POŠTNINA plačana v gotovini Leto XIV. TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana, frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, ponedeljek 25. novembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v aDravl ati do pošti 14 din. Dostavilen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI CE-KOVNI RACUNi II JOB din 1 Nadaljevanje grške ofenzive Grki zavzeli Pogradec ob Ohridskem Jezeru in napredujejo v smeri Eibasana — Zahodno od Korice so prekoračili drugo obrambno črto in zasedli Muskopolje — Na jugu obkoljujejo Argi-rokastro in napredujejo iz Konispolisa na sever — Italijani poročajo samo na kratko o rednem premiku svojih čet CARIGRAD, 25. novembra. ZPV. Napredovanje grških čet v Albaniji se še ®®K> nadaljuje. V zahodni smeri čez Korico so dosegli In zavzeli Grk! kraj P°^e’ ki leži 16 km zahodno od Korice, ali okoli 35 km zračne črte od * .^albanske meje. S tem so Grki prekoračili gorovje Gren, ki je tvorilo dru-Pj•talijansko obrambno črto. Italijani se umikajo na tretjo, zadnjo utrjeno obram-n° črto. Po zavzetju Podgradca ob Ohridskem jezeru, ki leži okoli 35 km zrač-v ‘r‘t severnozahodno od Korice, so grške čete po zadnjih poročilih napredo-•e okoij io fcar bi pomenilo, da so dospele na južne grebene Mokre pla-“'zahodno od Ohridskega jezera. Tam se vrši umik italijanske vojske v smeri itlr. n’ katerega so Grki oddaljeni manj ko 40 km zračne črte. Na osred-^ bojišču so Grki dosegli Premete ob reki Vojuši, kraj, ki leži 28 km daleč J? a®ansko-grške mej6 proti severu in in sevemovzhodno od Argirokastra, ka-. Grki obkoljujejo z juga in zahoda. Na zahodu, ob morju, se nadaljuje gr-a 0 napredovanje Iz Konispolisa proti severu. Nasledki italijanskega umika bo-°^ramb3 V par dneh’ ko 1,0 u£otov|ieno> kje bodo Italijani formirali novo Poročila s posameznih grških boijišč Med Korico la Pogradcem je bilo zajetih 1500 vojakov in 12 težkih topov. Grška in angleška letala so bombardirala tri italijanske kolone na umiku. Konjenica je zasedla Moskopoije, 16 km severnozahodno od Korice. V Epiru je zaseden kraj Konispolis ter se vrši napredovanje v smeri Argirokastra. ANGLEŠKA POROČILA ATENE, 25. nov. Reuter. Napredovanje grške vojske v Albaniji se nadaljuje. Nekatere vesti vedo povedati, da je mo* čan oddelek grške vojske vkorakal v Pogradec ob Ohridskem jezeru ter da je grška konjenica zavzela kraj Moskopoije, 16 km zahodno od Korice, ter nadaljuje napredovanje po dolini do reke Devoll. Na južnem sektorju so Grki zavzeli albanski kraj Konispolis. Angleška in grška letala so napadla veliko italijanskih oporišč. Letališče v Argirokastra stoji tik pred padcem v roke grške vojske. ATENE, 25. nov. Reuter. Čeprav grško poročilo skromno molči o napredovanju na Pogradec, prihajajo vesti, da je to mesto ob Ohridskem jezeru že zasedeno ter se vrši grško napredovanje proti Elbasanu. Angleški in grški bombniki so napadli Elbasan, Valono in Drač ter uničili še zadnje pristaniške naprave, ki naj bi omogočile vkrcanje na ladje. Grška vojska je zajela velike množine vojnega materiala, tankov, avtomobilov, tako da materiala sploh ni mogoče več prešteti. Na letališčih ležijo uničena letala. Ena sovražna divizija je uničena, 3 bataljoni pa so bifl pregnani po konjenici. KRALJEVA ZAHVALA VOJSKI ATENE, 25. nov. Atenska agencija. Grški kralj Jurij II. je naslovil na grško ^UjANSKO URADNO POROČILO KUVL, 25. nov. Stefani. Italijanski glav-stan je \zfa\ včeraj sledeče uradno trntM P°ročilo z grške fronte: Na grški di-rs- k sovražnik zaman poskušal pre-bm i man®vre naših čet, ki se v redu Naše lovske formacije so ah i vo^ami Pantelerie sestrelile neko Sleško vodno letalo vrste Blenheim. GR&KO uradno poročilo jJ^ciNE, 25. nov. Ag. d At. Grško na-^*°vanj© se nadaljuje na vsej fronti. Bolgarija se še ni odločila Turk) poročajo, da obstaja upanje, da bo Bolgarija ostala le nadalje izven vojnih kombi« nacij — Podobni glasovi prihajajo tudi iz Sofije same I^ARIGRAD, 25. nov. ZPV. Poročila, v j ii °bjavlja turški tisk iz Sofije, pranjih da k mogoče opaziti tam v zad-"Jiveh dneh neko spremembo v raz-!e Vjfniu odločilnih činiteljev. Zdi se, da 8am reakcija, ki se je pojavila ne med0 v soseščtoi Bolgariie, ampak tudi Vat! ^Barskim ljudstvom samim, vpli-bop to’ da 50 P08*3!! v krogih vlade lje skopl z odkrivanjem načrtov. Z ne- da strani se je v Sofiji celo naglašalo, sa, aa »se i ure rja ne euu ogruzenu, ua w ri5 n~° resnične vesti, da bo tudi Bolga- pa ostri ukrepi na mejah le prisilna edinih področjih države zato, ker je ita-lijansko-grška vojna posredno ogrozila tudi turške interese. Turčija se hoče za-varovati proti vsem eventualnostim razširjenja te vojne. V Carigradu in okolici pa še posebej treba vzdržati notranji red ter predvsem onemogočiti špijonažo ali defetizem. ANKARA, 25. nov. Stefani. List »Tan« prinaša iz Ankare dopis, v katerem naglasa, da »e Turčija ne čuti ogroženo, da so 26 v teku nastopajočega tedna pri- obramba za vsak primer, ki utegne nasto- k me«tu upa i ne drugačnih izjav. Obstaja torej VO/juf’ ^a bo Bolgarija skušala še dalje ura(]no demantirano, da bi bila Bolgarija - * Politiko nevtralnosti In nevmeša- trojnemu paktu. Na uradnem piti. Turčija skuša ostati izven sedanjega Pa direktno ne dajejo nobenih, ne konflikta. ne drugačnih izjav. Obstaja torej! SOFIJA, 25. nov. ZPV. Tu je bilo p ,a v sedanjo vojno. V turških krogih stairniJ°. da J® treba vendarle stati kai/10 na straži, ker ni mogoče vedeti, "“KO (' " Sne obveznosti je že prevzela. Pre- iti s© je Bolgarija že angažirala tiekl^en*a tore^ ,e n!so Sključena, kljub 5S5 - to ^.znakom pomiritve. Turčija bo za- ^nadaljevala svoje priprave za lastno nos^mbo in izpolnitev prevzetih obvežita Turški listi razpravljajo mnogo bi-7 .u zaUtru«. Zato je vsaka država postavljena pred dokončno odločitev in izbiro. Nikaka dvomiselnost ne more biti več razlog za obotavljanje. Cilj razširitve trojnega pakta ima namen, da odstrani angleški vpliv iz južnovzhod- vojsko naslednje povelje: »Ko ste, poslu* šajoč glas domovine, prijeli za orožje, da odbijete napadalca, sem bil trdno prepričan, da boste v polni meri izpolnili pričakovanje mojega naroda in mene. Sedaj sem srečen, ko vidim, da »te v tako kratkem času tako odlično opravičili to pričakovanje ter pokazali narodom vsega sveta, da so sedanji Grki vredni nasledniki svojih slavnih davnih prednikov. Častniki, podčastniki In vojaki! Ves narod vam pošilja svojo skujmo zahvalo. Rešili ste narod, njegovo svobodo In v zlat] knjigi naše zgodovine popisati novo svetlo stran. Ponosen sem, da vladam takemu narodu.« CHURCHILLOVA ČESTITKA METAXASU ATENE, 25. nov. Reuter. Churchill j8 poslal Metaxasu pozdravni telegram, v katerem mu čestita k zmagi. NOVOZELANDCI V GRČIJI ATENE, 25. nov. Reuter. Novi kontingenti Novozelandcev so prišli z angleškimi vojnimi ladjami v Grčijo. So saper-ji in letalci. Ljudstvo Jih Je sprejelo r. velikim navdušenjem. Uradno priznanje nankinške vlade TOKIO, 25. nov. DNB. Posebni odposlanec japonske vlade general Abe je odpotoval s specialno misijo v Nanking, kjer bo podpisal japonsko uradno priznanje nankinške vlade VanČingveJa. ŠANGHAJ, 25. nov. Reuter. V šang-hajsklh dobro poučenih krogih smatrajo, da bo Japonska uradno priznala vlado VanČingveja dne 30. novembra, ko bo podpisan v Nankingu japonsko-kitajskl sporazum. NANKINŠKA VLADA PRISTOPI K TROJNI ZVEZI ŠANGHAJ, 25. nov. AP. Japonci bodo verjetno privedli kot novega podpisnika k paktu trozveze svojo vlado na Kitajskem, ki je pod predsedstvom Vangčing-veja. S tem bo Vangova vlada tudi uradno priznana s strani velesil osišČa. Tira letala nad našim 'ugom BEOGRAD, 25. nov. AA. Včeraj ob 8. hTa*« poroča da imate'TBeogradu na i zJutraJ je 8kupina tujih ,etal Pre,ete,a na‘ SteTal «„ odsovorl** otoM in iBero' Da" ie M s Dumanov po zahtevano ozem st bo dostojno!« »Tan« prav e Bolgarija še ni dokončno od ^ m obstaja zato še vedno upravi »Nin. uumanova samo en odgovor:; J , |ua Pride Dumanov po zahtevano ozem-! alarm, protiletalska obramba ,e odprla r' »Drete* Rn ogenj ter nagnala tuja letala. Kmalu na- Dumanova Pri t^P" --------------------- ------ ločil f ^ Bo,Kariia še ni dokončno od-a 'n obstaja zato še vedno upravl-“Panje, da se sedanja vojna med a,. w In Grčijo ne bo razširila na druge Balkana. AtaARlGRAD' 25> nov‘ DNB’ ^osIanik » . 1 piše v »Ulusu«, da je bila Turčija '•orana razglasiti obsedno stanje v po- pravi °£eni ter nagnala tuja to so se pojavili nad mestom naši lovci. Vesti, ki so vedele povedati o zasilnem pristanku nekega tujega letala pri Ohridu, niso resnične. Komisija ni našla nobenih sledov o kakem letalu. Tri tuja letala so preletela tudi Bar. ITALIJANSKI NAROD MED VOJNO BERLIN, 25. nov. Stefani. V dopisu iz Rima piše direktor „Frankfurter Zeitung“ o življenju italijanskega naroda med vojno. Posebno naglasa, kako je fašistična doktrina moči in volje predrla globoko med široke sloje naroda. Mussolini ni ni-boli skrival narodu potrebe požrtvovanja, vztrajnosti in odrekanja vseh lagodnosti. Italija ga je razumela in zdržala zmago-nosno vse izkušnje. Kohezija italijanskega naroda izhaja iz njegove vere v duccja, ki mu je zagotovil ,da bodo njegovi cilji doseženi. Članek zaključuje s pripombo, da uživa fašizem podporo milijonov ljudi. DOSEDANJE DELO ITALIJANSKEGA LETALSTVA BERLIN, 25. nov. Stefani. Nemški tisk komentira izjave, ki so bile dane na za-sedaniu italijanske kraljevske akademije. Tu je bila beseda o impozantni aktivnosti italijanskega letalstva v teku sedanje vojne. Fašistično letalstvo be)*2i v svojo aktivo štiri milijone kilometrov poletov ter 12.000 ur zračnega manevriranja, v katerem je bilo izvedenih 700 napadov in odvrženih 3000 bomb na sovražne objekte. t NEMŠKA KRITIKA METAXASA BERLIN, 25. novembra. CBS. Poluradna » Dip 1 om at Esch-p ol ifeche Korrespon-denz« z ostrimi besedami kritizira griSke-ga predsednika vlade Metaxasa, ki je dejal, da hoče Grčija, ker želi živeti v svobodi, zmago Velike Britanije in zaveznikov. Revija kritizira tudi drugo Metaxa-sovo izjavo, kjer pravi, da se sedaj Grčija bori za druge balkanske države. List pravi, da je taika izjava izredno risfcantna in nevarna. s- Romunija In Slovaška v trojnem pbfo V soboto je genera« AnSonescu podpisa-, protokol o prestopu ftofnurt^e n paktu trojne sveže, včera? pa fe izvršil isto formalnost v imenu Slovaške ministrski predsednik luka BERLIN, 25. nov. ZPV. V soboto, 23. t. m., so nemški zunanji minister von Ribbentrop, šef političnega oddelka v italijanskem zunanjem ministrstvu poslanik B u 11 i, japonski veleposlanik v Berlinu K u r u z u ter državni upravitelj Romunije general Antonescu podpisali protokol o pristopu Romunije k trojni zvezi. Protokol o pristopu se glasi: Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni ter vlada Romunije na drugi strani ugo-tavljajo po svojih pooblaščencih: Čl. 1. Romunija pristopi jt trojnemu paktu, ki so ga dne 27. septembra 1940 podpisale v Berlinu Nemčija, Italija in japonska. Čl. 2. V kolikor bodo skupne tehnične komisije, določene po čl. 4 trojnega pakta razpravljale o vprašanjih, ki zadevajo tudi interese Romunije, bodo pri posvetovanjih komisij navzočni tudi zastopniki Romunije. Čl; 3. Besedilo trojnega pakta se priključuje temu protokolu kot doda- tek. Ta protokol je izdelan v nemščini, pridružili paktu in se postavili proti raz italijanščini, japonščini in romunščini. Vsako besedilo velja kot original. Protokol se uveljavi takoj po podpisu. Po podpisu protokola je podal prvi izjavo romunski conducator general Antonescu, ki je dejal, da je ta podpis zgodovinskega pomena ne le za Romunijo, ampak za vso Evropo. To ni diplomatska formalnost, ampak akt nove romunske orientacije k obnovitvi Evrope in sveta ter obrambi sedanje civilizacije. Nato je govoril o etičnih, političnih in drugih temeljih novega reda. Ob koncu je pa orisal težnje novega legionarskega režima v Romuniji, ki ustvarja novo smer romunske notranje in zunanje politike. Za njim je spregovoril von Ribbentrop, ki je v imenu Nemčije, Italije in Japonske pozdravil pristop Romunije k trojni zvezi' Izrazil je veselje, da sta se kot prvi dve državi jugovzhodne Evrope širitvi vojne Madžarska in Romunija. To dokazuje njihovo dobro razumevanje lastnih interesov. Po ceremoniji podpisovanja je sledilo kosilo pri Hitlerju, nato je pa bil Antonescu sprejet še v posebni avdienci pri vodji Nemčije. Antonescu in Sturdza sta se s spremstvom že vrnila v Romunijo. KOMENTARJI V ROMUNIJI BUKAREŠTA. 25. nov. Stefani. Romunski tisk obravnava pristop Romunije k trojnemu paktu ter piše, da je s tem povečana moč ideje nove mednarodne razporeditve sil v Evropi. Ustanovljen bo blok mladih držav, ki bo nasprotoval vsakemu redu plutokracije in nje škodljivim vplivom. »Curentul« poudarja, da je s tem pristopom dobila Romunija svoje častno mesto. Obisk generala Anto-nesca v Berlinu pomeni res velik uspeh za Romunijo, ki bo šla do Kraja š silarr11 osi. . hji BERLIN. 25. nov. ZPV Včeraj je ?“ v Berlinu podpisan protokol, s kateri se je po Madžarski in Romuniji Pf y žila paktu trojne zveze še Slovaška, imenu Slovaške je podpisal protokol m nistrski predsednik in zunanji . dr. T uk a . v imenu Nemčije von Rib' Napadi na Southampton in Berlin Nemci poročajo o silovitem letalskem stapadu na angleško mesto Southampton, Angleži pa o hudem napadu na Berlin ter druga nemška mssta in šndustrife v Turinu v Italiji — Angleški napad na f^arscciile VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 25. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka nemška podmornica je potopila 6 oboroženih sovražnih ladij s skupno 29.100 ton. V noči med 22. in 23. novembrom je nemško letalstvo nadaljevalo uspešno s povračilnimi napadi na London. Prav tako so močni oddelki bombnikov spet napadli angleške industrijske naprave za oboroževanje v Birminghamu. Več sto nemških letal, ki so prihajala v menjajočih se valovih, so zmetala na mesto več kakor 300.000 kg bomb. V luči svetlobnih raket in požarov je bilo jasno videti, da je bilo mnogo tovarniških naprav, ki so važne za vojno, uničenih. Pri letalskem napadu rano zjutraj 23. novembra na tovarno orožja v Grantenu je nastalo več požarov. Poleg tega so napadi bombnikov veljali Portlandu, Portsmouthu, Southamptonu in drugim važnim objektom v južni Angliji. Polaganje min pred angleškimi pristanišči se nadaljuje v povečani meri. Včeraj, dne 23. novembra, So nemška ogledna letala metala bombe na Londonu. DANAŠNJE POROČILO BERLIN. 25. nov. CBS. Nemško letalstvo je nocoj v glavnem napadlo Sout- hampton. Okoli 250 letal je zmetaio na mesto nad 330 ton eksplozivnih ter na tisoče zažigalnih bomb. Bombe so padale na doke, pristanišče in trgovske hiše ter povzročile veliko požarov. Tudi ostala mesta, London, Liverpool, Birkenhead iti Brlstol, so bila napadena. BOMBARDIRANJE SOUTHAMPTONA BERLIN, 25. nov. DNB. član posadke letal, ki so sodelovala pri napadu na angleško luko. Southampton, javlja, da je trajal polet od nemške baze do cilja približno eno uro. Nad Southamptonom so letala zajeli prameni mnogih svetlobnih reflektorjev. Britska protiletalska obramba je začela streljati tako močno, da je bilo detonacije čuti visoko v zraku. Reflektorji so razsvetljevali posamezna nemška letala, na katera so potem streljali s topovi. Nemška letala so pa s pakiranjem nenadoma menjala smer na levo ali desno ter odvrgla ogromne količine bomb na mesto. Southampton se je iz-premenil v veliko ognjeniško žrelo, iz katerega bruhajo ognjeni zublji visoko v zrak. . DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 25. nov. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so bili sovražni napadi v noči oci nedelje na ponedeljek namenje. ni zahodni Angliji. Pgvj napad se se začel takoj po zahodu sonca ter je trajal tja do polnoči. Mnoge bombe so padle na razne iočke ter izzvale požare in škodo. Več oseb je mrtvih in ranjenih. LONDON, 25. nov. Reuter. Dva bombnika in en lovec je bil sestreljen nad Veliko Britanijo včeraj. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 25. nov. Reuter.'Glavni napad angleških letal je velja! Berlinu, kjer so letala metala bombe na Potsdamsko postajo ter na druge komunikacije. Druga letala so napadia arzenal in Fiatove tovarne v Torinu ter Krupt.^ve tovarne v Essenu. V italijanskem arzenalu je neki pilot naštel 23 požarov. Med Potdamsko in Aniialtsko postajo so angleška letala zmetala na tisoče eksplozivnih in zažigalnih bomb. ANGLEŠKI NAPAD NA MARSEILLE. VICHY, 25. nov. CBS .Francoska vlada je zahtevala od angleške opravičilo ter povrnitev škode zaradi letalskega napada na Marseille v soboto ponoči. Angleška letala so letela nad 1 uro nad Marseillom navzlic protiletalskemu ognju ter vrgla najmanj 10 bomb. štiri osebe so bile ubite, nastalo je 20 požarov. Več bomb je padlo v Prado, center mesta. Važna letal-sk oporišča Istres in Marignan je le nekaj kilometrov izven mesta. Smrt starega državnika TOKIO, 25. nov. Domei. 91-letni princ Kimoči Sajondžu, glavni politični svetovalec japonskega cesarja ter zadnji izmed skupine naprednih Japoncev, ki so pred 50 leti pomagali civilizirati Japonsko, je umrl v svoji vili v Okicu. TOKIO, 25. novembra. DNB. S smrtjo kneza Kinmoki Sajonia, ki je umrl v nedeljo v 92. letu starosti, je Japonska izgubila moža, ki se mu ima zahvaliti za notranji napredek oci fevdalne države do velesile. Knez Sajoni je bil zadnji med starimi državniki, ki jih je mikado.v najtežjih časih za Japonsko poklical k sodelovanju. Rodil še je 1849. v Koolu kot potomec ene najstarejših plemiških družin. V mladih letih je sodeloval v bi tkali za obnovo Japonske. V Franciji je od 1870. do 1880. študiral pravo -in politiko. Nato je potoval ]x» Ameriki in se vrnil na Japonsko. Tu je v državni službi naglo napredoval.. Leta 1885. je postal japonski poslanik na Dunaju. Od 1889. do 1898. je bil prosvetni minister, 1895. do 1896. pa zunanji minister. Kasneje je bil večkrat ministrski predsednik in nanj sta se cesar in vlada obračala do zadnjega dne za nasvete. TOKIO, 25. novembra. DNB. V«-;; japonski tisk prinaša s in;I . iljeno na oder v palači japonskega zunanjega ministrstva. Sajoni je bil zad- nimi okviri poročila o smrti kneza j “jj ^an »genroa«, ustavnega predstav-,,:..5„ ,i.. k;i nislva, ki je imelo pravico, predlagati Sajonia. Poudarjajo dejstvo, da je bil pokojnik v službi štirih japonskih cesarjev. Pokopan bo po- sklepu mi k a da na državne stroške. Truplo je poslav- Razdor v Indokini TOKIO, 25. nov. DNB. List »Niči Niči« javlja iz Hanoja, da je francoski guverner odpasti! iz službe tri višje uradnike Indo-kine, in sicer direktorja odseka za delo, direktorja odseka za finance in komisarja saigonske pokrajine, ker je biio ugotovljeno, da so vsi trije bili pristaši politike generala de Gaullea. Vse tri visoke funkcionarje so internirali. novega predsednika vlade. Ta pravica prehaja zdaj ,na čuvarja državnega pečata. LORD CRAIGAVON UMRL BELFAST, 25. novembra. CNP. Lord Craigavom, predsednik severnoirske vlade od I. 1921., je umrl. Bil je energično proti, nevtralnost ni politiki južne Irske. MADŽARSKI MINISTER V RIMU RIM, 25. nov. DNB. Madžarski oro-I metni minister Varga ie dospel v . Rim. ’ Na postaji sta ga med drugimi odličnik' i sprejela italijanski prometni minister ter j predstavnik sv. stolice. 7T.T-S-" -Ij -> r' : -.v t -- :v: lista »Bombay Chronicle« je indijska vlada prepovedala izvoz blaga iz Indije v Francosko Indokino. JAPONSKA IŠČE KOVINE TOKIO, 25. nov. Tass. List »Niči Niči« javlja, da se je japonska vlada odločila, ustavnoviti odbor, ki bo preučaval nabavo kovinskih rezerv iz tujine. Ta ukrep je v zvezi z ameriško zaporo izvoza železa in jeikla na Japonsko. JAPONSKI PROTEST TOKIO, 25. novembra. DNB. Japonski generalni konzul v Bataviji je pro-testiral pri holandskih ohlaslvih zaradi arelacije japonskega zakonskega para po policiji. V uradnih krogih To-! kia pripisujejo Lemu incidentu resen značaj. j TAJNI SPORAZUM MED MEHIKO IN USA | NE\V VORiv, 25. nov. Tass. Po informa- I cijah „N-w York Korald Tribune" iz Me-1 :dco_ ('ilvja obstaja med Mehiko in USA :niri sp ,razum o skupni obrambi mehiške b en trop, v imenu Italije in Japons ^ pa oba veleposlanika. Včeraj popoldne J imel Tuka daljšo konferenco s von K1 bentropom. ODMEVI NA SLOVAŠKEM BRATISLAVA, 25. nov. Stefani. S Pristopom Slovaške na stran sil osi je za dovoljen ves slovaški narod. Tisk Pj o pomenu berlinskega podpisa pakta poudarja, da je Slovaška tako dobila sv je pravično mesto v novem evropske-redu. 51 ZADOVOLJSTVO V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 25. nov. Stefani. Madžarski listi gledajo z zadovoljstvom o pristop Slovaške k silama osi. Ideja o n vem, pravičnejšem redu v svetu, se s vedno bolj ter stalno pridobiva na Pr staših. Movo tajno orožje? WASHINGTON, 25. nov. AP. Angfc^ veleposlanik lord Lothian preučuje z ^ a riškimi strokovnjaki vprašanje orožja proti nemškim nočnim napade Angleški tehnični eksperti so stalno n^ delu, vendar ni pričakovati, da bi Pr® dvema mesecema lahko svoje izume tično uporabljali. Pravijo, da gre PreJ vprašanje večje produkcije, kakor pa tt vega tajnega orožja. IZZA KULIS SIDOROVICIEVEGA SAMOMORA BUKAREŠTA, 25. nov. DNB. »G“r?£a tul« piše o samomoru bivšega P°ve*)nl romunske mladine, Sidorovicia, še n slednje podrobnosti: Sidorovici bi m0 oblastvom dokazati, od kod ima veliko premoženje. Sam je navedel, znaša vrednost njegovega imetja 92 lijonov lejev. Le za majhen del tega J lahko dokazal, od kod ga ima. Odboi• raziskovanje pridobljenega bogastva ših državnikov se je odločil, postavni dorovicia pod policijsko nadzorstvo-doroviciu se je posrečilo, pobegniti IZ slopja senata, kjer je zasedal odbor, peljal se je na svoje stanovanje, ^rsa. v navzočnosti svojega brata napravil momor. V KARAIBSKEM MORJU TORPeI>I RAN ANGLEŠKI PARNIK NEW YORK, 25. nov. CNP. Tajmst^ na nemška ladja je potopila anglep1 vorni parnik »Port Honbart« v Kar skem morju. 9430-tonski parnik je torpediran 700 km od obale Puerta K PREKOP OSTANKOV CODREANA BUKAREŠTA, 25. nov. DNB. Legionar^, gibanje je izdalo uradno sporočilo, vi, da bodo posmrtni ostanki .Co“ jjjji in 13 legionarskih prvakov, ki f°. „i. ubili skupaj z njim, izkopani in ^ haoj3 pronešeni v cerkev legionarskega v Bukarešti. Tu jih bodo postavili na;® \j0-člani legionarjev iz vseh krajev držav®-do pa držali ob krstah častno stsaiffl- > DEMONSTRACIJE V INDIJI KABUL, 25. novembra. Tass. Po P* e nju lista »Tribune« so bile zadnje velike demonstracije indijske studeč 0 mladine proti Veliki Britaniji. s1). velike so bile demonstracije v ^ Mie Vlada je izdala odredbo, ki prepo^^jd vsa protiangleška zborovanja na V1 šolah. PERUANSKI KONGRES . ,ge, LIMA, 25. nov. DNB. V Limi se Jc stal peruanski kongres na izredno z danje, ki bo trajalo do 31. decembra- ie NESREČA V NICI ŽENEVA, 25. nov. DNB. V nedelji , došlo v Nici do težke tramvajske nes ^ Neki tramvaj je skočil s tira, pri *e! „jli. bili ubiti štirje potniki, osem pa ran)^^ Mariborska napoved: Deloma 9*^»-in stanovitno vreme. Včeraj je bi!a .^j, ksimalna temperatura 10.2. danes malna 5.5, opoldne 8. j|, Borza. C u r i h , -25. novembra. $ ®,rjc ze: Beograd 10, Pariz 9.80, !.31, Milan 21.75. Berlin 172.50. i 84. Minister dr. Biadisavljevič v LJubifani Se,o Akc ,s.:ega odbora SDS za Slcuemjo se je udeležil tudi predsednik Samostojne demokratske stranke dr. Budisavifevič Včeraj je bila v Ljubljani seja Akcij-kega odbora SDS za Slovenijo, katere n? f-e u'deležili delegati iz Ljubijane in Kohee, Maribora, Ptuja, Kranja, Kamni-a» --oštanja, Cerknice, Novega mesta in drugih krajev. Po uvodnih besedah predsednika Akcijskega odbora g. dr. Š u k 1 j e t a , ki le na kratko orisal glavne principe in ° slovenskega Akcijskega odbora SDS, Poudarjajoč posebno potrebo po skupnem elu naprednih ljudi v Sloveniji, je.pred-odnik stranke minister dr. S r g j a n u d i s a v l j e v i c v daljšem govoru, od i? ^ opetovano prekinjen s toplim obravanjem, podal najprej zgodovinski Snf razv°ia Politike samostalcev in ^ Spomnil se je na 1. 1904., ko je ju-* savanska demokratska mladina prvič upaj nastopila pri kronanju kralja Pe-ra I. v Beogradu. Takrat je bil na čelu ovenske delegacije pokojni dr. Gregor Q®rjav« hrvatske pa dr. Hinko Križman, d tedaj so se stiki in sodelovanje jugo-ovanske mladine bolj in bolj poglab-ter dosegli svoj višek ob revolucio-7*rnem delovanju za časa svetovne voj-!v’ P® Prevratu pa ob ustanovitvi Kmet-o-demokratske koalicije. Sodelovanje J® trajalo do smrti dr. Gregorja Žerjava, ato Pa je nastopila 10 letna pavza, toda e Po krivdi vodstva stranke. Po 10 let-®tn trdem boju v opoziciji, v kateri so ranka in njeni pristaši, žrtvujoč lastne interese, imeli pred očmi samo interese naroda in države, je stranka izšla zmagovita, vendar pa je čutila veliko vrzel, da ni bilo več v njej naprednih Slovencev. Zato izraža predsednik stranke prisrčno veselje, da se napredni Slovenci vračajo v stranko. Predsednik stranke poudarja, da ni njegov namen v današnjih časih govoriti o strankarstvu, kajti samostalci so bili vedno pripravljeni žrtvovati stranko interesom naroda in države. Stranka je le instrument političnega udejstvovanja. SDS je imela pri reševanju hrvatskega vprašanja zgodovinsko nalogo in zgodovina bo morala potrditi, da je bilo delo SDS pri konsolidaciji naših notranjih političnih razmer z državnega in narodnega stališča najbolj zaslužno in vprav odrešilno. Sporazum s 26. avgusta 1939 in vse, kar je nato sledilo v interesu celokupnosti države, zlasti pa dr. Mačkova in dr. Subašičeva nedavna izjava, je ne-pobitni dokaz o pravilnosti politične poti, ki so jo hodili samostalci. Da ni bilo sporazuma, ne bi bili danes tako enotni in močni, kakor smo. V času, ko divja evropska vojna, moramo biti v vsakem trenutku pripravljeni, da branimo svojo domovino od Triglava do Bi-tolja in Gjevgjelije. Ml ničesar tujega nočemo, a tudi nikomur svojega ne damo. Naloga pristašev naše stranke je, da vsak v svojem krogu utrja solidarnost in pripravljenost za obrambo naše Jugoslavije! (Navdušeno pritrjevanje.) Predsednik mariborskega akcijskega odbora g. Lubienski je nato podal kratek referat o organizaciji stranke na Štajerskem. Po sklepnih besedah predsednika slovenskega akcijskega odbora g. dr. Šukljeta je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Delegati akcijskih odborov SDS iz Slovenije, zbrani na seji dne 24. nov. 1940 v Ljubljani, 1. v spoznanju, da se polno izživljanje kulturnih in gmotnih vrednot vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov mogoče samo v svobodni in neodvisni Jugoslaviji — ugotavljajo pravilnost politike SDS, ki je v težkem boju zvesto, dosledno in od-iočiino sodelovala na ustvaritvi sporazuma od 26. avgusta 1939, ki mora ostati, a izpopolnjen tudi postati osnova vsega našega državnega življenja, in zlasti odobravajo delo zbiranja narodnih sil na najširši osnovi. 2. v spoznanju, da je v sedanjem času zlasti za Slovenijo gospodarski in socialni problem najbolj pereč — smatrajo za nujno potrebno, da se temu osnovnemu problemu od strani države posveti največja pozornost in da se z odločnimi ukrepi zaščitijo interesi skupnosti in najširših plasti naroda. Najvišje angleško odlikovanje, Viktorijin križec, je dobil prvi pilot lovec, 23-!etni poročnik Nicolson. Ni odskočil iz letala prej, dokler ni sestrelil sovražnega Messerschmitta, čeprav je bilo njegovo letalo že popolnoma prestreljeno. »1946 bomo imeli najmočnejšo vojno mornarico sveta,« je dejal admiral Clarke Wood-vvard na skupščini ženske lige prekomorskih ustanov. »Tedaj se bomo lahko pomerili z vsakim na obeh oceanih.« Klub madžarske stranke na Slovaškem je bil te dni registriran pri slovaški vladi v Bratislavi. Gospodarska produktivnost zasedenih držav Za sedanje evropske prilike je posebno važno, ali morejo v vojni okupirane države nadomestiti v uvozu živil oni primanjkljaj, ki je izostal preko morja in iz držav, ki ne prihajajo kot dobaviteljice več v poštev. Iz vseh vojn v preteklosti je znano, da je bila produktivnost vseh narodov med okupacijo mnogo manjša, kot je v normalnih, neodvisnih prilikah. V sedanji vojni ni nič drugače, kar priča že primer, ki ga navaja »Pester Lloyd« glede Danske. »Danska je n. pr. izvozila lani v septembru 15.6 milijona kg masla in 156 milijonov jajc. V letošnjem septembru, ko je država v nenormalnih prilikah, je pa izvozila le za 5.4 milijona kg masla in 70 milijonov jajc. Tudi izvoz svinjskega in govejega mesa ni dosegel lanske višine. V zadnjem tednu je proizvodnja masla na Danskem spet padla za nadaljnjih 5%. Tudi eksport jajc stalno nazaduje. Kakor znano, dobavlja Danska večino svojega izvoza Nemčiji, le majhen del gre na Finsko.« »Moral3 prebivalstva ie res občudo-nw vredna!« je dejal ameriški odpo-general Barthou Young, ko se je mil iz Velike Britanije. »Odpotoval sem najlepšimi vtisi občudovanja kraljev-letalstva in vsega angleškega na- r°da.« - ®ffri Poljake so spet ustrelili v Var- av[. ker so našli pri njih prepovedano Pjbzje. Rim o politiki osi Rimski listi naglašajo, da je pristop p T|etske Rusije in Bolgarije k trojnemu J/n samo še vprašanje časa. Ta diplo-sg . usPe^ predstavlja poseben uspeh si ,°si Proti političnemu in strategičnemu . temu, ki ga je zgradila Velika Brita-“*Ja- Zdaj je položaj na Balkanskem polje a definitivno stabiliziran. Medtem ko v sdam osi uspelo popolnoma iztisniti, „1 drugih državah vsaj nevtralizirati an-he t •Vp'**v’ b°do po diplomatski poti vtralizirale angleški vpliv še na Bliž-U U vzhodu. Zdaj ni mogoče Ie kontro-Skf Pre^ angleškimi zračnimi in pomor-jj ®1 napadi važno prometno arterijo ne8° tudi istočasno zavarovati j^h°rska pota, ki vežejo romunske in ^Barske hike z Bakujem in Odeso. naVa Organizacija Podonavja in Balka-Pa ho tudi prisilila Turčijo, da menja .a.le stališče ter ga usmeri k novemu edu v Evropi. II „Naj g. Dumanov in vsi dumanovci vedo: Odločen svarilen glas iz Skoplja Makedonija ni Dobrudža vsem onim, ki hočejo 5 "a Dumanov potegniti ogromno večino bolgarskega naroda v katastrofo Beograjska »Politika« je v daljšem članku krepko zavrnila žalostne poizkuse, da se bolgarski narod znova potegne v nezaželeno usodo s slovansko sosedo. Po opozorilu na pogreške v preteklosti, o katerih smo poročali tudi v sobotnem našem članku, je list ugotovil odločnost Jugoslavije, da ne bo dopustila nobenih avantur na račun svojega ozemlja. Še pomembnejši je v tem pogledu svarilen glas iz Skoplja. Pod naslovom: Dosti je dumanovšči-ne! odgovarja sikopljanski list »Glas juga« na revizionistične težnje, ki jih je v MALINOV pristaš zmerne, miroljubne bolgarske politike bolgarskem sobranju izrekel vladni poslanec Dumanov. Med drugim piše: »Sodeč po razpoloženju v bolgarskem parlamentu, lahko postanejo odločitve Bolgarije prav tako usodne, kakor so bile v svetovni vojni. Toda, mi verno, da ima bolgarski narod tudi danes zastopnike, ki skrbe za njegovo pravo korist. Stambolijski je hotel že pred svetovno vojno obvarovati Bolgarijo pred katastrofo. Zdaj je predstavnik opozicije, g. Mušanov prav tako opozoril vlado pred avanturami in starimi pogreškaml. To vse je skrb bolgarskega naroda samega in mi bi se v to ne vtikali, če bi Dumanov ne pogreval že davno rešenega makedonskega vprašanja. G. Dumanov, predstavnik bednih slug starih grešnikov Radoslavova, poziva zdaj bolgarsko vlado, naj gre spet stara grešna pota v nesrečo častivrednega bolgarskega Razstava Karla liraka v L|ubl|ani enaKVo^na Ljubljana v ničemer ni več rod °n' PretJvojni, o kateri poje na-Linkr pesem »Stoji, stoji Ljubljanca, Se °’la,nca dolga vas...« Iz »Dolge vasi« tak ^ • tlaprav'^a velika Ljubljana in kot re 3 .’st°časno postala žarišče kultu-Zat resn'^no kulturno središče Slovenile. je 0 Se seveda ne čudimo, da poleg tu-ve3retniške«a sveta Posebno naš sio-stik urnetni-ški svet vedno bolj išče ^ e z njeno javnostjo, češ: »če uspe-lac, pred nazorjeno ljubljansko javnostjo, sim P04®™ Pot v daljni svet. Posku-0 torej najti srečo v Ljubljani.« ljubljanska javnost pa je zopet vese-a 'abko v svoji sredi pozdravi nohta Kosta- zakaj prepričana je. da ji bo ijjj v gotovo kai lepega nudil. In tako Ja ''!? v Ljubljani priliko navduševati se tii0D.®v?e :n druge glasbenike v Fiihar-ttiko dvoran” 23 dela likovnih umet-^nPaKv Jakopičevem paviljonu ali v $VQ.red dnevi je lastnik »Salona Kos« v Jem umetnostnem salonu razstavil li- kovna dela mariborskega akad. slikarja profesorja Karla Jiraka. Profesor Karel Jirak, ki kaže v svojih delih veliko kulturo, razstavlja od 20. novembra dalje 11 svojih novejših del. Večina motivov — izvzemši »Male ladjedelnice« in »Dečka z ribami« — je iz Slovenskih goric: »Iz Slovenskih goric«. »Jesenska krajina«, »Povodenj v Slovenskih goricah«, »Krajina v jesenski megli«. »Hiša z zelenjem«, troje pa iz slovenskega Maribora: »Mariborska stolnica«, »Zimska krajina« in »Liikarice«. Prepričani smo. da se bo tudi razvajena Ljubljana navduševala zlasti ob pogledu na »Liikarice«, ki pričajo o globokem umetnikovem čutu za harmonijo barv (isto očituje tudi »Mariborska stolnica«), in da bodo olja »Iz Slovenskih goric«, »Krajina v jesenski megli« in »Zimska krajina« privabila marsikaterega občudovalca. Profesor Karel Jirak bo razstavljal v »Salonu Kos« do vštetega 5. decembra na kar opozarjamo ljubljansko javnost, posebno pa ljubitelje in poznavalce Slovenskih goric. —d— k Anton Ingolič: Sirote. Naš znani romanopisec in novelist Anton Ingolič se nam je predstavil sedaj s „Sirotami“ tudi kot mladinski dramatik. V knjižici na 48 straneh ,ki jo je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, so dobili naši mladinski odri delo, ki jim l>o gotovo dobro služilo ob pomanjkanju izvirnih slovenskih mladinskih odrskih del. k Jugoslovanski odbor. Clan medvojnega Jugoslovanskega odbora, minister dr. Bo-gumil Vošnjak, je izdal sedaj v Beogradu kot odtis iz „Vremena“ v cirilici brošuro ..Jugoslovanski odbor'', v kateri nam na 18 straneh osmerke prikazuje v glavnem listo, kar je napisal v svoji prav tako letos v Ljubljani v slovenščini izdani knjižici pod istim naslovom. Brošura stane 8 dinarjev in se naroča v Beogradu, Vuka Karaclžiča ul. 14. k Za mlada grla. Učitelj in znani celjski skladatelj Ciril Pregelj je kot sedmo edicijo svojih mladinskih zborov izdal pod gornjim naslovom v samozaložbi tri Mirkove, pet Pahorjevih, dve Osterčevi, eno Pirnikovo in 16 svojih lastnih skladb. Je to gotovo njegova doslej najboljša tovrstna zbirka in jo bodo' zato z veseljem sprejeli vsi, ki goje to panogo naše glasbene kulture. Naroča se pri skladatelju v Celju in stane s poštnino vred din 27‘—, brez poštnine pa din 25’—. Dobi se tudi v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. kmeta. Mi vemo, da v Bolgariji ogromen del prebivalstva mrzi takšne gosenice In kobilice. Opozarjamo Dumanova in vsakega, ki deli z njim njegovo mišljenje, da je dolina Vardarja zdaj neločljivo vezana z Beogradom. Dumanov pa tudi ni zadovoljen z zadržanjem Jugoslavije, ki je trpela dobro vrsto let, ko so dumanovski somišljeniki kršili mir na njenih mejah. Tudi tri zadovoljen s trpljenjem, ki ga je imela Jugoslavija ob bridkem udarcu v Marseil-leu. Hoče celo uničiti pakt »večnega prijateljstva«, ki je ustvaril lepšo atmosfero med sosedoma. Toda, mi mu odgovarjamo: Naj sj vsi dumanovci zapomnijo enkrat za vselej: Makedonija se je pred 22 leti definitivno vrnila v svoj zgodovinski, nacionalni in prirodni okvir, v oblast, ki je blestela že na kroni carja Dušana. Zdaj bo ostala kot eden najdražjih kristalov v kroni Jugoslavije. Naj g. Dumanov in vsi dumanovci vedo, da Makedonija ni Dobrudža.« v s Prof. CANKOV vodja nacionalistične stranke Dr. Branko Sokolič, šef Presbiroa banovine Hrvatske je bil ponovno izvoljen za predsednika novinarskega društva banovine Hrvatske. Prvi nemški okrajni načelnik v Odža- cih, Emmerich Muhi, ki je dospel iz Debra, je bil deležen slovesnega sprejema, piše »Deutsches Volksblatt«. Gospodarske vesti Nove doklade državnih nameščencev Ministrski svet je izdal uredbo o spremembi in izpopolnitvi uredbe o izrednih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev z dne 26. VII. 1940: čl. 1. Aktivnim državnim uslužbencem, za katere veljata uradniški zakon ter zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih dohodkov tudi naslednje izredne osebne doklade po draginiskih razredih: 1. uradnikom od 8. do vključno 5. položajne skupine 150, 120, 80 din; 2. uradnikom v 9. in 10.' pol. skupini 200, 160, 100 din; 3. uradniškim pripravnikom ne glede na šolsko kvalifikacijo 150, 120, 80 din; 4. zvaničnikom 120, 100, 70 din; 5. služiteljem 100, 80, 50 din; 6. kontraktualnim uradnikom in honorarnim uslužbencem z mesečnimi brutto dohodki do vključno 1000 din 100. 80, 50 dinarjev, od 1001 do 1400 — 120, 100, 70 din; od 1401 do 2600 — 150, 120, 80 din; od 2601 do 3000 — 150, 120, 80 din; 7. dnevničarjem, cestarjem in stalnim cestnim čuvajem z mesečnimi brutto nagradami do vključno 1000 din 100. 80. 50 din; od 1001 do 1400 din 120, 100, 70 din; od 1401 do 2600 din 150, 120, 80 din. Cl, 2 določa osebne doklade za vojne uradnike. Določbe so v glavnem nespremenjene. V naslednjem odstavku slede določbe o izrednih osebnih dokladah uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnega posestva na J3elju in sladkorne tovarne na Cukarici. 01. 3 pravi: Členu 2. gornje uredbe sledi čl. 2a, ki se glasi: Vsem državnim upokojencem pripadajo izredne osebne doklade, in sicer onim, katerih pokojninski dohodki znašajo ne računajoč rodbin- ske doklade mesečno brutto do 1000 din (po draginjskem razredu): 160, 120, 80 din; 1001 do 1600 din: 140. 100, 80 din; 1601 do 2000 din: 120. 80, 50 din; 2001 do 2600 din: 100, 70, 50 din. Ta uredba velja od 1. decembra 1940, Nadalje je ministrski svet sprejel na predlog finančnega ministra tudi uredbo o izpremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev. Breztrošarinski sladkor revnim in bolnim! Že tri dobre mesece poslujejo naše podeželske občine v zadevi dobave krez-trošarinskega sladkorja za sladkanje vina. Ne bomo naštevali raznih ovirajočih formalnosti, ki so povzročile zakasnelo priznanje in odpremo tega sladkorja pro-silcem-vinogradnikom. Ugotavljamo naprej, da je sedaj pač mnogo prepozno, uporabljati ta sladkor za sladkanje vinskega mošta! Mošt je že prestal svoje prvo burno in svoje drugo tiho vrenje ter sploh več ni mošt, ampak že vino. Tega pa s sladkanjem ne kaže več kvariti! Vsekakor bi bilo umestno, ugotoviti krivce, ki,so zakrivili, da se je sladkor tako zakasnil in to tembolj, ker se Gospodarski položaj v septembru Po statistiki OUZD tendenca napredovanja oziroma nazadovanja pri posameznih gospodarskih panogah v septembru ni pokazala bistvenih izprememb od prejšnjih mesecev. V sezijskem pogledu je namreč napredovalo število zavarovanega delavstva predvsem spet v industrijski grupi gradnje železnic, cest in vodnih zgradb za 2239. Celokupno članstvo pa zaznamuje sezijski povišek za 3004 zavarovance. Razen omenjene panoge se v sezijskem pogledu število zavarovancev ni povečalo znatneje v nobeni drugi panogi. Na drugem mestu, samo daleč zadaj, je goždno-žagarska industrija z 256. V industriji za predelovanje kože in njenih surogatov znaša prirast 201, v tekstilni industriji pa 165 zavarovancev. Največ zavarovancev je odpadlo v industriji gostiln, kavarn in krčem, kjer je znašal odpad 273 'zavarovancev, kar je z ozirom na značaj te panoge in letni čas razumljivo, dasi je znaten tudi letni padec zaposlenosti (220). Od septembra lanskega leta se je povprečni stalež članstva dvignil za 11.633 zavarovancev ali: za 11.44%. Največji letni prirast zaznamujejo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb ter moramo torej v glavnem še vedno pripisovati povečanje zaposlenosti le javnim delom. Ta prirast znaša 9195 delavcev. Daleko nižji je prirast pri gradnjah, nad zemljo (1882), v javnem prometu (1241) in v gospodinjstvu (847). Drugod je letni pri- ti pogreški ponavljajo kaj radi v zadnjih letih. Kolikor je znano, je za sladkanje vinskega mošta priznan sladkor deloma že došel, deloma pa je še na poti. Zato bi stavili sledeči predlog: Navedene množine sladkorja naj se rajši po znižani ceni odstopijo revnim slojem, osobito v krajih, ki so bili letos prizadeti po vremenskih neprilikah ter naj imajo od teh revnih prednost oni, ki imajo bolnike v družini! Seve je treba razdelitveni ključ čim pravičnejše sestaviti! Merodajni činitelji bi s to odločitvijo izvršili plemenit socialni akt! rast prav neznaten. Razumljivo je tudi, da je največji letni padec zavarovanega članstva zaznamovan v tekstilni industriji, dasi te številke (—1,249) še nikakor ne morejo biti zadostna slika kritičnega stanja, ki je vladalo v zadnjem letu v tej panogi. V industriji hrane in pijače je odpadlo 411 zavarovancev, sledi panoga gostinskih obratov, o kateri smo podatke že navedli. Sporazum z Nemci glede celulozne volne Pogajanja o carinskem in davčnem postopanju pri uvozu celulozne volne (Zelhvolle), ki so se vršila v Beogradu med našo in nemško delegacijo, so se zaključila s sporazumom. Po zatrjevanju finančnega ministra smo s sporazumom in fiskalnimi olajšavami, ki jih vsebuje, ustvarili nove pogoje za preskrbo naše industrije s surovinami in za preskrbo našega tržišča s tkaninami v količinah, ki ne bodo nevarne za obstoj naše domače tekstilne industrije. Koristi po mnenju dr, Andresa niso zgolj enostranske. Potrebno je bilo do gotove meje predvideti uvoz izdelkov iz »Zelhvolle«, ki pa je vezan na uvoz umetne volne, ter je upoštevano tudi dejstvo, da se mora naša industrija, ki še nima izkušenj, s to novo surovino za uspešno konkuriranje šele usposobiti. Zato določa sporazum tudi, da bomo pošiljali naše tehnike v nemške tvornice, oziroma bodo prišli nems^ tekstilni strokovnjaki k nam. Količina umetne volne, ki jo predvideva sporazum, pomeni le del naših potreb v tekstilnih surovinah Občni zbor »Pobita11 Pooblaščena hrvatska industrijska m trgovska družba je imela občni zbor, na katerem je postal njen predsednik predstojnik banskega oddelka za trgovino m industrijo dr. Lamer. Ravnatelj pa Je . Košak, predsednik zagrebškega Pokojninskega zavoda. V vodstvu so tudi različni predstavniki hrvatskih gospodarska in finančnih ustanov in zavodov. »Pohit* ima poloficielen značaj ter vso podporo banske oblasti. Pomagal naj bi ustvari" hrvatsko gospodarsko in finančno avtonomijo. g Enotni kruh v Italiji so uvedli ter J jz mešanice pšenične in koruzne moke. g Samo koruzni kruh morajo jesti Romuniji enkrat ledensko. g. Nova žrebčarna na Cvenu bo d« zime pod streho. Dosedaj je zadruga za vzrejo žrebet v Ljutomera zgradila z® dva trakta. Zadružniki upajo, da bo do spomladanskih dirk že vse urejeno. g. Bolgarska vina vedno bolj osvajajo svetovno tržišče in so s tem napori poljedelsKe-ga ministrstvi, da bi dvignilo bolgarsko vinogradništvo, dosegli lep uspeh. Moderniziran* zadružna in zasebna vinogradništva se trudi)0 izvažati čim boljša vina v sodih in buteljk3"' Leta 1937 je Bolgarija izvozila 28.000 litrov, leta 1938 komaj 17.000 litrov, lansko leto P® je znašal izvoz 20 milijonov litrov, kar je po* neslo bolgarskemu gospodarstvu 125.5 milijonov levov. Letos je povpraševanje spet pre* cejšnje, cene pa so se dvignile. g. Tovarne za predelovanje teucita, minerala vulkanskega porekla, ki sestoji iz aluminija in kalijevih silikatov, bodo zgradili Han' jani v Apuaniji, Civiti, Cianti in Orvietu. K®., ima Italija velike količine leucita, so vlo:z* veliko truda, da so premostili tehnične teža' izkoriščanja in tako prišli do aluminija in Ka' lija. g Težave turške zunanje trgovine so slale zaradi grško-italijanske vojne, je prekinjen železniški promet z Evr-oP^ Za nemoten izvoz se lahko poslužuje tu*’ ška trgovina proge Bagdad—Basra ter morske linije čez Crno morje do donav skega ustja. Uvoz lepotičja v Jugoslavijo Zelo zanimivi so podatki, kako se je razvijal uvoz lišpa v našo državo. Iz njih namreč vidimo, v koliki meri se pri nas povečuje potreba po luksuzu. Evo številk. Uvoz predmetov, ki služijo lepotičju: leto uvoz indeks uvoza delež Nemčije (v tisoč, din) (1933=100) v % 1933 518 100 95 1934 688 132 90 1935 985 . 190 95 1936 1123 216 88 1937 1862 359 97 1938 1586 286 * 99 1939 1835 354 95 Kakor vidimo iz teh številk, je uvoz lepo- ml tičja v Jugoslavijo vse večji. V tem se J!‘ bistveno' razlikujemo od ostalih balkansKj" dežel. Dočim se je indeks uvoza lišpa pri.®8,, od leta 1933—1939 dvignil od 100—354, jej Grčiji v istem razdobju padel od 100 na o • v Romuniji od 100 na 94, a v Turčiji in gariji od 100 na 75 oz. 85. Pri nas povečav® nje uvoza, drugod zmanjšanje, če pa Pr‘inTl0 jamo podatke o uvozu strojev, dobimo obratno sliko! Povsod se je uvoz povečal večji meri, kakor pri nas. Kaj to pomeni? * je pač značilen znak, da pri nas še vedno n odločaju v gospodarstvu zdrava in napre° na stremljenja. DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 43 K*rstt»a se je skoraj razposajeno smejala. — Takele krajce sem jedla, ko sem še hodila v šolo. Sicer pa vam moram reči, da sem sedajle pošteno lačna. Pogledala ga je z jasnimi očmi. Žalost, ki jo je zjutraj obšla, je že pozabila. Navzočnost tega moža jo je pomirila in izkopala iz temačnih misli. Nalila mu je čaja in zraven nenehoma veselo pripovedovala razne zgodbice iz svoje mladosti. Potlej sta sedfci h kaminu in se razgo-varjala. Kristina mu je zatrjevala, da vidi v žerjavici različne podobe to obraze. Ko sta tako oba zrla v žerjavico, sta se tesno približala drug drugemu. Ko je Kristina začutila na svojem licu njegove kodre, se je prestrašena odmaknila. — Ali bi ne šla domov? — ga je nekako nervozno vprašala. Vstala je in stopila k oknu. Sonce se je že nagibalo v zaton. Siva cesta se je zavijala v temo. Pred hišo je stal Kette-ringov avtomobil. Kettering je tiho stopil k njej. Bil je bled in ni se ji upal pogledati v oči. — Pripravljen sera, lahko sreva... Popravila si je klobuk. Prsti so ji drhteli, ko si je za vratom zavezovala pentljo. Ko je zajetni krčmarici plačeval, ga je Kristina merila s plahim pogledom. Da, dober in nežen mož, ob njegovi strani se je čutila varno in brezskrbno. Ni si mogla misliti, da bi mogel storiti ženi kaj žalega, kot je to storil Jimmy. Odšla je in ga čakala pri avtomobilu. — Vse je veljalo šiling in tri pennyje. Poceni, kajne? — ji je rekel. Sedla sta v avto. Skrbno jo je ovil z odejo. — Koliko časa se bova vozila proti domu? — ga je kar tako vprašala. Tema, ki se je tačas zgostila nad pokrajino, jo je vznemirjala. Rada bi se že vrnila h Gladys. Kljub vsemu se je vendarle bala tega moža. — Cez dobro uro boste zanesljivo doma, — ji je dejal in pognal motor. Avto je tiho drsel kot po valovih. Kristina je postala zaspana. Kettering je molčal. Rahel veter ji je božal obraz. Zaprla je oči. Ko jo je Kettering ogovoril, je molčala Obrnil se je in jo pogledal. Imela je sklonjeno glavo. — Kristina! — mu je zdrselo čez ustnice. In nasmehnil se je. Toda Kristina je spala. Nekoliko se je pomaknil k njej, da se je mogla z glavo nasloniti na njegovo ramo. Kettering ni bil mlad. Že pred nekaj leti je slavil svoj štirideseti rojstni dan. Ko sta bila na pol poti proti domu, jo je nežno prebudil. Stresla se je in si mela zaspane oči. — Kje sva? — je vprašala še na pol v snu in položila svojo roko na njegovo. — Zaspali ste. Blizu doma sva že. Kmalu nato je zavil proti Upton Hou- se. GIadys jo je že čakala na vratih. — Bala sem se, da se vama ni primerila kaka nesreča, ker vaju tako dolgo ni bilo. Hudo sta se zakasnila. — V Hestonu sva pila čaj, — je rekla Kristina in stopila v hišo. Kettering pa se je ozrl na Gladys. — Niste šli z nama, — ji je dejal. — Ali se ne vozite radi z avtomobilom? — Ne, — je kratko rekla in stopila s praga k avtombilu. — Gospod Kettering, ali vas smem nekaj vprašati? Nekoliko presenečen jo je pogledal. — Seveda. Kar govorite, prosim. — Bojim se, da vaim ne bo prav. Toda... toda, ne morem si kaj, da bi vam ne povedala. — Da bi mi ne bilo prav! Kako to menite? — Tako? Torej? — je silil Kettering. Gladys je zardela, ne da bi povesila oči. — Gospod Kettering, če ste gentleman, in jaz ne dvomim, da bi ® bili, potem vas prosim, ne zahajajte k nam, — je Gladys v eni sapi napa^la' Ketteringu je udarila vsa kri v seflC** Nekaj trenutkov je molčal, nato pa se J široko zasmejal. — Kaj pa če le nisem gentleman, ^ kakršnega me imate? — je vprašal n®' kako prisiljeno. Gladys je pristopila bliže in mu P°^°' žila roko na ramo, — Tega menda ne mislite resno. R®£ ste kar tako... — Gladys je nekoh* pomislila in nato še pristavila: — ^ smiselno bi bilo nekoga ljubiti, če člov^r že vnaprej ve, da ga ne more osrec* « četudi bi doprinesel še takšne žrtve-•• Kettering se je resno zamislil. Prizfl3^ si je moral, da se doslej sploh ni za to dekle, ker se mu je zdela kaiJJ* vadna in pusta. Toda bil je v zmoti. Pr® senetila ga je s svojo odločnostjo hi vB mo. j — Sedaj ni srečna, prav gotovo srečna, — je dejal mračno. Gladys se je obrnila in nemirno se na volan. * — Toda postati utegne še bolj neSfe^ na, — je vneto dostavil. ^ — Da, bila bi še bolj nesrečna, če ^ storila kaj takega, česar bi se sram<>v in morala vse življenje tajiti. (DalieJ Joviče Delo za zaščito otrok in mladine Svinski odbor Jugoslovanske Unije za zaščito otrok je na seji med razprav-ja?v m ° važnih in najnujnejših delih za deč'• med drugim ugotovil sle- ■ ^osedanje delo za zaščito otrok za ucaj vojne je že zelo napredovalo, ven-,r ie treba s pospešenim tempom te nPrave čimpreje dovršiti, zaradi česar ie ^eha prvenstveno rešiti vprašanje finančnih sredstev. tr ?r2an’zi'ranie krajevnih odborov le i a Pospešiti, in sicer tako, da bo popolnoma zadoščeno vsem zadevnim raz-insoni ministrstev in pravilnikom o za-^rok. Dosedaj je organiziranih 207 odh*^' Iniajo ustanovljene krajevne bore. Ideja organizirane in načrtne ak-je skrbstva in varstva našega narašča-s, Se i® Pričela s tem širiti iz banovin-v v?a in mestnih centrov na deželo v cja naselja in vasi. Ker je uveljavlja-•« strokovno premišljene in načrtne zabite otrok šele v začetku, je treba stre-e« za tem, da bo vsak krajevni odbor Predstavljal živo, agilno, navdušeno ter alno delavno edinico, ki se bo vedno avedala svoje velike naloge: bdeti in “vati nad duševnim in telesnim zdrav-*m mladine svojega področja. — Še Pred božičem bo sklican sestanek za-bpnikov krajevnih odborov, na katerem- se bodo obravnavala tekoča mladinsko-zaščitna vprašanja. Delo za postavitev doma za socialno ogrožene noseče matere in porodnice se pospeši. Banovinski odbor pričakuje od vseh prizadetih izdatne pomoči. Dosedanji krediti za zaščito otrok, s katerimi razpolagajo bodisi občine, banska uprava in država, so absolutno premajhni, da bi bilo z njimi mogoče uspešno rešiti katero koli mladinsko zaščitno vprašanje. Dolžnost vseh občin je, da vnesejo v svoje proračune za leto 1941/42 posebne proračunske postavke za zaščito otrok, prav tako je treba zvišati tudi postavke za zaščito otrok v proračunih banske uprave in države. Dosedanje pomanjkanje sredstev ne bo mogoče nadomestiti s prostovoljnimi prispevki in darili, zaradi česar naj se pokrene akcija za ustanovitev banovinskega mladinsko zaščitnega fonda, kamor se bodo stekale redne, obvezne dajatve, kakor je to uvedeno že v mnogih državah. Katastrofalno padanje rojstev, upadanje volje za rojstvom otrok, poraščanje nesmisla za družinsko življenje v našem narodu in drugi slični pojavi zahtevajo energičnih ukrepov ne le od strani zasebne iniciative, ampak tudi od strani oblastev. Pri vsem delu v tej smeri se morajo podrediti vsi osebni principi in kaprice posameznikov interesu splošno-sti, da se ohrani življenjska sila naroda in tako poveča moč države. Na podlagi gornjih ugotovitev je banovinski odbor sprejel vrsto sklepov za nujno izvršitev z upanjem, da iniciativa Unije ne bo naletela na težkoče in nerazumevanje. Tuja mina povzročila požar pri Mljetu Na otoku Mljet je razburkano morje vrglo na obalo mino neznanega porekla. ki je eksplodirala blizu kraja, poraščenega z gozdom. Izbruhnil je gozdni požar, ki se je zaradi vetra s silovito naglico širil. Na delu so bili vsi domačini, ki so i nadčloveškimi napori ogenj lokalizirali. Skoda je zelo velika. V dubrovniški luki je padla v morje košara nekega izvidniškega balona tuje države. Zaradi tega je naša vojna mornarica takoj pričela z delom, da potegnejo košaro iz morja. V la namen je priplul v luko remorker s potapljači in drugimi pripravami, s katerimi bo omogočeno rešiti balonsko košaro iz globine. Velike poplave v Bosanski Posavini ■ .Brčkega poročajo o strahoviti po-I avi v vsej Bosanski Posavini. Do-‘ eJ je pod vodo nad 14.000 ha zemlje, Izjavljenih je 20 vasi. Poplava ogro-*lvljenje 24.000 ljudi, ki jih oblasti p a^uirajo na varnejša mesta. V vsej °savini je velika panika med pre-‘valslvoni, ki takšne poplavne kala-,0fe še ni doživelo. -Narasle vode k sreči doslej še niso terjale smrtnih žrtev, utonilo pa je mnogo živine. Prebivalstvo, ki je zapustilo domove, je brez hrane, ker je voda vse pokvarila. Banska oblast deli poplavljencem kruh in najpotrebnejše; na pomoč je prišlo tudi vojaštvo s pontoni. Velike poplave so tudi v okolici Nove Gradiške in Metkoviča. letala metala bombe v Ohridsko jezero zn^f0raj °k°B S- ie hit v Ohridu dan Do -Za llevarnosl- Takoj nato se je . Javita nad mestom skupina letal lu-Porekla, ki so krožila nad metil i*1 *n Ohridskim jezerom. Naše pro-p^ko topništvo je takoj vsulo lo- ogenj proti tujim letalom, l nagl° ' k‘ izginila čez mejo. Prej pa a, Vrgla še več bomb, ki so padle v UhDdsko jezero. ^tabffana 2 Motociklom v 8 m globoko GRAMOZNO JAMO Sn Pred°kra v°lja je zapeljala v ključavničarskega pomočnika Adol-st blžkruha, po rodu iz« Celja, ki pa je g0 n°val na Stožicah pri Ljubljani. Nje-q,v vozač, ključavničarski mojster Josip trClriente iz Ljubljane, pa je dobil pre-u.|možganov In težke poškodbe na na 5' 'n r°k’- Pozno ponoči sta se *reč zapeljala s motociklom v 8 me« ^ v globoko gramozno jamo za Bežigra-tgjl* Med padcem je spremljevalec zle-(a, cez vozača na kup gramoza ter tudi D ..°J izdihnil. Clemente pa je bil pre-lan v bolnišnico. n a-a stonn Uubljanski jmlvcrzi je imel 110 cin„ predavanje novi profesor, vodj pre .8rafskega seminara dr. Niko Zupanič. >n • *al je 0 lemi ,.Pradomovina Slovanov hi . slovanskih narodov in očrtal k.. J azvoin« v 7(mrlnvini Slovminv: vano°niov*Uo husijo, kjer sta narode, slo-eUollf skupine še družila enoten jezik in 'unio kultura, dobo tik pred presclje-focio !n ,lcr dobo nastajanja slovanskih na. vCr. J’> ki iraja do pokristjanjenja. Sto-ho fi svojc davnine žal nimamo znanstvo-vCr,.°yoll raziskovane, na ljubljanski uni-let * bila etnografska siolica skozi 20 ka,]., 'zasedcnu in tako nimamo danes še ha f3 biografov, da l)i se znanstveno delo haš T P°droČju moglo razmahniti. Tudi vij a 1!C I1 °8r hlski muzej se ne more raz-h’ehn • nima aili lastnega poslopja. Po-boli le\ da 'slovenska javnost kar naj-sk . P°dpira domače znanstveno delo, zla-vil : Gmotnimi sredstvi. Predavanju so šle. hjen s atplj' sledili z velikim zanima- Cmlfm c Podražim je mleka. V Celju je določena cena za liter mleka 2'50 din. Nu celjski trg pa prinašajo mleko in druge predmete razni prekupčevalci iz šentjurske in šmarske strani. Ti prekupčevalci so v preteklem tednu hoteli na vsak način dvigniti oenc mleku na celjskem trgu na 3 din za liter. Mestno poglavarstvo jim je to preprečilo in jim je do nadaljnjega prepovedalo prodajo v Celju. c Film „11 oj Slovani*1 so nameravali le dni predvajali v kinu „Union“ v Celju, kar so pa nepredvidene zapreke preprečile. c TK Skala ima redno zborovanje v soboto, 7. dec. v hotelu .,Evropi". c Slavnostni koncert l. decembra. Združena celjska pevska društva bodo 1. dec. ob 20. priredila v Mestnem gledališču slav- nostni koncert. Spored bo zelo pester. Izvajali bodo skladbe domačih in tujih skladateljev za pevec — soliste, za godalni kvartet, za moški in mešani zbor. Da bo izvedba kvalitetna in na dostojni umetniški višini, jamčijo prireditelji Glasbeno Matice, CPD, „Celjski Zvon'* in „01jka“. Vstopnice sc dobijo v predprodaji saino v knjigarni Goričar na Kralja Petra cesti. c Ljudsko vseučilišče. O rogaškem in kozjanskem okraju bo drevi ob ‘20. nadaljeval predavanje prof. dr. Pavel Strmšek. c Ukinjene vzporednice. Prosvetna uprava je ukinila na celjskih ljudskih šolah 4 vzporednioe. , c Celjski oktet jc v soboto zvečer priredil v mali dvorani koncert slovenskih! pesmi. Peli so Adamičeve, Devove, J. Ipavčeve. Pavčičevc, Jenkove, Krekove in pesmi drugih slovenskih skladateljev. Koncert je občinstvu ,ki je napolnilo dvorano, nudil lep umetniški užitek in ga v polni meri zadovoljil. Nad 200.000 din za CMD Nabiralna akcija CMD v nedeljo 10. novembra je v vsej Sloveniji prav lepo uspela, saj so zbrali ta dan 212.042 din. Vodstvo CMD v Ljubljani se zahvaljuje vsem mestom, trgom in vasem, podružnicam in sodelujočim društvom, nabiralcem in darovalcem, zlasti pa še mladini, ki je z vso vnemo sodelovala. Za 15 milijonov skritega blaga Kakor poroča nedeljska »Politika« iz Arandjelovca so tam našli v nekem skladišču za 15 milijonov din skritega tekstilnega blaga, ki je last tovarne Jugo-Brune iz Kranja. Skladišče so zapečatili, tvrdko pa prijavili sodišču. STEKLINA PRI KONJICAH V občini Prihova pri Konjicah je slekel pes ogrizel več psov, ki so zboleli za Steklino. Žrtev steklega psa je poslala tudi neka sLarcjša ženska. Zdravnik je tudi pri njej ugotovil steklino in jo takoj poslal v bolnišnico. Oblasti so takoj odredile vse potrebno, da se steklina ne bo razširila. Obgrizene pse so takoj ustrelili. V vsem konjiškem okraju je razglašen strogi pasji zapor. o Poročila sla se v Ljutomcri gdč. Iva-tinka Rajhova iz Mole in g. Ivo Kovač, kand. mag. framacevtike. o Tragični smrti je podlegel 32 letni evangeličanski župnik Franc Kuhar v Moravcih. V dušnopastirski službi je bil komaj nekaj let. Bil je dobro poznan v Soboti in po Prekmurju ter je njegova tragična smrt močno odmevala ,posebno Sc v evangeličanskih krogih. o Odbor Rdečega križa v Vojniku priredi v nedeljo, L dec,, ob 15. v posojilmčni, dvorani akademijo s pevskimi in orkestralnimi točkami, z deklamacijo in igro. Cisti dobiček je namenjen za revno šolsko mladino. o Mala Nedelja. Na skupni proslavi Zedinjenja, ki bo v nedeljo 1. dec ob 15. v Sokolskem domu uprizorila Sokolska deca in naraščaj mladisko igro „Kralj Matjaž". 11 Italijanska jadrnica ,,Giuseppe Mo-gliolo" je priplula v Gruž. Ladja je bila med angleškimi in grškimi zračnimi napadi na valono v luki ter ga je ena bomba lažje poškodovala. Slab obisk turistov v Dalmaciji Pravkar so bili objavljeni statistični podatki o obisku Dalmacije po turistih v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Obisk je bil letos v prvih osmih mesecih, če ga primerjamo z lanskim v istem razdobju, zelo slab. Dalmacijo je obiskalo letos prvih osem mesecev 31.353 gostov, dočim jo je lani v prvih osmih me- secih obiskalo 77,591, torej za 45.238 manj kot lani. Obisk Dalmacije se je torej zmanjšal za mnogo več ‘kot polovico. Najbolj se je pri tem zmanjšal obisk tulcev, ki jih je bilo letos v Dalmaciji za 43.949 manj kot lani. Pa tudi domačih gostov je bilo za 2289 manj kot lani. chyjsko vlado, so objavila, da bo nekaj Stavbišče za novo celjsko gimnazijo >iu šol« bodo odprli v Varaždi- na’ ■ alasti so na to že pristale, občina ]c dala potrebne prostore. 1. So pa še neki vidiki, kj jih je treba omenjati: novi zavod bo gotovo dobil svojo teritorialno omejitev, kakor jo imajo vsi zavodi, da ga bodo posečali dijaki gotovih okolišev. Tako bo nova gimnazija brez dvoma določena za tiste dijake, ki prihajajo z vlaki, torej je pač važno, da ni predaleč od kolodvora. — Druga dobra stran je, da zavodu ni treba posebne šolske kapele, ko je tik stavbi-šča dovolj velika cerkev. Gotovo pa je tudi priporočljivo, da so šolski zavodi nekoliko vsaksebi, da niso vsi kar na kupu, da so zavodi samostojni in učenci nepomešani. To velja zlasti še za celjske prometne prilike. —• Drugi projekt pa je, da bi stalo novo poslopje poleg sedanje gimnazije na Otoku. Tam bi bilo dovolj veliko stavbišče na razpolago in — čudno, da se tudi to poudarja — oba zavoda bi bila skupaj, da si lahko izmenjujeta učila in učitelje ter po možnosti še telovadnico. Nikakor ne uvidimo, da je v tem kaka prednost, sicer je kar najbolje, da se zavodi združijo in ostanejo lepo skupaj in se večajo v nedogled: da tak kondominij ni ugoden nikjer in seveda tudi ne v šoli — leži na dlani, radi tega je to motivacijo odkloniti; ostane torej objektivno vzeto za ta načrt le to pozitivno, da je stav-bivšče v največji mori na razpolago. Tudi to, da bi bila oba zavoda na Otoku, bi najbrž ne bila v bodoče ovira, kajti toliko že moramo zaupati regulaciji Savinje, da v bodoče ne bo več takih poplav, ki bi zajele ves 'Otok in tako onemogočale obisk šol. kakor se je to godilo doslej. Stvarni pomislek pa je dohod na Otok: Kdor sedaj opazuje mladino, ko prihaja v gimnazijo po Krekovi ulici in zavija na Otok na križišču pred pravoslavno cerkvijo, se čudi, da se ne zgode-pri tem silnem prometu težje nesreče. Neprimerno večja pa je še nevarnost zvečer, ko mladina v gručah odhaja iz šole. Takrat pa opazovalcu zastane sapa in starši v strahu pričakujejo donvov svojega otroka. — Res je, da je v projektu nova cesta od Narodnega doma preko dvorišča vojašnice in tako naprej, ali ta projekt še ne bo ktnalu rešen. saj vidimo, da je ostal pr| letošnji regulaciji še vedno vnebovpijoči ogel nasproti Narodnemu domu, da pešci s strahom kukajo okoli ogla. če je cesta prosta ali pa divja nasproti kako vozilo. In tod naj gre skoraj istočasno 1500 otrok! Že iz tega samega vidika ni misliti 114 novo poslopje na Otoku, dokler se prometne prilike tega dohoda ne urede. Tudi če je tam samo en zavod, kakor je sedaj, bi morala oblast vprašanje tega dohoda urediti, ne pa da ga pušča v re-mar iz leta v leto že dvajset let... Vprašajmo pa se tudi, če je priporočljivo, d* se gnete vse dijaštvo po istih ulicah skozi vse mesto, ali bi ne bilo bolje, da se nekoliko porazdeli? Ob osmih in opoldne zapre dijaštvo dobesedno ves promet od kolodvora po Prešernovi in Krekovi ulici. Kdor ne verjame, naj pride pogledat! Tako bi govorili razlogi za to, da se nova gimnazija ne stavi poleg sedanjega zavoda, marveč kje drugje. — Pri tem pa je treba razumeti čisto običajno izkustvo, da je v malih mestih takoj vse »strašno daleč«. Kakor hitro si iz. ožjega središča, se ti zdi že celo popotovanje, čeprav bi se ti v kakem velikem mestu zdelo vse prav blizu. S tem duševnim razpoloženjem je treba računati. In zakaj v okolico? V Gaberju bi bili že lahko ob koncu prejšnjega stoletja dobili slovensko gimnazijo, pa je niso hoteli. Zahtevali so jo v Celju, mi pa se ukvarjamo z mislijo, da bi šli z novim zavodom v Gaberje. V okolico je treba bežati pred prometom in pred prahom, česar je pač v Gaberju najmanj toliko kakor v Celju samem. Zaradi tega tudi tretji projekt za stavbišče v Gaberju ne pride v poštev. Tak je stvarni položaj — enkrat tudi objektivno opisan brez vseh stranskih in političnih interesov, marveč kot vprašanje čisto in samo zase. Objektivna presoja gornjega položaja pa naj odloča tako, da bo v korist šolstvu kot takemu, šolski mladini, razvoju mesta in njegovim prometnim prilikam za dolgo dobo. Vse pa le iz stvarnih vidikov! KONEC. Pogled na neko luko ob Kanatu, to je pa rokopis Zanimivosti Žalostna vojna bilanca Bel 160.000 hiš, 2200 mostov in 5250 Javnih zgradb porušenih — „ Diktator" za gradbeno obnovo Belgije Pol leta bo, kar je mala Belgija doživela svojo strahotno vojno katastrofo. Že po prvih vtisih je bilo jasno, da je tokrat doživela Belgija mnogo večje opustošenje kot v bivši svetovni vojni. Popis škode ter zbiranje podatkov je bil zelo težaven ter se je zavlekel za več mesecev. Šele te dni so bili objavljeni prvi uradni podatki o škodi, ki jo je Belgija utrpela, ko sta se spomladi udarili na njenih tleh nemška in zavezniška armada. Uvodoma ugotavlja poročilo, da je bila škoda, ki jo je Belgija doživela v vojni 1914^18 več ali manj lokalnega značaja. Takrat namreč vsa Belgija ni padla pod vojni vihar, ampak so se bojišča omejila na dolino reke Meuse, okolico Liege-a in na zapadno Flandrijo. V sedanji vojni pa je trpela vsa Belgija. V sedanji vojni je bilo v Belgiji popolnoma porušenih 160.000 hiš, dočim je bilo 26.000 hiš teže, 45.000 pa laže poškodovanih. V zapadni Flandriji so morali po vojni 1914/18 popolnoma obnoviti 80.000 hiš. V tej vojni pa odpade na Flandrijo samo 32.000 hiš. Na splošno pa je Flandrija v tej vojni trpela prav toliko kot v prejšnji. Po obsežnosti opustošenja je na drugem mestu pokrajina Eno, nato pa pride Brabant. V vsej Belgiji je bilo tokrat porušenih nad 3500 javnih zgradb, med njimi 250 državnih, ki so bile v času izbruha sovražnosti šele v gradnji. Kot poseben cilj razdejanja pa so služila razna Industrijska podjetja. Nekatera so bila porušena do tal. Popolnoma je bilo porušenih 350 tovarn ki industrijskih podjetij. Relativno največjo škodo pa so utrpeli belgijski mostovi. Po pravkar objavljenem popisu je bilo 645 mostov popolnoma porušenih, 1500 pa manj ali več poškodovanih. Hiše in industrije je večinoma porušilo nemško letalstvo in artilerija, mostove pa so v glavnem porušili zavezniki, da bi na ta način pri umiku v Flandrijo, proti Calais-u in Dunker-que-u pridobili na času. Sedanja belgijska uprava je pred nedavnim izdelala obširen načrt za obnovitvena dela. Na čelo komisije, ki bo vodila dela za obnovitev Belgije, je bil postavljen belgijski tehnični strokovnjak Vervilgeem, ki je v javnosti dobil ime »diktator za obnovo Belgije«. Zanimivo je, da je bil Vevilgeem na tem položaju tudi po končani bivši svetovni vojni, ko je naravnost vzorno obnovil Belgijo. Belgijci imajo tudi sedaj v tega moža, ki ga je že drugič doletela tako častna, toda žalostna naloga, popolno zaupanje. Na splošno pa v Belgiji računajo, da bo obnovitev izvršena najkasneje v štirih letih. »Sodobno pokopališče" v Kanalu kjer je na kupe potopljenih ladij Vas »nesmrtnikov11 Ob obali Kanala, ki je sedaj izpostavljena dnevnim napadom angleških leta in dalekostrelnim topovom, leži francoska vas Saint Jean. V zadnjih dveh desetletjih je bila znana po vsej Francij* radi tega, ker tu sploh ni nihče umj-Vas je do izbruha sedanje vojne štela nekaj okoli 2000 prebivalcev, vendar :Pa dva vaška grobarja že nad 15 let nista nikogar pokopala. Dotlej so bili Pre, valci te vasi nenavadno trdni in zdrav*. Prva leta po bivši svetovni vojni se _Je sicer v vasi naselil zdravnik, toda z® čez nekaj mesecev je moral odtod, ke ni bilo nobenega pacienta. Do sedanje vojne je živelo v Saint Jeanu 95 oseh, starejših od 90 let, in 120 oseb, star* nad 80 let. Vsi starci pa so bMi-kuJ* visokim letom izredno čili in zdravi. Poleg tega pa je vas zanimiva tudi ra“' tega, da v sedanji vojni ni noben uiosK' iz te vasi padel na fronti, dasi jih je h'l° precej, ki so se borili v francoski armadi. Vsi so ostali živi in zdravi. Danes Je vas napol prazna, kajti nahaja se v najbolj ogorčeni sferi angleško-nemških spopadov. PRAH _ VZROK MNOGIM BOLEZNIM Specialist za vratne bolezni v St. L°ul' su prof. Hanzel je več let raziskaval prahu na razne vratne organe in tem je ugotovil, da imajo mnoge svoj izvor v prahu, ki se nabira nici grla. Posrečilo se mu je, da je hu, ki človeka povsod zasleduje, izloc* vse škodljive bakterije, prav tako pa lc izločil iz prahu neke sestavne dele, ki s° se pokazali kot učinkovito zdravilo Pr°, nekaterim boleznim, kot n. pr, kronici*1 prehlad, astma itd. GLEDALIŠKI IGRALEC KIH PRI VOJA- Ko smo še bili rekruti, nas je narednik izpraševal po poklicih v civilnem življenju, Poleg mene je stal v vrsti Marko Markovič. — In kaj ste vi? — ga vpraša narednik. — Gledališki igralec, gospod narednik! — Oho, potem nam boš tu zaigral vlogo dobrega vojaka! _______________________ Pariške investicije Pariška občina je najela 7 milijard frankov, da vsaj delno ublaži velilko brezposelnost, ki vlada v Parizu. V tej zvezi je generalni tajnik za javna dela dal izjavo o razdelitvi tega ogromnega kredita. Milijardo in 250 milijonov frankov bodo v Parizu porabili za popravo športnih igrišč, 300 milijonov za kanalizacijo, 600 milijonov za vodovod, 700 milijonov bodo porabili ža zgraditev centralne kurjave, 15 milijonov za popravilo bolnišnic in šol, 300 milijonov za izboljšanje odvoza odpadkov, 100 milijonov ,za popravilo ulic in cest, 150 milijonov za zgradbo pariškega pristanišča. 300 milijonov za podzemske železnice, 100 milijonov za trolejbuse, 200 milijonov za električno centralo, 300 milijonov za plinarno, 500 milijonov za arhitektonska popravila, 100 milijonov za olepšanje sprehajališč in parkov, 300 milijonov za podpore siromakom, 350 milijonov za ureditev novih parkov. Roosevelt ne verjame vražam PREDSEDNIK USA SE SMEHLJA Po volitvah, v katerih je bil Roosevelt tretjič izvoljen za predsednika USA, so se pojavila v ameriškem tisku najrazličnejša ugibanja. Med njimi tudi praznoverna napoved o usodi, ki naj bi doletela tudi Roosevelta. Ker so volitve namreč vsako četrto leto, padejo vsako dvajseto leto na letnico, ki ima na koncu »0«. Vneti statistiki so se poglobili v to okol-nost ter ugotovili, kakšne usode so doletele ameriške predsednike, ki so bili izvoljeni v letu, ki je imelo na koncu »0«. 1840: William Harry Harrisom Mesec dni potem, ko je prevzel predsedniško funkcijo, je umrl. 1860: Abraham Lincoln. Šest mesecev po izvolitvi je izbruhnila državljanska vojna. Leta 1864 je bil Lincoln drugič izvoljen za predsednika, toda že naslednje leto je padel kot žrtev morilske roke. 1880: James Abraham Garfield. Jedva PRAZNOVERNIM NAPOVEDIM je bil izvoljen, je bil zavratno ustreljeh-1900: William MacKinley. Tudi J® predsednik je umrl dramatične smrti s prej, predno je potekla njegova funkciji® doba. . 1920: Warren Gamaliel Harding. je še MARK HELLINGER: Vlačilo sca Perry je bil zelo dober fant V malem srednjeameriškem mestecu je bil uradnik na pošti. Njegovo življenje je bilo prazno, brez vsakršnega dogodka, izvrzemši enega: na pošto je vsako jutro prihajala stara dama in povpraševala po pošti. — Ali je kaj pošte za Jacksonovo? — je žalostno in proseče izpraševala sleherno jutro. Pa naj je bila zima, naj je deževalo, ali poleti in v sončnem vremenu. Bila je precej stara, nosila je črn klobuk in pentljo pod brado ter težko črno obleko. Nekako trpko se je smehljala, kadar je Perry po predalih brskal za njenimi pismi, dasi je dobro vedel, da ni nobenega. Se nikoli se namreč ni zgodilo, da bi prišlo zanjo kako pismo. Toda videti je bilo, da stara Jacksonova ne bo nikoli izgubila upanja, da bo nekega dne le prišlo tudi zanjo pismo. — Nič, gospa Jacksonova, — ji je vsako jutro dejal Perry, — danes ni nič za vas. V tem hipu ji je zamrl na ustnicah tanki nasmeh. Razočarana in še bolj postarana se je obrnila od okenca. Perry je gledal zanjo, kako odhaja s trudnimi korala na svoj dom v Johnston Boarding house. — Ali je kaj pošte za Jacksonovo? — To vprašanje je Perryju neprestano zvenelo v ušenib. Seglo mu je že do srca. Perry je bil namreč fant dobrega srca in težko mu je bilo zaradi uboge gospe Jacksonove. Vedel je, da je uboga in brez denarja. Prepričan pa je bil, da starka tako vroče pričakuje pismo od svojega sina. Od sina, ki je verjetno že pred leti odšel z doma in kmalu pozabil svojo mater. Po nekaj tednih se je Perry odločil, da sam napiše pismo stari ženi. Zakaj bi ji vendar ne pisal, pisma pa lepo položil v predal pod črko j, da st bo stara gospa mislila, da ji je pisal sin? Gospa Jackso- nova tega gotovo ne bo opazila. Narobe, vesela bo, ko bo dobila pismo. Kakor mu je v naglici šinila ta misel v glavo, tako je radi tega precej časa odlašal. O stvari je še razmišljal. Nevarna je ta reč, lahko ga velja službeno mesto. Končno pa se je le odločil. Nekega večera, ko je bil sam doma, je sedel za mizo, da napišfc pismo. Na mizo je najprej položil polo belega papirja in desetdolarski bankovec. Potem je pričel: JDraga matil Precej časa je že preteklo, ko Ti morem pisati. Dolgo sem delal v takem kraju, odkoder Ti pisma nisem mogel poslati. Toda v bodoče se kaj takega ne bo več zgodilo. Prilagam desetdolarski bankovec. Ni dosti, toda želel bi si, da bi bil milijon. Znabiti Ti bom v kratkem spet mogel kaj poslati. Bodi prepričana, da Te iz vsega srca ljubi Tvoj hvaležni sin.“ Pošiljateljev naslov je napisal Perry na zadnji strani hudo nerazločno. In dokler je še bilo črnilo sveže, je razmazal črkeu Drugi dan je v uradu pismo ožigosal in žig močno razmazal, da je bil popolnoma nejasen. Nato pa je pismo položil v predal pod črko J. Ta hip se mu je Mlelo v duši. da je svet neizmerno lep. Ko se je zjutraj kot običajno spet oglasila gospa Jacksonova, je bil Perry ves iz sebe. — Ali je kaj pošte za Jaksonovo? — je že stoterič slišal isto vprašanje. In spet ta trpki nasmeh, te upanja polne oči, Fferry je ves drhtel, ko je stopil k predalčkom, kjer je bila po abecedi razložena pošta. — Da, — je dejal, — danes pa je prišlo nekaj tudi za vas, gospa Jacksonova. Tu je vase pisino. Starki so živo zagorele oči. In roke so se ji močno tresle, ko je sprejemala pismo. Perry jo je vesel opazoval, ko je stlačila pismo v svojo črno, močno obnošeno torbico. _ Deset dolarjev je bilo za Perryja preoej, celo premoženje. Toda rad jih je dal. iz srca rad, da vzradosti staro gospo. To je bilo vendar plemenito dejanje. Drugo jutro je prišla gospa Jacksonova spet. Stopila je k oknu m izročila Peniju pismo in pisemski ovoj. — Mladi gospod, znabiti mi morete pomagati. Včeraj sem dobila pismo od svojega dragega sina. Tu je njegov pisemski ovoj. Za nič na svetu nisem mogla raz-vozljati, odkod mi je prav za prav pisal. Toda vi. ljudje s poste, se v takih rečeh razumete. Tu je pa pismo, ki sem ga napisala. Prosim, odpošljite mu ga. Hvala vam za dobroto. Stara gospa je odšla, Perry pa je skrivaj vtaknil pismo v žep. Ce je že začel, mora zadevo zavozljati do konca. Gospe Jacksonovi bo pač redno pisal ter prevzel vlogo njenega nehvaležnega sina. ki se kdo ve kod klati po svetu. Zvečer je hitel iz urada, da si doma sam zase prečita njeno pismo. Zaklenil se je v sobo in odprl pismo. „Moj najdražji sin! Iz vsega srca sem bila srečna, ko si se mi po tolikem času spet oglasil* Skrbela sem, ali me morda nisi že pozabil. Za vsako mater pomeni neizmerno mnogo, če ve, da njen sin misli nanjo. Neštetokrat se Ti zahvaljujem za denar. Trda mi prede. Zelo prav mi je prišel. Bog naj Te blagoslovi. ker si mi tako dober. Kmalu mi spet piši. Sicer pa Te prosim, da mi bodoča pisma naslavljaš na drugo pošto. Tako poredko dobim Tvoja pisma. Zdi se mi, da mladi uradnik na naši pošti ve, da mi v pismih pošiljaš denar. Odpira jih in krade iz njih denar, pisma pa zavrže. Tvoja ljubeča Te mati.“ Novinarji so vprašal Roosevelta, meni o tej usodni zvezi. Franklin R°°s' velt se je nasmehnil ter jim dejal, da* verjame niti vražam niti usodnim mte*' jem, s katerimi strašijo javnost »'°v — Glej, glej, očeta! — Da, pisal sem z njegovim peresom! Ust* Maribor je dobil novo pevsko društvo »Kolo1' odbor pa tvorijo Ailajz Grmek, Anton Koršič, Rado Polh, Ivan Humar, Franc Cerkvenič, Miran Matelič, Branko Cer-kvenič, Cingerle, Butinar, Dovjak, Franic, Cigoj, Gabrijan, Lavrenčič, ge. Pin-terjeva, ! Polhova, Klečnikova, Trpin, Grča, Dovjak, Čerič. Odbor se bo konstituiral na svoji seji v četrtek, nadzorni odbor pa tvorijo Curk, Rojc in Lozej. Pri slučajnostih so pozdravili novo Lepo število občinstva se je zbralo np6^ ^opo^ne v mali dvorani Narod-ga doma k ustanovnemu občnemu zbo-Nevskega društva »Kolo«. Zborovanje vodil predsednik pripravljalnega odra Ivan Curk, ki je uvodoma pozdra-^astopnike ravn. Pirca za ZKD in Ju- “rutica, Prof- Struno za Sokolsko '^or 'n mariborska sokolska iistva, nadzornika Tomažiča za mari-rsko podružnico in glavni odbor CMD, ff«a za JS in NO, Sosiča za So-a ter Trstenjaka za Ipavčevo pevsko Po m pevsko društvo Maribor. 9 ^e[u pripravljalnega odbora je po-ri_Ca Jajn>k Dovjak Jožko, na kar je Ma-0 Kralj prečital nova pravila. Iz njih Sn*rmamo> da je namen društva gojiti rodno slovensko in jugoslovansko pe-j®®, vzgajati članstvo v pevski izobraz-Pospeševati družabnost in na tej ulagi utrjevati narodno zavest. Dren volitvah je bil izvoljen za eusednika Marino Kralj, ostali upravni I vsaki priliki pokazali, kako znajo podpi- ustanovljeno društvo navzoči zastopniki drugih organizacij, ki so vsi obljubili vsestransko pomoč, ZKD pa je po svojem zastopniku Janku Pircu kot prva prispevala denarno pomoč. Ob zaključku je spregovoril še novi predsednik, ki je poudaril, da bo ves odbor smatrail izvolitev za dolžnost, ne pa samo za čast. Vse je pozval k delu, da nas bodočnost ne bo našla nepripravljene. 10 letnica mariborskega Rofary kluba V soboto je proslavil mariborski Ro-tary klub v Kazini 10 letnico obstoja. Slovesnost je vodil klubski predsednik lekarnar g. Vidmar, ki je prisrčno pozdravil zastopnike Rotarijcev iz Ljubljane, Kranja, Beograda, Zagreba, Varaždina in Bačke Topole. Vsi so klubu iskreno čestitali za doseženo uspešno delo na humanitarnem polju v teku enega desetletja. Mariborski Rotarijci so ob rati socialne in človekoljubne akcije v korist bližnjega, kar jim predpisuje tudi njihova ideologija. Zagrebška člana inž, A 1 a u p o v i č in dr. Levstek sta bila za svoje zasluge pri ustanovitvi mariborskega kluba imenovana za častna člana. Posebne znake z zasluge so dobili ustanovitelji Rotary kluba v Mariboru gg. veleposestnik Nikola Jurkovič, ravnatelj K r e j č i, industrijec S a b o t y in dr. S t a m o 1. Pobreška „Zarja“ pred svofo 20 letnico obreško pevsko društvo »Zarja« je do!y V s°b°to SV0J ,9- občni zbor. Ta in zasluži tem več pozornosti, ako Postevamo razmere, v katerih je društvo elo delovati, in ovire, s katerimi se je b(°ral0 boriti. Toda Zarjani so krizo pre-el> ter uspešno zaorali v kulturno le-no na Pobrežju. Vnfk°.rovanie ie vodil predsednik Franc ^ avšek, ki je ob otvoritvi pozdravil za-^opnika Ipavčeve pevske župe Vinka Josi zastopnika ZKD in Gasilske čete , 'Pa Klemenčiča, zastopnika Sokola in me Pobrežje Albina Bana. Poročali so inik Milan Klemenčič, blagajnik Ivan ro?fnŠek 'n P^glednik Albin Ban. Iz po-n je razvidno, da ima društvo danes 39 aktivnih in okoli 100 podpornih n°v. z vsemi drugimi društvi živi v najboljših odnošajih ter je vedno rado sodelovalo na njihovih prireditvah, narodnih manifestacijah in proslavah. Posebno svečan koncert pa pripravlja za spomlad ob priliki društvene 20-letnice. v Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen dosedanji pevovodja Janko Živko, podpredsednik je Franc Ditner, tajnika Milan Klemenčič in Vilko Kotnik, blagajnik Ivan Drvenšek, pevovodja Janko Živko, preglednika Anton Tončič in Albin Ban. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno gojiti tudi dramatiko, za kar je bil izvoljen poseben prirediteljski odbor, ki ga tvorijo Kotnik, Drvenšek, šabeder, Dajčer, Drozg, Pirš. Končno so Zarjo pozdravili zastopniki drugih'Organizacij ter društvu tudi v bodoče želeji mnogo uspehov. Peš iz Slovenjgradca v Ptuj V neki gostilni na Tržaški cesti se je k 64aj pr?ti večeru ustavila trojica otrok I>an na pr' Slovenjem Gradcu ter fosila za večerjo in prenočišče. Ra-D gostje so kmalu izvedeli, da so T i 12—14 letni Micika, Štefek in Yftce(k 'Matairz. Vi nrP.H čHrimi dn 'Matauž, ki so se pred štirimi m v* naP°ti'i iz Šmartina proti Ptu-’ ^er imajo tik mesta teto, katero na-p rayajo obiskati ter ostati dalje časa n^ej‘ Otrokom manjkajo sredstva za UmT*2’ ^e’ ^ gozdni delavec, je sušico, mati je morala kot polj-^ninarica skrbeti za devet otrok, iz- ^borovanje cestarjev odh Se^ni dvorani Okrajnega cestnega (jr ?ra ie imelo včeraj svoje zborovanje bor ° ^>an°vinšlcih cestarjev sejo od-ob]a *ega društva za bivšo mariborsko iey s Navzočih je bilo okoli 50 cestarskih v VOc^ predsednik banovin- 0 , usl‘Užbencev v Mariboru inž. Šturm, & o aJ*JU pa j6 Poročal cestar Slana - ^oža. V imenu okrajnega cestnega oj,k. —. v muciiu unrujucga tesanega čei Ja Je navzoče pozdravil njegov na-{Jok-i j * ^ebot. Poročilo o draginjskih Ša»- h in o vseh predlogih za izibolj-ori i1"0’ cla jadralno letalstvo ni sanio kaznin , vce mnogo voč. Skupina je po-flov0i; zmožnosti za delo in tudi Pa ? zaradi pomanjkanja lokala Zato delovanja ne more razširiti* Podnre vin® Ila i,avnost s prošnjo, da jo bi j; e‘ Veliko zaslugo bi ji storil, kdor i J preskrbel delovno sobo v velikosti med katerih jih je doma še pet, ki so starejši od naših potnikov ter najmlajši, ki je v 8. letu. Otroci so pripovedovali, da niso na tej poti prvič, temveč da so že enkrat bili. Pripovedovali so tudi, da že dalje časa nimajo pouka v šoli, ki jo popravljajo, ker je zaradi nezgode pred kratkim postala za pouk neuporabna. Korajžni otroci, ki so za svoja leta jako slabo razviti, so zbudili mnogo pozornosti. Ko so se dodobra najedli, so se podali spat, danes rano zjutraj pa so se odpravili proti Ptuju. ca 30 m2. V teh resnih časih je naša dolžnost ,da pomagamo ljudem, ki se hočejo vzgajati v dobre in pogumne državljanei Informacije daje Pristernik Arnold, Cankarjeva ul. 14. tajnik JLSM 3. BOLNIČARSKI TEČAJI RDEČEGA KRIŽA V četrtek, 21, novembra t. 1., sta bila otvorjena dva nova bolničarska tečaja Rdečega križa, ki ju vodita zdravnika gg. dr. Cijan Davorin in dr. Horvat Martin. Tečaja se vršita v poslopju realne gimnazije v Gregorčičevi ulici 2 in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 19. do 21. ure. Rdeči križ prosi vse udeležence hi udeleženke ,ki so se prijavili za ta tečaj, a v četrtek, 21. nov. t 1., niso prišli, da zanesljivo pridejo v ponedeljek, 25. novembra t 1. DIVJANJE PIJANEGA ŠOFERJA Avtoizvošček Jožef Bolvari iz Pobrežja je včeraj okoli poldneva pripeljal po Ulici kneza Koclja z brzino, ki je po cenitvi očividcev znašala okoli 70 km, skozi viadukt ter po Plinarniški ulici proti Kacijanerjevi, kjer je na križišču z veliko brzino obrnil in peljal nazaj proti viaduktu, kjer je z blazno brzino napravil več krogov, tako da so prestrašeni ljudje zbežali na sejmišče ter se zgražali nad njegovim postopanjem. Nato se je ustavil pred gostilno pri klavnici ter zahteval liter vina s pripombo, da se bo ubil. Natakarica mu vina ni hotela dati, na kar je udaril z roko po steklenih vratih, da je razbil šipo ter si močno razrezal roko v zapestju. Z njegovim avtomobilom so ga prepeljali najprej na rešilno postajo, nato pa v bolnišnico. Ugotovljeno je bilo, da je vinjen. Oblast mu bo odvzela vozniško izkaznico. PRETEP NA ZRINJSKEGA TRGU Pred neko gostilno blizu kolodvora je prišlo do pretepa, v katerem je dobil težje poškodbe po glavi šofer Martin Pavlič, ki ga je stražnik na prijavo nekega očividca našel nezavestnega in močno krvavečega v veži gostilne. Preiskava je ugotovila, da so trije moški z granitnimi kockami obmetavali Pavliča na Zrinjskega trgu. Na Glavnem trgu so kmalu nato ustavili trgovskega slugo Jožefa Ar-tineka in slugo brez posla Antona Paka, oba iz Teznega, ki sta priznala, da sta metala granitne kocke za ranjenim, vendar pa zanikujeta, da bi ga bila ranila. To da je povzročil čistilec oken Josip Smukovič z Aleksandrove ceste, ki je bil v njuni družbi. Po njunih izpovedbah je Pavlič brez razloga začel prepir z Artenakom. Prijel je njegovo kolo z besedami »kaj se tu kregate?« Nato se je Arftnak umaknil, nakar da se je Pavlič sprl s Smukovičem, kateremu je raztrgal hlače in ga tudi laže poškodoval. Pavliča so prepeljali v bolnišnico. m V poštni službi so napredovalo za kontrolorja 7. skupine Danica Miklavčičeva, za višjega prometnika 7. skupine Berta Topličcva ter za prometnika 8. sku-kine Danica Serajnikova, vse pri pošti Maribor I. m Ob 140 letnici rojstva škofa dr. A. M. Slomška bo drevi ob 20. v mestni stolnici cerkveni koncert pevskega društva »Maribor1 ‘s sodelovanjem pi-of. Ubalda Vrabca (gosli) in prof. Gregorja Zafošnika (orgle), dirigent Jan. Ev. Gašparič. Ob 21. bo spominski govor vladike dr. Tomažiča, nato pa molitve in zaključna pesem „Ma-ribora”. m Ob proslavi 500 letnice Ivana Guten- berga bodo izdali mariborski tiskarji poseben časopis, v katerem bodo dokurhen-tarično prikazali razvoj tiskarske in grafične umetnosti. m Društvo odvetniških pripravnikov je imelo v nedeljo sestanek, katerega sta se udeležila tudi delegat celjskih pripravni« kov ter delegat Društva odvetniških uradnikov. Obravnavali so vprašanje draginjskih doklad, komisij hi druga stanovska vprašanja ,predvsem pa so se izrekli za čim tesnejše sodelovanje z drugimi nar meščenskimi organizacijami. m Namesto venca na grob gospoda Kocpeka Matevža je daroval g. Luaovik Bajt din 100— za zimsko pomoč. m Za Miklavža bo izšla knjiga Andersenovih pravljic, opremljena z mnogimi izrazitimi ilustracijami A. Smrekarja. Knjiga bo „solidna“, cena nizka. — Andersenove pravljice so primerne za otroke, še bolj pa po svoji globlji vedno aktualni vsebini, — za odrasle. Naklada • je zelo omejena, zato hitite z nakupom! Knjigo dobite tudi v Tiskovni zadrugi, Maribor, Cankarjeva 3. m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval univ. profesor in konservator dr. France Mesesnel o srbskem srednjeveškem slikarstvu. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skiopdčne slike. m 8 konjev v starosti 4—10 let bo prodal 33. art. - polk 26. novembra ob 10. na živinskem trgu pri mestni klavnici v Mariboru. m. Vagon je poškodoval nogo premikač« državnih železnic Ivanu Ferku iz Pesnice. m. Rebra si je poškodoval, ko je padel po nesreči po stopnicah, 52-letni šofer Anton Grafer iz Maribora. m Dve žepni tatvini. Ključavničarjevi ženi Mariji Slatinškovi je pri izstopanju iz avtobusa neznani žepar izmaknil denarnico z 99 din, kuharica Josipina ligo pa je v gneči na trgu pogrešila denarnico s 165 dinarji. o Poročali smo o smrti 8 letnega Lado Juga, delavčevega sina iz Jadranske ulica Preiskava je dognala ,da se fantič ni poškodoval pri igri, temveč da sta ga napadla zvečer, ko se je vračal od sorodnikov domov z nogometno žogo v roki, dva starejša fanta, ki sta mu žogo odvzela. Med ruvanjem ga je eden izmed njih tako surovo vrgel po tleh, da je obležal nezavesten. Kmalu po prihodu domov, je začel tožiti o bolečinah v glavi Spravili so ga v bolnišnico, kjer je zaradi pretresa možganov umrl. m Z dvigala je padel pri gradnji novega gimnazijskega poslopja v magdalenskem predmestju 30 letni brane Kramberger od Sv. Antona v Slov. goricah ter se precej poškodoval, m Nogo sl je zlomil pri padcu na domačem dvorišču posestnik Franc Zadnik s Pobrežja ,v stanovanju pa se je ista nesreča zgodila 13 letnemu delavčemu sinu Viktorju Zigru. m Velike težave imajo graditelji državne ceste Maribor—Fram sedaj, ko je nastopilo deževno vreme. V Slivnici so morali pokriti cesto v daljavi kakih 50 metrov z deskami, da je sploh mogoč promet, ker se sicer vozila preveč ugrezajo v blato^ kakšne stranske prometne žile za preložitev prometa v drugo smer, dokler trajajo dela, na ni. m. Moško kolo z ev. št. 2-126197 so našli ob ograji v Zagati. m. Moške zimske čevlje je neznani storilec ukradel delavcu Vilibaldu Glibiju iz nezaklenjene sobe v Einspielerjevi ulici. m. Zopet je izginila cestna signalna svetilka, last. mestne občine, in sicer tokrat na križišču Ljubljanske in Parmove ulice. Socialni odsek podpisanega društva se tem polom, z ozirom na kratek termin vljudno obrača na vse p1, n. industrije« trgovce, obrtnike in ostale zasebnike, da povoljno odgovore na naše prošnje, la so bile te dni poslane na naslovnike. Sokol Maribor-matica. * Trdo kožo ta kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 23. do vključno 29. nov. Mestna lekar-* na pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove m Melj se oeste, tel. 25-32. Narodno glmdallilm Ponedeljek, 25. nov.: zaprto. Torek, 26. nov., ob 20.: _Na cesaričin ukaz". Red A. Sreda, 27. nov.: zaprto. Četrtek, 28. nov., ob 20.: „Za narodov blašgor . Red C. Premiera. , .Prva dijaška predstava bo 29. t. m., ob 14‘30. Igrali bodo Rostandovo ,.Cyrano de Bergerac". Cene izredno nizke: od 7 do 2 din.__________________ KlnO * Grajski kino. Danes zadnjič češka veseloigra „Na okrožnem uradu". Vlasta Bur-jan kot lažni zdravnik. Smeh in zabava. * Esplanade kino. „Baron Trenk“ odlični veleftbn tempa .napetosti, divne glasbe in razkošja. Hans Albers, Kfithe, Dorsch, Sy-billa Schmitz, Oskar Sima. **“? Union Do vključno torka senza-cijonahu dvojni spored: 1. „OrIakove roke s Peter Lovrejem in 2. »Jahač maščevalec z Ken Maynardom v glavni vlogi. Učiteljiščniki so počastili Prešernov spomin Mariborski učiteljiščniki se že dokaj let marljivo spominjajo važnejših (Obletnic iz domače in tuje književnosti. Iniciator vseh teh uspelih praznovanj zadnjega časa je vrli češki rojak učiteljiščnik Ernest Borovka (IV. let.). Praznovali so tudi 140 letnico Prešernovega rojstva. Spored je vseboval recitacijske, dekla-macijske in pevske točke. Za uvod nam je Marotti (II. letnik) dovršeno prepričevalno podal še vedno aktualno Zupančičevo »Pesem mladine«. Poslušalci niso varčevali s priznanjem upa polnemu in-terpretatorju. Sledil je slavnostni govor E. Borovke, ki nam je z vznešenimi besedami orisal delo in pomen slovenskega genija dr. Franceta Prešerna za slovenstvo in slovanstvo. Gombač je neudamo in medlo brez prepotrebnega patosa bral stveno pa je Bajtova deklamirala iz »Sonetov nesreče«. Vrhunec prireditve so bile pevske točke Fabičeve in Nahtigala. Prva je odpela Vilharjevo »Nezakonsko mater«, slednji pa je pevsko uspel in prodrl s svojini prijetnim baritonom in rutiniranim nastopom ter dokazal veliko zmožnost v barvi in dinamiki glasu. Glasbeno spremstvo pri zadnjih dveh točkah je bilo poverjeno Ivnikovl in Hieronimu Zuncu. Oder v slavnostni dvorani sta okusno priredila v ta namen Francč Tr-novšek in Lado Štumberger.' Prireditev, ki je brla pod okriljem učiteljiščmškega Združenja M. U. N. (načelnik Gombač)* je po zamisli in sporedu uspela in dosegla svoj namen. Obisk je bil zadovoljiv, škoda le, da se prireditve niso udeležili v večjem šte- dogodek iz Prešernovega življenja. Ču-1 vihi tovariši iz gimnazij. M. Dr. Spori Ljubljana se približuj« končni zmagi Včerajšnje kold tekem v slovenski nogo-metni ligi ni prineslo nikakih posebnih presenečenj, v tekmah so zmagali vseskozi favoriti. Tudi na tablici ni posebnih sprememb. Bratstvo je z zmago nad Amaterjem prehitelo Marsa, Vsi ostali klubi pa so ostali na svojih prejšnjih mestih, MAFllBOR—ŽELEZNIČAR 1 : 3 (0 i 2) Današnji lokalni »derby« zaradi hladnega vremena ni privabil na igrišče pričakovane množice gledalcev. Oba nasprotnika sta za-* igrala precej šibkeje kot običajno, zlasti ISSK Maribor, ki je imel izredno slab dam zlasti velja to za ožjo obrambo in napad, ki bi pri mnogih lepih situacijah, ki jih je iitiGI. lahko bil došfegel Izdatno boljši rezultat: V napadli ni strelcev, krilska vrsta je igrala preVGŠ na napad in mnogo prepovršno krila nasprotnika, v ožji obrambi pa je imel zlasti slab dati vratar, ki je soudeležen na Vseh treh dOb-ljertih golih. Železničar je imel najboljše moči v ožji obrambi ter v obeh krilih v Hapšdu, dočim so ostali podali povprečno igro, ki pa je bila bolj povezana, čeprav je večji del igral le z 10 igralci, ker je bil v 19. minuti po nesreči blesiran Antoličič. Pripomniti je pa tudi treba, da je Železničar nastopil brez Kar-dinarja in Frangeša, pa tudi Maribor je ime! malo izpremenjeno postavo. Igra je bila jako živahna In borbena, mestoma celo ostra, Vendar brez incidentov. Železničar si je kot povezanejše moštvo t odločnejšim napadom zmago zaslužil, Maribor z igralcem več je ubral pogrešno taktiko. Vod- stvo je dosegel v 9. min. Turk, v 20. je Sta-leker po lepem pobegu zvišal na 2 : 0. Po odmoru je ponovno Stalekar v 4. min. dosegel 3 gol, v 26. min. pa je Vodeb iz gneče tik pred vrati zabil častni gol ža Maribor. Ižfa-zite premoči ni imelo nobeno moštvo, igra je valovila iz polja V polje. Sodil je beograjsk’ sOdnik Djoka ŽivRdVlč. V predigri se juriiofji Maribora popolfiorhn po nepotrebnem v zadnjih minutah izgubili prdti Rapidu, čepi-av so vodili, z 1 : 0, končni rezultat tekme je 1 : 2 za Rapida. Sodil je g. Grošelj. V jilfilorski tablici le prvak Maribor, drugi je Rapid, tretji Železiličar, četrta Slavija. Ostale tekme v slovenski ligi: LJUBLJANA—MARS 3 i 1 (1 i 1) BRATSTVO—AMATER Š : 2 (1 : 1) KRANJ—OLIMP 2 t 1 (1 : 0) Srbska In hrvatska liga V šrbžki ligi so bile sledeče tekme: je' dinstvo^VcljvOdina 1 : 0, žak—Bask 4 i 3, Slavija (S)—Jugoslavija (B) 4 i 6, Jugoslavija (J)—BSK 1 : 8, Bata—Gradjanski (S) Osi. V hfvatski ligi se je odlgftla le tekma Gra-dianskl— Hajduk, ki je dala fežult&f 1 J 1 (0 : 1). V predigri so juniorji Dalmacije premagali juniorje Hrvatske s 3 \ 0. s V rokometni leknii je Zveza nemških visokušolccv iz ZagPcba premagala SK Ra* pid 11 : 6 (6:2). MALI OGLASI CENE malim UULASUM V militi atlasih »tane vatna MU St pat nalmanjša pilstclbln* ta it sglaac la din 10.— Dritbe, arekllcl doplsovanla la l«nltov*nlskl oglasi din I— pq besedi. Nal-manlSI aaesek ta t« pela« le din 12.— Debelo tlikftp* besede se računalo dvojno. Oglasni davek ta enkratno nblavo tn«U din t— Znese* ta tnale Mlt«e a« olaCulc tako) pri naročil«, oalronla (a le vbMIitl * olstn« tlrtbal t naročilom sil M so Milili položnici na iekovnl račun It U.409. — Za vse olsmene odzovore tlede tnalih oKlaso« ae mora priložiti mamka ta I din. OBRT - TRGOVINA .KERAMIKA« Hišni posestniki In najemniki« preglejte Vaše peči in Štedilnike. predno .lastopi tltna. Vsa c/ečarska in keramična dela IzVriuje solidno lt> poceni Anton Rajšp. Maribor. Orožnova e. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo* Prvo vrstne ploščice ter peCI. —1 Stavbeniki in pteCaril popust. 5Ž12*13 SlUŽBO DOBI Sprejmem takol dobro ŠIVILJSKO POMOČNICO in pomočnika. Valvazorleva 30. Magdalenska oblačilnica. 20430-2 preizkušen redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zdebeljenje. Uspeh zajamčen 11 zav. RBDIHA stane din 8-—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11'— DROGERIJA KANC Maribor, Tyrševa ulica 1 in vse podeželske trgovine KAMNOSEŠKEGA POMOČNIKA BRUSAČA za marmor in eranit sprejme Kunovar Franio, kamnosek, Sv. KrtŽ-Llubliana. 20425-2 OSKRBNIK Prevzamem ve£ lilS v oskrbo. Ceni ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Oskrbnik«. 20422-11 B. S. A. MOTOR 500 ccilii poceni prodam. — Ljubljanska 32. 20421-22 Dolili GOSTILNA v bližini Maribora ,se odda v malem, ozir. na račun. Naslov v okI. odd- »Večernika«. 20429-11 Masivno HRASTOVO SPALNICO prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20423-17 Kupujemo in prodajamo: Hranlln* knjiiic«, vrednostne pa* plrje, valute po najugodnejših cenah Preskrbujemo: dolgoročna posojila na nepremičnine Prodajamo : Srečke driavne rairedne loterije Kupim malo rabljeno, črno polirano hrastovo PISALNO MIZO in manjšo kombinirano knjižno omaro. Ponudbe poslati na oni. odd lista pod šifro »Dobro ohranjeno«. 20427-17 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 Bino min. zavod ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS sprejema ob torkih in petkih. Sodn aulica 26. IU/8. 20424-18 Maribor, Aleksandrova 40 DARILA ZA MIKLAVŽA IN BO2I0 izbirajte že sedai, dokler jc še velika izbira, pri M. Šter-bal. torbarstvo, Aleksandrova c. 42. Tre svobodo 6. 20428-28 HERGOLDA FRANCA prosim, da se takoj javi radi podpisa pogodbe. Zelo nulnol Hergold Viktor, Gradišče 52, Slovenieradec. 20426-26 / I tkibijkuZctiA leoa In cenena, za otroke ter odrasle dobite v knjlgarnlln papirnici VISKOVMI zadruge Cankarjeva y Albumi, slikanice, knjige, pisarniške potrebščine, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape Itd. Drugi športni klub na Pobrežju nika Ivan 2lgert, gospodar bo Stojan Hark načelnik nogometnega odseka Albin\ k načelnik lamco-atletskega odseka R0*"«/-)!, želj. Odborniki: Žmavc, Jagašič, Klajfl^**' Lešnik, Pelikan, Markežič, Rojko. Nad*?> odbor tvorijo Renčelj Milan, Mikeln- k vik, Požar Anton, razsodišče pa dr. _ loš Vauhnik, mr. ph. Ciril Maver ln Karel Stržina. Prt slučajnostih so p°rJr.ti vili občni zbor navzoči zastopniki. je bilo toplo pozdravljeno zagotovilo, pana Stržine, da bo pobreška občin* stransko podprla delovanje kluba. . i« Novi klub bo za enkrat gojil nogo«*;.^ lahko atletiko ,vprašanje sprejemai v 9 se bo reševalo na današnji seji MNf» V Sokolskem domu na Pobrežju je bil včeraj prav dobro obikan ustanovni občni zbor novega športnega kluba SSK Bratstva, ki aa je vodil predsednik pripravljalnega odbora Franio Koc, ki jc uvodoma pozdravil zastopnike župana Karla Strži-no, SNZ dr. Vauhnika, ISSK Maribora in ............................ Sokola Pobrežje ter zastopnika kolesarskega kluba Olimpia. Bratstvo je v prvenstvu ,.divjih klubov" odneslo naslov prvaka ter ima danes 37 članov. Po poročilih so bila prečitana pravila. Pri volitvah je bil izmoljen za predsednika Jože Mihelač, za podpreds. .Tanko Koc, za tajnika Anton Mihelač, za blagaj- MNP Viljema Miheljaka, Sokola F Albina Bana, NSZ Simeka Franja Pekovski SK - SSK Maraton 5:2 V dvorani Sokolskega doma je bil včeraj propagandni rokoborski dvoboj med Pekovskim SK in SSK Maratonom, ki se e končal z nepričakovano visoko zmago PSK. Kljub propagandnemu značaju je vladalo za prireditev precej zanimanja, ker jc bil to zadnji nastop pred državnim prvenstvom v Zagrebu. Rezultati v posameznih kategorijh so sledeči: Bantam: Scibert (P)—Dolinšek M. (M) 1:0, toš v 33 sek., perolahka: -Dolinšek L. (M), 1:0, tuš lahka: Šavorič (P)—Babič : Ki Jeremij v 21. umna; Ottvunu j—jlklual, J /m) 20 min., we!ten Kangler (P)—Ivanič A 0:1, tuš v 2. min., srednja Fišer VU. Verbošt (M) 1:0, zmaga po točkah. P"y težka: Pirher (P)—Orešnik (M) 1A 11 min., težka; Skrofič (P)—Vidic Vidic je že v 1 min. odstopil zaradi bie re pri treningu. s. V finalni pokalni tekmi v Celju je j premagalo Jugoslavijo 8 : 1 (2 : 1) ter priborilo pokal celjske podzveze. ^ Drobne novic REGULIRAJTE KLANCE NA VURBERŠKI CESTI Tudi ob levem bregu Drave vodi iz Ptuja v Maribor prometna žila, ki je le za malenkost daljša kot pa na Dravskem polju. Vodi med prijaznimi griči iz Ptuja preko Vurberka do Sv. Martina, nakar preide na poljsko stran čez dupleški most. Svoj pomen pa izgubi ta cesta z nevarnimi klanci, znanimi pod imenom »farovšek« pod Vurberkom, kjer beleži kronika pogoste karambole dn smrtne nesreče. 0 regulaciji te ceste so že večkrat razpravljali, vendar se načrt do danes ni uresničil. Na posebnem komisijskem ogledu so odobrili načrt, da docela odpravijo vurberški klanec tako, da zgrade novo avtomobilsko cesto ob obrežju Drave od Ptuja do Sv. Martina. Gradnjo so preračunali na 4 mili. kar bi se danes znatno podražilo. To bila najidealnejša zveza med Mariborom, ki bi odgovarjala krajevfl^ potrebam in tujskemu prometu. »Far® šek« pa bi se izpremenil v občinsko sto. Medtem ko je gradnja nove in regulacija klanca na mrtvi točki. £ vedno nujnejša potreba, da se v »f*’r“L šku« nekaj ukrene, ker z razdrapano5 Jjj vedno bolj ogroža promet. Ker dame*, izgledov, da bi gradili v bližnji nosti novo cesto, je treba vsaj Z3s'ro^ regulirati vurberški klanec. je spet zabe&Sf TasmajdanU K. n Precej močan potres je seizmološka postaja na Tašmajaanu Lj. Beogradu. Epicenter tega potresa Je daljen 170 km od postaje. n Tudi Sarajevo bo dobilo radijskoJE. stajo. Vsa kulturna društva so o tem pala ter izbrala odbor, ki bo načrt « »ničil. Izd ta m urejule AL)U1.I UIUMKAU » Mariboru liska Muriborsku Uskarnu d. d., predstavnik SIANkU ULIELA v Mariboru. — Oglasi pO ceniku. — Ri ne rračajo. - Uredolitvo la uprava: Maribor. Kopallika ulica 6. - Telaton aradatftv« itav. 35-67, ia u*n»»e «ev. - Roitol &fcdvai Mitu kev.