.
Jadralni klub Čupa iz Sesljana prireja v poletni sezoni tečaje jadranja za otroke od 6. do 12. leta dvotedenske tečaje na jadrnicah razreda optimist; za mlade od 14. leta dalje pa tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. 6., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. 6., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Tečajniki, ki razpolagajo s šotorom lahko med tečajem taborijo na društvenem prostoru. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. junija in sicer ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Cronaca di una mor-te annunciata«. O. Muti in G. M. Vo-lonte.
CORSO 17.30-22.00 »Gunny - La mia bat-taglia non finira mai«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ramba sfida la bestia«. Prepovedan mladini pod IS.letom«.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. Jutri ob 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Figli di un dio minore«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Hei-mat« 3. del.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Top gun«. Ob 22.30 »Catherine Cherie«. Nočni kino.
DESKLE 19.30 »Žrelo 3 D«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Ermanno Mi-locco iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
Pogovor s predsednikom sekcije VZPI v Štandrežu
Stanko Marušič: zadoščenje in zadovoljstvo Končno so bili dvomi glede zastav razčiščeni
V torek okrogla miza
Kakšne perspektive za Slovence v sedanjem političnem trenutku?
»Lahko smo vsi skupaj zelo zado-voljni^ naše organizacije, bivši borci, mi v Štandrežu. Zdaj ni nobenih dvomov več, nobenega cincanja. Razsodba najvišjega sodišča je jasna in dokončna. Bilo je potrebno, da se najvišja sodna oblast izreče o vprašanju, s katerim smo se pravzaprav soočali ob vsaki slovesnosti.« Take so besede Stanka Marušiča, predsednika sekcije VZPI ANPI v Štandrežu, ki je bil leta 1983, ko je bil uveden sodni postopek zaradi izpostavljanja slovenske zastave, neposredno prizadet. Zato je njegovo zadoščenje danes, po razsodbi ustavnega sodišča, toliko večje.
Kaj pravijo drugi člani sekcije, kaj vaščani v Štandrežu?
• »Pravzaprav se še nismo niti srečali. Nedvomno bodo ob novici, ki so jo prebrali v časopisu, vsi polno zadovoljni. Za sebe lahko rečem, da me je vest, ki sem jo prebral že danes zjutraj, kmalu po šesti uri, ko so mi prinesli Primorski dnevnik, dobesedno vrgla pokoncu. Ne vem za druge, saj ni bilo še niti časa, da bi se srečali, da bi komentirali. Mislim pa, da lahko izrazimo vsi izredno zadovoljstvo. Mogoče bi kazalo na tak način poskušati reševati tudi druga vprašanja, ki zadevajo našo skupnost in ki ostajajo kar naprej nerešena.«
Kaj več se res ni dalo izvleči iz Stankotovih ust. Sicer pa je, čeprav na kratko, povedal vse svoje občutke. Nedvomno bo o zadevi v prihodnjih dneh še veliko razprave med člani
sekcije, v pokrajinskem odboru VZPI - ANPI, po društvih in raznih ustanovah.
Kako so se pravzaprav odvijali dogodki pred štirimi leti?
»Pravzaprav ni bilo nič posebnega. 25. aprila smo, tako kakor že ob nekaterih priložnostih prej, pri partizanskem spomeniku poleg italijanske razobesili tudi slovensko zastavo. Nekaj časa zatem je neznanec zadevo prijavil karabinjerjem, ki so začeli uradno preiskavo. Kar v treh so prišli na moj dom in hoteli izvedeti, kdo in v kakšnih okoliščinah je zastavo razobesil. Kako se je zadeva razpletala naprej, je znano. Zatem sem prejel sodno obvestilo. Zadeva je povzročila veliko razburjenje med vaščani in bivšimi borci. Pokrajinsko^ združenje VZPI—ANPI je takrat v Štandrežu pripravilo javno zborovanje. Izbrali smo zagovornika, odvetnika Petra Sanzi-na.«
Pretor Gagliardi je sprejel ugovor odvetnika Sanzina, da je zakon, ki je bil sprejet leta 1929, protiustaven in se obrnil na Ustavno sodišče, da se o tem izreče. Čakati je bilo treba več kakor tri leta, a se je splačalo.
Kako ste ravnali po omenjenem incidentu glede zastav?
»Prav tako smo jih ob raznih slovesnostih pri spomeniku še naprej izobe-šali,«, je odgovor danes 69-letnega bivšega tankista in inštruktorja jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske.
Zadovoljstvo in zadoščenje izhajata tudi iz besed Ladija Dornika, dolgoletnega podpredsednika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. »Trenutno lahko izrazim le svoje osebne občutke, saj o razsodbi še nismo utegnili razpravljati. Prepričan pa sem, da bo tudi uradno stališče organizacije izražalo isto. Z velikim zadoščenjem sem prebral vest, ki potrjuje, da je bilo naše stališče pravilno, ko smo brez predhodnega dovoljenja izobešali poleg italijanske tudi slovensko zastavo.«
V Novi Gorici
Koncert - Zmaj v Postojnski jami
Za ljubitjpe zborovskega petja in glasbe se v ponedeljek, 1. junija, obeta zanimiv koncert pod naslovom "Zmaj v Postojnski jami". V Kulturnem domu v Novi Gorici bodo ob 20.30 nastopili Komorni zbor 'iz Postojne pod vodstvom Iva Jelerčiča, mešani pevski zbor Primorec- Tabor, pod vodstvom Matjaža Ščeka ter godba na pihala iz Postojne pod vodstvom Leandra Pegana. V sklepni točki programa bodo izvajalci predstavili romanco Bojana Adamiča Zmaj v Postojnski jami, za zbore, solista in pihalno godbo. Omenjeno delo je Adamič napisal za jubilej (170-letnico) Postojnske godbe na pihala. Koncert je izven abonmaja.
Ob bližnjih volitvah prireja goriška mladina v torek zanimivo okroglo mizo o vprašanjih, ki se nam, kot Slovencem, postavljajo v tem političnem trenutku. Pobudniki večera so mladi, ki se zbirajo okrog Slovenskega mladinskega rekreativnega kulturnega kluba in slovenski univerzitetniki, ki se neglede na politično prepričanje posameznikov združujejo v klubu Unifax. Kot izraz zapletene politične situacije tudi naslov večera ni enostaven: »Nove perspektive za slovesnko nacionalno skupnost v Italiji, med "politično-institucionalno" in "civilno" družbo«. Podnaslov (Dileme slovenskega volivca danes) je preprostejši, vendar - opozarjajo prireditelji - naj ne bo zapeljiv: z diskusijo pri okrogli mizi ne nameravajo mladi iskati nobenih receptov ali še manj dajati nasvetov glede zadržanja slovenskih volivcev 14. in 15. junija. Srečanje naj bo izključno priložnost za dialog, za skupno razmišljanje, za iskanje kakega odgovora na mnoga odprta vprašanja.	-v
Za uvod v razpravo so prireditelji povabili peščico slovenskih intelektualcev različnih svetovnonazorskih gledanj. Govorili bodo sociolog Darko Bratina, sociolog Ferruccio Clavora, pisatelj Alojz Rebula, časnikar Marko Tavčar, slavist Ivan Verč. Razprava pa je seveda odprta vsakomur, predvsem političnim, kulturnim in drugim javnim delavcem, od katerih jih je že precej pristopilo k pobudi.
Prireditelji so pripravili krajše besedilo, ki naj bi predstavljalo izhodiš-
če za razpravo. Pri tem pojasnjujejo, da njihove ugotovitve nočejo biti izraz določenega političnega stališča, niti politični dokument, pač pa samo prispevek za stvarno in odprto razpravo.
Izhajajo iz splošne ugotovitve, da se je politično-institucionalni okvir za Slovence v Italiji v zadnjem desetletju bistveno spremenil. Opaziti je večjo ali manjšo nenaklonjenost raznih političnih strank do Slovencev, ustanavljanje raznih odborov "za italijan-stvo", manjšo navezanost slovenskih volivcev na tradicionalne stranke, občutek nemoči ob razlaščanju slovenske zemlje, krizo Enotne slovenske delegacije, nezadostnost parole "hoj za globalno zaščito", neučinkovite in neperspektivne predstave tradicionalnih institucij in njihovih glasnikov o kritičnem razvoju dogodkov. Čuti se, skratka, potreba po novih kulturnih in politično-institucionalnih modelih.
Izhajajoč iz teh ugotovitev se je mladim zdelo primerno in potrebno, da povabijo k omizju nekaj razgledanih slovenskih intelektualcev, ki so vraščeni v našo stvarnost, a obenem na tekočem s sodobnimi trendi v Italiji, Sloveniji, Evropi. To z namenom, da se sproži razprava o novih motivacijah za politično aktivnost celotne slovenske nacionalne skupnosti in o novih modelih, ki si jih moramo izmisliti za naš obstoj in nadaljnji razvoj.
Okrogla miza bo v Kulturnem domu v Gorici v torek, 2. junija, s pričetkom ob 20.30.
Danes začetek poletne sezone v občinskih bazenih na Rojcah
Danes konec pouka, v za tečajnike 150 ur na
Slovenski delavci-dijaki v šolskih klopeh
V občinskem bazenu na Rojcah pričenjajo danes poletno sezono, ki bo trajala do nedelje, 30. avgusta. Občinstvu bo v vsem tem času na razpolago odkriti bazen, medtem ko bo pokriti namenjen tečajem plavanja oz. tekmovalnim dejavnostim. Do konca julija bo odkriti bazen odprt za občinstvo vsak delavnih od ponedeljeka do pet-* ka od 13. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 20. ure. Prav tako od 10. do 20. ure bo bazen odprt vsak dan v avgustu.
Do omejitev pri uporabi bazena bo prišlo samo ob dveh večjih športnih prireditvah. Bazen bo tako zaprt za občinstvo v nedeljo, 21. junija, ko se bodo v njem odvijala plavalna tekmovanja za Trofejo vzhoda (gre za mladinsko mednarodno tekmovanje) in deloma (do 17. ure) v dneh od 16. do 18. julija, ko bo v Gorici deželno plavalno prvenstvo.
Športno združenja Gorizia Nuoto, ki upravlja občinske bazene, bo tudi letos v poletni sezoni ponovilo uspešno pobudo "Počitnice v bazenu". Gre za dvotedenske tečaje, ki so namenjeni otrokom od 6. do 14. leta starosti. Prva izmena bo pričela delovati 15. junija, sledilo pa ji bo vsaka dva tedna še pet izmen. Okvirni program vsake izmene (po deset dni v bazenu, razen ob sobotah in nedeljah) je sledeč: ob 8. uri zbirališče, ob 9. telovadba, ob 9.30 tečaj plavanja, ob 10.30 odmor in nato
do 12.30 prosto plavanje, igre, kulturne dejavnosti.
V vsaki skupini bo do največ 15 otrok pod nadzorstvom animatorja, tečaj plavanja pa bo potekal pod vodstvom inštruktorja. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Gorizia Nuoto (tel. 22215) vsak ponedeljek, sredo in petek med 16. in 19. uro.
Do meseca avgusta se v bazenu nadaljujejo v popoldanskih oz. večernih urah tudi tečaji plavanja, ki so namenjeni mladincem oz. odraslim.
Razstava fotografij Giuseppa Assirellija
V deželnem avditoriju bodo danes, ob 19. uri, odprli fotografsko razstavo Giuseppa Assirellija, člana goriškega fotografskega krožka CIFI. Assirellija prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Na področju umetniške fotografije je Assirelli prisoten že četrt stoletja. V tem času je dosegel zelo lepe uspehe; uveljavil se je kot’ avtor številnih fotografij v raznih revijah in publikacijah, priredil vrsto razstav, bil deležen številnih priznanj, med temi tudi imenovanja za mojstra fotografije, ki ga podeljuje vsedržavno združenje fotografov.
Pokroviteljstvo nad razstavo v deželnem avditoriju je prevzela goriška občina.
Šolsko leto se bliža predčasnemu (zaradi volitev) koncu. Marsikateri dijak bo skušal v zadnjem naletu popraviti kako vrzel in se tako izogniti poletnemu študiju ali celo enoletnemu postanku v istem razredu. Prihodnji dnevi bodo zato za nekatere dokaj naporni. Naporni pa bodo tudi dnevi te-
čajnikov, ki so letos obiskovali tečaj 150 ur za pridobitev diplome nižje srednje šole.
Kot že v prejšnjih letih je tudi v tem šolskem letu deloval slovenski tečaj na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Na slovenski nižji srednji šoli je dokaj redno obiskovalo tečaj 13 kandidatov
torek izpiti šoli Trinko
za diplomo. Zanje se šolsko leto, karse rednega pouka tiče, zaključi že danes, prihodnji teden pa se bodo spoprijeli z zaključnimi preizkušnjami. Izpiti se bodo pričeli v torek. Tečajniki bodo pisali naloge iz italijanščine, slovenščine in matematike. Po pisnih preizkušnjah bodo na vrsti še ustne, pri katerih bodo morali tečajniki pokazati vsaj zadostno znanje iz treh že navedenih predmetov, poleg teh pa še iz vseh obveznih predmetov za nižjo srednjo šolo: med te sodijo še prirodopis, tuj jezik, zgodovina in zemljepis. Končni izidi bodo predvidoma znani v soboto, 6. t. m.
Danes bodo tečajniki izvedeli, kateri med njimi bodo pripuščeni k izpitom. Potrebno je namreč določeno število prisotnosti. Kdor je prevečkrat izostal od pouka, ne more zato polagati izpitov. Letošnji tečaj, nam je povedala ravnateljica Rozalija Simčič Lojk, se je pričel novembra. Težave so imeli zaradi daljših šolskih počitnic med letom, tako da so komaj presegli 350 ur pouka, ki so določene kot minimum za veljavnost tečaja. Pouk se je odvijal v večernih urah, vsak delavnik razen sobote, za skupnih 16 ur tedenskega pouka. Za pripravo tečajnikov so skrbele štiri profesorice.
Resolucija Zveze ribiških družin za zajezitev onesnaževanja rek
Stanje nekaterih tokov na Goriškem je zaskrbljujoče
Na Goriškem so problemi ekologije, torej narave in okolja, del družbenopolitičnega življenja in tudi sestavina raznih gospodarskih in razvojnih načrtov v tovarnah in drugod v združenem delu ter v občinah. Na odprta vprašanja z omenjenega področja opozarjajo tudi člani Zveze ribiških družin, ki so o ekologiji sprejeli posebno resolucijo. Poslali so jo problemski konferenci‘o ekologiji, energiji in varčevanju, ki je zasedala v okviru Republiške konference Socialistične zveze Slovenije.
Primorski ribiči — vseh je nad 2 tisoč in gospodarijo z vodami v izmeri 605 hektarov — opozarjajo, da so reke in drugi vodotoki zmeraj bolj onesnaženi. Pogini vodnega življa so vse pogostejši. Tako se v Idrijco stekajo komunalne in industrijske odplake, neprečiščene, iz Idrije, Spodnje Idrije, deloma iz Cerknega ter iz drugih vasi in zaselkov vzdolž celotne reke. Reka Vipava pa je onesnažena do take mere, da njena voda mnogokrat mi uporabna niti za namakanje zemljišč in pridelkov. Tudi spodnji del Soče je močno ogrožen zaradi industrijskih in drugih odplak. Zgornji del te reke pa ogrožajo neprečiščene komunalne odplake. Na območju nad Tolminom izvajajo velike posege v strugi Soče zaradi odvzema gramoza. Pri tem nasta-
jajo jame, v katere se ob povodnjih zatekajo ribe, ki so nato ob upadanju vode izpostavljene krivolovu in poginu.
Poleg odplak pa grozijo rekam in drugim vodotokom še druge nevarnosti. Z regulacijo reke Vipave se je njen gornji tok popolnoma spremenil. Kakšne bodo ekološke posledice tega posega, še ni mogoče ugotoviti. Načrtuje se zajezitev reke Idrijce, za gradnjo hidroelektrarne. Primorski ribiči menijo, da bi načrtovani poseg imel katastrofalne ekološke posledice. Zaradi tega zahtevajo, da se problematika zamišljene hidroelektrarne in zajezitve reke Idrijce preuči tudi z ekološkega vidika. Ob gradnji majhnih elektrarn (take so na primer predvidene na reki Idrijci) pa bi morali predhodno preučiti energetske in ribiško-gojitve-ne vidike takih posegov in odločiti za rešitve, ki bi bile družbeno koristne in opravičljive.
V resoluciji- primorskih ribičev je ob takšnem' stanju in ugotovitvah napisano tudi naslednje:
»Ribiške družine si močno prizadevajo, da bi omilile to strahotno uničevanje voda in ribjega življa v njih. Ugotavljajo kakovost voda, kontrolirajo in evidentirajo vse potencialne onesnaževalce, prijavljajo kršitelje,
vendar pa je njihovo delo popolnoma jalovo, ker so deležni premajhne pomoči tudi drugih činiteljev, zlasti upravnih struktur, ki bi bile dolžne skrbeti za čisto okolje. Vse ribiške družine imajo petletne ribiško-gojitvene načrte, ki so jih obravnavale in potrdile Občinske skupščine. Vlagajo ogromna sredstva za poribljavanje, da bi ohranili ribji stalež, zlasti pa avtohtone ribje vrste (soška postrv, lipan). Letno vlagajo na. stotine tisočev mladic, katerih vrednost gre v desetine milijonov dinarjev. Ribiči ne opravljajo tega dela samo zaradi lastnih športnih užitkov, temveč predvsem zato, da bi ohranili zdravo okolje in čiste vode, s čimer lahko zagotovijo ljudem športno, fizično in psihično rekreacijo. To pa hkrati pomeni tudi velik doprinos k razvoju gospodarstva nasploh, posebej še turizma. Športni ribolov je zlasti v Soški dolini postal važen turistični dejavnik.
Zaradi vsega tega primorski ribiči ostro protestiramo proti neodgovornemu ravnanju in odnosu do narave in zahtevamo, da vse družbenopolitične skupnosti in vsi družbeni dejavniki v Sloveniji naredijo vse, da se prepreči počasna, a vztrajna morija vodnega življa v primorskih vodah.«
Marjan Drobež
Jutri stopi v veljavo poletni vozni red vlakov
Jutri, v nedeljo, 31. maja, bo stopil v veljavo nov vozni red italijanskih železnic. Tokrat gre za popolnoma prenovljeni urnik, ki bi moral postopoma zmanjševati prenekatere sedanje zamude. Na goriški železniški postaji so nam posredovali sledeči urnik odhodov in prihodov.
ODHODI IZ GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.08 (L/e), 5.25 (L/a—d), 6.10 (L), 7.17 (D/b), 7.54 (D), 8.33 (L), 9.40 (D), 10.41 (L/d), 13.31 (D), 14.01 (L), 14.36 (D), 16.00 (D), 16.52 (L), 18.01(L), 18.59 (D), 20.02 (L), 21.29 (D), 23.23 (L/d).
PROTI VIDMU: 0.30 (L/d), 6.07 (L/d), 6.40 (D), 7.05 (D), 7.53 (D), 8.32 (D), 11.30 (L), 12.48 (D/f), 13.07 (D), 14.00 (L), 14.49 (D), 15.28 (L), 17.31 (L), 18.26 (D/b), 19.00 (L), 20.15 (D), 21.52 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.06 (L/e), 5.24 (L/a d), 6.09 (L), 7.16 (D/b), 7.49 (L), 8.30 (L), 9.39 (D), 10.40 (L/d), 13.30 (D), 13.58 (L), 14.35 (D), 15.59 (D), 16.51 (L), 18.00 (L), 18.57 (D), 20.01 (L), 21.28 (D), 23.22 (L/d).
IZ TRSTA: 0.29 (L/d), 6.06 (L/d), 6.38 (D), 7.03 (D), 7.51 (D), 8.31 (D), 11.29 (L), 13.05 (D), 13.59 (L), 14.48 (D), 15.27 (L), 17.30 (L), 18.25 (D/b), 18.56 (L), 20.14 (D), 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L)—lokalni,(D) direktni, / a)ne vozi ob nedeljah in praznikih, b)vozi samo ob delavnikih, d) avtobusni prevoz, e) vozi samo ob praznikih, f) vozi samo ob petkih.
Medved na območju Krnskih jezer in Komne?
Od približno tristo medvedov, ki se razmeroma svobodno klatijo po slovenskih gozdovih, največ jih je na območju snežniških gozdov in Kočevskega Roga, si kateri občasno privošči sprehod tudi izven tradicionalnih območij.
Po besedah nekaterih planincev, ki so v začetku maja bili na območju Krnskih jezer in Komne, naj bi se kosmatinec pojavil tudi tu. Živali sicer niso videli, pač pa sklepajo, o njeni prisotnosti ali samo prehodu, na podlagi sledov v snegu.
Znano je, da se medvedi, če le morejo, ognejo človeku in se zadržujejo bolj v odročnih krajih. V kratkem se bo pričela planinska sezona in je tudi na območju Krnskih jezer, Bogatina in Komne pričakovati večji obisk, posebej še, ko je planincem že kakšna leto na razpolago nov in prijeten dom pri Krnskih jezerih. Da bi srečali kosmatinca, je malo verjetno, možnosti pa ne gre povsem izključiti...
Košarka: turnir »Jadran-Stefanel« v Trstu
Veliko pričakovanje
»Giro«: osma etapa v znamenju slabega vremena
Zmaga Rosole v množičnem sprintu
SAN GIORGIO DEL SANNIO (BE-NEVENTO) - Včerajšnja etapa ni, po predvidevanjih, spremenila skupne lestvice, bila pa je stalno zanimiva, saj so si pobegi sledili kot na tekočem traku. Mnogo-kolesarjev je namreč iskalo slavo enega dneva, dovolj, da se slednji niso nahajali na vrhu lestvice. Včeraj so se namreč vsi favoriti strogo nadzorovali, saj bi bilo pravzaprav čudno, da bi se na taki etapi, kot je bila ta, lestvica spreminjala.
Etapa, ki se je začela v Roccarasu in se zaključila pri Beneventu, je bila v glavnem ravninska, prav zato pa je bila poprečna hitrost še kar visoka: 44,667 km na uro. Žal je slabo vreme še kar motilo reden potek včerajšnje »selitve«, tako da je bilo kar mnogo padcev.
Čeprav je bilo, kot rečeno, mnogo pobegov, se je na cilj predstavila kompaktna skupina kolesarjev. Končni nalet je bil »zastrašujoč«, eden tistih, ki jih favoriti za končno zmago ne tvegajo. Poleg tega, da je bilo mnogo gneče, je bila tudi cesta mokra, kar je idealna »mešanica« za navarne padce. Bil pa je tudi tipičen šprint za Bontempi-ja. Vendar pa je nekdanji »kralj italijanskega šprinta« spet razočaral. Zelo dolgo je namreč potegnil Rosola, ki je v svojem nezadržnem napadu zdržal prav do konca in tako prehitel presenečenega Bontempija, ki je osvojil drugo mesto. To je bil popolnoma italijanski šprint, saj so slednji osvojili prvih sedem mest z relativno neznani-
mi kolesarji kot so Baffi, Boffo in drugi.
Danes bo na sporedu deveta etapa, dolga 252 km, ki bo kolesarje popeljala od San Giorgia del Sannio do Barija. Po vsej verjetnosti se bo zaključila z množičnim šprintom. Nato pa bo prost dan, katerega so trenutno kolesarji prepotrebni posebno pred še kar napornimi gorskimi etapami, ki jih še čakajo. Sedaj ko sta Argentin in Sa-ronni izginila iz začelja lestvice sta glavna favorita za končno zmago seveda Roche in Visentini in morda še Pagnin. Ostali se bodo verjetno potegovali za etapne zmage.
Vrstni red včerajšnje! etape: 1. Rosola (It.), ki je 168 km dolgo progo prevozil v 3.45'40'j 2. Bontempi (It.); 3. Al-locchio (It.); 4. Baffi (It.); 5. Boffo (It.); 6. Colage (It); 7. Chioccioli (It.); 8. Van der Velde (Niz.); 9. Popp (Av.); 10. Van Brabant (Bel.) vsi v času zmagovalca.
Skupna lestvica: 1. Roche (Irs.) 31.43'09; 2. Visentini (It.) po 32"; 3. Bre-ukink (Niz.) po TlO"; 4. Pagnin (It.) po T22”; 5. Giupponi (It.) po 2T4"; 6. Cas-sani (It.) po 2T7"; 7. Millar (VB) po 2T8"; 8. Rominger (Švi.) po 2'21"; 9. Anderson (Avstr.) po 2'30"; 10. Sche-pers (Bel.) po 2'35".
Za veliki mednarodni košarkarski turnir »Jadran-Stefanel«, ki bo v ponedeljek, 1., oziroma v torek, 2. junija, vlada med privrženci košarke pri nas veliko zanimanje.
Že zasedba sama na tem turnirju je zelo kakovostna, saj bosta, seveda ob nastopu Jadrana in tržaškega Stefane-la, ki sta tudi-organizatorja te velike manifestacije, nastopala še jugoslovanski državni prvak Partizan iz Beograda in ameriško univerzitetno moštvo Notre Dame.
Spored turnirja pa je naslednji. V ponedeljek, 1. 6., bosta ob 20. uri igrala Stefanel in Jadran, ob 12.30 pa se
bosta pomerila Partizan in Notre Dame.
V torek, 2. 6., pa je organizator z urnikom še »v dvomu«. Ali.bolje: vse bo odvisno od izida današnje polfinalne tekme rokometnega italijanskega prvenstva. V primeru zmage tržaškega Cividina v Brixnu, bi bil v torek spored košarkarskega turnirja »Jadran-Stefanel« nespremenjen (ob 20.00 finale za 3. mesto, ob 21.30 finale za 1. mesto; sledilo bo nagrajevanje). V primeru, da bi drevi Cividin izgubil, bi tretje srečanje »play-off« igrali prav v torek, 2. 6., in sicer s pričetkom ob
19.30.	V tem primeru bi tekmi za 3., oz. 1. mesto košarkarskega turnirja igrali takoj po srečanju Cividin - Bressanone.
Šah: danes na Proseku
Hitropotezni turnir v Baru Luksa
Po daljšem obdobju bodo šahisti danes spet priredili hitropotezni turnir. Pobuda je prišla od dinamičnih šahovskih delavcev s Proseka in Kontovela, ki so z veseljem sprejeli vabilo Bara Lukša, da bi prav tu odigrali turnir.
Slednji se bo začel ob 16. uri (priporočamo točnost!), udeležijo pa se ga lahko vsi zamejski šahisti. Vabljeni so tudi šahisti iz bližnjih prijateljskih šahovskih društev iz Primorske (Sežana, Nova Gorica ipd.). Zmagovalci bodo prejeli kolajne in pokale.
Tenis: na turnirju v Parizu
Čehoslovaki odlični
PARIZ - V šestnajstini finala mednarodnega turnirja na Roland Garrosu so se predvsem izkazali Čehoslovaki, saj so napredovali zmagovalec lanskega pariškega turnirja Lendl, Mecir in presenetljivi Novaček.
Moški: Lendl (ČSSR) - Tulasne (Fra.) 7:6, 6:2, 6:2; Gomez (Ekv.) - Berger (ZDA) 5:7, 6:1, 4:6, 6:3, 6:4; Nystroem (Šved.) - Cahill (Avstrl.) 6:4, 7:6, 6:4j Novaček - Wino_grad-sky (Fra.) 6:1, 6:0, 2:6, 6:4; Mecir (CSSR) - Srejber (CSSR) 6:1, 6:2, 6:1; Jaite (Arg.) - Muster (Av.) 6:2, 3:6, 7:6,_ 6:0; Kuchna (Fra.) - Pugh (ZDA) 6:4, 6:2, 3:6, 6:2; Sanchez (Špa.) De la Pena (Arg.) 6:3, 6:3, 4:6, 6:3.
Ženske: Navratilova (ZDA) - Huber (Av.) 6:1, 6:1; Tau-ziat (Fra.) - Rinaldi (ZDA) 6:1, 6:3; Evert (ZDA) - Krapi (Švi.) 6:2, 6:0; Maleeva (Bol.) - Gompert (ZDA) 7:6, 6:1.
Na atletskem dvoboju Italija - SZ
Včeraj Sovjeti boljši
TURIN — Na odprtem atletskem dvoboju med Italijo in Sovjetsko zvezo je bila slednja včeraj boljša. V skoku s palico je zmagal Egorov, v metu diska Kidikas, v teku na 200 m Evgenijev ter v metu kladiva Nikulin. Rutinsko zmago je dosegel Moses (ZDA).
Košarka: Nakič že pri Fantoniju?
VIDEM — Italijanska tiskovna agencija ANSA je sinoči objavila vest, da je Cibonin košarkar Nakič praktično že pristopil k videmskemu Fantoniju. V Zagrebu niso popolnoma prepričani v to novico.
Odbojka: zmaga Jugoslavije
MARIA — V kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo je včeraj Jugoslavija premagala Izrael s 3:1.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 17 - 11 18.
Miniodbojka: velik uspeh naše najmlajše generacije
Borovke pokrajinske prvakinje
Amaterski nogomet: Primorje, Zarja in Primorec v ospredju
Konec odločilen za tri
Včeraj se je s finalnimi boji končalo letošnje pokrajinsko'prvenstvo v miniodbojki, ki je spet prineslo zadoščenje slovenski mladinski odbojki. Pokrajinski naslov je namreč osvojil Bor A in bo tako zastopal našo pokrajino na državnem finalu, ki bo v Cuneu v prvem tednu meseca julija. Zmaga borovk je povsem zaslužena. Med osmimi finalisti sta bila od slovenskih ekip še Bor C in Sloga A. Slogašicam je žreb že v prvem srečanju določil za nasprotnika Bor A, ki je zmagal po treh setih. Uvodno tekmo je izgubil tudi Bor C in se tako pridružil slogašicam. V finalni skupini boljših ekip Bor A ni naletel na enakovrednega nasprotnika in borovke so, kot rečeno, osvojile pokrajinski naslov. Bor C in Sloga A sta premagala vsak po enega nasprotnika, v finalu za peto mesto pa so bile slogašice boljše. Vse tekme so se odvijale na odprtih
igriščih Recreatorija Nordio, vsa manifestacija pa je odlično uspela.
IZIDI:
Izločilne tekme: Bor A - Sloga A 2:1, Virtus - Nordio 2:1, Bor C - Stu-parich 1:2, OMA C - Brunner 0:2. Tekme od 5. do 8. mesta: Sloga -Nordio 2:0, Bor C - OMA C 2:0. Finale za 7. iri 8. mesto: Nordio - OMA C 2:1. Finale za 5. in 6. mesto: Sloga -Bor C 2:0. Finale za 3. mesto: Virtus -Brunner 1:2. Finale za 1. mesto: Bor A - Stuparich 2:0.
LESTVICA:
1. Bor A, 2. Stuparich, 3. Virtus, 4. Brunner, 5. Sloga A, 6. Bor C, 7. Nordio, 8. OMA C.
BOR A: Irina Vitez, Breda Čok, Aleksandra Ažman, Pavla Gregori.
SLOGA A: Mojca Milič, Sara Peri-ni, Daniela Ciocchi.
BOR C: Neubauer, Sabina Legovič, Nataša Zubalič. (Inka)
Amaterska nogometna prvenstva se bodo jutri končala. Prav izidi poslednjega kola (začetek tekem ob 16.30) bodo odločali o napredovanju oziroma obstanku. Za napredovanje se letos potegujeta dve naši ekipi, Primorje v drugi in Primorec v tretji ligi. Nevarnost izpada pa, žal, preti bazoviški Zarji.
2. AMATERSKA LIGA
OPICINA - PRIMORJE
Prosečani bodo gostovali na Opčinah, a zanimalo jih bo tudi, kaj se dogaja pri Sv. Sergiju, kjer bosta igrala San Sergio in Muggesana. Na lestvici ima Primorje točki več od San Sergia.. Prosečanom torej zadostuje le točka, morda pa je ne bo treba osvojiti, saj San Sergio proti Muggesani, ki se otepa izpada, ne bo imel lahkega dela. Primorje je v zadnjih nastopih igralo precej zbrano in motivirano, medtem ko je Opicina v drugem delu prvenstva odpovedala prav na domačih tleh. Openci so v povratnem delu prvenstva (sedem nastopov) premagali le San Sergio (2:1). Za ljubitelje statistik naj povemo, da sta to bila edina gola, ki jih je Opicina dosegla doma v povratnem delu.
STARANZANO - ZARJA
Položaj Bazovcev na lestvici je res kritičen, a ne brezupen. Upoštevati je treba, da ima Zarja za sabo tri ekipe s točko manj, poleg tega bo jutri neposredni dvoboj med tekmecema L'Ar-chitravejem in San Luigijem. Bazov-
cem bi v Staranzanu zadostovala točka. Tudi v primeru, da bi se znašli z enakim številom točk z ostalimi ekipami, bi bili na podlagi pravil o posebni lestvici direktnih dvobojev na boljšem. Zarja je namreč zgubila le z Olimpio, premagala pa je Muggesano in San Luigi, z Architravejem je obakrat remizirala. Bazovci bodo nastopili brez diskvalificiranih. Tognettija in Žagarja.
VESNA - OLIMPIA
Križani v tem zaključnem delu prvenstva so dobesedno odpovedali, saj so v zadnjih petih nastopih osvojili eno samo točko. Tudi izkupiček povratnega dela (9 točk) ni najboljši (dve zmagi, pet remijev, sedem porazov), zato je upati, da se bo jutri Vesna poslovila od svojih zvestih navijačev z zmago. S tem bi Križani pomagali Zarji. Za Vesno ne bo igral diskvalificirani Picchieri.
KRAS - ČAMPI ELISI
Jutrišnji nasprotnik Krasa je v povratnem delu presenetil. Če bi vselej igral tako, bi se gotovo potegoval za višjo ligo. Čampi Elisi je v prvem delu zbral le 12 točk, v nadaljevanju pa jih je ob samih dveh porazih zbral kar osemnajst. Naj omenimo, da je De-meglio diskvalificiran.
3. AMATERSKA LIGA
PRIMOREC - ARRIG OSPORT
Za Trebence je tokrat zmaga obvezna, z upanjem seveda, da Mladost pre-
naše ekipe
maga ali vsaj igra neodločeno z vodečim San Nazariom. Važen bo tudi izid tekme San Marco - Hermada, saj ima San. Marco enako število točk kot Primorec, S. Nazario pa ima točko več. Možno je celo, da vse tri ekipe končajo prvenstvo z enakim številom točk. MLADOST - SAN NAZARIO
Mladost bo jutri imela povsem odgovorno nalogo, ko bo gostila San Nazario, ki vodi na lestvici. Srečanje bo posredno zanimalo Primorca. Zato smo prepričani, da bodo Doberdobci dali vse od sebe, da premagajo Tržačane ali da jim vsaj odvzamejo točko. Ostalo bo odvisno od Primorca samega. GAJA - CUS
V poslovilnem nastopu bodo skušali gajevci doseči zmago,.ki bi jim zagotavljala končno tretje; mesto, kar bi predstavljalo lep uspeh padriško-gro-pajske ekipe.
BREG - SAN VITO
Brežane čaka v zadnjem nastopu težka ovira, upoštevajoč dejstvo, da je San Vito v gosteh doži vel le dva poraza, izbojeval dva remija in kar sedem zmag. Z neodločnim izidom bi Brežani ohranili 7. mesto, z zmago pa bi na 6. mestu dohiteli San Vito.
ŠD Grmada v Bocnu
ŠD Grmada se bo jutri v Bocnu udeležilo 4. preizkušnje za pokal Italija. Naši predstavniki se bodo tekmovanja, udeležili v okrnjeni postavi. Zaradi oddaljenosti kraja tekme bodo rolkarji odpotovali že danes. (E. lori)
Tekmovanja v nogometnih ligah se bližajo sklepnemu delu. Nogometaši Kopra so se bolj ali manj sprijaznili z dejstvom, da letos ne morejo osvojiti naslova slovenskih prvakov, Novogoričane pa čaka jutri morda odločilno srečanje za obstanek. Igrali bodo z Železničarjem v Mariboru, ki je le točko pred njimi. Koper je v prejšnjem kolu zanesljivo, s 3:0, premagal Elkroj, Vozila pa so doma zapravila točko proti Kladivarju. Kot kaže, je Izola na dobri poti, da se vrne v slovensko ligo, saj je igrala neodločeno v gosteh s Slavijo, neposrednim tekmecem za naslov.
Zaključeno je tekmovanje v slovenskih rokometnih ligah. Od primorskih ekip se je pri moških najbolje odrezala Ajdovščina, ki je osvojila 5. mesto, Jadran pa je 8. Pri dekletih sta Burja in Mlinotest tik pod sredino lestvice, medtem ko je Ferrotehna zadnja in se poslavlja od tekmovanja. (DK)
Nogomet: zagrizeni boji na Padričah in v Bazovici
Šolski turnir: med začetniki znani finalisti Med mladinci Prosek do sedaj nezadržen
MLADINCI (Padriče)
PROSEK - SV. IVAN	3:2
STRELCI: Škabar 2, Mosetti; Savi, P. Dazzara
PROSEK: Štolfa, Pahor, Mosetti, Škabar, Žagar, Žacchigna, Battigelli, Riolino.
SV. IVAN: Pregare, Reggente, Guštini, Savi, K. in P. Dazzara, Debenjak. DOLINA - OPČINE	7:2
STRELCI: Lavrica, Šavron, Mauri 3, Bandi, Blasom Mesar 2.
DOLINA: Rapotec, Lavrica, Komar, Šavron, Mauri, Bandi, Švab, Blason.
OPČINE: Vrše, Mesar, Calzi, Grilanc, Bajec, Poretti, Kralj.
PROSEK - DOLINA	6:2
STRELCI: D. Štolfa, Škabar 3, Stoc-ca, Žacchigna; Komar, Lavrica.
PROSEK: Damjan Štolfa, Pahor, Dejan Štolfa, Mosetti, Škabar, Stocca, žagar, Žacchigna.
DOLINA: Komar, Kralj, Rapotec, Lavrica, Šavron, Mauri, Švab, Blason, Bandi, Grilanc, Bajec, Poretti.
SV. JAKOB - SV. IVAN	4:2
STRELCI: Legiša 3, Krašovec; Pavlica, Guštini
SV. JAKOB: M. Gombač, R. Gombač, Vižintin, Macchiot, Krašovec, Legiša, Schiulaz, Čuk, Biekar, Martini.
SV.IVAN: Pregare, K. in P. Dazzara, Pavlica, Debenjak, Reggente, Guštini.
Nadaljnji spored: Ponedeljek, 1. 6. 'ob 18. uri: Opčine - Sv. Jakob; 18.45: Dolina - Sv. Ivan; počiva: Prosek.
ZAČETNIKI (Bazovica) Polfinalni tekmi
BOLJUNEC/BORŠT/PESEK- OPČINE 1:0
(0:0)
STRELEC: A. Paoletti. BOLJUNEC/BORŠT/PESEK: Ar-genti, Corbatti, P. Paoletti, Cah, A. Paoletti, Zeriali, Chermaz, Mingot.
OPČINE: Bellafontana, B. Plesničar, Hrovatin, Ražem, Tretjak, Jerman, A. Plesničar, Tavčar.
SV. FRANČIŠEK/SV. IVAN/DONADONI -SLIVNO/ŠEMPOLAJ	3:2
po 9-metrovkah (0:0, 0:0)
SV. • FRANČISEK/SV. IVAN/DONADONI: Urdih, C. Pussini, Grgič, Tence, D. Pussini, Sancin, Jurinčič, Rupini.
- SLIVNO/ŠEMPOLAJ: M. Švara, Gruden, Šemec, Carli, Paulina, Širca, Kuk, R. Švara, Lavrenčič, Rebula, Kožna.
Nadaljnji spored: Ponedeljek, 1. 6.: ob 18.00 finale za 3. mesto: Sliv-no/Šempolaj - Opčine; 18.45 finale za 1. mesto: Sv. Frančišek/Sv. Ivan/Dona-doni - Boljunec/Boršt/Pesek.
Nogomet: 13. junija v Dolini v priredbi ZSŠDI
Prvi mednarodni turnir A-A
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji organizira, s pokroviteljstvom italijanske nogometne zveze, v soboto, 13. junija 1987, na igrišču dolinskega športnega centra, prvi mednarodni turnir Alpe Adria. Turnirja se bodo, poleg naše, udeležile mladinske ekipe iz Slovenije in Koroške.
Srečanja se bodo vrstila s sledečim urnikom: ob 9.45 ZSŠDI - NK Kočevje, ob 11.00 Slovenski atletski klub SRAK Celovec - NK Vozila Nova Gorica, ob 17.00 finale za tretje mesto, ob 18.15 finale za prvo mesto.
Mladinsko reprezentanco ZSŠDI bodo sestavljali igralci dolinskega Brega, proseškega Primorja in Kristjan Macchiut od Costalunge.
Košarka: jutri ob 11.00 tretja tekma proti Stelli Azzurri
Bor Radenska pred odločitvijo
Pa smo le prišli do odločilnega končnega spopada, ki ne dopušča več nobene možnosti »priziva«. Jutri zjutraj, s pričetkom ob 11. uri, bosta v telovadnici Morpurgo, ki bo ob tej priložnosti prav gotovo pretesna, sklenila niz medsebojnih dvobojev Stella Az-zurra in Bor Radenska. Nagrada za zmagovalca je, kot vemo, napredovanje v košarkarsko D ligo.
Menimo, da je nepotrebno posebej razlagati, kolikšnega pomena bi v tem trenutku bila, za celotno zamejsko košarkarsko gibanje, prisotnost slovenske postave med četrtoligaši. In mladi
POZIV KK BOR
Košarkarski klub Bor poziva prijatelje in navijače Bora Radenske, ki bodo v nedeljo gledali »play-off« za napredovanje v D ligo, da se zberejo v telovadnici Morpurgo vsaj pol ure pred pričetkom tekme ter da skupaj zasedejo mesta pod košem, ki je nasproten vhodnim vratom.
Borovi košarkarji to lahko dosežejo. O tem smo se na lastne oči prepričali prejšnjo soboto, ko so na tekmeca delovali prav »ubijalsko«. In že res, da so Vatovčevi fantje naleteli na zlat dan v razpoloženju večine posameznikov, kot je res, da so na prvi tekmi prikazali diametralno nasprotno razpoloženje. Najvažnejše pri tem bo ohranitev zvrhane mere upornosti, ki so jo igralci Radenske pokazali v obrambni igri ter v skoku, v želji po posesti žoge pod obema košema. Drugo srečanje so borovci odigrali praktično brezhibno, vsaj glede psihičnega pristopa do tekme. To pa bo tudi v tretji tekmi najpomembnejši dejavnik. David Pregare bo še enkrat, zadnjič, pozabil na bolečine v kolenu in, upajmo, odigral epilog trilogije v velikem slogu. Od osta-
lih se zahteva samo, da ohranijo vsaj podobno razpoloženje in zbranost. Verjeti je treba v lastne sposobnosti. S tem zaupamo Borovim košarkarjem in zato pričakujemo, da se bodo po končnem žvižgu lahko sproščepo veselili.
(Cancia)
Danes v Tržiču
Borovi kadeti za deželni finale
Borovi kadeti bodo danes in jutri pred novo preizkušnjo, saj se bodo borili za zadnje razpoložljivo mesto za
deželni finale. 'Potem ko so osvojili drugo mesto v prvenstvu v Trstu za Don Boscom, se bodo v Tržiču pomerili z drugouvrščeno na Goriškem Arte Bittesinijem. V primeru zmage pa se bodo v nedeljo zjutraj srečali z drugouvrščeno videmskega in pordenonske-ga prvenstva Bacile Bašket. Zmagovalec tega medpokraj inskega dela prvenstva bo naslednji teden igral na deželnem finalu v Gradišču.
Spored tekem: danes, 30. 5., ob 18.00: Bor - Arte Bittesini Gorica; jutri, 31. 5., ob 10.30: sobotni zmagovalec proti Sacile Basket.
Vse tekme bodo v telovadnici, Lar-go Isonzo v Tržiču. (Furlan Luka)
Za Kraški pokal in 3. pokal Krasa
Balinanje in rokomet
Danes ob 8. uri se bodo v Zgoniku zbrali tekmovalci štirinajstih četverk, udeleženk 14. mednarodnega balinarskega turnirja za Kraški pokal, ki ga vsako leto ob priliki domače razstave vin prireja balinarski odsek Športnega krožka Kras. Igralo se bo na dveh baliniščih (štiri steze) v Zgoniku in Repnu. Zaradi visokega števila udeležencev, bo vsako srečanje trajalo največ uro in četrt, da se ne bi tekmovanje preveč zavleklo. Uspešnosti te množične športne prireditve, ki bo za en dan ponovno združila balinarje z obeh strani meje, pa veliko odvisi od vremena, vsekakor se bo tudi v v primem dežja tekmovanje nemoteno odvijalo na pokritih baliniščih v Briščikih. Izločilne skupine so takole sestavljene:
Skupina A (Zgonik): Polet, Rovna iz Majcnev, 8. september iz Štanjela. Skupina B (Zgonik): Hrast iz Kobjeglave, Kras, ime tretje ekipe ni še znano. Skupina C (Repen): Kraški dom, Balinar iz Ljubljane, Jama iz Notranjih Goric. Skupina D (Repen): Sokol, Aluminij iz Komna, Partizan iz Kastava. Prvouvrščeni iz vsake skupine napreduje v eno od polfinalnih skupin, v katerih bosta še Portuale, kot lanski zmagovalec, in ena ekipa organizatorja.
Popoldne ob 15. uri pa bo v zgoniškem športnokulturnem centru mednarodni mladinski rokometni turnir za 3. pokal Krasa, na katerem bosta, poleg ekipe gostiteljev, nastopili še sedmerki tržaškega Cividina in Partizana iz Sežane. Rdečebeli so se pod veščo roko trenerja Lazarja na ta turnir, s katerim bodo tudi sklenili letošnjo sezono, dobro pripravili. (Z. S.)
Košarka: jutri selekciji ZSŠDI na dveh turnirjih
Pionirji v Novi Gorici kadeti pa na Opčinah
Naši združeni ekipi ZSŠDI bosta tako pri mlajših pionirjih (igralci letnika 1974) kot pri kadetih (igralci letnika 1971) igrali na dveh finalnih turnirjih z izredno kakovostno konkurenco.
Mlajši pionirji vsekakor zaslužijo veliko pohvalo za dober rezultat, ki so ga dosegli z uvrstitvijo v finale pionirskega festivala Slovenije za mlajše pionirje, ki bo v Novi Gorici. Naši najmljaši so pod strumnim vodstvom trenerjev Vascotta in Vremca osvojili prvo mesto tako na četrtfinalnem kot na polfinalnem turnirju in se presenetljivo, toda povsem zasluženo uvrstili v finale, kjer se bodo v dopoldanski tekmi pomerili s košarkarji iz Miklavža, zmaga pa bi naše fante popeljala do finala za prvo mesto.
Jutrišnji spored
DVORANA OSNOVNE ŠOLE MILOJKE ŠTRUKELJ V NOVI GORICI: 10.30: Nova Gorica - Ježica Ljubljana; 11.45: ZSŠDI - Miklavž; 16.00: finale za 3. mesto; 17.15: finale za 1. mesto; 18.30: nagrajevanje.
Tudi kadetska raprezentanca ZSŠDI bo sklenila svoj ciklus s finalnim turnirjem pokala prijateljstva, ki ga organizira ZSŠDI.
Prvotno je bilo sklenjeno, da bo turnir na Kontovelu, vendar glede na to, da bo ŠD Polet praznovalo 20-letnico delovanja, so turnir prinesli na Opčine, v primeru slabega vremena pa v repensko telovadni-co.
Žal bo naša reprezentanca igrala prvo tekmo z zagrebško Cibono precej okrnjena, saj bo Borova kadetska ekipa nastopila v Tržiču za deželni finale. V popoldanski tekmi pa bo naša ekipa nastopila popolni postavi.
Jutrišnji spored
ODPRTO IGRIŠČE PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH (v primeru slabega vremena v telovadnici v Repnu): ob 10.00: ZSŠDI -Gibona Zagreb; ob 11.30: Triglav Kranj - Slovan Ljubljana; ob 13.00: skupno kosilo; ob 14.30: finale za 3.; ob 16.00: finale za 1. mesto; ob 17.30: nagrajevanje.
(Vato)
Turnir ob 20-letnici SD Polet
Danes in jutri bo med drugim v Prosvetnem domu na Opčinah tudi zanimiv košarkarski turnir, na katerem bodo nastopale ekipe Bora, Konto-vela, Poleta in reprezentanca ostalih društev, ki pri nas gojijo košarko (Breg, Dom in Sokol). Na tem turnirju bodo nastopili tudi ostali naši košarkarji (predvsem jadranovci), ki bodo igrali v matičnih društvih.
Spored:
DANES 18.00: Bor - Polet; 21.00: Kontovel - Reprezentanca (Breg, Dom in Sokol).
JUTRI — 18.00: finale za 3. mesto; 19.45: finale za 1. mesto.
Tradicionalni mladinski Turnir prijateljstva v moški in ženski odbojki
Perspektivni šesterki ZSŠDI jutri
Drevi na Opčinah (20.00)
Športnik sezone Radia Opčine
Drevi ob 20. uri bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah nagrajevanje športnika sezone 1986/87 Radia Opčine, ki letos sovpada z 20-letnico ustanovitve ŠD Polet.
Pokrovitelj nagrajevanja športnika sezone bo tudi letos trgovina antikvariata »II Giardi-no«, Ul. Mazzini 12. Med nagrajevanjem bo zabavno kulturni spored s posebno točko nastopa japonskega kantavtorja. Tudi letos bo gospa Ivana, vedeževal-ka Radia Opčine, napovedala srečo drevišnjim nagrajencem.
Ves izkupiček večera bodo namenili v Sklad Mitje Čuk.
Pred in po nagrajevanju pa bosta tekmi turnirja v okviru 20-letnice ŠD Polet.
Odbojka: under 14 ženske
Sovodenjke prve v svoji skupini
FINCANTIERI - SOVODNJE AGOREST 1:2 (15:7, 13:15, 11:15)
SOVODNJE AGOREST: Fajt, A. in T. Kuzmin, Grillo, Florenin, Atzorri, Pahor, Devetak, Petejan, Ceselli, Milocco, Marson
Z zmago nad Fincantierijem so Sovodnje Agorest obenem osvojile končno prvo mesto v svoji skupini te kategorije, s čimer sta bila povsem poplačana trud in požrtvovalnost trenerja Berdona ter njegovih varovank.
Srečanje se za naša dekleta sicer ni pričelo najbolje, a ko so se sprostile o končnem uspehu, kateremu, je sledilo veliko slavje, ni bilo več dvoma. (M. K.)
Še danes vpis na avtorally
Prireditelji avtomobilske ocenjevalne vožnje Štandrež - Krk obveščajo, da je tudi danes možen vpis na rally, ki bo stekel v prvih popoldanskih urah. Vsi, ki bi se radi pridružili pobudi, se lahko prijavijo pri poverjenikih društva Oton Zupančič oziroma pol ure pred startom, ki bo ob 13. uri pred štandreškim marketom v Ul. sv. Mihaela.
Jutri bo v Ljubljani že tradicionalni Turnir prijateljstva v moški in ženski odbojki, na katerem nastopajo mladinske reprezentance zamejstva, Slovenije in Hrvaške. Lani je bil turnir pri nas, v moški konkurenci - v Sovod-njah - je zmagala Slovenija, ZSŠDI je bilo tretje, med ženskami - v Dolini -pa je zmagalo prav ZSŠDI. Treba je povedati, da naši reprezentanci smejo sestavljati leto dni starejši igralci (1971 in mlajši), kar pa ne zmanjšuje odmevnosti morebitnih uspehov, saj sta republiški vrsti Slovenije in Hrvat-ske skupek izbranih igralcev in igralk neprimerno večjega števila društev, poleg tega pa se ti reprezentanci na skupnih treningih redno pripravljajo na medrepubliško prvenstvo Jugosla-vije..
Kar zadeva moško selekcijo ZSŠDI, bo tudi letos nastopila združena ekipa z Goriškega, v kateri bodo igrali mladi odbojkarji Našega prapora Vala, 01ympie in Šoče. Trener ekipe je Ivan Markič, športna prireditev v Ljubljani je torej omogočila sestavo združene
DANES
SOBOTA, 30. MAJA 1987
NOGOMET
CICIBANI
15.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina’-Primorje; 15.30 v Dolini: Breg - Chiarbola A
KOŠARKA
KADETI - DEŽELNI DEL
18.00	v Tržiču: Bor Adriaimpex - Arte Bittesini GO
PROPAGANDA
17.00	na Opčinah: Polet - Inter 1904; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Libertas
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
16.30	v Nabrežini: Sokol Indules -OMA Armes
UNDER 14 ŽENSKE
15.00	v Dolini: Breg B - CUS •
ROKOMET
3. POKAL KRASA
15.00	v Zgoniku: nastopa tudi Kras
BALINANJE
14. KRAŠKI POKAL
8.00	v Zgoniku in Repnu: nastopa 14 četverk
JUTRI
NEDELJA, 31. MAJA 1987
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Bor Radenska
ekipe mladih odbojkarjev na Goriškem, kar je vsekakor vzpodbudno tudi za bodočnost. Z več krajev se namreč šušlja, da bi na Goriškem kazalo združiti vse sile, da bi slovenska odbojka kakovostno rastla in postala med vodilnimi na deželni ravni. Naj omenimo
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CRT
POKAL PRIJATELJSTVA
10.00	na Opčinah: nastopa tudi ZSŠDI
PIONIRSKI FESTIVAL MLAJŠI PIONIRJI
10.30	v Novi Gorici, OŠ Štrukelj: nastopa tudi ZSŠDI
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Križu: Vesna - Olimpia; 16.30 v Štarancanu: Staranzano - Zarja; 16.30 na Opčinah: Opicina - Primorje; 16.30 v Repnu: Kras - Čampi Elisi
3.	AMATERSKA LIGA
16.30	na Padričah: Gaja - CUS; 16.30 v Dolini: Breg - San Vito; 16.30 v Doberdobu: Mladost - San Nazario; 17.00 v Trebčah: Primorec - Arrigosport
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Dolini: Breg - Sloga Koimpex
UNDER 14 ŽENSKE
9.30 v Dolini: Breg A - Bor Friulexport; 10.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol
TURNIR PRIJATELJSTVA
9.00	v Ljubljani: nastopata reprezentanci ZSŠDI
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Opčinah: ATO - Gaja
OVER 35
15.00	v Ribiškem naselju: San Marco -Gaja
zanimivost, da sestavljajo reprezentanco ZSŠDI bivši dijaki nižje srednje šole Trinko, ki so se lani uvrstili v državni finale Mladinskih iger. V reprezentanci so: D. Petejan, R. Bensa, M. Volčič, R. Makuc, A. Feri, F. Koršič, D. Černič, G. Šuligoj (Val - Naš prapor),
v Ljubljani
I. Cotič, G. Šuligoj (01ympia), P. Černič, I. Tomšič, P. Černič (Soča).
Zensko vrsto bodo letos sestavljale izključno dekleta s Tržaškega, ekipo pa bo vodil Igor Može. V reprezentanci so naslednje igralke: Mariza Viler, Karin Vitez, Marina Knez, Barbara Su-perina in Barbara Mauri (vse Bor) Barbara Sardo (Kontovel), Savina Žbogar (Sokol), Suzanna Ciocchi, Erika Škerk, Jana Mijot, Katja Fabrizi, Ailing Ma-rucelli (vse Sloga).
ZSŠDI čaka težka naloga, da ponovi lanski uspeh v Dolini. Ekipa je tokrat skoraj v celoti obnovljena, a je dokaj perspektivna, saj jo sestavljajo, predvsem kar se tiče letnika 1972, igralke, ki po osnovnih fizičnih sposobnostih nimajo kaj zavidati generaciji letnikov 1968 in 1969, ki je pod okriljem združene mladinske ekipe Friulexport prinesla slovenski tržaški odbojki toliko zadoščenj in jezultatov.
SPORED ŽENSK (Športna dvorana Krim na Galjevici): 9.15 Slovenija -Hrvatska; ZSSDI - Slovenija; ZSŠDI -Hrvatska
Med tolikimi stroji je tudi eden za vas
IBM 6747
Vsa dodatna oprema je serijska
==e==.=j=- Elektronski pisalni stroji :Ei£bF=Tii s slovensko tipkovnico
MURKI
s.n.c. Osebni računalniki
lil	11	11	lil	III	Bil	domači	v	f	iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBii:
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,-din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije m podjetja mesečno. 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega štolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele ^urlanije-Jolijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6.- tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
30. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
rT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Da bi dosegli pomilostitev v Londonu aretiranega Iranca
Nekajurna ugrabitev diplomata Velike Britanije v Teheranu
LONDON Velika Britanija ima redne diplomatske odnose z Iranom, kljub temu pa so Britanci leta 1980 zaradi skrbi pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ob izgonu iranskih študentov z Otoka zaprli svoje veleposlaništvo. Njihove interese tako zastopa 19 britanskih diplomatov zaposlenih na švedski ambasadi. Politični odnosi med britansko in iransko vlado so že nekaj let izredno napeti, v zadnjih dneh pa je prišlo ponovno do hude zaostritve.
Do hude napetosti med Teheranom in Londonom je prišlo v četrtek popoldne, ko je skupina neznanih moških ugrabila 36-letnega Edwarda Chaplina, prvega tajnika britanskega predstavništva in drugega po rangu britanskih diplomatov v Teheranu. Moža so ugrabiti v severnem delu iranskega velemesta, ko se je z ženo in dvema otrokoma vračal domov. Tovorno vozilo je prekrižalo pot avtomobilu, ki ga je upravljal sam Chaplin, in pri tem povzročilo lažjo prometno nesrečo. Iz vozila je izstopilo šest moških, ki so prisilili Chaplina, da je prestopil v drug avtomobil. Eden izmed ugrabiteljev je sedel za volan avtomobila britanskega diplomata in je Chaplinovo ženo z otrokoma odpeljal v drugo mestno četrt, kjer jih je tudi osvobodil.
Vse to se je zgodilo le nekaj ur potem ko je britanski sodnik izpustil, po izplačani kavciji, na začasno svobodo Ahmeda Ghasimija, funkcionarja iranskega konzulata v
Manchestru. Ahmed je bil v zaporu od 9. maja, ko so ga zasačili med krajo v neki veleblagovnici v Manchestru, za kar se bo moral možakar pred sodniki zagovarjati čez teden dni. Po aretaciji je iranska vlada kar dvakrat zahtevala od britanskega zunanjega ministrstva, da zaradi diplomatske imunitete izpustidiplomata. Angleško zunanje ministrstvo seveda na to zahtevo ni pristalo, ker dunajska konvencija o konzularnih odnosih predvideva diplomatsko imuniteto le med opravljanjem profesionalne dolžnosti. To očitno ni bil Ahmedov primer.
Včeraj popoldne pa so končno v Teheranu le izpustili na prostost Edwarda Chaplina, pojasnilo, ki so jo iranske oblasti nudile o ugrabitvi pa je res zanimivo. Chaplina naj bi »aretirali organi centralnega komiteja, ki so ga zaslišali in nato izpustili na prostost«. Ker niso iranske oblasti v komunikeju pojasnile razloga aretacije britanskega diplomata, so na Otoku takoj povezali oba dogodba, češ da je bil to le povračilni ukrep Irancev ob aretaciji njihovega diplomata v Manchestru.
Ob 13.30 (po londonskem času) so, kot je sporočil predstavnik britanskega zunanjega ministrstva, Chaplina precej »potolčenega« izpustili, njegovo zdravstveno stanje sicer ni zaskrbljujoče.
Južnoafriški atentati v sosednjem Mozambiku
Je Terry Waite že mrtev?
LONDON — Angleški dnevnik Sun je včeraj ponovno odprl žalostno poglavje okrog ugrabitve Terryja Waita, odposlanca canterburyjskega nadškofa, ki so ga 20. januarja ugrabili v Bejrutu.
Po pisanju angleškega dnevnika so VVaita ugrabitelji ubili, da bi se s tem maščevali nad ravnanjem Reaganove administracije. Ta naj bi VVaita dobesedno izrabila v zamenjavi orožja za ameriške talce v Bejrutu.
Pisanje dnevnika Sun sta včeraj zanikala bodisi nadškof iz Canterburyja, kot tudi VVaitov brat David. Slednji je v intervjuju londonskim dnevnikom dejal, da ni nobenega razloga zaradi katerega naj bi ubili brata. Po njegovem mnenju bi Terry Wai-te skupini, ki ga je ugrabila, veliko bolj koristil živ, kot če bi ga usmrtili.
JOHANNESBURG — Uradna tiskovna agencija iz Mozambika AIM je posredovala vest, da je četverica južnoafriških vojaških skupin prodrla do mozambiškega glavnega mesta Mapu-to z namenom, da napade nekaj središč gibanja Afričan National Con-gress. V napadu, ki je imel za tarčo štiri hiše stanovanjske četrti Polana, so izgubili življenje štiri civilisti.
Po informacijah, ki jih je posredovala AIM, so štiri vojaške skupine (vsako naj bi sestavljali štirje vojaki) napadle svoje objektive v ranem jutru. Luksuzna mestna četrt Polana je sedež številnih ambasad, med osebami, ki so izgubile življenje v atentatu, pa naj bi bila tudi Antonio Pateguana, svak mozambiškega šefa vojaškega generalštaba in njegova žena. Tudi drugi dve žrtvi atentata naj bi bili povsem tuji južnoafriški ilegalni organizaciji ANC. Po atentatih naj bi vojaki uničili avtomo-
bile, s katerimi so se pripeljali do Ma-puta in zapustili mesto na neki barki.
Včerajšnji napad na Mozambiko je prvi, ki so ga uradno zabeležili, od kar sta Mozambiko in Južna Afrika podpisala marca 1984 pakt o medsebojni neagresivnosti. Južnoafriške napadalne enote so v zadnjih časih sicer večkrat prekoračile mejo z Zambijo, kjer so še pred enim mesecem umorili pet oseb. Zambija naj bi bila delno vpletena v napad na Mozambiko, v kolikor je prav iz Zambije prodrla v Južno Afri-. ko vest, da so si člani ANC prevzeli odgovornost za atentat, ki je v John-nesburgu povzročil smrt štirih policistov.
Južnoafriške oblasti niso zaenkrat reagirale na vest o napadu v Maputu, pač pa je glasnik obrambnih sil izjavil, da ni pripravljen komentirati »neutemeljene vesti o vpletenosti južnoafriških vojakov v izgredih v Mozambiku«.
Žalostna usoda naivnih deklet
BEOGRAD Policiji ZRN in Nizozemske sta v sodelovanu z zveznim sekretariatom za notranje zadeve in interpolom odkrili v zadnjih osmih mesecih tri skupine Jugoslovanov, ki so v tujini prisiljevali jugoslovanska dekleta k prostituciji. Po poročilu ZSNZ so člani teh skupin po Jugoslaviji iskali dekleta stara od 18 do 25 let ter jim obljubljali delo v restavracijah na Zahodu in lagodno življenje.
Naivna dekleta so na svojo stran pridobivali v glavnem v manjših mestih BiH in Hrvaške, zlasti Dalmacije, zatem pa jih z avtomobili ali letalom organizirano odpeljali v tujino. Takoj po prihodu v »obljubljeno deželo« so dekletom odvzeli potne liste, jih namestili v javne hiše in najeta stanovanja ter jih s pretepanjem prisiljevali k prostituciji.
Člane prve skupine so aretirali oktobra lani v Hamburgu za rešetkami sta se znašla Željko Jurakovič (38) iz Zagreba in Marko Kokič (36) iz Šibenika. Po podatkih zahodnoneiriške policije sta ta dva v zadnjih nekaj letih iz Jugoslavije v ZRN odpeljala približno 20 deklet in jih namestila v devet najetih stanovanj. Najpogosteje sta v
jugoslovanskih časopisih objavljala oglase, v katerih s(a iskala dekleta za delo v tujini.
Konec marca letos so v Amsterdamu odkrili še eno skupino jugoslovanskih zvodnikov. Zaradi zvodništva so aretirali Milana Mengeša (31) in Vladimira Rajšiča (26) oba iz okolice Prozora, nadalje Josipa Pavloviča (37) iz Roga-tice in Ano Jožič (24) iz Brčkega. Nizozemska policija je V njihovih stanovanjih našla več tujih in ponarejenih potnih listov. Glavna v tej skupini pa sta bila brata Luka (35) in Ivan (31) Mandič. Proti njima so že leta 1981 v Frankfurtu uvedli postopek zaradi zvodništva. Tedaj so ugotovili, da je Luka Mandič prestrašenim in maltre-tiranim dekletom jemal tudi po tisoč mark dnevno.
Nedavno so v Amsterdamu odkrili tudi tretjo skupino jugoslovanskih zvodnikov. Enega člana te skupine so aretirali, drugega pa še iščejo. Vedo, da sta oba iz Trogira in da sta doslej privabila pet do šest deklet. Odkrili so ju po pobegu treh na novo'pripeljanih deklet, ki so pravočasno ugotovile, da obljube teh ljudi ne vodijo k boljšemu življenju temveč v propad, (dd)
Vlačilca trčila v predoru
NIŠ — Včeraj zjutraj se je v dolgem predoru v Sičevaški soteski na magistralni cesti Niš — jugoslovansko-bolgarska meja pri vasi Ostrovice zgodila nenavadna prometna nezgoda. V sekretariatu za notranje zadeve v Nišu so potrdili, da sta v predoru trčila vlačilca turške registracije, od katerih je eden prevažal tekstilno blago, drugi pa sode z acetilenom. Ob trčenju je izbruhnil velik požar, prišlo pa je tudi do vrste eksplozij posod z acetilenom, zaradi česar se je porušil svod predora.
V	zavodu za nujno medicinsko pomoč v Nišu so prvo pomoč nudili lažje poškodovanemu vozniku vlačilca, ki je prevažal tekstilno blago in lažje poškodovanemu sovozniku. Oba sta iz Izmira in sta šoferja turške družbe Nakliat. Zanju so odredili pripor.
V	času poročanja je negotova usoda voznika vlačilca, ki je prevažal sode z acetilenom. (dd)
Prodam podmornico...
NEW YORK Bralci New York Timesa so najbrž kar debelo pogledali, ko so med malimi oglasi prebrali, da nekdo prodaja... podmornico. Kdo se sicer ne ve, kaže pa, da ne gre za kako šalo, pač pa za povsem »normalno« prodajo podmornice, ki je primerna tako za »zasebne kot gospodarske posle«. Če bi radi prevažali 70 oseb pod morsko gladino in imate kaj denarja pod palcem, dajte razmisliti.
Devetnajstleten zahodnonemški pilot pristal
s turističnim letalom na Rdečem trgu v Moskvi
MOSKVA Predsinočnjim je pristalo na Rdečem trgu turistično letalo cessna 172, iz katerega je izstopil mladenič v domnevni družbi dekleta. Medtem ko je množica domačinov in turistov kar vzklikala od začudenja, je policija obkolila letalo, potnika pa odvedla na zaslišanje cessno so odpeljali s tovornjakom šele tri ure pozneje.
O potnici ni podatkov, pilot pa je komaj 19-letni Mathi-as Rust iz Hamburga, ki je dobil dovoljenje za upravljanje majhnih letal šele lani pri hamburškem aeroklubu Motor-sport. Ker bi rad postal pilot na potniških letalih, je skušal čim več leteti: 13. maja je opremil cessno z dvojnim tankom za gorivo in povečal avtonomijo leta na 1.300 kilometrov ter odletel proti Skandinaviji. Prva etapa je bil otok Sylt v Severnem morju, druga Šetlandski otoki, tretja Bergen na Norveškem in četrta Helsinki na Finskem; od koder je v torek telefoniral staršem, da namerava na Švedsko. No, takrat je izginil. Ko ga niso Finci več videli na radarju, so pomislili na nesrečo in ga začeli iskati v Baltiku, v resnici pa je letel že nad Sovjetsko zvezo. Je zgrešil smer? Tega ni moč izključiti, dejstvo pa je, da so bile vremenske razmere idealne in vidljivost popolna.
Veleposlaništvo ZRN v Moskvi je zaprosilo krajevne oblasti za pojasnila, kaj je s fantom, toda zaenkrat ni o njegovi usodi nobene vesti, prav tako ne o dekletu, ki naj bi bilo z njim iz Hamburga je Rust vsekakor odletel čisto sam.
Napolitanci imajo trdo glavo
NEAPELJ — Po Neaplju kroži dve sto tisoč motornih koles in 150 mopedov, na katerih se v veliki večini peljejo mladinci brez čelad. Vprašanje vožnje s čelado, oz. brez nje, je v Neaplju še posebno občuteno, a ne s strani interesentov, ki bi morali skrbeti za lastno lobanjo, pač pa s strani mestnih redarjev, ki ne vedo več kaj bi z nediscipliniranimi motoristi in mopedisti.
Zakon o obvezni uprabi varnostnih čelad predvideva, v primeru vožnje brez čelade, odvzem motorja ali mopeda. V normalnih okoliščinah se na občinskih parkiriščih nakopiči nekaj desetin motornih koles, v Neaplju pa je teh dvokolesnih prevoznih sredstev na stotine, da ne vedo več kam z njimi. To pa še ni najhujše zlo. Svojeglavi Napolitanci s trdo bučo so namreč odkrili, kako se lahko prelisiči zakon. Pridno počakajo, da mine mesec dni odkar so jim mestni redarji odvzeli motorno kolo, nato ga gredo ponj. S sabo vzamejo izposojeno čelado, plačajo 25 tisoč lir predvidene globe, in se odpeljejo.
Mestni redarji vedo, da si bodo za prvim vogalom sneli čelado in se tako ponovno vključili v množico »prebrisancev«, ki jim je prometni zakon deveta briga. »Ce jim globa in odvzem motorja ne moreta do živega,« pravi obupani komandant neapeljskih mestnih redarjev, »kdo jih bo prisilil, naj se vozijo s čelado?«