Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS pieseCno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdalo celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D.večji oglasi nad 45 mm višino po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri večjem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6iIU Kokoplsl se ne vračalo, nefranUlrana pisma se ne sprelemafo - Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328 Političen list sza slovensKi narod Uprava le vKopllarlevl ul. it.fi ^ Čekovni račun: Clulil/ana štev. lO.liSO In to.349 za Inserale, Sarajevo št. 7563. Zagreb št. 39.011, Praga In Vunal št. 24.797 Za večjo jasnost. Glavno glasilo radikalne strank© je zapisalo 16. novembra na adreso g. Svetozarja Pribičeviča par zelo značilnih besed. Iz njih se jasno razbere, da za politiko tako zvanih samostojnih demokratov v naši državi ni več mesta. Po osmih letih, odkar obstoja Jugoslavija, je najmočnejša srbska stranka, ki daje naši državni politiki smer, uvidela, da je'politična koncepcija, s katero se hvalita gg. Pri-bičevič in Žerjav, za našo državo pogubna in da je zato prelom merodajnih krogov s političnim programom SDS definitiven. Zato se popolnoma strinjamo s »Samoupravo«, ako to dejstvo označuje kot >velik napredek v razvoju naše notranje politike«. Organ radikalne stranke je politiko g. Pribičeviča jako prav pogodil. To je politika, ki je šla dosledno za tem, da, izkoriščajoč zablode, nesporazumljenja ter spore med jugoslovanskimi narodi pred zedinjenjem, kuje v novi državi zase strankarski kapital, da bi samostojna demokratska klika s pomočjo naj-jačje srbijanske stranke tlačila svoje politične nasprotnike med Hrvati in Slovenci, podti-kujoč le-tem protidržavno mišljenje in čuvstva. Ako je radikalna stranka uvidela, da je ta politika, ki plove pod lažno zastavo narodnega in državnega edinstva, v resnici le politika ra-dvajanja naroda in države, ki hoče ustvarjati privilegirance na eni in manjvredne zati-rance na drugi strani, kakor se izraža »Samouprava«, potem je treba to dejstvo toplo pozdraviti. Ostane nam le še želeti, da najjačja srbska stranka prelom s to politiko še bolj podčrta s tem, da sama v svoji sredi čimpTej praktično popolnoma likvidira ideologijo, ki jo je svojčas v zavezništvu z gg. Pribičevičem in Žerjavom žalibog kar najizdatneje podpirala. Radikalni organ se zdi — ako smemo verjeti besedam — da potrebo dejanskega preloma s to lažidržavotvorno politiko prav umeva, ko Pribičeviču priporoča, naj se sprijazni z dejstvom, »da se mora v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v istini čuti i hrvatska i slovenska beseda zraven srbske in i njo«. To je dejansko in v bistvu to, kar je SLS v imenu slovenskega naroda vedno zahtevala kot najbolj poglavitni postulat svojega političnega avtonomističnega programa. Kajti v tem je taktično priznanje enakopravnosti Slovencev, pa naj jih potem kdo imenuje, kakor mu drago. To je postulat naravnega prava, po katerem hočemo Slovenci v državi veljati toliko kolikor Hrvati in Srbi, po katerem hočemo, da se ne štejejo naši glasovi kot brezrazlične edinice skupne vsote, ampak hočemo biti pripoznani kot Hrvatom in Srbom enakovredna edinica, po katerem zahtevamo, da se država vlada v sporazumu z nami in da se upošteva slovenska beseda enako kakor hrvatska ali srbska. Zato se le čudimo, kako more »Samouprava« v taistem članku ponavljati gnjili pribičevičevski šlager, da Slovenci vodimo »neko partikularistično politiko«, ko vendar naš voditelj na celjskem zboru zaupnikov ni poudaril ničesar drugega kakor to iz naravnega prava čisto logično izhajajočo zahtevo, ki jo glasilo radikalne stranke samo priznava kot edino pravo in možno v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato je tudi čisto absurdno govoriti o nekaterih protokolih, ki da naj jih SLS podpiše. SLS ne bo ničesar podpisala in se no bo na nič vezala, ker je že vezana na svoj politični in kulturni program, ki v prvi vrsti podčrtava samobitnost, enakopravnost in avtonomnost naroda v državi in izključuje vsako podrejenost manjvrednih pod privilegiranimi ali številčno slabših pod močnejšimi kot nemoralen in nesprejemljiv princip. To niso nobene »državnopravne« zahteve, ampak po-stulati krščanskega moralnega nazoTa o družbi. V toliko naj blagovoli »Samouprava« korigirati svoje zmotne pojme, izražene v članku od 16. novembra. Ako bodo vodivni radikalni krogi izvajali zadnje praktične konsekvence iz svojega tam naznačenega stališča napram Pribičevičevi politiki, bodo videli, da se v bistvu strinjajo z nami in da ni treba za to nobenih posebnih »paktov« z nami. To so ostanki iz starih »državnopravno« orientiranih časov, ko so igrala toliko vlogo razna »pneta oonventa«. Slovenci pa nismo nikoli z nikomer sklepali talcih paktov, ker je naš narodni politični in kulturni program bil vedno isti: da veljamo enako kakor vsak drugi in da se more in mora vladati vedno le v sporazumu z nami. Karo&rile .Slovaiua' I Slovenci imajo pravico, da jih v vladi zastopa stranka, ki so ji dali zaupanje. ZNAMENIT ČLANEK V »RADIKALU«. - SL£ RESNIČNA IN ZAKONITA ZASTOPNICA SLOVENSKEGA NAHODA. - VZTRAJNOST IN MOŽATOST SLOVENCEV. - SLS IN DR. KOROŠEC BRANITELJA IN TEMELJA POLITIČNE MORALE V DRŽAVI. - SLS BRANI DRŽAVO TUDI PRED NOTRANJIMI SOVRAŽNIKI. _ KOMBINACIJE »NOVOSTI«. - KRALJEVO KRONANJE. nje. Zato je prav, da je dr. Korošec to v svojem govoru naglasil. SLS in njenemu voditelju, tako završuje ta članek »Radikala«, je treba k vztrajnosti in možatosti v nastopu častitati. Zavračamo vsak napad, ki gre za tem, da bi se v tej državi razbilo prepričanje, da sta SLS in njen voditelj g. dr. Korošec istočasno branitelja in temelja politične morale v naši državi. To ni torej samo borba za lastno stranko in njen program! To ni samo borba za Slovenijo in Slovence! Slovenci so na ta način možato stopili v borbo za moralo v kraljevini SHS proti nemoralnemu in razdirajočemu neprija-telju. Istotako so svečano in jasno na svojem sestanku dali vedeti, da bodo možato branili tudi to državo tudi pred vsemi notranjimi sovražniki.« Tudi drugi listi se še vedno bavijo z govorom g. dr. Antona Korošca. Popoldanske »Novosti« prinašajo še celo sledeče kombinacije, ki so seveda kombinacije »Novosti«. Radi zanimivosti jih prinašamo: »G. dr. Anton Korošcc je na celjskem kongresu SLS govoril o tem, kako morajo sestaviti vlado zastopniki treh največjih političnih strank, torej radikali, radičcvci in SLS. Ti namreč predstavljajo v parlamentu večino, Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Na ta način M se dosegla sprava in najbolj bi se zadovo f želje Srbov, Hrvatov in Slovencev za sporazum. To siccr določa tudi ustava v prvem členu, ki pravi, da je naša država ustavna, parlamentarna kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako bi se dosegel ta sporazum. Iz jasnih izjav g. Stjepana Radiča in iz govora g. dr. Korošca sc da sklepati, da se je delalo na tem in da se na tem dela; potem pa bi se sestavila nova vlada. V tej vladi bi bili voditelji strank g. Nikola Pašič, g. Stjepan Radič in g. dr. Anton Korošec. G. Nikola Pašič bi bil predsednik, g. Marko Trifkovič pa podpredsednik. Ta vlada bi takoj pričela razpravljati o proračunu, sprejela zakon o davčni reformi, o agrarnih odnošajih v Domačiji in nettunske konvencije. Mescca maja bi izvedla kraljevo kronanje v Žici, Zagrebu in Ljubljani. Potem bi bilo mogoče iti na volitve.« Takšnim kombinacijam se pripisuje tolikšna verjetnost, da celo kroži lista ministrov in se g. dr. Korošcu podeljuje portfelj železniškega ministrstva. u- Belgrad, 17. nov. (Izv.) Današnji »Radikal« prinaša ua uvodnem mestu članek, v katerem se bavi z našim celjskim kongresom, posebno z govorom našega voditelja, g. dr. Korošca. Med drugim pravi sledeče: >G. dr. Anton Korošec je imel resen in dokumentaren govor in ne opuščamo prilike, da se ne bi nanj posebej ozrli To je tembolj potrebno, ker se je v naši javnosti že pričelo intrigirati in spreminjati pravi smisel tega govora. G. dr. Anton Korošec je naglasil °v svojem govoru dvoje glavnih stvari. Na eni strani, da je SLS zastoj.niča Slovcncev in da tako kakor hočo državna vlada kraljevine SHS v resnici imeti večino Srbov in resnično večino Hrvatov, tudi no sme biti nobene vlade' brez večine Slovcncev. Na drugi strani je g. dr. Korošec popolnoma pravilno naglasil, da SLS ne more in ne mara spreminjati svojega programa za to, da bi lahko stopila v vlado. Po našem mnenju sta obe te dve stvari, ki jih je g. dr. Korošec naglasil, tako naravni in upravičeni, da ju morajo resni ljudje smatrati kot političen aksiom, če bi se našli drugačni ljudjo, bi bilo to samo znamenje lahkomišlje-nosti in nekulturnosti. Ponovno smo že pribili laž, ki jo širijo v belgrajski javnosti nekaki tipi, namreč da SLS dejansko in zakonito ni zastopnica Slovencev in so se zato neprestano iskali nekaki zastopniki Slovencev. Zato je danes dober in vesel znak, da se je pod dejstvom življenja razkrinkala zakulisna igra in da je prodrla resnica, da je SLS resnična in zakonita zastopnica slovenskega naroda. To je prvi večji korak k ozdravljenju in razčiščevanju odnošajev v tej smeri. Zato se moramo nad tem pojavom samo veseliti. SLS moramo k tej veliki moralni zmngi samo čestitati. S svojim dosedanjim ponašanjem v pravi smeri je dočakala svojo pravico. Sedaj ji morajo tudi največji zaslepljenci priznati pravico zastopnico Slovencev. S svojo vztrajnostjo, ki jo jo dosedaj pokazala, je v prah strla vse svojo nasprotniko tudi v drugi smeri. Kar se tiče zahteve, da mora SLS spremeniti svoj program, moramo predvsem naglasih, da je takšna zahteva nesmiselna in tudi nemogoča. Če bi se uvedel takšen način ižsiljevanja, bi nastal še večji razpor. Slovenci imajo brezdvoma pravico, da jih v vladi zastopa stranka, kateri so izrazili svojo zaupa- PRETIRANI FISKALIZEM. - TRPLJENJE UBOGEGA KMETA. NEGA POSLANCA IVANA VESENJAKA. — GOVOR NAROD- Belgrad, 17. nov, (Izv.) Skupščina je danes sprejela in končala dvoje zelo važnih del. Izvolila je namreč odbor za proučitev konvencij z Romunijo: o prometu z golobi-pismo-noši. Nadalje jc sprejela poročilo imunitetnega odbora o tem, da se nekateri poslanci izročijo sodišču. Z ozirom na tako važni dnevni red jc bila skupščinska dvorana skoro popolnoma prazna, kar se v zadnjem času zelo često dogaja, ker so na dnevnem redu večinoma takšni slični važni posli. Le opozicija poskrbi za kakšne važne zakonske predloge. Pa še i> večina navadno odbije. Zato je opozicija tudi danes predložila zakonski predlog o oprostitvi monopolskih kazni. Kakor znano, jc ta kazen bgromna. V večina slučajih se kaznujejo povsem nedolžni. Radi tega je bilo pričakovati, da bo vlada ta predlog sprejela. Predlog je zagovarjal musliman dr. B e h -men, ki je zahteval ukinitev velikanskih kazni, s katerimi se kaznujejo bosanski kmetje, ki šc vedno mislijo, da jc v veljavi stari monopolski zakon, ne pa srbijanski zakon. Po starem zakonu so se tudi sedaj ravnali. Sedaj so jih zadele visoke kazni, ki gredo t&ko visoko, da jih ne samo popolnoma uničijo, ampak gredo šc čez. V imenu Jugoslovanskega kluba je podpiral predlog za oprostitev kazni poslanec Ivan Vesenjak. Izjavil je, da je svojčas finančni minister na prošnjo Jugoslov. kluba . z pa gospodarno stanje y Sklenili dovolil sajenje tobaka tudi v Sloveniji. Po preteku dveh let je finančna uprava to dovoljenje preklicala. Posledica dveletnega sajenja je bila, da sc je tobakovo seme razmnožilo in je često proti volji in brez znanja posestnikov vzklilo ob ploteh in tratah, torej niti ne na njivah. Tudi na njivah so brez vednosti in sodelovanja posestnikov vzklile nekatere bilke. V vseh teh slučajih, kakor tudi v nekaterih drugih se je zgodilo, da so finančne uprave več kot strogo kaznovale na podlagi razširjenega srbskega zakona. Kazni so bile tako visoke, da so posestniki vsled slabega gospodarskega stanja uničeni. Tako se uničuje na stotine malih posestnikov. Nameravana bla-godat se je spremenila v strašno nesrečo. Zato poslanec apelira na vlado, da sprejme nuj-ne,«t zakona, za katerega bo Jugoslov. klub glasoval. Finančni minister jc odbil nujnost predloga. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Ob navzočnosti par poslancev je sprejela zgoraj omenjeni dve važni zadevi. Prihodnja seja bo jutri. Ministri bodo odgovarjali na interpelacije črnogorskih poslancev o uporabi kreditov za graditov javnih objektov v Črnigori. IZGNANI ITALIJANSKI KOMUNISTI. Rim, 17. nov. (Izv.) Iz Bologne poročajo, da je bilo na podlagi novega zakona o zaščiti države izgnanih 10 komunistov, ki bodo pre-peliaili na mojo in tam jzcnauj* Ljubljanski škof dr. Jeglič v Belgradu. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je danes prispel v Belgrad. Prevzvišeni bo tu ostal dva dni. Obiskal bo ministre in merodajne kroge, da jih zainteresira za veliko nesrečo, ki je za, dela v zadnjem času Slovenijo, Premirje med radikali. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Snoči ob 12 se je končala seja Pašičevih in Uzunovičevih pri-stašev. Kakor smo slutili, ni prišlo do kakšnega efektivnega, dalekosežnega in pomembnega sklepa. Javnost se je obvestila o tem, da so se prijatelji, ki so se sestali, sporazumeli v toliko, da so ugotovili, da sploh ni bilo med njimi nobene načelne razlike. Do načelnega sklepa ni prišlo nobenega. Zdi se, da je edina posledica tega sestanka, da bo prišlo do ldub^ ske seje, česar se je Uzunovičeva vlada dosedaj vedno branila. Na ta način bi se radikalnemu klubu dala možnost spregovoriti besedo o politiki sedanje vlade. Pri tem seveda niso izključena in nemogoča iznenadenja. Jasno je, da se pašičevci niso sporazumeli, niti sporazuma iskreno ne žele. Danes so na vsa usta trobili, da je Pašič z izidom snočnjega sestanka nezadovoljen, češ, da se niso sporazumeli. Zato javnost na sporazum v radikalni stranki zaenkrat ne polaga nobene važnosti. Pričakuje se od njega le to, ali bo vlada res delala dalje. Za sedaj se tega nikjer ne opaža. SEJA OPOZICIJE. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja voditeljev ožje opozicije, na kateri so razpravljali o položaju. Nato se je govorilo o pobotanju med radikali, na katerega nihče ne verjame, da bi bilo sploh možno. Ožji blok je nadalje sklenil, da bo odločno nastopil proti načrtu kazenskega zakonika, posebno proti določilu, ki zahteva smrt za politične zločine. Radič se opravičuje Bolgrad, 17. nov. (Izv.) Stjepan Radie jB danes odpotoval iz Belgrada. Dopoldne ga je poklical k sebi zunanji minister dr. Ninčič, kamor je šel Stjepan Radič v spremstvu ministra Puclja. V kabinetu zunanjega ministra se je Stjepan Radič sestal s tukajšnjim italir janskim poslanikom Bodrerom. Kakor nekateri pripovedujejo, se je Stjepan Radič pri tej priliki italijanskemu poslaniku opravičil in obenem izjavil, da bo njegov klub glasoval za nettunske konvencije. Zlobni jeziki celo pripovedujejo, da sta se Stjepan Radič in Bodrero pri tej priliki celo poljubila. Občinski zakon. Bolgrad, 17. nov. (Izv.) V notranjem ministrstvu izdeluje posebna komisija zakonski načrt o občinah, enoten za vso državo. Glede tega zakonskega načrta obstoja med radičevci in radikali precejšnja razlika, tako glede delokroga in glede pravice kaznovanja po občinskih oblasteh. Misli se pa, da se bodo radikali in radičevci kmalu sporazumeli, tako da bo tudi ta zakon prišel pred skupščino. Delavske konvencije. Belgrad, 17. nov. (Izv) Poseben odbor je danes sprejel dvanajst mednarodnih delavskih konvencij, ki so jih vse države pred nami že ratificirale. Vseh konvencij je dvajset. Vendar je naša vlada predložila odboru samo dvanajst konvencij, osem pa jih je zadržala, med njimi konvencijo o osemurnem delavniku. Odvetniški zakon. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Odsek za odvetniški zakon je danes sprejel ves načrt odvetniškega zakona od poglavja 7. do konca, to jo do poglavja 16. S tem je odsek končal svoje delo. Pri tej priliki so bili sprejeti glavni spre-miujevalni predlogi Ljubljanske odvetniške zbornice k čl. 121. iu 127., ki jih je predlagal poslanec Gosar. Spreminjevalne predloge k čl. 86. in 119. je vladna večina odbila. SENATOR JOIINSTON V SARAJEVU. Sarajevo, 17. nov. (Izv.) Danes zjutraj je prispel semkaj amer. senator Johnston, eden izmed najbolj znanih propagatorjev antialko-holnega pokreta v Ameriki. Senator Johnston bo imel jutri v veliki dvoraui občinskega sveta predavanje o antialkohohiem pokretu, « Radičev shod v Dol. Lendavi. Alt Je bil Radie res tako naiven, da je mislil, da pade celo Prekmurje pred njegove noge, kakor je to med drugim naglašal g. Matošič v »Jutarnjem listu« in >Obzoru< in ga je to pripravilo do tega, da se je podal na tako dolgo pot, ali pa se mu je. zahotelo zabave. Dejstvo je, da je prišel in za nas jo dobro, da nas je obiskal, kajti po njegovem osebnem nastopu lahko še z večjo gotovostjo trdimo, da je Prekmurje slovensko in hoče ostati slovensko. Tega ne bo mogel zatajiti niti sam Radič, ki je dožlivel v Dolnji Lendavi tako »zmago«, da niti banketa ni hotel počakati, temveč se je takoj po shodu odpeljal. Kako da je bil shod obiskan, si najlažje Javnost predstavlja, da števila niti »Jutarnji list«, ki drugače vidi na Radičevih shodih vedno desettisočo naroda, ne upa povedati, temveč se previdno izvije. Se nekaj je zanimivo iz >Jutarnjega lista«. Radič je bil pozdravljen B >Eljen Istvan Radies«. Kakor smo naprej pričakovali, tako se je vse godilo. Brez godbe Radič ne more imeti shoda. Ob priliki zadnjega shoda v avgustu je ropotala po ulicah le ena godba in je zvabila skupaj do 400 ljudi. Sedaj sta bili dve godbi in njima se ima Radič zahvaliti, da se je zbralo 800—1000 ljudi; mešanica moških, Žensk in otrok, ki so kričali Radiču »ePen«. Razen Radiča je nastopilo še šest govornikov. Med govori je moral Radič slišati pikre medklice: kaj nam je dal in mnoge druge naslove, ki ne spadajo v javnost in se tudi ne dajo v slovenščini tako >lepo< izraziti, ker so bili pristno mažaruki. Na banketu Radič ni hotel ostati. Najbrž ga je bolelo, da je njegova oseba vzbudila v Dolnji Lendavi tako malo zanimanja. Drugi pa so v »Kroni« pili in peli ob zvokih godbe, kakor je to navada, če »seljačka« gospoda priredi shod. Radič in naši »neodvisni« radičevci so pričakovali zmagoslavje, a niso ga doživeli. Par mažarskih »eljen«-ov, ki pa jih je od časa do časa zadušilo kričanje proti Radiču, to je bilo vse. Nastopili so maloštevilni Radičevi pristaši, Prekmurje pa je molčalo. To je tudi razumljivo. Prekmurski narod je govoril dne 29. avgusta in takrat je izjavil: slovenska mati nas je rodila, slovenska kri se nam pretaka po žilah, zato jo vsak izdajica, ki govori drugače. Prekmurje je takrat izreklo svojo sodbo. Ta sodba je neizpremenljiva, zato je Radič zastonj pričakoval, da fco sprejet z odprtimi rokami. Sodba je ena in ta je bila že prej izrečena. S ponosom lahko trdimo, da je naš narod politično dozorel. Bali smo se, da nasede kričeči reklami z Radičevim imenom. Strah je bil prazen. Radič je doživel poraz in mi mu zagotavljamo, da ni daleč čas, ko izgubi tudi teh par tisoč glasov, ki jih je dosedaj dobil. Njegov osebni nastop v Murski Soboti in D. Lendavi nam je porok za to.__ Kitajska zunanja politika Kitajska meščanska vojna, ki divja že Štiri leta, se še vedno širi; na nogah je cela vrsta armad in armadnih ostankov. Država je dejansko razpadla v dva dela: Južno Kitajsko s Kantonom kot glavnim mestom in Severno Kitajsko s Pekingom, kjer stoluje sicer tako imenovan a centralna vlada, ki pa v Južni Kitajski nima prav nobene obiasti in nobenega vpliva in mora tudi v severnem delu deliti oblast z generali in guvernerji. Kakor pa ie Kitajska naznotraj raztrgana, tako je nazunaj edina. Vsi Kitajci brez razlike hočejo, da se Kitajska osvobodi vsakega varuštva in odpove vse krivične trgovinske pogodbe, ki so se ji bile v časih njene slabosti vsilile. Velesile so se nekaj časa zanašale in podpirale vojskovodjo Canga, ker so upale, da Jim bo potem služil kot orodje proti revizijskim nameram Kitajcev. Toda varale bo se; iz prijatelja Japoncev in Angležev se Je Cang prelevil v enako neizprosnega zagovornika kitajskih narodnih interesov. Po njegovem prizadevanju je v Pekingu prišla na krmilo vlada, ki jo vodi odličen državnik: Wellington Koo. Ta vlada je odločno nacionalna in vodi tisto zunanjo politiko, ki jo kitajski narod zahteva. Poslala je angleški vladi oster protest, ker so angleške križarke obstreljevale Vanšien, pri čemer je bilo ubitih do tisoč oseb. še značilnejše njeno dejanje Je pa odpoved kitajslco-belgijske trgovinske pogodbe iz leta 1867., ki dovoljuje Belgiji čisto enostransko vse mogoče ugodnosti, eksterito-rijalne pravice in carinske predpravice. Enako enostranske pogodbe so imeli tudi Nemci in Rusi, ki so pa začasa svetovne vojne propadle. Kitajska vlada hoče sedaj odpovedati tudi še kitajsko-japonsko pogodbo, ki spada tudi še med pogodbe, ki jih smatrajo Kitajci za krivične. Na drugačni podlagi sta bili sklenjeni trgovinski pogodbi z Anglijo in Ameriko in kakor kažejo prilike, Kitajci teh pogodb ne bodo odpovedali. V vprašanju nacijonalnih ciljev, predvsem glede revizije trgovinskih pogodb, sta pekinška ln kantonska vlada popolnoma složni, a za njima stoje vsi Kitajci. Zato je umljivo, da so velesile, ki so sicer Kitajski ob vsaki priliki narekovale svoje zahteve, precej tihe in rezervirane, ko se na Kitajskem uni-Cuje imetje njihovih državljanov. Zalo se kroti celo Japonska. Belgija se je zaradi od- povedi trgovinske pogodbe obrnila na haaški sodni dvor in bo v zmislu črke tudi zmagala, toda vprašanje je, ako se bo Kitajska razsodbi podvrgla. Gospodarski položaj IOtajske jo obupen; spričo notranjih nemirov in neredov je ves uvoz in izvoz skoro popolnoma prenehal, vrednost srebrnega dolarja je silno padla. Bojkot proti angleškemu blagu se nadaljuje, angleška trgovina malone popolnoma počiva. Anglija se skuša približati kantonski vladi in skleniti z njo posebne pogodbe proti temu, da bi ji priznala suverenost. Toda spričo današnjega razpoloženja med Kitajci ni misliti, da bi Angliji igra uspela. EConec angleške rudarske stavke. • Po skoro sedemmesečnem boju izgleda, da gre angleški rudarski spor h koncu. Po zadnjem glasovanju delegatov, ki so z majhno večino 432.000 glasov proti 352.000 priporočili organizacijam, naj sprejmejo pogoje delodajalcev po posameznih distriktih, smatrajo ofi-cielni krogi, da je stavka končana. Kajti malo verjetno je, da bi posamezni distrikti pogojev ne sprejeli. Pogoji, pod katerimi naj bi se sklenil mir, nikakor ne predstavljajo diktata s strani delodajalcev, čeprav seveda delavci po večini z njimi niso zadovoljni. Gre za kompromis, v katerem morajo delavci sicer veliko popustiti, vendar se jih ne more smatrati za premagance, ki brezpogojno klonijo. Glavna načela tega kompromisa so: V vsakem distriktu se ustanove posebni uradi, ki ;im predseduje neodvisni in nepristranski predsednik. Ti uradi določajo delovna razmerja po distriktih. Sistem določanja plač po uspehu produkcije, kakršen se je določil leta 1921., ostane še nadalje. Ugotovi se minimalna plača, ki ne sme biti nižja kot je bilo določeno leta 1921. Določa se skupna instanca, ki bo ugotavljala cene, po katerih naj se dobavlja premog prijateljskim koncernom. Delavstvo bo torej šlo na delo pod silno različnimi pogoji v posameznih distriktih. Delovni čas se zviša, plače se znižajo za povprečno 12 odstotkov. Ta kompromis velja za tri leta. Vendar je zelo dvomljivo, da bi bilo mogoče toliko časa vzdržati mir, če ne bo industrija takoj pristopila k reorganizaciji, kakršno je priporočila premogovna strokovna komisija. Kajti, če bodo premogovniki pasivni, so iluzorne vse določbe, ki z zvišanjem produkcije vežejo zvišanje plač. Vlada bo gotovo z vso silo pritiskala, da podjetniki reorganizacijo takoj prično izvajati, kajti sicer je ves kompromis, ki je veljal toliko sto milijonov, brez haska. A Oportunisti smo postali klerikalci v »Jutru«. Zato je vse besno glasilo SDS in bljuva strelo in grom na nas. Oportunizem S15 v načelih si je »Jutro« sicer grdo izmislilo, da ima nov šlager proti nam, pa recimo da smo oportunisti. Kaj bi moralo »Jutro« pisati? Pohvaliti bi nas moralo! Pred par meseci nas je »Jutro« zmerjalo, »da gonijo klerikalci brezplodno avtonomistično lajno, da s svojo trmo škodujejo Sloveniji, pred štirinajstimi dnevi je slovesno oznanjalo ničevo laž, da smo prodali avtonomijo, no in danes, ko se je izkazalo, da SLS niti ni trmasta, ampak uvidevna v taktiki, niti ni svojega programa izdala ne prodala, danes piše »Jutro« o skrajnem oportunizmu SLS... Je razumljivo, da napadate, ali vsaj pametno napadaj-' te, gospodje SDS, in se ne smešit©. • A Revizija ustavo danes ni aktualn^, ker po preokretu radičevcev v skupščini ni nobene večine, ki bi jo mogla izvesti.« To je povedal dr. Korošec. Nič novega ni v teh besedah. Vsak državljan je vedel, da potem, ko so Hrvatje zapustili svoj državnopravni program, za Slovence v tem oziru ni druge pomoči kot delo in čakanje, da se politika evo-lucionira v zmislu slovenskih zahtev. To je bilo jasno že lani po Pavle Radičevem govoru. Zakaj tirja sedaj »Jutro«, da bi moral dr. Korošec v Celju to dejstvo še enkrat podčrtati, tega menda samo ne vo. Vpije pa »Jutro« proti dr. Korošcu zato, da zakrije brezvestno politiko SDS, ki je pritirala Slovenijo tako daleč, da mora danes braniti golo življenje in vsakdanji košček kruha. To je uspeh jutrovskih denuncijacij in poleg radičevcev so jutrovci glavni krivci, da ni še prišlo do dobre notranje ureditve naše države in da se morajo 6edaj ta vprašanja zapostavljati, ker uprava ne zmaguje niti vsakdanjih krušnih vprašanj več. A Najbolj obremenjena pokrajina v naši državi je Slovenija. Do te trditve, ki jo mi ponavljamo že sedem let, se je srečno prikopalo tudi »Jutro«. Najbolj siromašna Slovenija največ plača. Ali veste, zakaj? Ker so nas jutrovci izdali centralizmu in ustvarili predpogoj za izžemanje Slovenije in ker so s svojim lastnim ravnanjem dali Belgradu zgled in pobudo, kako naj nas izžema. Kadar »Jutro« piše o davkih, piše sebi obtožnico. se odločno brani. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Z ozirom n» govorice, ki se širijo v inozemstvu, da Jugoslavija zbira oborožene čete proti Italiji in da v Jugoslaviji prevladuje bojno razpoloženje proti Italiji, je pomočnik zunanjega ministra g. Jovan Markovič izjavil: Poročila o koncentraciji naših čet na italijanski meji so vzeta iz oblakov. Vsa svetovna javnost sc je po vojni mogla prepričati, da smo brezpogojni prijatelji miru in da vodimo zunanjo politiko izključno v duhu ohranitve miru. To velja posebno še z ozirom na Italijo, s katero smo zvezani s prijateljsko pogodbo. Še veliko težji razlogi kot je bilo poslednje razburjenje enega dela naše javnosti ne bi mogli motiti naših odnošajev z Italijo. Tudi Stjepan Radič je označil vse vojne priprave Jugoslavije kot fantazijo. Jugocla-vija hoče mir, je dejal Radič, in je dovolj močna, da ga vzdrži, ker ima najboljše vojake na svetu. ladjarske volitve. Budimpešta, 17. novembra. (Izv.) Danes prinaša »Uradni list« odlok notranjega ministra, s katerim postavlja termin za volitve v spodnjo zbornico od 8. do incl. 16. decembra 1926., za volitve v zgornjo zbornico pa od 3. do incl. 10. januarja 1927. Budimpešta, 17. novembra. (Izv.) Social-no-demokratska stranka se je že podala v volivni boj. Proti obstoječemu vladnemu režimu zahtevajo socialni demokratje popolno svobodo tiska in združevanja, splošno in tajno volivno pravico, glasovanje o spremembi sedanje državne oblike, republikansko ustavo in delavsko zavarovanje. V zunanjepolitičnem oziru pa zahtevajo madžarski socialni demokrati mir s sosedi in mir z Evropo. Budimpešta, 17. nov. (Izv.) Ker je bila dosedanjim poslancem podaljšana pravica do brezplačne vožnje tudi za časa volitev, je grof Palavicini naslovil na zborničnega predsednika protest, češ, da je na ta način dosedanjim poslancem agitacija za prihodnje volitve znatno olajšana. EISLERJEVA AFERA. Praga, 17. novembra. (Izv.) Veliko senzacijo je zbudila tukaj vest, da je preiskovalni sodnik v znani dr. Eislerjevi aferi odložil to svojo funkcijo. Govori se, da ni tega storil prostovoljno. Praga, 17. novembra. (Izv.) »Osvobojeni« doznava iz parlamentarnih krogov, da se bo v zadevi Koburškn afere sestavila nnsehna j. parlamentarna komisija, ki naj lo alero leme-ljilo preišče., Pariz, 17. novembra. (Izv.) Semkaj Je prispel iz Amerike general Peppino Garibal-di, brat Ricciotta Garibaldija. Na postaji so mu časnikarji stavili razna vprašanja v zadevi njegovega brata. Peppino Garibaldi je odgovoril, da mu ni nič znano o tem, kaj se je zgodilo z njegovim bratom. Rekel je: »Prišel sem iz Amerike v Evropo, da sem na razpolago svojemu bratu, ker sem glava rodbine Garibaldi. Razumljivo je, da sem prišel z namenom, da branim brata.« Nato se je odpeljal Peppino Garibaldi v spremstvu svojega drugega brata Santo in nekaterih drugih Gari-baldincev k preiskovalnemu sodniku, da se pouči o teku procesa proti Ricciottiju Gari-baldiju. Pariz, 17. novembra. (Izv.) Uredniku »Eccho de Pariš«, ki se je na progi Cher-bourg—Pariz vozil skupaj s Peppinom Gari-baldijem, je le-ta dal izjavo, da se bo v podrobnem poučil o celi aferi, v katero je zapleten njegov brat in da bo odločno branil s\o-jega brata. Njegovo trdno prepričanje je, da je njegov brat nedolžen in da se bo v kratkem razodela resnica. On ne more predpostavljati, da bi se njegov brat bavil s katerimikoli nečastnimi posli. Kontrola nad razoroženjem Nemčije. London, 17. nov. (Izv.) »Daily Telegraph« javlja, da je generalni tajnik Društva narodov Sir Eric Drummond prispel v London, da se z zastopniki angleške vlade posvetuje o raznih točkah dnevnega reda na zasedanju sveta Društva narodov v decembru. Na dnevnem redu decemberskih sej je med drugim tudi odpoklic garnizij v saarskem ozemlju in vprašanje, kako naj se kontrolira razorožitev v Nemčiji. Pariz, 17. nov. (Izv.) Angleški poslanik v Parizu je iinel daljši razgovor z Briandom o prihodnji seji sveta Društva narodov. »Intran-sigcant« javlja, da med Londonom in Parizom ni soglasja o problemu vojaške kontrole ! v splošnem in kontrole nad porensko cono, ki se mora popolnoma oprostiti vsakih vojaških formacij in naprav. Francija zahteva stalno kontrolo v polnem obsegu, Anglija pa | le delno kontrolo. Belgija se je pridružila Franciji. Berlin, 17. nov. (Izv.) Tukaj pričakujejo, da se bo vojaška kontrola nad Nemčijo ukinila še tekom letošnjega leta. NOV KOMPLOT PROTI MUSSOLINIJU. Pariz, 16. nov. (Izv.) »Echo de Pariš« javlja iz Bologne, da je tam francoska policija prišla na sled novemu komplotu proti Musso-liniju. Zato se je odredilo ostro nadzorovanje vseh italijanskih emigrantov. Kot se ic ugotovilo, izhaja zarota od anarhistov v Švici in Ameriki. Izpremembe v romunski vladi. Budimpešta, 17. novembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se vzdržuje vest, da se bo le dni izvršila širša rekonstrukcija romunsko vlade. Govori se, da bo Izpadel iz vlade minister pravde, minister za finance in javna dela. Sedanji finančni minister bo imenovan za guvernerja Narodne banke. Istočasno se govori, da bo generalu Rascaini podeljen naslov ministra in da bo postavljen za guvernerja Besarabije. Prednjeazijska zveza proti Italiji. Berlin, 17. nov. (Izv.) V tukajšnjih dip% matskih krogih se zasledujejo z velikim manjem pogajanja med Turčijo, Rusijo, Perzijo in Afganistanom. Sodi se, da je med drugim eden glavnih povodov za zvezo teh čfržav ravno strah pred Mussolinijevo ekspanzijo in italijanskim napadom na Malo Azijo. NI verjetno, da bi Turčija dajala pobudo za ta por gajanja, kajti Turčija se vedno bolj nagiba misli, da vstopi v Društvo narodov, Zveza z Rusijo, bi jo pa v tem stremljenju ovirala. Zato je verjetneje, da je dala iniciativo za pogajanja Rusija, da bi s tem izvršila pritisk na Anglijo, Turški diplomat je Izjavil: Turki smo realni politiki in preveč trezni in pTfck-tični, da bi se podili za kako fantazijo, kakršna je azijska zveza narodov. Razumljivo pa je, da Turčija razpravlja c vsemi sosednimi državami o vseh medsebojnih zadevah, treba pa je povdariti, da ti razgovori nimajo mv bene protiangleške osti. Vihar pred Newyorkom. Ncw York, 17. novembra. (Izv.) Na vzhodni obali je zadivjal silen vihar s hitrostjo 70 milj na uro; istočasno so deževni nalivi povzročili velike poplave. Radi neurja je veliko hiš uničenih, premogovniki so z vodo preplavljeni, telegrafski drogi razbiti, telefonske žice pretrgane in prekomoiski promet zelo oškodovan. N©w York, 17. novembra. (Izv.) Ob priliki zadnjega neurja je bilo ubitih 10 oseb. VOLITVE V FRANCOSKI SENAT. Pariz, 17. nov. (Izv.) Poincare je franco« skemu parlamentu zaprl sapo. Dokler ne bo državni proračun izglasovan, ne bo vlada odgovorila na nobeno interpelacijo. Ker se politična nasprotja ne morejo uveljavljati v parlamentu, se je političen boj prenesel v mesta in na deželo. Med tem ko zbornica glasuje za Poincarejev proračun, ko Heriot in Marin mirno sedita za isto mizo, btjejo8 strankarske organizacije toliko hujši boj. Republikanski demokrati so pred kratkim predlagali radikalnim socialistom premirje in sporazum glede bližnjih volitev v senat. Radikali so ponudbo odklonili. Poincarejev kabinet slabi. Ministri se na strankarskih shodih brezobzirno napadajo. Radikalni socialisti že sklicujejo kongres, ki naj reši vprašanje ali morejc njihovi ministri še nadalje ostati v tej vladi, Vendar vlada splošno prepričanje, da do preloma ne bo prišlo. Vlada bo lavirala dalje. GOSPODARSKA POSVETOVANJA V ŽENEVI. Ženeva, 17. nov. (Izv.) Pripravljalna komisija za svetovno gospodarsko konfcrcr.co, ki naj sestavi program te konfercnce, bo sestavila vse probleme glede industrijske produkcije in pregled gospodarskega stanja vseh držav. S tem bo pregledno podala tudi sliko mednarodne trgovine. Pripravljalni komisiji predseduje belgijski minister Theunis, jugoslovanski zastopnik je generalni ravnatelj Bogdan Markovič, Češkoslovaško zastopa dr. Hodač, Avstrijo go-spa Emmy Frcundlich, Poljsko Gliwic, Nemčijo dr. Trendclenburg in dr. Lammas, Francijo Jouhaux de Fontainelle in Serruys, Anglijo Artur Balfour in Layton, Italijo Belloni in Ameriko Gilbert in Page. BOLGARSKI KOMUNISTI. Pariz, .17. novembra. (Izv.) »Matin« v« poročati iz Sofije, da so tu odkrili veliko komunistično zaroto. V Sofiji sami je bilo aretiranih 180, v provinci pa 800 komunistov, ki so osumljeni soudeležbe pri zaroti. Aretiran je bil tudi vodja komunistov Havlov. NOVA STRANKA NA POLJSKEM. Varšava, 17. nov. (Izv.) Na dvoru princa Radzivvilla se je vršilo ustanovno zborovanje nove konservativne stranke, ki se bo imeno-! vala »Nacionalna desnica«. Novi stranki sc pridružijo tudi krakovski konservativci. — Glavno glasilo bo »Czas« v Krakovem. Nova stranka bo podpirala maršala Pilsudskega, ker je dvignil notranji in zunanji ugled države. Monarhije nova stranka zaenkrat ne bo zahtevala in povdarjala. RADIČEVSKI HUJSKAČI NA DELU. Zagreb, 17. nov. (Izv.) V Stenjevcu, Kra-pini ter še nekaterih drugih mestih na Hrvatskem so hujskači našuntali en del katolikov proti svojim župnikom. Takoj so prišli med narod starokatoliški duhovniki, oznanjujoč krivo vero. Opaža se, da imajo pri tem svoje prsto vmes rauičevski hujskači. Ogniti se je bolje kot zdravih. Spravili s pota bolezen je težje in dražje ker s pravočasno zaščite ohranili sebe in svoje orqane zdrave. Vsakdo mora zabranili, da ne postanejo njeqovi zobje slabi., Zamoreš pa dobro zobovje ohraniti dobro, in lepo zobovje lepo: ako dosledno uporabljaš Odol. „Odol uporabljati" se pravi temeljito ispirati usta in zobe z Odol-om qrqrati, izplakovati, snažitL To je osveženje ust brez primere Kaj se ©rodi Mestna občina naj zida za državo? Maribor, 17. novembra 1926. Mariborski veliki župan, ki uvideva, da drž. nradi v Mariboru nimajo prostora za svoje ura-dovanje, je napravil nov poizkus, ki bi naj to pomanjkanje prostora odpravil. Baje je dobil obvestilo, da je država pripravljena plačevati letnih 500.000 Din za amortizacijo kapitala, katerega naj bi v nove stavbe za državne urade vtaknila mestna občina ali pa kak denarni zavod. Ne rečemo ničesar zoper tale načrt, pripominjamo pa, da je z erarjem vsak posel tako nesiguren, da bi morda za občino tn tudi denarni zavod bilo zelo nevarno se podati v tak dogovor. Omenjamo, da ima, recimo ravno mariborska občina v tem oziru prav žalostne izkušnje. Za najemnino vojašnic, ki so mestna last, plačuje erar letnih 30.000 Din, občino pa samo popravila stanejo letno do 500.000 Din. Mestna občina je bila prisiljena, da je erar tožila. Tožba še ni končana. Poleg tega se pripravlja v novem finančnem proračunu posebna klavzula, ki določa, da erarja ne more nihče tožiti in eksekvirati. Ob takih razmerah se bo seveda mariborska občina morala preje dobro premisliti, predno prevzame načrt velikega župana. Ako pa ga prevzame kak denarni zavod, je seveda to njegova zadeva. Tega nismo napisali, da bi izvedbo zidanja novih hiš za državne urade ovirali, ampak smo le konstatirali, da je treba previdnosti pri poslu z erarjem, ki se tako vsestransko zavaruje. Istočasno pa smo tudi tega-le mnenja. Ako hoče zidati mestna občina te hiše, bo morala dobiti posojilo. Enako pa in še lažje dobi posojilo država sama. Zakaj ga ne bi sama poiskala, sama zidala, sama amortizirala? Zakaj to potom občine? Mestna občina ima glede stanovanjskih hiš, glede novih šol itd. toliko gospodarskih skrbi, da bo komaj za te najnujnejše našla posojila. Poudarjamo torej, naj prevzame zidanje teh hiš erar sam ali pa on »am v zvezi z denarnimi zavodi, občina pa naj vse ivoje delo posvečuje občinskemu gospodarstvu. Vlom pri tvrdki Knez v Ljubljani. Od dneva, ko je bil izvršen neuspeli vlom v Kmetijsko družbo dalje vznemirja Ljubljano tolpa vlomilcev, katera mora dobro poznati razmere v mestu, oziroma jih je morala spoznati. Kajti po neuspelih vlomih v Kmetijsko družbo in v Delavsko zbornico je obrnila svojo pozornost na privatna podjetja; od časa do časa pa priredi kak izlet na deželo, kakor n pr. v Mengeš ali v Brežice, odkoder so vrača s plenom v Ljubljano. Način, po katerem izvršuje ta tolpa svoje vlome, je kaj priprost, vendar pa dovolj rafiniran, da so vlomilci vedno varni pri svojem delu. Navadno si izberejo kako poslopje, pri katerem je kak vrt ali dvorišče. Od tu splezajo v poslopje, vlomijo vrata ter nafcno blagajne s proslulim orodjem, tako zvanim »parkljem«. O tej tolpi vlomilcev smo zadnjič pomotoma poročali, da jo je policija že aretirala. Poročilo je bilo seveda prenagljeno, kajti tolpa še vedno izvršuje svoje posle, kar dokazuje tudi vlom v pisarniško prostore tvrdko Kne®. Ta vlom se je izvršil točno po gori opisanem načinu. Najbolj zanimivo pa je, da se je ta vlom izvršil na eni najbolj prometnih točk Ljubljane. Tvrdka Knez ima svoja velika skladišča za deželne pridelke in svoje pisarniške prostore na križišču Gosposvetske in Dunajske ceste, nasproti kavarne »Evropa«. Podnevi pristajajo na dvorišču tvrdkinega poslopja številni kmetski vozovi, pred poslopjem pa avtobusi, ki vzdržujejo promet med mestom in okolico. Dvorišče služi kot pristajališče vsem kmetskim voznikom, ki prihajajo z Gorenjskega ln se ustavljajo v gostilni pri »Figovcu«. Vlomilcem je bilo torej prav lahko pomešati se med številne voznike in mešetarje ter si ogledati vse razmere in preštudirati teren za vlom. Dognali so, da je na dvorišče najlažje priti z dvorišča evangelijske cerkve na Gosposvetski cesti. Ko so enkrat na dvorišču, jim je prav lahko priti do vrat Knezovo pisarne. Vlom je bil Izvršen v noči od torka na sredo, dne 17. t. m. Vlomilci so prišli z dvorišča skozi malo okno, pri katerem so odstranili železni okvir, v skladišče, odtod pa v prvo pisarniško sobo. Vrata v to sobo so bila nezaklenjena. V drugo sobo, kjer se je nahajala železna blagajna, so jim branila dostop velika železna vrata. Vlomilci so si pomagali tudi tu. Iz vrat so izrezali široko tri-oglato ploščo. Skozi luknjo so nato lahko in brez večjih ovir splezali notri, kjer so načeli blagajno. V blagajno so vlomili z orodjem, ki ga imenujejo »parkelj«. Vlomilci so odnesli s seboj za ljubljanske razmere precej znaten in bogat plen, in sicer v gotovini 28.680 Din ter precej vrednostnih papirjev. Pobrali so 9 bankovcev po 1000 Din, 183 bankovcev po 100 Din, 128 bankovcev po 10 Din In 5 bankovcev po 5 Din. Pustili niso v blagajni niti kovanega denarja, ki ga je bilo za 75 dinarjev. S seboj so odnesli tudi razne vrednostne papirje, ki pa nimajo zanje nikake vrednosti, pač pa je s tem škoda za tvrdko Knez še večja. Vrnili so se po isti poti, odkoder so prišli do blagajne. Med delom ni vlomilcev nihče motil. Ropot, ki so ga povzročili, je slišala sicer Knezova ku- harica okrog 1. ure ponoči. Ni pa so ji zdelo to nič sumljivega. Prvi, ki je opazil vlom, je bil uradnik tvivlke g. Dano Zalesjak, ki je prišel ob 7. uri zjutraj v skladišče. Ko je vstopil v prvo pisarniško sobo, je opazil na vratih, ki vodijo v drugo sobo, kjer je blagajna, neko svetlobo. Zdelo se mu je, da visi na vratih trioglato zrcalo, ko pa je natančneje pogledal, je spoznal, da so vrata izrezana in da je bil izvršen vlom. O izvršenem vlomu je takoj obvestil stražnika Antona Punjata ta pa policijsko ravnate! istvo. Na lice mesta je takoj prispela komisija kriminalistov pod vodstvom nadzornika g. Močnika. Kriminalisti so ugotovili način, kako je bil vlom izvršen, nato pa takoj odredili zasledovanje vlomilcev. Policijski kriminalisti so takoj zastražili vse izhode iz mesta ter tudi važnejša križišča, da tako pridejo na sled drznim vlomilcem. O vlomu je bil obveščen tudi lastnik tvrdke g. Aleksander Knez, ki vodi poslovanje tvrdke po smrti svojega očeta, bivšega predsednika Trgovske zbornice g. Ivana Kneza. Ugotovilo se je, da so vlomilci poskušali priti v skladišče najprej skozi veliko okno, h kateremu so navalili sode, ko pa se jim tukaj ni posrečilo, so vdrli v skladišče skozi malo okno. Ves način vloma dokazuje upravičenost domneve, da so vlom izvršili zloglasni vlomilci, ki so vlomili med drugim v davčni urad v Brežicah in v hranilnico v Mengšu. Poskusen roparski umor. Sv. Rupert nad Laškim, 16. nov. 1926. Na Martinovo, dne 11. novembra je ob priliki znanega velikega 6ejma v Laškem med drugim prodal svoje vole tudi Andrej Pušnik, po dom. Šucelj, iz Curnovca, ozir. Trat v župniji Sv. Ruperta nad Laškim. Ko se je v mraku vračal domov, ga je blizu domače hiše, neki mož, ki je prišel za njim, nenadoma udaril z železnim predmetom po glavi, da je padel na tla. Vendar se jo kmalu postavil roparju v bran; ta pa mu je nastavil odprto britev na vrat, mu zarezal niže levega ušesa do 4 cm globoko rano in bi mu bil brezdvomno prerezal tudi goltanec in vse glavne žile, ko bi ne bil Pušnik z naglim udarcem izbil roparju britev iz roke, da je padla na tla. V istem trenutku pa je imel ropar že drugo britev v roki, s katero je zadel svoji žrtvi hude rane po glavi in rokah. Pušnik, 60 leten mož, se je sicer krepko branil, a vendar ni mogel premagati roparja; pričel ga je prositi, naj mu pusti vsaj življenje, saj mu izroči ve« denar ter mu celo povedal, v katerem žepu ga ima. A ropar se ni zmenil za prošnjo, ampak je hotel Pušnika na vsak način umoriti. Nadaljeval se je grozni boj na življenje in smrt. Mahoma se je nekje v bližini zasvetila luč, katere se je ropar ustrašil. Naglo je pobral Pušniku denar, nad 9000 Din in potegnil v noč. Pušnik je padel v nezavest, v kateri ga je našel njegov zel Hrastnik. Pušnika so drugi dan spravili v celjska bolnišnico. Ima globoke in nevarne rane na glav! in rokah. Ljudstvo je silno razburjeno nad zverin-skim roparjem. Orožniki so že prijeli nekega sumljivega človeka iz Jurkloštra. Plaz na PSIštanju. Velikanski plaz, ld smo o njem že poročali, lezo in podira naprej. Postal je strašno naravno čudo, ki ga prihaja gledat vedno več ljudi od blizu in daleč, peš in na vozeli. Zdaj je začel nanovo ne samo ogrožati, ampak tudi premikati štiri stae novanjske hiše in troje gospodarskih poslopij. Prelomil je tudi okrajno cesto na dveh krajih. In t« je vendar enkrat vznemirilo tudi razno oblasti. V petek, dne 12. novembra, si je prišel ogledat plafl g. veliki župan iz Maribora. Po pregledu je razdelil med prizadete prve podpore. Obljubil je tudi, da pride takoj na pomoč vojaštvo. Tako se je tudi zgodilo. V soboto proti večeru je prišel na Pilštanj oddelek vojakov iz Celja s svojim častnikom. Nastanili so se po trgu. Ponoči je prišel za njimi težek voz z orodjem, živežoin in kuhinjo. Začeli so že z delom pod vodstvom gg. inženerjev. Bog daj, tako želi naše preplašeno ljudstvo, da bi kmalu prišli na pravo žilo temu pogubonosnemu zmaju. Dva velika vloma. V dveh nočeh zaporedoma sta bila izvršena v okolici Slovenske Bistrice dva velika vloma. V noči od 13. na 14. t. m. je bilo vlomljeno v gostilniške prostore Beuo Dvoraka pri kolodvoru Sloven- j ska Bistrica. Vlomilci so prišli skozi okno, na katerem so zdrobili šipo. Odnesli so razno obleko, kolo, cigarete v skupni vrednosti 2450 Din. Naslednjo noč so vlomilci obiskali trgovc*. in posestnika Franca Uranjeka pri Sv. Trojici, občina Zgornja Polskava. Tudi pri njem so vdrli skozi okno, na katerem so zvili križ z železnim drogom, katerega so pozabili na mestu vloma. Iz trgovino so odnesli precej denarja, katerega so našli v blagajni, 6 bal moškega in 2 bali ženskega sukna, platno, cigarete, razne srečke, vse skupaj v vrednosti 5250 Din. — Orožništvo je takoj pričelo s preiskavo, toda dosedaj brez uspeha. Vso kaže, da je to delo bande, ki je nedavno izvršila vlom na Pragerskem v trgovino Jeglič. Očeta zaklal. V vasi Ilrastin pri Osjeku je 43 letni Ivan Perenc z nožem zabodil svojega 71 letnega očeta Davida Perenca. Ivan Perenc je znan alkoholik. BBBBBBBflBBBBBBCBBBBflaaBBBBBBBBBB ' -. v ' «j BBESBBBBBBBBBBBBBI imcima-gT. Dr. Fr. Tr.: 3©s:p Uural (Dalje.) Strossmaver — politik. V politiko je začel Strossmayer posegati leta 1848 kot odločen pristaš federacije avstrijskih narodov. Svoje misli je objavljal v domačih in čeških časopisih. Kot kandidatu za škofijsko stolico so ugovarjali eni, da je premlad, drugi, njegovi politični nasprotniki, pa so mu očitali, da preveč javno nastopa. Kol škof je — v dobi najhujšega absolutizma in germanlzaolje — za deset let umolknil, potem pa se Je zopet oglasil. Na politično tribuno bo ga poklicale takratne desolatne razmere v Avstriji. V avstrijsko-sardinski vojni (1859) so bili Avstrijci premagani v dveh bitkah — pri Ma-genti (4. junija) in pri Solferinu (24. junija); Franc Jožef je sklenil z Napoleonom III. premirje v Villafranchi (15. julija 1859), ki mu je sledil mir v Curih u. Avstrija je odstopila Napoleonu III. Lombardijo, ta pa jo je izročil Sardiniji; za odškodnino je dobil Nizzo in Sa vojsko. Š.iri dni po premirju v Villafranchi je izdal avstrijski cesar svojim narodom proglas, v katerem izjavlja, da hoče preurediti zakonodajo in upravo in z zbolišano upravo dvigniti blagostanje narodov cele monarhije. Zntn so leta 1860 pozvali na Dunaj 38 najveljav-uejših mož. ki naj bi tvorilo nekako centralno »viječe« za celo državo. Hrvatsko sta zastopala Strcssmayer in Ambrož Vranicani, Dalmacijo pa konte Borelli. Iz Ogrske se jih ni odzvalo veliko, pa tudi tisti, ki so dospeli na Dunaj, so izjavili, da naj jih ne smatrajo za zastopnike Ogrske. Tudi Strossmayer je nameraval v drugi seji podati podobno izjavo; toda predsednik, nadvojvoda Rainer, ga je prosil, naj ne stori to, da ne razburi duhov. Nato je Strossmayer izjavil, da se »pokorava višjim državnim obzirom«. V naslednjih sejah je govoril — nasproti M a žaro m — za edinstvo države na federalistični podlagi in za priklopi-tev Dalmacije Hrvatski. Ko se je centralno »viječe« razšlo, je objavil poljski grof Agenor Goluchowski — kot notranji minister in ministrski predsednik — 20. oktobra 1860 oktobrski diplom, po katerem so si delili pravico zakonodajstva krona, deželni zbori in samo iz ene zbornice obstoječi državni zbor. Oktobrski diplom je bil federalističnega značaja; odstranil je centralistični sistem, ki se je opiral v prvi vrsti na Nemce, ter priznal deželnim zborom prednost v političnem življenju. Z oktobrskim diplomom pa niso bili zadovoljni ne Nemci ne Mažari: prvi, ker je končal nemško nadvlado, drugi, ker ni bila obnovljena popolna ogrska ustava. Nekaj mesecev pozneje so že razveljavili oktobrski diplom, povrnile so se povsod stare razmere. Zato je bil Strossmayer zelo nezadovoljen. D uši: a svoji nevolji je dal v novem političnem dnevniku »Pozor«, ki je zbral okrog sebe vse hrvatske veljake Strossma^-. erjevega kova. Neustrašen nastop za pravice hrvatskega naroda mu je prinesel celo čast in dostojanstvo velikega župana virovitiške žu-panije s sedežem v Osijeku. Vendar ni dolgo županoval. Zaradi preobilih škofovskih poslov dn nesporazumljenja z vlado je prosil cesarja, da ga razreši te časti. Leta 1861 je izdal Schmerling tako zvani februarski patent, ki je omejil lcompetenco deželnih zborov in poveril večji, delokrog centralnemu parlamentu. Največ odpora zoper februarski patent je bilo na Ogrskem, kjer niso hoteli o centralizmu ničesar vedeti; nezadovoljni pa so bili tudi Hrvatje, ker se jim je zabranilo združenje Dalmacije s Hrvatsko zaradi SchmerlLngovega protežiranja obrežnih Italijanov. Dočim je Strossmayer v tistih dneh še vedno poudarjal potrebo federacije, so delali Mažari dosledno na to, da se uvede v monarhiji dualizem. Dne 23. decembra 1866 je izročil Strossmaver na čelu hrvatske deputacije dunajskemu dvoru saborsko adreso, v kateri Hrvatje odločno nastopajo zoper ogrske nakane. Toda deputacija je bila nemilostno sprejeta in se je nezadovoljna vrnila domov. Dualizem je že bila gotova stvar. Hrvatski sabor je bil raz-puščen s posebnim cesarskim reskriptom dne 9. januarja 1867. Dne 1. maja pa so pozvali sabor, naj pošlje svojo zastopnike v Budimpešto, da sodelujejo pri kronanju. Dva dni prej je bil sprejet Strossmayer na Dunaju v posebni avdienci. Krali mu ie stavil alter- nativo: ali naj brani ogrski program ali pa naj zapusti sabor in odide na Francosko. — Strossmayer je odšel v Pariz. Na tozadevno vprašanje je v saboru predsednik odgovoril, da mu uradno o škofu ni nič znano. Vendar se tudi ostali zastopniki sabora niso odzvali kraljevemu pozivu in tako je bil sabor dne 27. maja iznova raz.puščen. Oktroi je ustvaril nov sabor, v katerem je imela večino maža-ronska stranka, ki je leta 1868 sklenila na-godbo z Ogrsko. Narodna stranka je bila poražena, Strossmayer je za vedno zapustil politično areno. Stroesmayer — prosvetni mecen. Strossmayer je bil zapadno vzgojen, jako k humanizmu nagnjen talent. Njegov vedri in živahni duh je bil vzprejemljiv za vse, kar je lepega, bleščečega in sijajnega. Zato je sklenil, da ustvari tudi v svoji domovini ob meji islamskega Orieuta veliko kulturno središče po najboljših vzorih omikanih narodov. Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence je smatral vse kot en narod. Zato je svojim težnjam nadel skupno ime, s katerim je hotel vse združiti: nastopil je kot Jugoslovan. Iz vseh teh razkosanih delov je hotel ustvariti narod, ki bi bil mogočen po svoji enotnosti in omiki, ki bi stopil kot enakovreden v vrsto velikih kulturnih narodov ter bi širil moč svoje prosvete daleč čez jug iu vzhod. Strossmaver je bil tako globoko prepričan, da imajo ravno Jugoslovani najvažnejšo vlogo v bodočnosti kot posredovalci med orientoin iu okcidentom, Dnevne novice k St. stollca in mednarodna katoliška organizacija pri Društvu narodov v Ženevi. »Osservatore Romano« z dne 15.-16. t. m. izjavlja, da z načrtom o ustanovitvi mednarodne katoliške organizacije pri Društvu narodov v Ženevi nc Sv. stolica nc nobena druga ITom-petentna cerkvena oblast niAa nikake zveze. k Častni meč generalu Hadžiču. Češkoslovaško vojno ministrstvo je poklonilo prvemu adjutantu kralja Aleksandra in bivšemu poveljniku prve srbske dobrovoljske divizije St. Hadžieu častni zlat meč v spomin na skupne boje v Dobrudži. Meč izroči odliko-Vancu poslanik Jan Šcba danes dopoldne. k Iz prosvetnega ministrstva. Prol. Gliša Elezovič je te dni v prosvetnem ministrstvu nastopil svoje mesto kot načelnik oddelka za osnovno šolstvo. Nadzornik Aleksander Ma-rič se je vrnil na svoje mesto v oddelku za učiteljišča. k Iz vojaške službe. Imenovani so: Za Inženerja pomočnika Milan M. Špiccr in Ivan I. Špadekj za pehotnega polkovnika Alfonz G. Žerjav, za artilerijskega polkovnika Miroslav Lj. Šoštarič. — V aktivno službo je preveden rezervni tehnični poslovodja Mihael P. Pust. — Za rezervnega lekarniškega kapelana II. razr. je imenovan pomočnik Dragotin F. Richter. — Upokojen je admin, kapelan Martin Topljak in preveden v rezervo. — V rezervo je preveden strokovni poročnik sanitetne stroke Josip F. Kesler. •Ar Iz orožniške službe. Kapetan II. razr. Aleksander S. Mlakar je imenovan za kape-tana I. razr. — Upokojen je podpolkovnik Rudolf I. Cvetko. •k Imenovanja v vojni mornarici. Kor-Vetni poročniki; Franc F. Kozjak, Slavoljub F. Nikl in Boris J. Vilfan so imenovani za fre-gatne poročnike; podporočnik Štefan P. Jurčič je imenovan za strokovnega poročnika. k Ruski častniki v naši vojski. Z ukazom vojnega ministra je sprejetih v našo vojsko večje število častnikov bivše ruske armade. k Pomanjkanje vagonov v Sloveniji. Ob priliki konference, ki se je dne 16. novembra t. 1. vršila v Ministrstvu saobračaja zaradi enotnega železniškega programa, je deputacija predstavnikov industrije dne 17. t. m. poselila gospoda ministra dr. V. Jovanoviča. Deputacije so se udeležili gg. Drag. Miličevič od Centrale industrijskih korporacij v Belgradu, Marko Bauer za Savez industrijalaca v Zagreb in dr. A. Golia za Zvezo industrij-cev. Gospod minister, ki je deputacijo pozorno sprejel, je k razgovoru pritegnil gg. Bo-ro Popoviča in Iliča. Deputacija je zlasti iz-nesla pritožbe hrvatske in slovenske industrije radi pomanjkanja vagonov, ki onemogoča redno poslovanje prometne službe. Zlasti trpijo pod tem stanjem oni obrati, ki bi ravno sedaj imeli možnost do pospešenega izvoza. Vpraša se, da-li je bilo potrebno, da se ravno v takem času odpove najem inozemskih vagonov. Gospod minister je v svojem odgovoru naglašal, da je bila odpoved najetih avstrijskih vagonov potrebna, ker so bili ti vagoni po večini v slabem stanju in ker se v letnem času sploh niso mogli izrabiti, tako da se je najemnina plačevala zastonj. Nadeja se, da bo pomanjkanje vagonov, ki je nekaj tednov v Istini obstojalo, kmalu povsem odpravljeno. Gospod dr. A. Golia je posebej povdarjal, da mora železniška uprava tako lesni industriji kakor tudi premogovnikom dati na razpolago potrebne vagone, da se morejo vršiti važni izvozni posli. Vsekakor se morajo naši vagoni hitreje popravljati, nego se je to do sedaj vršilo. V tem smislu prosi gospoda ministra, da skrbi za intenzivno delovanje naših železniških delavnic. K temu vprašanju se je oglasil gospod Bora Popovič in navedel, da naše delavnice izvršujejo popravila vagonov z vso energijo, v kolikor je v okviru kredita, ki znaša le 380,000.000 Din, sploh mogoče. Končno je gospod minister obljubil, da bo v svojem resortu vpošteval želje in potrebe naše industrije in po možnosti skrbel, da se sedanjim težavam odpomore. k K usposobljenostnim izpitom, ki so sc vršili na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja v času od 5. do 15. novembra, se jc prijavilo 20 kandidatov in 66 kandidatinj. Izid izpitov je naslednji: I. Dopolnilni in specialni izpiti: a) za nemščino kot predmet na meščanskih šolah sta bili usposobljeni M. Assunta Mencin in M. Metodija Zupančič. — b) Za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom so bile usposobljene: Ljudmila Pirjevec (I. sle.), M. Marija Rcgali in M. Rcgina Majce (III. sk.). — c) Izpit iz nacionalnih predmetov za osnovne šole sta napravila Josip Siegmund in Ivan Loscr. — č) Izpit iz srbohrvaščine kot predmet na osnovnih šolah je napravila Justina Pipan. — II. Za osnovne šole so bili usposobljeni: Ivan Baškovč, Albert Bregant, Stanko Bučar (z odliko), Alojzij Dolgan, Stanko Dominko, Wal-ter Erker, Peter Golobič, Rado Hrastnik, Franc Klemene, Metod Škerjanc, Karol Štr-benk, Stanko Podržaj, Julij Trotošek, Franc Vidic, Josip Virnik in Rudolf Vrabič. — Hilda Ahčin (z odliko), Vanda Andoljšek, Bogomila Benedik, Frančiška Božič, Marija Brumat, Iva Cesar, Marija Čebular (z odliko), s. Veko-slava Donaj, Marija Fister, Franja Galovič, Marija Gangl (z odliko), Mercedcs Globočnik, Aleksadra Golja, Štefi Humek, Amalija Jenko, s. Marija Klinar, Terezija Klinar, Zora Kneisel, Pavla Knific, s. Darina Konc, Marija Koren, Marija Kovic, Marija Kramaršič, s. Dolorosa Lavrenčič, Marija Leban, Marta Li-povšek, Slava Lipovšek, Franja Ložar, Antonija Mally, s. Jakobina Marinko (z odliko), Danica Marolt, Hermina Mihler, Frančiška Molja, Hilda Nedelko, Ada Člhofer, Roza Povše, Vera Premrov, Ana Radanovič, Josi-pina Repič, Roza Roš, Milena Saksida, Berta Spazzapan-Marolt, Eliza Stalowsky, Nataša Suhadolc-Sartori, Valerija Šešek, Štefanija Šmalc, Terezija Šorn, Vida Štolfa, Antonija Turk, Mira Vogrinc, Marija Wider, Ana Za-vodnik, Friderika Zupan in Gabrijela Zupančič. — Dva kandidata sta bila reprobirana, šest kandidatinj ej med ustnim izpitom odstopilo. k Osebni promet na progi Maribor — Št. Ilj. Železniška uprava je s 1. oktobrom ukinila na progi Maribor — Pesnica — Št. Ilj drugi dopoldanski osebni vlak. Med 7. uro zjutraj in 2. uro popoldne nima prebivalstvo občin med Muro in Dravo nobene zveze z Mariborom. Pozimi je nemogoče, da bi liud-stvo moglo iz 8 do 12 km oddaljenih krajev, kakor je Marija Snežna, Gornji Cmurek, Sladki Vrh, Sv. Jakob itd. biti že ob 7 zjutraj na postaji Pesnica ali Št. Ilj. Nujna potreba je, da se uvede vsaj s 1. decembrom zopet drugi par osebnih vlakov na tej progi. Zahteva prebivalstva je tudi, da se zopet dovoli vstopati v avstrijske osebne vlake, ki vozijo po našem ozemlju. Celo noč, t. j. od 6 zvečer do 7 zjutraj nima prebivalstvo iz več kot 30 občin prav nobene zveze z Mariborom. Da se te neredne razmere uredijo, je sklicalo mariborsko veliko županstvo za 18. november pred-poldne sestanek občin, okr. zastopa, mestne občine in drugih interesentov. k Lovski blagor je imel te dni g. baron Ludvik Karel Lazarini, ki je ustrelil košuto, težko 150 kg, v občinskem lovišču Slivnica. k Nova telefonska proga Bratislava — Maribor — Zagreb bo dogotovljena in izročena prometu še pred Božičem. Progo gradi I od Maribora naprej mariborski gradbeni od-I delek. Otvoritev te nove telefonske proge bo največje važnosti za mariborske trgovske kroge. k Išče se naslednica pokojnega Gruiča (Miller) Mike, njegova vdova Ana Gruid-Mil-ler, kateri pripada večja vsota denarja od zavarovalnine njenega pokojnega moža, Ki jo bil rojen na Hrvatskem, in je umrl v Ameriki. Podatki naj se pošljejo na Izseljeniškl Komlsa-rijat, Eagreb, Kamenita ulica 15, pod številko 29.221-26. k V državnem zdravilišču na «Loi:rumu« pri Dubrovniku je za zdravljenje otrok več praznih mest na razpolago proti plačilu cele oskrbnine 30 Din dnevno. Starši otrok, ki žele poslati otroke na Lokrum, naj se zglase v polikliniki Zavoda za socialno-higicnsko zaščito dece v Ljubljani, Lipičcva ulica 2 v dopoldanskih urah, kjer dobe tudi natančnejše informacije. ■k Važno opozorilo posestnikom poslovnih avtomobilov. Iz kroga interesentov smo zvedeli, da so davčni uradi začeli akcijo, ki meri na to, da bi morali plačati državno takso 3000 Din tudi lastniki poslovnih avtomobilov še za tekoče leto, dasi so v posesti uradnega potrdila, da niso dolžni plačati državne takse. Ker se pripravlja akcija proti takemu postopanju od poklicne strani, svetujemo vsem prizadetim interesentom, da se "i slučaj takega poziva ne prenaglijo, marveč počakajo na izid posredovalne akcije. k Ustanove za uboge obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1926 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove 26 ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 2. decembra 1926. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. k Parcelacija Odescalchijevcga velepo-sestva. Po odredbi ministrstva za agrarno reformo so začeli te dni parcelirati ogromno posestvo kneza Odescalchija pri Iloku, ki ! obsega 13.000 juter najboljše sremske zemlje. Zemlja se prodaja opravičencem — dobro-voljcem, kolonistom, agrarnim interesentom itd. — po 3000 do 6000 Din jutro proti plačilu v šestih letih in 5% obrestim. Iz proste roke se prodaja enaka zemlja v Sremu po 12—14 tisoč dinarjev jutro. Knezu Odescalchiju ostane še 700 juter njiv, 80 juter vinograda in graščina »Inocentov dvor« (po papežu Ino-ccncu III., ki je bil iz Odescalchijeve rodbine). Knezu so pustili večji obseg zemlje, nego določa zakon, zato, ker vzdržuje žrebčarno. k Otvoritev pošte Hodoš. Dne 31. oktobra' t. 1. je prenehala poslovati pomožna pošta Hodoš, dne 1. novembra pa je bila otvorjena v istem kraju nova pošta Hodoš. V okoliš te pošte spadajo Hodoš ter Mali in Veliki Kr-plivnik, kjer se pošiljke dostavljajo na dom. k Zahvala in prošnja. Ob šesti obletnici ustanovitve našega društva se zahvaljujemo vsem našim dosedanjim dobrotnikom, ki so se nas spomnili v tem času s kakršnimkoli darom in zmanjšali neizmerno bedo nam najbed-nejšim slepim. Prosimo, da nam ostanejo še nadalje naklonjeni. Vsi oni, ki ste prejeli naše položnice, spomnite se nas ob tej obletnici in položite dar slepim na oltarl — Podporno društvo slepih v Ljubljani. k Velikodušen dar. Ob priliki goda šent-florjanskega župnika g. Karola Malajnarfa se je nabralo na pobudo gospe Ogrizek 220 Din za društvo mariborskih bogoslovcev »Slomšek« — mesto venca na grob -j- g. župnika Kukoviča. — Vsem darovalccm izreka odbor prav prisrčno zalivalo. Obenem prosi, da se društva spomnijo še drugi prijatelji. k Ito — zobna pasta najboljša. k Dekleta brez zavetja. V Zagrebu sa je skušala zastrupiti z lizolom 211etna Olga Puška, doona iz okolice Brežic. Živela je ne-, kaj časa z nekim Zagrebčanom v skup«cm gospodinjstvu, nato pa ostala sama in brez sredstev. Iskala je službe, a zaman. — Dekletu so po zastrupljcnju pravočasno nudiV pomoč in jo rešili. k Avtomobil v poštni službi. Na pod« ročju zagrebškega poštnega ravnateljstva je tačas v uporabi 33 poštnih avtomobilov, od tega 20 za poštni in osebni promet. Sedaj so uvedene sledeče poštno-avtomobilne zvezei Plitvice — Karlovec, dnevno v obeh smereh; Plitvice — Kulen Vakuf, dnevno v obeh smereh; Senj — Plitvice — Korenica, dnevno v obeh smereh; Vrhovine — Korenica, dnevno v obeh smereh; Bihač — Topusko, dnevno v obeh smerehj Zagreb — Sv, Ivan Zelina, dnevno v obeh smereh; Koprivnica — Varaždin preko Martijancev in Varaždinskih Toplic, dnevno v obeh smereh. Preko zime — od 1. dec. do 1. aprila — počivajo vse zveze, izvzemši Otočac — Vrhovine, Zagreb — Sv. Ivan Zelina in Koprivnica — Varaždin. k Cenjenemu občinstvu priporočamo najfinejši in najbolj zdravi Zadravčev pre-pečcnec. Dobi se v vsaki trgovini na drobno in na debelo le pod imenom »Ljubeks«. k Došli krasni plaščki in oblokce. Najnovejše bluzo. Kristofič-Bučar. O Iz odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Pred dnevi se je vršila prva seja umetniško-tehniškega komiteja gornjega odbora, katere so se poleg predstavnikov združenja rezervnih častnikov, pododbor Ljubljana, ki je prevzel nalogo, da postavi blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, v prestolici Slovenije monu-mentalen spomenik, udeležili zastopniki mestnega magistrata in naših umetnikov. Na tej seji se je v prvi vrsti razpravljalo o prostoru, na katerem bi se postavil ta spomentK. Po daljši in izčrpni debati se je v popolnem soglasju označil kot najprikladnejši prostor na Kralja Petra trgu, ki bi se dal primerno arhitektonsko prurediti. Tozadevna prošnja na mestni magistrat jc že vložena. Predsednik osrednje uprave Zdr. jnja rezervnih častnikov rezervni podpolk nik gospod Milan Ra-dosavljevič se je mi ! te dni v Ljubljani. Ljubljanski pododbor [ je izčrpno obvestil o pripravljalnih delih za ostavitev spomenika. Gospod predsednik je v imenu osrednje uprave odobril vse načrte ter zagotovil pododboru moralno in materijelno podporo celokupne organizacije, da bo mogoče čimprej postaviti ta spomenik. O Našim izseljencem v Ameriko je posvečen IV. prosvetni večer, ki se bo vršil v petek ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Vsled tega je na programu odlomek O. Zupančičeve: Duma. Recitira priznani deklamator g. akademik I. Pengov. Ker je izseljeniško vprašanje še vedno globoka rana na našem narodnem telesu, bo slehernega zanimalo predavanje o obisku naših izletnikov pri amerikan-skih Slovencih. Slike, posnete na licu mesta, bodo predavanje še bolj ponazorila. Pri večeru sodeluje tudi orkester Prosvetne zveze s »Jaz-bandom«. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti št. 7, in sicer rezervirani sedeži po 5 Din, navadni po 3 Din, stojišče 2 Din. O Sestanek Slov. Kat. Akad. Starešinstva. V petek, 19. novembra ob 8 zvečer važen sestanek v društvenih lokalih. Na sporedu je tudi proslava 25letnice »Zarje«. Prosimo cenjene tovariše, bivajoče v Ljubljani, da se sestanka gotovo udeleže. O Prol. dr. Janko Pretnar — officier d'Academie. Predvčerajšnjem ob 8 zvečer se je v restavraciji Zvezda sešel pod predsed- da je vse svoje življenje postavil v službo tej ideji. Hotel jo ustvariti močno krščansko jugoslovansko kulturo. Da vzbudi duhove k znanstvenemu delu, je ustanovil >Jugoslovansko akademijo znanosti i umjetnosti«. To je bila drzna misel, spočeta okoli leta 1860, ko ni bilo na Hrvatskem niti dovolj navadnih šolskih knjig, ko so imeli Slovenci samo Blei-vveisove »Novice« in ko je Bolgar M.ladinov hodil prosjačit po biskupskih dvorih, da bi mogel izdati prvo knjigo bolgarskih narodnih pesmi. A Strossmayer je stremel le za visokimi smotri. Navdušen je bil za slavne evropske akademije, ki so ustvarjale neumrljiva dela, in katerih pisatelji so zasloveli po vsem omikanem svetu. »Sursum corda!« je klical Strossmayer maloduSnim rojakom. Okrog periodičnega lista »Književnike se je združila krepka četa. Strossmayer ji je bil duša; kupoval je knjige, podpiral pisatelje, bodril in vnemal sotrudnike. Treba je bilo pridobiti dunajsko vlado, ki se je spodtikala nad jugoslovanskim Imenom. A djakovski škof je premagal vse ovire. Dne 4. marca 1865 je kralj potrdil pravila akademije, ki jih je bil sestavil Šafafik. Radostnega lica in veselega srca 'je Strossmayer otvoril akademijo 28. julija 1867 s svečanim govorom, držeč v roki sveto razpelo, dar Pija IX. Končal je z ognjevitim vzklikom: »Ja po dobroti vasoj prvi pokrovitelj akademije želim, da ovu Prupelo na vlek n sredini njenoj ostane i akademikom dopolnjuje, da vjera svjetloin svojim svakamo do-. pire, kamo god se um čovječji radom i poletom svojim zanaša.« Plemenito seme je rodilo krepko drevo. Akademijo majhnega in preziranega jugoslovanskega naroda so sprejele druge učene družbe v svoj krog kot enakopravno sestro, Danes ima njena knjižnica nad 30.000 zvezkov in je >in Slavicis« najbogatejša na slovanskem jugu. Njen najdragocenejši zaklad je zbirka rokopisov s 1100 kodeksi in čez 30.000 izvirnimi listinami. A kaj je akademija brez vseučilišča? Zato je pa Stros&mayer položil temelj tudi temu najvišjemu učilišču. Bolj nego njegov velikodušni daT je vplival sijajni govor, ki je navdušil hrvatski sabor in so ga v tisočih izvodih razširili po hrvatski zemlji. Ves Zagreb je plamtel navdušenja, ko je došel Strossmayer leta 1874 k otvoritvi vseučilišča. Največja vseučilišča so ustanovljena od papežev. Časi so se izpremenili, a tudi prvo jugoslovansko vseučilišče bo na veke pričalo, da je njegov pravi uslanovnik velikodušen cerkveni vladika, ki je z burno silo svoje gorečnosti zanetil v svoji domovini plamen znanosti in duševnega napredka. Stross7nayer je upal, da združi vse Jugoslovane v kulturi in tudi v književnem jeziku. Mislil je nas vse od Triglava do Balkana kot eno telo, katerega srce so njegovi prosvetni zavodi v Zagrebu. Nadejal se je, da si bodo podali bratsko roke Hrvatje iu Srbi, Slovenci in Bolgari in da bo on blagoslovLl njihovo edinstvo. Ko je izjavil Slovenec dr. Bleivveia, da smatrajo Slovenci hrvatsko vseučilišče tudi za svoje, je zaklical: »Zlatne odista riječi; pune nade i utjel e. Kad sam te lijepe riječi čuo, mene je suza radosti polila. Budimo slo-venskoj brači zahvalni i pokažimo jim svakom prilikom, da je rana njihova naša bol, da je veselje njihovo naša radost.« Znanost sama je mrzla brez svoje lepe in čarobne sestre — umetnosti. Tudi zanjo je gorel Strossmayer in ustanovil svojemu narodu dragoceno galerijo slik. Ta vseobči veleum je sam zbiral umotvore vseh umetniških šol, da bi tako Hrvatom ustvaril zbirko, ki bi slu-I žila zlasti učeči se mladini. (Dalje.) Tone Blažej. Družba sv. Mohorja — učiteljica in vzgojiteljica slovenskega naroda, kdo je ne pozna. Zato ne ho odveč, ako napišem nekaj stavkov o možu, ki je nad 40 let posvečal vse svoje moči in strokovno /Jiianie tiskarni Mohorjeve družbe. Ta mož je g. Josip Strgar, ki je bil zaposlen kot črkostavec od 1. februarja lela 1886. pa do 80. oktobra leta 1020., torej celih 40 let in 9 mesecev neprenehoma v Mohorjevi tiskarni. Opisati hočem na kratko njegova življenjska pota. Itojen je bil leta 1865. v Soteski pri Dolenjskih Toplicah kot sin kmetskih staršev. Po končani ljudski šoli »o ga dali starši v gimnazijo v Novo mesto, kjer je napravil dva razreda. Nato se je šel učit tiskarstva v tiskarno Boben istolam (sedaj J. Krajec nasledniki). Leta 1877. je postal kvalificiran stavec. Svoje znanje si je izpopolnojval najprej v tedanji Mlličevi tiskarni v Ljubljani, nato pa v Zvezni tiskarni v Celju in v neki tiskarni v Liencu. Potoval je pa tudi po Nemčiji, kjer mu pa ni bila sreča mila, da bi bil kondiciral. Ce pomislimo, koliko knjig je razposlala Mohorjeva družba tekom 40 let med slovenski narod in recimo, da je postavil on samo tretjino teh knjig, mu pač moramo priznati, da ni brez zaslug na kulturnem polju za naš narod. Udejstvoval se je pa še tudi na drugem polju. Bil je dalje časa odgovorni urednik »Mira« in nekak organizator tamburašev na slovenskem Koroškem. Ob tej priliki bodi povedano, da je njegov sin strojni stavec, ki deluje tudi že blizu 25 let v Mohorjevi tiskarni. Skromno in tiho, kot je sploh njegov značaj, se je poslovil od tehničnega osobja tiskarne dne 30. oktobra t. 1. in odšel v svoj zasluženi pokoj. Zapustil pa je posebno mlajšim tovarišem prelep vzgled pridnosti, marljivosti in ljubezni do bližnjega. Bil je vsak dan pravočasno v službi, nekaj posebnega je moralo biti, da bi bil mudil. Ako je potreboval kdo kakih nasvetov bodisi strokovnih ali drugih, mu je vselej radevolje in blagohotno priskočil s svojim obširnim znanjem in bogaUmi izkušnjami na pomoč. Želimo pridnemu delavcu še prav mnogo srečnih in veselih let, saj izgleda kljub svojemu 71. letu še mladeniško čvrsti UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI »tvoni grofa Begouena Ln g. P. J. Flacha, koo-rula Francije, odbor Francoskega instituta, da proslavi odlikovanje g. prof. dr. Pretnarja, ki je, kakor je znano, postal officier d'Aca-dčmle, odlikovanje, katerega mu je podelila francoska vlada za njegove zasluge za zbližanje med Francijo in Jugoslavijo. Omeniti je predvsem njegov slovar, ki je velike važnosti, ne samo za napredek našega šolstva, ampak tudi francoskim slavistom dragocen pripomoček pri študiju. Prof. dr. Janka Pretnarja prištevajo med najboljše profesorje fran' coščine v državi. Povedel je — posebno v preteklem letu — že precejšnje število dijakov v Francijo, da so tam prebili velike počitnice. Vse njegove zasluge je hotel na tem večeru podčrtavati in povdariti odbor fran-ooskega instituta, kateremu sta se radevolje pridružila g. P. J. Flach, konzul Francije in grof Begouen, kl sta mu lastnoročno pripela na prsi dekoracijo: »Les Palmes academi-ques«. © Ceskosl. obec. V sobote 20. t. m. o 8M večer ve Kvezdč predn&ši prof. N, Pre-obraženskij o L. N. Tolstoji a Rusku. Gostje dobrodošli. Prijatelji slovanske vzajemnosti bo vabijol O Ciklus umetnezgodovinskih predavanj v univerzitetni zbornici. Danes četrtek ob 6 zvečer bo predaval msgr. Josip Dostal o zgodovini liturgičnih oblačil in pojasnjeval besedilo s skioptičnimi slikami. Vstopnice se dobivajo v Tiskovni zadrugi, Novi založbi in pri blagajni. © »Edinost« ima sestanek jutri zvečer ob 8 v Rokodelskem domu. Vsi točno! © Poročil se je v nedeljo v Lescah g. Karel Ličar, geometer pri agrarnih operacijah za mariborsko oblast, z gospodično Štefko Jaminikovo iz Ljubljane. Bilo srečno! 0 Merkurjev jour fix se vrši danes ob 8 cvečer v restavraciji »Zvezda«. © Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da sc vrši prihodnja poma-galska preizkušnja v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. Prijave, katerim je priložiti učno izpričevalo ter izpričevalo o obrtno-nadalje-valni šoli, se sprejemajo najkasneje do 1. decembra v zadružni pisarni, Hrenova ul. 4. — Načelstvo. © Uboga vdova s tremi nepreskrbljenimi otroci prosi dobra srca kake službe ali kakršnekoli podpore. Naslov v upravi naSega lista. © Policijska kronika jc bila včeraj prav pestra. Poleg velikega vloma v Knezovo trgovino, o katerem poročamo na drugem mestu, beleži policijska kronika nič manj kakor štiri aretacije ln sicer je bila aretirana neka vla-fiuga, dve osebi radi suma tatvine in ena oseba ra KU. Ab. A. Petek, 19. novembra: Zaprto. Sobota, 20. novembra ob 20. uri: PAGLIACI Iii BASTIEN IN BASTIENNE Ab B Nede'{?' 2A', novembra ob 15. uri: VERONIKA DE- ii,-1 Znizane cene' — Ob 20. uri: LEPA HELENA. Premijera. CfudlsM oder v Ljubljani Nedelja, 21. novembra: LJUBEZNI IN MORJA V A« LOVI. Začetek ob 8. uri popoldne, konec ob pol b. uri. Orel ~ . Srenjam Ljublj. orl. okrožja! Okrožni svet se bo radi nastalih ovir vršil v nedeljo dne 21. t. m. točno ob 8. uri zjutraj in ne ob pol 9, kakor jo bilo javljeno. Bog živil — Odbor. Dr. Č.: ~~ — Windhorstovi krožki. Če izvzamemo francoske in stranke oniti držav, kjer vlada diktatura, se pokaže evrop-sko-kontinentalni strankarski tip vzgojenega strankarskega pristaštva, ki zametuje strankarsko renegatstvo kot nekaj tudi' osebno manj vrednega. Z uvedbo parlamentarnega sistema, ko so politične stranke prešle iz ma-nifestacijskega značaja v položaj direktnega ustvarjanja državnega življenja in državne volje, je zlasti v Nemčiji, deželi tudi strankarskega doktrinarstva, stopila strankarsko-po-litična vzgoja tudi mladine močno v ospredje. Tu so začeli socialni demokratje. Sicer so ustanovili že leta 1906 v Berlinu šolo za socialistične voditelje, a možnost konkretnih nalog z zavestjo, da jih stranka tudi izbojuje, je dal tudi njim šele parlamentarizem. Isto je pri centrumu. Na drugi strani pa je uvedba proporcionalnega volivnega sistema in uvedba list rodila trpko razočaranje, da ta sistem ne pošilja v parlament politikov, ampak le pre-mnogokrat gole produkte slučaja, ki se obenem še senčijo v milosti strankinega vodstva* Mi rabimo politikov! — odmeva danes od vseh' strani. Proporcijonalni-listinski sistem se mora umakniti! — pa je prvi konkretni izraz tega odmeva. Politike pa je treba iskati že pri mladini — jih šolati in za centrum vrše to nalogo Windhorstovi krožki s svojim glasilom: »Mladi centrum«. Organizacijo je ustanovila oficielna stran« ka, izoblikovala se je sama. Zavestno je začela delovati cd revolucije. Vzgojiti člana do 25. leta v zavestno političnega človeka, to naj bi bil cilj. V iskanju potov, metod in sredstev do cilja 6ami pišejo, se sami vodijo in so le po enem članu v zvezi z vodstvi stranke. Leta 1921 »o prvikrat zborovali v Fuldi. Slo je za izvedbo organizacije. Leta 1922 so se sešli v Gotersbergu Ln razšli s parolo: Novi človek! Stranka ni praznina! Na tretjem zboru leta 1923 se je pojavilo že trenje: Eni so bili taki, ki so bili sicer zvesti strankarji, a brez lastnega stališča do političnih vprašanj. Drugi —: iz tako zvanega mladinskega gibanja — so uganjali pedagogiko. Tretji — najmočnejši — so dejali: Mi smo politični ljudje, hočemo dejanj. Kaj hočete z vašim novim človekom? Zadnji — zmagovalci — so na četrtem zboru leta 1924 v Glatzu šli v konkretnost in se samostojno opredelili do nemške republike* Leta 1925 so šli dalje in si izkristalizirali vprašanje: Mi in ljudska država, Nemčija in Avstrija. A na letošnjem shodu v Soestu in Beck-lingshausen so zase rešili vprašanja: Mi in nemška demokracija, mi in naseljevanje, mi in inozemsko nemštvo. Obenem so zavzeli stališče k organizaciji »Reichsbanner«, k vprašanju dvoboja in državne zastave. Organizacija ni številna. Voditelja Joo« in dr. Krone pravita, da je dovolj drugih organizacij, ki so enako vzgojne, ki izobražujejo člane v socialnih, političnih vprašanjih in državljanski vzgoji. Mladi centrum, oziroma Wlndhorstovi krožki hočejo vzgojiti samo politike. 8500 jih je, porazdeljeni so na vse stanove. Vsi izvajajo v domačih krožkih isti program, namreč: samo državna-politična vprašanja. Kar je v parlamentu na dnevnem redu, je predmet njihovega razmišljanja. Na stranko vlagajo resolucije. V splošni orientaciji gredo z dr. Wirthom. V svojem glasilu »Mladi centrum« izražajo pomisleke proti stranki, ali posameznim vodilnim osebam, kar daje povode za javne debate in kontroverze. Zvesti strankarji — a samostojne glave! to je geslo. A če je tožba o slabih Ln maloštevilnih političnih delavcih splošna in ni omejena na posamezne države, izgublja tudi taka organizacija — šola izrazitih političnih delavcev « trdnim programom, a samostojnimi sla^ .vami svoj krajevni značaj*. Fo širnem svetu Prometne razmere v Al aski. Tehnični napredek je prodrl že visoko gori v Alasko. Na veliki reki Jukon že no hajdeš več Indijanca, ki bi se v svojem čolnu trudil z veslanjem; povsod imajo že majhne tadje z bencinskimi motorji. Indijanec se raje odpove vsemu, samo da prihrani denar, da si more kupiti motorni čoln. Še večjo korist po-menjajo za Alasko nova zračna prometna Sredstva. V kraje, kamor je prihajala pošta prej samo enkrat ali dvakrat na leto, imajo sedaj precej reden zračni poštni promet. Seveda pa potovanje po Alaski še vedno ni tako enostavno, kakor bi morda kdo mislil. Tako pripoveduje stari misijonar P. Lucchesi o nekem svojem potovanju iz IIoly Crossa ob spodnjem toku Jiikona v Filgrkn Springs ob Berinškem morju. Mali poštni parnik je bil preobložen s poštnimi pošiljatvami, zaboji in zavoji; potniki so morali sedeti na prostem na vrečah in zabojih, izpostavljeni noč in dan mrazu in dežju. Od ustja Jukona do otoka Sv. Mihaela je vozila še slabša ladja. Velika sreča je bila, da je ladja tik pred viharjem dosegla dolgi kanal pred Sv. Mihaelom, kjer |je bila vsaj nekoliko zavarovana. Seveda je ibila tudi ta sreča zelo dvomljiva, kajti valovi bo metali ladjico zdaj ob eno obalo zdaj ob drugo in grozili, da jo razbijejo. Pot iz Svetega Mihaela v Berinškem morju v Nomen, dolga približno 200 anglešldh milj, je sploh vedno zelo nevarna. Tudi topot se je morala ladja pTed viharjem zateči v Golovinski zaliv in ostati tamkaj pet dni. Pri tem je pošel živež in pitna voda in treba se je bilo trdo postiti, da Ee je ostanek živil porazdelil še na naslednje dni. Z največjimi težavami so končno dosegli mesto Nomen, kjer so se mogli zopet založiti z živili. Iz Nomena do Pilgrim Springsa je bilo še 80 angleških milj po kopnem. Ta pot ni bila dosti prijetnejša nego ona po morju. Vozili so se v saneh, ki so jih vlekli psi. Vožnja je trajala po popolnoma neobljudenih krajih dva dni in pol. Dež je lil neprestano, a nikjer ni bilo strehe, kamor bi se bilo mogoče zateči. Končno je moral P. Lucchesi — omož osemdesetih let — še 7 milj preko močvirij in lagun, pri čemer je bilo treba večkrat do pasu gaziti vodo. Po 19 dneh najtežavnejšega potovanja je misijonar končno dospel na svoj cilj. Zanimivo opisuje svoje potovanje po Ju-konu P. Rossi. Moral je z zgornjega Jukona v Nulato. Izprva je veselo veslal po reki nizdol. Kar je nepričakovano pred časom pritisnil mraz in 60 milj pred Nulatom je začela reka zmrzovati. Velike ledene plošče so onemogočale čolnu nadaljno pot. Kaj sedaj? Čakati na aeronlan? To bi utegnilo trajati mesec dni. Treba naprej, kakorkoli. Misijonar se je odločil, da se popelje dalje kar na ledu. Izbral si je primerno ledeno ploščo in spravil nanjo čoln, sani in vse ostale potne potrebščine, tako malo pečico, drva in živila. Končno se je uta-boril na plošči še sam s svojimi psi. Tako je šlo sedaj ob sebi počasi po reki nizdol; a tudi to ni bilo brez truda. Vedno je bilo treba paziti na druge ledene plošče in jih odrivati; razen tega je bilo treba zaradi ravnotežja vedno premikati stvari z enega mesta na drugega. Še več — treba je bilo popustiti eno ploščo in se preseliti na drugo, če se je prva zataknila ob breg. Kljub vsem tem težavam je P. Rossi srečno dospel v Nulato. —o— AMERIŠKI ZLATI BARONI. Organ »American Bankers Association« v Washingtonu objavlja cenitve premoženj raznih ameriških zlatih magnatov. Po tem ima Amerika danes enega milijarderja, to je Henry Ford, in enajst tisoč milijonarjev. Ameriški prebivalci imajo torej lahko prijeten občutek, da je med vsakimi deset tisoči eden, kateri poseduje en milijon dolarjev. Po tej 6estavi je bilo lani v Ameriki 74 takih, ki so imeli več kot en milijon letnih dohodkov. Petnajst od teh je imelo več kot tri milijone na leto, medtem ko so trije imeli letnih dohodkov povprečno po devet milijonov dolarjev. Leta 1917 je bilo vsled vojnih dobičkarjev največ milijonarjev, namreč 11.800. Leta 1923 pa jih je bilo »samo« še 8600, a od takrat pa so zopet narasli, kot je gori navedeno. Ob začetku svetovne vojne leta 1914 je bilo tam le 4500 milijonarjev, tako da se je v „ desetih letih njih število več kot podvojilo. ZAPUŠČINA FILMSKEGA IGRAVCA RUDOLFA VALENTINA. Ameriški filmski igravec Rudolf Valenti-no, katerega pravo ime je bilo Guglielmi, je zapustil precej nad en milijon dolarjev samo v gotovini. Po eno tretjino je zapustil bratu, sestri in teti svoje zadnje žene. Da je tej zadnji toliko zapustil, je vzrok, ker je pri ločitvi od njegove zadnje žene stala na njegovi strani. Svojo drugo ženo Natacho Rambovo pa je odpravil z enim samim dolarjem. Poleg tega je bil Valentino tudi zavarovan za življenje za 50.000 dolarjev. Njegovo vilo cenijo na 175.000 dolarjev, a zbirko antikvitet na 80.000 dolarjev. Imel je še drugo hišo s posestvom, katera je cenjena na 170.000 dolarjev. Tri italijanske avtomobile cenijo na 46.000 dolarjev, a" imel je poleg teh še pet drugih avtomobilov. Konji ranjkega imajo vrednost 50.000 dolarjev. Potem je vzdržaval tudi 12 čistokrvnih psov, katerih vsak ie vreden tisoč dolarjev. Jahta ie vredna 7500 dolarjev, koliko pa je vredna njegova zbirka tičev in najrazličnejšega orožja ter juvelov, tega do sedaj še niso precenili. Garderobe so našli zelo veliko, namreč 40 kompletnih oblek, 50 parov čevljev, 300 kravat, 1000 parov nogavic in celo garderobo raznih kostumov. — Lepo premoženje je imel, a umrl je kljub temu. USODNA POMOTA. V Chicagi je poginil dirkalni konj po imenu Capitan Hal, ki je svojemu gospodarju prinesel že nad 70.000 dolarjev na raznih dirkališčih. Neki konjski sluga je konju pomotoma dal strupa mesto olja. AMERIŠKO KAZNOVANJE. V West Key v državi Florida so prišli na sled, da sta dva mestna uradnika goljufala delavstvo s tem, da sta jim sporazumno odtrgo-vala na zaslužkih ter denar pridržavala zase. Dasi je bil med tema dvema tudi vodja javnih del dotičnega mesta, se je delavstvo silno razburilo, ko je zvedelo za to. Prišli so ponoči maskirani ter oba dvignili iz postelj, ju slekli do golega ter ju namočili v ter, nakar so ju povaljali po perju, katerega so imeli v ta namen tam pripravljenega. Kako sta onadva izgledala po tej temeljiti spremembi, poročevalec ne navaja. NEKAJ 0 ŽIDIH. V Združenih državah živi več Židov kot pa v katerikoli deželi na svetu. Trietsch trdi v svoji statistiki, da je vseh Židov na svetu i 8,080.000. Od teh jih je v Ameriki 4,010.000, 4 000.000. na Poljskem, 3,600.000 v Rusiji in 180.000 v Palestini. V Newyorku jih je dva milijona, v Varšavi 400.000, a na Dunaju in v Chicagi pa po 300.000. * » » + Nesrečni apostoli. Amerikanski mor-moni so sklenili pričeti s propagando svojih naukov tudi na Angleškem. V mestecu Sund-beache je obkolila .šestorico teh misijonarjev velikanska množica. Slišali so se glasovi, da so mormoni sramota za anglosaksonski svet, ker pridigajo mnogoženstvo. Eden izmed pridigarjev je ošabno odgovoril, da ne bodo tepci ustavili svetega dela apostolov in prerokov. Razburjenje je narastlo. Ženske so vpile: »Še Kemal paša je prepovedal dvojno ženitev! Še Turki vas ne marajo f« Končno je pričela mno-čica kamenjati mormone s kričanjem: »Naj bo vam kakor apostolom in prerokom!« Policija je komaj rešila potolčene mormonce. Takoj na to so se odpeljali v Ameriko. + Vojna obveznost sovjetskih visokošol-cev. Od Novega leta naprej bo veljal za vse višje šole Sovjetske zveze kot obvezni predmet vojni pouk v obsegu 4 semestrov teoretičnega kurza in 2 mesečne orožne vaje. Do-tična predavanja bodo obiskovali neglede na starost vsi dijaki, ki še niso služili pri kadru, in bodo po posebni komisiji priznani kot usposobljeni za aktivno ali pomožno vojno službo. Vsi ostali dijaki in tudi dijakinje bodo poslušali teoretična predavanja + Bi tudi pri nas ne bilo napačno. V Frankfurtu neka krojaška tvrdka sprejema stare obleke kot plačilni obrok pri nabavi novih oblačil. V reklami stoji: »Prinesite vašo staro obleko seboj, katero vzamemo kot prvi obrok pri nabavi nove. Kadar greste kupovat nov avto, pripeljite starega seboj, ravno tako storite sedaj z obleko.« Za koliko vzame staro v račun, tega pa ne pove. + Naravna vzgoja. Neki amerikanski časnikar piše, da je videl, kako je opraskal neprevidni lev-mladič pri igri v kletki nos svoji mami levinji. Jezna mati je priselila razposa-jencu par krepkih zaušnic, nato pa ga je vlekla v kot in postavila z nosom proti zidu. Kaznovani sinček je ostal v tem položaju dobrih 10 minut, šele na to se je upal previdno zlesti iz kota in je bil nato jako obziren v igri. — Tega dokaza naravne vzgoje bo vesel marsikateri starokopitnež. + Zasebna iastnina na Ruskem. Svet narodnih komisarjev je uzakonil pravico stalnega uživanja zemljišč za vse, ki gradijo nova poslopja. Zgradbe same so formalno priznane kot zasebna lastnina. Zakon ne pripomni, v čem se razlikuje stalno vživanje zemljišč od lastninske pravice. + Ljubosumni mož. Sodnik mesta Mil-wauckay v Ameriki je dobil čudno prošnjo za ločitev. Prevaran soprog, neki Joseph Char-horovski, je poročil vdovo-spiritistinjo. Trdil je, da je znala pričarati duba prvega moža, ki je umrl 1. 3911., ga objemala in poljubovala, medtem ko se je Charhorovski delal, kakor da spi. Videl pa je in slišal na lastne oči, kako je šepetala žena »dragi moj rajnik!« Žena je res priznala pred sodnijo, da je govorila z duhom prvega moža, a ogorčeno je odklonila ostale obtožbe, češ, da ni nikoli objemala in poljubovala prikazni. Sodnik je odbil prošnjo za ločitev, ker je nezvestoba v tem slučaju nedokazljiva. -f- Premagana malarija. Kemična tovarna Loevverhausen v Diisseldorfu je naredila važen izum. Našla je novo zdravilo »Plazmohin«, ki ozdravlja tekom enega tedna najtežje slučaje tropske malarije. Novo sredstvo je že bilo preizkušeno na človeku v hainburškem institutu za tropske bolezni in povsem nadkriljuje kinin. Zdaj torej ne bo treba obolelim vojakom trpeti po več let do ozdravljenja. • - Zanimivosti LISZT Z METLO. Ko je slavni ogrski komponist Franc Lis/,t bil prvikrat v Parizu, ga je nekoč na cesti, ko je šel na sprehod, neki cestni pometač pcpVeš, Tjule, ako količkaj poznam ljudi po njihovi zunanjosti, moram reči, da sva si preveč enaka po rojstvu in starosti, da bi me pozdravljal, kakor pozdravlja suženj svojega gospodarja.« In podal mi je roko v pozdrav. Prijel sem jo in mu odgovoril s pomočjo Marine, ki je z željnimi očmi premotrivala tega visokega gospoda. »Morebiti je tako, knez, a dasi sem v svoji domači deželi ugleden in premožen možak, nisem tukaj drugega kot suženj, katerega so iztrgali žrtvovanju.« »Znano mi je,« je rekel in čelo se mu je pomračilo. »Dobro' je za vse, ki so tukaj, da so te tako iztrgali, preden si izdahnil življenje, sicer bi Monte-zumova ježa zadela vse mesto.« Pri teh besedah je pogledal kasika. ki ie treoetal do vsem životu, tako strašno je bilo tiste čase samo Montezumovo ime. Nato me je vprašal, ali sem Tjule ali Španec. Povedal sem mu, da nisem Španec, ampak nekega drugega belega plemena, dasi mi je tekla tudi španska kri po žilah. Te besede so ga pripravile v zadrego, kakor je bilo videti, kajti še nikoli ni bil slišal o kakem drugem belem plemenu; zavoljo tega sem mu povedal nekoliko svoje zgodbe, vsaj toliko, kolikor je bila v zvezi z mojo nesrečo na morju. Ko sem bil končal, je rekel: »Ako sem prav razumel, Tjule, praviš, da nisi Španec, a imaš vseeno špansko kri v svojih žilah in si dospel semkaj na španski ladji; ta zgodba se mi vidi prav čudna. No, sicer je pa stvar Montezume, da sodi v teh zadevah, zavoljo tega ne govorimo več o tem. Pokaži mi, kako ravnaš s tistim tvojim velikim lokom. Ali si ga seboj prinesel ali si ga tukaj naredil? Pripovedujejo mi, da v vsej deželi ni takega lokostrelca kot si ti, Tjule.« Stopil sem k njemu in mu pokazal svoj lok, katerega sem bil sam naredil in s katerim sem lahko izstrelil puščico kakih šestdeset korakov dalje kot z vsakim anahuaškim lokom; začela sva se razgovarjati o lovu in vojski, pri čemer mi je zbog mojega pomanjkljivega znanja jezika pomagala Marina, in preden je tisti dan potekel, sva bila prijatelja. Skoraj teden dni je počival knez Guatemok s svojim spremstvom v mestu Tobasko in ves ta čas smo se mi trije jako veliko razgovarjali. Kmalu sem spoznal, da se je Marina s hrepenečimi očmi ozirala po visokem gospodu, deloma zavoljo njegove lepote, dostojanstva in oblasti, deloma pa^ ker se je bila naveličala ujetništva v kasikovi hiši in bi bila rada postala deležna Guatemokove moči; Marina je bila častihlepna. Na mnoge načine si je skušala pridobiti njegovo srce, on pa so ni zmenil zanjo, kot je vse kazalo, tako da jc naposled začela govoriti bolj odkrito in tako, da sem iaz slišal. IHEIIIE g 2 F s s ° f " Š ? O B O — B"® c_ "5 p-S 2 0 ° £ o ■ P- B » r-. I f S !o< p- — m 2 N & S £. Sf 0 cr „ y r K* o - u 00 2 D g P B 5 I < P ro 5 S f • a n a p 3 < in S. « 1 § S Z S n S. o GO EZi o », o» 0 o 1 2. O o < £ O D o5 P- P t 70 n* * < x e s p Jo, — 10, <0 0J o s. pr - tr t-o « il 00 *< «* * < "ž <° S N 3 tu ? s; ft P D) | Zl 5® 3 S — o n P vo B iS K O. N N D f» < < 1115111= Ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 bi.; otrobi drobni, fco vag nakl. post. 125 hI.; fižol beli, B—4 odstot. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fižol rmeni, 8—4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 880 den.; laneno seme Podravina, fco Ljubljana 870 den. Spori SK Jadran. Sestanek prireditvenega odseka danes ob 20. uri pri »Mrakuc. Pozivajo se gg. Ma-jer, Klobčave.. Špan, Smole, Kern in Jamnik, da so ga sigurno udeleže. SK Jadran. Sestanek gospodarskega odseka danes ob 20. uri pri »Mraku*. Pozivajo se gg. kaplja, Smole, Matjašič, Černe, Kandare. — Tajnik LAHKOATLETSKI MEETING V PTUJU. V nodeljo se Je vršil v Ptuju lahkoatletski ineeting, ki ga je priredil SK Ptuj. Poleg domačih Idubov so sodelovali še SK Ilirija iz Ljubljane, ki Jo poslala na meeting le par atletov, IStSK Maribor in SD Rapid iz Maribora. V celem je startalo 39 atletov, od teh samo od Ptuja 27. V metih so bili doseženi jako lepi rezultati, pa tudi v tekih na daljše proge, dočim so rezultati v teku na 100 m bolj slabi, ker so se morali tekači boriti z jako močnim vetrom. Posamezne discipline so izpadle sledeče; Tek na 100 m (finale): 1. Stepišnik (Ilirija), 2. Pavšič (Ptuj), 3. Jeglič (Rapid). — Tek na 400 m: 1. Jeglič (R) 61.1, 2. Valner (P), 3. Uršič (P). _ Tek na 8000 m: 1. Kovačič (Maribor) 9:16.3, 2. Žgur (M) 9:16.4. — Skok v vis: 1. Koren (M) 1.54, 2. Baumgartner (P) 1.49, 3. Skoko (P). — Skok ob palici: 1. Štrekelj (I) 2.80, 2. Pavšič 2.70, 3. Hreščak (M) 2.65. — Met diska: 1. Skoko 31.60, 2 Murn (P) 81.45, 8. Stepišnik 27. — Met krogle: 1. Jovičič (M) 11.21, 2. Skoko 10.92, 3. Murn 10.26. — Met kopja: 1. Skoko 44.20, 2. Oreliek (II.) 42.36, 8. Koren (M) 37.50. Prvo mesto je dosegel SK Ptuj, drugo pa ISSK Maribor, ki zaostaja za Ptujem le za 5 točk, Ptuj jih ima 21, Maribor pa 16. Kot podzvezni delegat je fungiral g. Oizel iz Maribora. TEŽKA ATLETIKA. Schielberg je tisti atlet, ki sedaj najlepše tezno dviga, Strassberger je pa najboljši nemški atlet, in si je že večkrat izvojeval svetovno prvenstvo težke teže. V Kolnu je bil v splošni kvalifikaciji Schielberg 10 kg pred Strnssbergom; sedaj bo revanžna tekma, 26. t. m. v Miincbenu, 18. decembra na Dunaju. — V Rologni so se izvojevala Italijanska prvenstva v težki atletiki in so beležila štiri nove italijanske rekorde: Gabetti (peresna teža) obojeročni poteg 87.5 kg, obojeročni sunek 109.5 kg; Bonetti (lahka teža) tezno 82.5 kg; Mer-toli (težka teža) obojeročni poteg 107 kg. SEZNAM IGRAVCEV TENISA. Sedaj je sestavil še Tilden svoj seznam najboljših igravcev tonisa na svetu, in imamo kar tri. Mvers 1. Lacoste 2. Borotra B. Cochet 4. Johnston 5. Tilden 8. Richards 7. Harada 8. Alonso 9. Kinsey tO. Brugnon Suzana Lacoste Borotra Cochet Richards Jolmston Tilden Alonso Kinsey F6ret Harada Tilden Lacoste Cochet Richards Tilden Borotra Alonso Harada Johnston Chaudler Brugnon ali Kinsey Lacoste je neoporečno prvi. Borotrova pozl-tija je čudna. Za Lacostea in Cocheta pravi Tilden: ni vprašanja (da gre namreč 1. in 2. mesto njima), kje bodo sedaj novi nemški igravci? In kje so jugoslovanski tekmeci za Davisov pokal? Tudi Helena VVillsova je napravila seznam, do štev. 6. Takle je: 1. Tilden, 2. Lacoste, 3. Cochet, 4. Borotra, 5. Jolmston, 6. Richards. S Tildenom je osamljena. NEMŠKI DAMSKI REKORDI. Odkar gojijo nemške športnice lahko atletiko, tli prinesla še nobena sezija takih uspehov kot letošnja. Najprvo so sprejeli Nemčijo v Madnarodno žensko zvezo, nato so pa šle nemške atletinje tudi ven v Pariz Od 12 daril so jih odnesle domov 4. V pretekli seziji so napravile sedem novih rekordov, pri čemer omenja met diska gdč. Reuter-jeve 38.34 m na prvem mestu. Pred 25 leti je bil to še absolutni svetovni rekord, napravljen pač s težjim diskom. Omembe vreden je tek 100 m v 12.3 gdč. VVittmann. Junkersova ji je nevarna tekmovalka. A ne samo rekordi so ono, kar označa napredek leta 1926., temveč tudi dvig srednje povprečnosti, in to je še več vredno. Pri izvojevanju nemških prvenstev n. pr. je skočilo šest tekmovalk čez 1.45 m visoko, štiri so pa zalučile diskos čez 82 m. Novi seznam, ki ga mora odobriti še Nemška lahkoatletska športna zveza, je tale: 100 m 12.3 Wittmann 1926.; 200 m 27.4 Wittmann 1924.; 800 m 2 : 36.4 Lingner 1925.; 1000 m 3 : 18 Lingner 1925.; vrsta 4 X 100 m 50.3 Beri. Sportklub 1926.; vrsta 10 X 100 m 2 : 12.8 Sportklub Charlbg 1926.; švedska vrsta 2 : 32.6 Beri. Sportklub 1925.; skok v višino 1.495 Bredow 1926.; skok na daljavo 5.54 Kiefiling 1921.; diskos 88.84 Reuter 1926.; krogla 11.57 Henoch 1925.; kopje 82.20 Ilargus 1926.; metalna žoga 66.08 Luxem 1926. Trinajst panog smo našteli, od teh je bilo sedem rekordov letos zboljšanih, torej nad polovico. Če vzamemo še lansko leto zraven, pridemo na številko 11 in ostaneta za prejšnja leta samo še dva rekorda. Najbolj trdovraten jo skok na daljavo, iz leta 1921. ŠPORTNE KNJIŽNICE. Sporhiiku naših dni večkrat očitajo, da misli samo na šport, vse drugo pa da mu ni dosti mar. Marsikaj je na tem resnice, čeravno v splošnem taki očitki niso upravičeni. Zalibog klubi v tem oziru niso tisti vzgojitelji, ki bi prav za prav morali biti. Klubi ne bi smeli vzgajati samo rekorderjev, brigati bi se morali tudi za duha. Skupne koristi, skupna duševna vzgoja. Ni pa v vsakem klubu tistih ljudi, ki bi mogli to vzgojo voditi. Boljše gre s knjižnico. Vsak klub si jo lahko tekom časa nabavi. Vsak član lahko nekaj sam da, nekaj pa pride iz glob itd. Najprvo seveda športne knjige. S prakso naj gre teorija z roko v roki. Športnik naj ne bo slepi konj, ki hodi okoli vodnjaka, on naj svoj šport tudi pozna. Pa ne samo to; ve naj še kaj drugega, preko svoje ožje panoge; pozna naj tudi drugo športne vrste, ve naj kaj o športni higieni, o športnem raziskovanju, pozna naj svoje telo, bavi naj se z anatomijo in fiziologijo. Poleg predavanj naj mu vse to povedo knjige. Razen športnih knjig naj bi si nabavil klub seveda tudi druga literarna dela. Klubi in Zveze bi morale gledati še na to, da dobi primerne knjigo tudi naraščaj. Navadno so v šolskih knjižnicah zastarele knjige; novega ne dobiš dosti notri. Nabavile naj bi si dobre športne knjige. Take knjige bi bile tudi najboljši boj proti izrodkom, ki jih je danes žalibog v športu več kot preveč. Naše dijaštvo Socialno politični seminar. Danes ob 20 se zopet zbere soc. pol. seminar v Akademskem domu. Pridite stari in novi člani! Kakor smo se zbirali in pripravljali za uspešno delo na socialnem polju v življenju lansko leto, na kar smo priredili v počitnicah svoje dneve na znanem in ljubkem Joštu, tako in še vse bolj hočemo to nadaljevati letos. Smer in polje nam pove že naslov našega seminarja, pečat, okvir in vsebino našemu hotenju in stremljenju pa bomo dali sami. — Natančnejše se še razgovorimo in razživimo. Da pa se kot ljudje s socialnim čutom na svojem prvem letošnjem večeru spomnimo v prvi vrsti našiti trpečih bratov — ni treba besed! — Vsi in točno! »Danica« ima v petek 19. novembra ob 20 svoj redni tedenski društveni večer. Predava tov. Seibitz Viljem o zelo zanimivem vprašanju in tudi debata obeta biti vrlo zanimiva. Torej tovariši, da se vidimo vsi! Vsi prijatelji vabljeni! — Tajnik. Za učiteljstvo Člani podružnice Slomškove zvezo za ljubljansko okolico, ki se udeleže v soboto zborovanja, imajo po odloku ministrstva prosvete O. N. štev. 30.780 pouka prosto. Udeležbo prijavijo brez nadaljnjega samo šolskemu upraviteljstvu. DEKLE Z DE2ELE išče mesta kot učenka za strojno pletenje. Naslov v upravi pod: 7940. HIŠNIKA strogega, za hišo na Selu, sprejmem takoj, J. PREDOVIČ, Ambrožev trg št. 2. 7951 Gospoda duhovnika vpok, kot dušnega pastirja, išče cerkv. podr. Sv. Križ pri Moravčah, Gorenjsko, 1ure od železn. postaje LAZE. — Kraj je zdrav, solnčna lega, župnišče (3 sobe), nekaj zemlje, bira, denar dohodki iz ustanove in dr. Blagohotna pojasnila daje pos. Jakob Korimšek, cerkv. ključar istotam, p. Moravče, Gorenjsko. 7917 Kdo sprejme učenca za harmonij (klavir)? — Pogoje na upravo lista pod številko »15—7904« Vajenec kateri ima veselje do pekarske obrti, se takoj sprejme. Star mora biti najmanj 14 let. — Franc HORVAT, pekarna — Cirkovce, Štajersko. MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvo sprejme takoj Henrik BITENC, mizarstvo, Vižmarje št. 77 nad Ljubljano, 7969 LJUBICA ROJEČ zas. uradnica ŠTEFAN M. DOBRIČ uradnik ministr. fin, POROČENA dne 14. novembra 1926 Ljubljana Beograd Prazna soba za 3 gospodične, se išče , v sredini mesta. Cena do 200 Din. - Naslov vi upravi lista pod it. 7932. I Zimska jabolka obrana, večjo količino, prodam. Odpošiljajo se po povzetju tudi preko 50 kg. Istotam se dobe hmelovke. - D. RIBIZEL, Sv. Jernej, pošta Loče. Enonadstr. hiša zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« v MARIBORU. 7914 11UBITEL1EM PTIČEV! Razpošiljam krmo za ptic* Pravilno zmea Zajamčeno zdravo in suho! Paketiranaod 5kq dalje. 10S.GAGEL, trnovim sKmera^ Ljubljana. Sv. Petra cesta ?! Modna trgovina MARIBOR Slovenska ulica štev. 4. Potrebščine za krojače in šivilje. Strogo solid. cene. obstoječe iz 54 oralov zemlje s pripadajoč, hišnimi in gospodarskimi poslopji se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Vpraša naj se: Maribor, Cankarjeva ulica št. 10, (• T. RABIČ A \o. Ljubljana Ofo.e in !H kupite najcene). pri SEVER &Kcmp. LJUBLJANA Železen ŠTEDILNIK se proda. - Tomše, Dunajska c. 17/IV, desno, KAVARNA In RESTAVRACIJA s potrebnim inventarjem in lepim stanovanjem, vel. dvoriščem in vrtom ter nizko najemnino, v zelo prometni ulici v Karlovcu, se odda radi starosti. E n prostor se more preurediti tudi za trgovino. Resn. reflekt. s potrebnim kapitalom ca. 45.000 Din dobe natančne informacije pri: »ANTE«, Karlovac, ulica Sv. Barbare 7. 7953 Denarne naložbe posredufe vesta® in varno posojilo oshrbi, posestvo prodajo m hupuie. tr&ovshe Informacije dote: Dr. IVAN CERNE, gospodarja pisarna, Miklošičeva cesta 6 MPf! pristni, namizni, iVICu za potice, nudi po Din 22.50 kg velečebe-"ar A. Maček, Vrhnika. SLUŽBA inorK?- nika je razpisana v Radomljah. — Poizve se pri županstvu Radomlje. Nascnanila Oblastno središče trezne mladino v Ljubljani vabi v društvo »Treznost« v Ljubljani vse one člane, ki so bili vpisani pri kakoršnem koli absti-nenčnem »Kolu« in so izpremenili svoje bivanje. Javijo naj se na naslov: društvo »Treznost«, Levstikova 4-II. :Darovi Za poplavljence so darovali pri mestni blagajni v času od 6. do 13. novembra 1926: Neimenovani 20 Din; Dolenc Oroslav, trgovec, Ljubljana, 500 Din, mesto venca na grob ge. Marije Oblak, Vrhnika, za polliovgrajske poplavljence; Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana, 1000 Din; neimenovani 20 Din; Stepič, Spodnja Šiška 10 Din; Brafia Lasan, Spodnja Šiška, 10 Din; Breceljnik Alojzij, Ljubljana, 100 Din. — Skupaj 1660 Din. "Poissvedovanfa Pomotoma je bila vzeta dne 15. t. m. Frančiški Ivoleša pred odhodom večernega vlaka na postaji Radohova vas ročna torbica z več listinami in žel. legitimacijo. Prosi se, naj bo dotični toliko prijazen in naj vsaj legitimacijo pošlje v Ljubljano gl. kol. Zgubil se je včeraj med 5. in pol 6. uro zavitek ur, namenjenih za popravilo, in sicer na poti 7, Ulice na Grad čez Št. Jakobski trg, čez most po Krakovskem nasipu do konzuma. Pošten najditelj so nujno prosi, da odda najdeno v upravi »Slovenca«. Našel se je poročni prstan. Dobi se na Sv. Petra cesti 19-11. Vremensko porošsl© Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 17. novembra 1926. Višina baromefra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplota T C1 Kel. vlagn ' % Veter In brzina t m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin ra It SE — n . ca n krni fes ob opazovan|u »mm ito7» 7 771-2 9-1 96 NNE 0-5 10 megla 0-1 LJubljana (dvorec) 8 771-4 9-2 96 NE 0-5 10 megla 14 768-0 12-2 8b mirno 10 21 766-7 11-2 92 NE 0-5 10 megleno 13-0 8-8 Maribor 770-9 9-0 96 NW 3 2 17 7 Zagreb 779-8 9-0 56 N 0-5 10 megla 8 Belgrad 8 770'9 8-0 97 mirno 0 20 6 Sarajevo 772-6 6-0 90 E 1-5 0 19 5 Skopl|e 772-4 8-0 81 mirno 0 21 2 Dubrovnik 769-9 12-0 76 N 1-5 0 22 4 Split 769 6 12-0 97 mirno 6 megla 20 12 Praga 7 769-2 5-0 S 1-5 3 15 5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za četrtek, dne 18. novembra: Oblačno, pri jugozapadnih vetrovih milo vreme, pozneje dež. Povpr. barometer nižji ko včeraj za 3.1 mm. Mebl. mesečna soba se odda samo solidn. gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7961. Inserirajte v »Slovencu'! Košuta scdatVna' stojnici g. Ivan Javornika (poleg mesar, mostu) v četrtek dne 18. t. m. od 11. ure naprej. 7963 ČAJNO MASLO razpošilja Mlekarska zadruga ■ Radomlje. Naprodaj je HIŠA pekarijo, gostilno in vso gostilniško opravo. -Kje, pove uprava »Slo venca« pod it. 7934. Volnoin bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnab v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4. Pritlično hišo prodam: 4 sobe, kuhinja, večja klet, lep vrt in delavnice z električ. pogonom, vodovod, takoj vse prazno, porabno za malo tovarno, na periferiji mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7854. Dam v cntin s kuhi-najem "UMU nj0 in strojnoključavničarsko delavnico na električni pogon, na periferiji mesta. - Naslov v upravi pod štev. 7855. Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 4845 Stavbno podjotjo ACCETT0 & drugovi družba z o. z Maribor, Franiiškan. nI. AUTOMOBILE vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22. 6432 Prodam takoj samo dobro blago: 30 polovnjakov mašančevca po 2.50 Din liter; 10 polovnjakov hruševca po 3 Din liter; 10 polovnj, domačega jesiha po 1 Din liter. FRANC JUHART, veleposestnik, Slovenska Bistrica. — Prodam tudi na drobno. 7954 SKLADIŠČE za KURIVO, prostorno, vsaj deloma krito in zaprto, blizu glavnega ali gorenj. kolodvora, po možnosti tudi hlev in sobo za skladiščnika — vzamem v n a f e m za daljšo dobo. Takojšnje ponudbe na upravo podi »STALNO St. 7911«. Iščemo prireiovalce (Zuschneider) in ŠTEPARICE. Ponudbe na; AND. JAKIL, tvornica koža i cipela d. d., KARLOVAC. Iščem zastopstva. Vsestransko dobro znan trgovec, ki je opustil trgovino, IŠČE prvovrstne TOVARNE TEKSTILNE STROKE za Bačko, Banat in Srem. — Ponudbe v nemščini na Friderika SCHERER, Beška, Srem. Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, ši-^ valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome-( stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj« liranie in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubliana Karlovska 4 Razprodaja trgovinske, gostilniške, sobne in kuhinjske oprave ter več perila. Konji z opremo, težki in lahki voz, zapravljivček, drugo gospodarsko orodje, dobro ohranjen fotoaparat 9 X 12 ter nekaj potrebščin. Vrši se dne 21." nov. t. 1. ob 1 pop. v Blekovi vasi štev. 3, občina Dolenji Logatec, MESTNA DUHOVŠČINA V PTUJU naznanja tužno vest, da je prečastiti gospod zlatomašnik Martin Hurkovic inf. prošt, konzist. svetnik, mestni župnik danes dne 16. novembra v 80. letu starosti v Gospodu preminul. — Pogreb blagopokojnika se vrši v četrtek 18, novembra ob pol 3 popoldne iz proštijske cerkve po opravljenih mrtvaških molitvah na mestno pokopališče. — Slovesna zadušnica bo v petek ob 8. uri v tukajšnji proštijski cerkvi. Ptuj, dne 16. novembra 1926. Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Fellclta Kalinšek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. i''. ■ ... I Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ce$ izdajatelj: dr, Fr. Kulovec, "-ednik: Franc Terietflav,