Št. 48.
V Gorici, dne 17. junija 1898.
Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden v Stlrili izdnnjili, in
.sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob A. uri popoldne, in stane z „(»ospodarskiiii Listom" in s kak«) dru^o uredniško izr»dno prilogo vivd po pošti prejeinana ali v (Junci na dom pobijam
> leto
SH- <
pol leta .				>   :!¦—	
četrt leta				¦     l-.-iO	
Posamične	štev	llie	taneju	U ki'.	•-"¦
Naročnino  sjnvj.	na	nora	vnistv.	V     •Uisp<l>	ki   uli-i
>,\ v iiurii.-i v -'i	»riSI:	Tiskarni-		A. (ialu-ŠL-	¦k  v.-ak
i od S. ur" zjutraj	do		oivr:	ol) nedeljah na «nl	
\<> 12. uri'. Na naročil		»Ur	»z uoposlane naročnine		
ne oziramo.					
»PIIIMOIIKC'*	/ha j	i ne	idvisIK	od   cH,-Z0	trikrat
.¦>(.'UJi>i in stane v-.	li-ti	j: Id	I-Jll.	—i______	-«>
-Soča   in    Prim		,e	.rodaja		•l   V   tt-
¦:an.i   Se h v. a iz	•     Si		uli-i	o   .le 11 o	M t /,    \
¦¦-.ki uliri: - v 'L	lltll		-.-.¦kani	l.avre,	
u difl-a, CiLM-niia in	Pi,	an \	uliei	'..»U- d-lla	FaU.ra.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in cdpravrigtvo
se nahaja \ Gosposki ulici št i* v Gorici v H. nadstr.
zadoj. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Popisi naj se poSiljnjo le uredništvu.
^avooninn, reklamacijo in dnigo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništvo, naj se. posiliaio le npraviiištvii.                                                     J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no upravmštvo.                  ______
Oglasi in.poslanice
so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat S kr.. 2-krat t kr., 3-krat t', kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati I.tco Gorica.
„Gorlfilm Tiskarna" A. Gafcvsek tiska in zala-a razen <boče» m »Primorca« še ^Slovansko knjižnim««, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih a do (5 pol tor stane vseletno 1 gld. SO kr. -.- Oglasi v rplov. knjizmeia se račimijo po 20 kr. peiit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
•*m  Bog in naPOdl   €«*-            ,Gor. Tiskarna, A. Gabršček (odgov. J. Krmpotie) tiska in 1*L
V (J ar i c i, dne 16. ;,iniia 1S«»s. Državni /bor je odložen. Se v soboto je bilo trdno pričakovali, tla ho v lorek 11. t. in. seja, ali minisUrskt svet je mod leni časom oklenil drugače. V ponedeljek se je raz nosi a križem Avstrije ves!, tla je državni zbor odložen. Menda je pričakovala vlada Zopet od zadnji- seje do torka, da se zgodi kaj izvaiirednega, kar hi jej olajšalo stališče, ali nič takega ni l>i!o. in sklonila je, državni zbor odložili na .')< določen čas. Vsekakor miio pričakovali, da odgovori vlada pretekli torek na interpelacijo radi grafih dogodeb, ali Indi lo se ni zgodilo, /oljno so pričakovale v-1- skupine ta odgovor, kateri bi bii lak. da bi bite ogorčene v>e opozicijo .-banke, kajti vlada bi bila !e potrdila, da je bilo n/eno postopanje v Gradcu pravilno ter da v tem pu^lfdii nima ničesar spremeniti na svojih odredbah. Drugače bi se odgovor gotovo m> glasil, ker tega   pač   si' ne  inoremo
misliti,   da   bi   bila   vlada   v   te......(govoru
opozicijskim -drankani na ljubo prekli-ala kaj na svojih odredbah, Ilazmei;.- med vl.-.io in obstrnkeijo bi .-e bilo po takem odgovoru poostrilo in' komno bi bila zvedela, »l, ne opravi nikdar \eč ničesar pri nh-lriikoiji. pa naj se sklici poga|nti /. njo. kakor hoče. Miui-b-r-ki predsednik so je menda zb.il. stopili obšlrukciji nasproti •¦. je; jiovedali Jasno v oči, kako stališč.-' ima vlada nasproti njej. Vsekakor je vlada poka/ala siaho.si, da si ni upala stopiti pred državni zbor v odgovorom na interpel.oijo o ;/r.i<kili do--odbab.     Torej jej    ,e  na   tem   le^-če. da  .,-
nadalje  puskm.i  posredovati   t.....1  Brankami.
da h\ lirike do kaki-n.i spura/.nmljenia med seboj. Čeprav sama dobro ve, da oh >edan ih razmerah jt> nemogoče vsako sporazimi!;en|e. Tako pa po.-topa menda radi jubilejne;.'.! leta. ker IJOČe, da bi letos priHo še do hllji'1. lazporov v državnem zbori!, kateri bi ša' bolj onečašv-ali Av^dijo. Odgovor na iuterpeiaei:o o praških rečeti pa bi hi! provv.ročii tudi 'ahko krt/.o v tnini-tor-tvti samem, /e zadls;i ča- ^ U< 'r'ovpr;io o od-lopa tivoviu^ke^a iui-liUtralMreiuvitlier/a. a p»» odlivom mini-t<i--ske^vi predsednika bi bite iad;ka,n.- s?rank<- pri--laie llaiv!tre;Uiei-ja. ^\.\ h: In: mora! od-toj.iti.
BEM-HUR.
Roman iz čajev Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
(Dalje).
Četrta knjiga.
»Dobri šejk, nisem prišel po nagrado, ne veliko, ne malo. Da pa ne boš mislil dalje isa io, ti poveni, da to, kar sem stori! za tega častivrednega moža, storil bi tudi za poslednjega tvojega služabnika."
»Toda on je moj gost, ne služabnik, in t« še tisočkrat presega  ceno  tvoje zasluge." In obrnivši se k Baltazarju, reče: -Še   enkrat  ti   rečem,   ta   mladenič  ni rtiiiiljan in to tudi biti no more."
Baltazar je gledal in poslušal samo Beii-Uura.
-A kako te naj kličem?" vpraša mladeniča.
-Arij, sin Arija." *A ve;;dar nisi Rimljan?" »Moji roditelji so bili židje." „Bili, praviš. Torej ne žive več?" Na  to  dražljivo  vprašanje je šejk prihranil mladeniču odgovor.
»Pojdita !* reče svojima gostoma. „Ve-čerja je že pripravljena."
1'oostrenja odnošajev med sabo in ob--trukrijo in pa evenluelne krizo v siiiuis|ers!vu se je bala vlada, in lak jo bil vzrok, da je odložila državni zbor, predno je poslala oni odgovor.           Tako jo vlada   prepr"čila ono,
česar so želeli \si ||s|i življi, katerim je blagor Avstrijo pri srni, namreč preprečila je po-oslreuje r.izmorja med obstrnkeijo in sabo. Da je bihi v torek seja, imela hi vlada povsem ja^ue račune pred seboj, da hi vedeli končno, pri či-uida smo prav /a prav in kaj Se treba ukrenili, da :-e neznosni položaj zbolel. V interesi cvle drž.uv hi bilo lo. toda N( iiicpiii na ljubo se ni nič takega zgodilo. Vlada ne mara uikakih posebnih pre-menib v jubilejnem letu m za to je tako poslnpaia. OčividiKt pa je, da se vendar še boji Neiin-ev, ker si ne upa nič korenitega storiti, da bi /adu>ila ohslrukeijo. V jubilejnem lelu se Ih.do torej sedanj.« zamolano razmere vlekle naprej in menda lotos še no pridemo do io^a, da bi <e storil konue nemški oholosti, katera kopl|o Av.-lriji grolt. Vlada je men.ta ¦- voilno toliko slepa, da no vidi Slovanov v Avstriji, ki so pripravljeni delovali vedno v njeni prid. -ovvda le pod pobojem. i\,\ jim tla v-e pr.ivioe, ki jim pripadajo v  vsakem oziru,
Jeseni baje >e sujde zop«'l državni zbor. da hi nail.iljpval svoje .deloviilijo", taca- pa se imajo vršiti podajanja, ki bi zboljšala položaj na pn-dvečer .esarjovo pel-d.-elletnhv.
Vlada mola gotovo vedeli, da no pride do fake-a /.l)ol|i.ui|ii. d.i se ra/bijejo vsa podajanja, ali vendar vleče položaj naprej. t',f se res siiide državni zbor jeseni, se pa zopet razide, ne t\.i hi kaj opravil. Oh sedanji sestavi njegovi ni misliti na lo, da bi še kedaj redno deioval. bi tudi čemu laka podajanja od strani vlade, ko so Nemci že lolikr.it janio novedali. da no odnehajo prej • ¦•I obstrnkeijo. dokler se no prekličejo jezikov ne  naredilo.
Ono poo^lreiije odnošajev, katero je ¦ bilo piičakov.iti po odgovoru uiiui"t"rskoga • predsednika na interpelacijo «» praških do-' godbah, si,er ni prišlo na .tali pretekli torek. '  kakor   -e    (e   mislilo, ali  pride  p.i   lo.    Če  bo
;          r.en-Uur   poda   roko   Bailazarm   ter ^i;»
S povedo   k   n.i/i.   Vsi   trije   sedejo   na plahto. '. ra/^rnene po tleh. S'nž.ibniki prinevjo vode !   in bris.dke. Ko .-i umijejo roko. d.i *e,k z.na-i  im-n.e in l'..'ijičan jamo glasno moliti. ;           „0 Bo^.oct-  nas vseh ! Vse, kar imamo.
je Tvojo, sprejmi našo zahvalo ter blagoslovi nas, da bomo mogli izpolnjevali Tvojo voljo!" Bila je lo molitev, katero so pred mnogimi leti molili v puščavi Grk Gašpar, In-dijan Mdhior in Egipčan Baltazar, vsi trije z jednimi besedami, dasiravno v različnih in neznanih si jezikih, kar je bilo za nje oči-viduo znamenje božjega razodenja.
Večerja, h kateri so sedli po opravljeni molitvi, je bila obilna, kakor se je bilo tega mogoče nadejati od gostoljubnega in bogatega šejka. Imeli so različno pecivo, prineseno naravnost iz peči, sočivje iz vrtov, meso samo, ali pripravljeno s sočivjem, mleko, med in maslo. Vse to so povživali brez dandanes neobhodno potrebnega orodja: nožev, vilic in žlic. In ker so bili lačni, so mnogo jedli ter le malo govorili.
Ko so služabniki prinesli sadje, so pobrali brisalke, ko so si gostje zopet roke uinili; ti so bili siti in za to so dobili zopet veselje do razgovora.
V taki družbi Grka, zida in Egipčana, ki so vsi trije priznavali enega jedinega Boga, je mogel bili ob tem času samo jeden predmet za razgovor »n kdo drugi je moral poprijeti
zboroval državni zbor jeseni, bodo obstruk-eijske stranko lakoj, ko stopijo v zbornico, zahtevale odgovor na ono interpelacijo in fačas bo moral 'ninisterski predsednik nemudoma odgovoriti, ako hoče imeli le par soj, ker drugače um onemogočijo z najhujšimi sredstvi vsak poskus zborovanja. Dokler \Volf živi, no bo drugače.
lladi nemške obstrukoije pa vendar ne smejo zaostali vsi oni predlogi, katero je vlada storila, ki se pa niso mogli izvesti do rešitve potom državnega znora. Poslnžili se mora torej zopet g M., da s posebnimi cesarskimi naredbami uveljavi svoje predloge, ker prebivalstvo v Avstriji zbok nemške brezobzirnosti vendar ne sme trpeli še izdatnejše škode. Nemci no iivažujejo več v Avstriji nikakih predlogov, če so ludi tako občo-koristni, kakor: odprava mitnic, zni-žanjp pristojbin za prepis ktuelskili posestev tor odprava časniškoga in koledarskega kolek«.
Položaj so vleče naprej, Slovani pa ob njem trpimo ter smo prisiljeni gledali, kako se rušijo stebri državi, in glodali bomo morali lo menda še celo jubilejno lelo, k'M' vlada, čeprav pozna pretečo nevarnost, se no gane na noben kraj. Najbrže čaka, da prihodnje lelo so naredi konec, obstoječim razmeram v državi (ako, da se preobrat, ki je neizogiben v Avstriji, izvrši baš na koncu toga stoletja in ho potem kot Bliu de sieclo" stalo v avstrijski zgodovini dejstvo, da je bila do konca IlK stoletja vsaj navidezno Avstrija nemška država, da p.i jo stopila kot slovanska na površje začetkom "20. stoletja. Do prihodnjega leta pa menda misli vlada igrali vlogo posredovalca, ki ima nalogo skrbeti za lo, da ra/.uieie ne krenejo predaleč, da se obdrži položaj, kakor sloji, ter da se prepreči vso, kar bi utegnilo še bolj kalili jubilejno lelo.
Nemci ta čas izkoristijo v svoje namene, baš isto morajo pa storili tudi slovanski ne.rodi fer se politiško orgauizovati, Cui. bodo pripravljeni na oni dan, na kateri se izvrši preobrat. Vlada ne more prezreti več Slovanov, kakor je to dosodaj delala, ne more več pustili Nemcem prevlade nad njimi,
¦ on, ki je slišal ;jlas iz neba, •¦¦•do P;odvečnega na vzhodu '.ii.lsl.o.n videl Bo-', od obličja c .:em ;;;;i bi govoril, ako ne o imel   sporočili   celemu
besedo, ako  i ki   je   videl   z ter pod njenii. do obličja'- A r njem,   o   kak-oui svetu V
XIII. Pribaja. Kot rešitelj? Kot kralj?
Kakor bi bil nekdo vrgel črn zastor na Palmov gaj, ga je zagrnila po solnčnem zapadli nakrat tema. Tu ni bilo videli onega sladkega mraka, ki nekako sprovaja človeško oko od dnevnega bleska v nočno tmino ter je tako prijetno po celonevnem delu utrujenm človeku.
Noč je nastala zgodaj in urno. Z njenim prihodom so prinesli služabniki pred šotor štiri medene svečnike. Vsak od teh svečnikov je imel četvero ram, na kateri vsaki je bila pritrjena srebrna svetiljka, na-polnena z oljem.
Pri tej razsvetljavi so se razgovarjali gostje, uživajoči sadje, in sicer v sirijskem jeziku, ki je bil tačas v splošni rabi v tem delu sveta.
Egipčan je pripovedoval, kako so se srečali trije modrijani v puščav«. To pripovedovanje so poslušali vsi z veliko pozornostjo. Celo služabniki, ki so stregli gostom pri večerji, so skrbno pazili, da jim ni ušla kaka beseda. Ta dogodba je bila dobro znana .šejku.  Slišal  jo je iz ust teb modri-
7A to pa je treba pozornosti vsaki čas, da se ne zgodi nenadoma kaj takega, knr hi Nemce zopel povzdignilo, Slovane pn pahnilo nazaj v nekdanjo čase suženjstva. Pa, lo je gotovo, vlada mora ustreči opravičenim zahtevam Slovanov ter zalreli svoje sovražnike — Nemce, — katere si je vzgojila na svojih lastnih prsih, - ako jej mar, d« Avstrija obstoji še nadalje, ker v nasprotnem slučaju, ako bi hotela uslreči zopet Nemcem ler pre-zreli Slovane, nnšla bi odpor v večini svojega slovanskega prebivalstva in sicer lak odpor, ki bi jo naučil, jedenkrat za vselej, kako se ne sme postopali z narodi v konstiluci* joneini državi, pa naj bi se zgodilo kar koli!
»Soča" o Palacfcem 1.1872. In 1.1816.
Slavni oče češkega naroda Franlišek hilnck? je umrl 21», maja 1870,
»Soča- jo pisalu o Palaekom v dopisu iz Prage 7. nov. 1872. lukč-lo:
»Kar se literature češko lika, moro. se priznali, da vlinlu v poslednji dobi Jako ziiu-ničua marljivost. Največji popluh i senzacijo pak budi poslednji spis slavnega histerijo-graf« i češkega prvaka g. dr. Fr. Paluekegu — znani »politični testament ali moja oporoka".
Besede starega Palackega v leni spisu so merodajuim krogom svarilni glas, koji se poslednjikrat ponavlja, da »b o d o č n o s t A v-strijojev važnem geslu: Federacija!" To geslo je on zuslaval i zastava od 1. 1848. do denašnjega dne. Čudno, da ravno v tem irenulji zopet slopa v javnost stari Palack^. ko protinarodni listi svetu oznanu-jejo, da je opozicija češka — uničena. Spis ta je poziv k celi državnopravni opoziciji, da bi se združeno i zložno postavila v eni falangi proti sovragu. Oporoka Palackega postane zgodovinska, kot njegova izjava 1.1848.: »Ko bi ne bilo Avstrije, mo»*ali bi jo ustvariti"; in izjava 1. 1865. — ko je svaril Avstrijo pred padoru klicaje: »Bili smo brez A v s t r i j e, i n b o d e m o, ko bi je ne bilo!"
Dno 1, junija leta 1876. pa je pisala »Soča" takd-le:
janov in sicer ob času, ko o resnici tega ni mogei dvomili; potem jim je pomagal ter jih skril pred Herodom, ne zmeneč se za to, da si s tem nakoplje jezo in maščevanje kralja židovskega.
Sedaj je jeden od teh častivrednih popotnikov sedel znovič pri njegovi mizi. Uderim je sveto verjel njegovim besedam; niso pa napravile nanj takega vtisa, kakor na Ben-Hura.
Prihod Odrešenikg je imel zanj, kot za Arabca, splošno-človeš^i pomen. Ben-Hur je bil Izraelec; zanj je imel ta dogodek dvojni pomen: kakor za zida in za človeka.
Skoro od svoje zibeljke — ne pozabimo na to — je slišal neprestano o Odre-šeniku; v kolegiju so mu židovski učitelji čitali in razlagali napovedi prerokov, vse od prve do poslednje je zr.al na pamet. Prihod • Odrešenika je bil predmet neprestanim pre-tresanjem med učenimi rabini v shodnicah, šolah, v svetišču, ob praznikih in delavnikih. Ni ga bilo na zemlji zida, kateri bi — dasiravno daleč od svojcev, na skrajnem konca tačas znanega sveta — ne bil pričakoval Odrešenika ter ne nosil v srcu tega upanja kot najdražjega izmed najdražjih.
Kar se tiče časa Njegovega prihoda, so bili res različnega mnenja, toda skoro vsi so se strinjali glede njegovega značaja, češ, da pride kot kralj židovski, kot njihov vladar, O tem so bili prepričani. S pomočjo Izraelcev bi imel on zavojevati z vojno ter osvojiti  si
„Umrl je 26. pr. m. Fran Palacky, slavnoznani češki historijograf, in eden naj-večih in najveljavnsših čeških patrijotov.
Narodil se je Fran PalackJ 14. junija 1798. v Hodslavicu na Moravskem, kjer je njegov oče bil učitelj na evangelijskej šoli. Leta 1807. učil se je nemščine vKumwaldu, a leta 1809. sprejet je bil v alumnat tren-činski, kjer je bival do 1.1812. — Nadaljevat je svojs študije v Požunu (Pressburg), in se deležil redakcije ondot izhajajočega BTyden-nika*, v prostih urah pak učil se je marljivo modernih jezikov. Leta 1876. vstopivši v filozofijo seznani! se je bil z Benediktijem, in po Benediktiju s slavnim češkim litera-tonr ŠafaTJk-onr, kterr je lačes študiral na vseučilišči v Jeni na Nemškem. Od te dobe pisaril je mnogo in dal je na svitlo marsikatero knjigo ali sam ali pa v družbi z drugimi pisatelji. Mnogo pozornosti vzbudila je knjiga „Počaiky češke ho basnictvi obzvlašte prosodie*, ktero sta Palack^ in Šafarik skupaj na svitlo dala in ktera je slavnemu Jung-manu povodom bila, da se je s Palacky-jem seznanil in ž njim v ožjo zvezo stopil.
Leta 1817. postal je odgojitel pri go-spej Zerdahely in na njeni svet prevzel je pozneje odgojiteljsko mesto pri gospej Cusv. Se svojimi odgojenci prišel je 1. 1820. na Dunaj, kjer je pogostoma v dvorno knjižnico zahajal in se z Dobrovski-jom in Kopitarjem seznanil; a v poletji 1921, vrnol se je zopet na Madjarsko ter se lam do leta 1821-. z estetičnimi študijami bavil. Do taftas ni se bil Palacky še odločil, ali se ima estetike ali zgodovine učiti; čeravno nij bil mater jelno dovolj preskrbljen, šel je aprila 1823. v Prago, da bi husitsko vojsko po izvirnikih študiral. Jungman in drugi so ga prav srčno sprejeli in tudi Dobrovsky ga je prnv dobrovoljno podpiral v njegovih študijah. Po Pobrovsky-ju seznanil se je •/ g. grofom Sternberg, pri katerem je post"' arhivar, in s knezom Lob-kovic-em: ta dva sta Palackemu pripomogla, da je dobil od kneza Selnvarzenberga dovoljenje, njegov bogati arhiv v Wiltingav-u pregledati in glej, dobil je tam jako povoljna izvirna pojasnila o husštskej vojski. Na njegov svet sprožil je grof Sternberg misel, da bi se društveni organ češkega muzeja izdajal v češkem in nemškem jezici; obveljala je in Pa^ekemu bila jp izročena redakcija.
Leta 1827. se je oženil in ravno t. I. naložil mu je češki deželni odbor, naj bi nadaljeval „kronologično zgodovino češko", kojo je Pubička spisaval; a Palacky poslal je že 1. 1828. deželnemu odboru spomenico, da bi sam češko zgodovino r?d spisal. Po deželno-zborškem sklepu 13. aprila 1829. izvoljen je bil češkim deželnim zgodovinopiseem, cesar Franc tega sklepa pa ni potrdil, ipak dovolil mu je deželni zbor letno nagrado 1000 gld. Stoprav I. IS3G., ko je prvi v?"*ek zgodovine beli dan zagledal, ponovil je deželni zbor zopet svojo prošnjo, kterej je cesar Ferdinand 1. 1839. pritrdil. Leta 1841. postal je Palacky upravitelj češkemu muzeju in od te dobe naprej dal je na svitlo marsiktero knjigo in razpravo.
V dnevih marcija 1. 184S. bil je Pa-lacky v Pragi; 10. aprila dobil je povabilo,
celo zemljo in jo vladati v imenu božjem tako, kakor zahtevajo potrebe in smotri izbranega ljudstva.
V tej veri so v veži in pred oltarjem svetišča farizeji in separatisti postavili tako visoko stavbo, da ni postavil takošne v svoji domišljiji niti častiželjni Makedonec. On je hotel prisvojiti si zemljo — oni pa so želeli nadvladati zemljo in nebo.
Ben-Hur ni imel takih brezbožnih in egoističnih mislij, za kar se je imel zahvaliti okoliščinam, v katerih je živel.
Njegov oče je pripadal sekti saducejev, ki so bili, da tako rečemo, nekaki svobodo-misleci onega časa. Držeči se strogo postave, kakor je bila napisana v knjigah Mojzesovih, so zametavali s preziranjem vse komentarje in dodatke rabinov.
Njihova vera je bila več modroslovje, nego vera. Njih strpljivost do drugih ver je bila velika.
Navzlic svojim rojakom, ki so se povzdigovali nad vse ljudi in narode, so oni priznavali, da so jih v umetnosti poganje dokaj nadkrilili.
Videli smo, da je žena Hurova, odli-kujoča se z nenavadno nadarjenostjo, bila uprav istega prepričanja ter je znala vcepiti jo tudi svojemu sinu. Juda je ob času katastrofe, ki p zadela njegovo rodbino in premoženje, pripadal z vso dušo sekti saducejev.
da bi se udeležil posvetovanj v Frankfurt-u, a Palacky poslal je dogovor, da se Češka ne sme prištevati Nemčiji in je to v svojem odgovoru tudi temeljito — dokazal. Dne 8. maja ponujal se mu je portefelj naučnega mini-sterstva, a Palacky odbil je ponudbo brez pomisleka. Izvoljen bil je v lačasni državni zbor v šestih okrajih, in v Kremsiru izdeloval je načrt ustave za Avstrijo. Ko se je 1. 1849. reakcija bila pričela, popustil je bit Palacky politično polje in pričel je zopet študirati in pisati. Leta 1861. najdemo ga zopet na čelu češke opoziciie kot hrabrega borilca za pravice češkega naroda; on bil je duša imenitnih čeških deklaracij in še zmerom trajajoče pasivne politike Čehov. Da je češki narod postal najučenejši, zrelejši mej vsemi slovanskimi jo tudi po mnogem zasluga velikega Palaekyja. Dokončal je svoje jako obširno zgodovinsko delo meseca marcija t. 1., vsled česar je doživel veselje, da ga je slavil ves slovanski svet a izročil je nadaljevanje izrecno prof. dr. Gindely-ju. Slava Irikratnu velikemu učenjaku in patrijotu Kr. Palackemu".
Predelska železnica.
(Poslovit ponatis i/.   Soč«', štev. S in (I leta 187Ž.) *)
V novejšem času, in posebno od kar je postal de Pel ris minister, je priplavalo zopet vprašanje zastran predelske železnice na površje in pričakuje se sploh, da bode v sedanji sesiji državnega zbora rešeno. Bolj ko kedaj poprej, polnijo se zdaj predali raznih večih časopisov s priporočili za to železnico in s svarili zoper- predelsko črto, in enako se oHašajo deželni in občinski zastopi, trgovske zbornice in sploh, kogar ta zadeva kaj briga, za in zoper Predel. Naš deželni odbor in tukajšnja kupčijska zbornica sta tudi predložila državnemu zboru, prvi po poslancu grofu Goronini-ju in druga po poslancu baronu Ritterju peticijo, da bi se nemudoma začela delati ta železnica. Toda te dve vlogi ste precej površni in posebno prva se v tem obziru odlikuje. Bolj zanimiva je peticija trgovske zbornice beljaške, katero priobčujemo tukaj, veliko okrajšano:
Že dolgo pred odstopom Beneškega in tako rekoč sluteč to zgubo se je Trst oziral na predelsko črto kot najprimernišo, ker najkrajšo črto, po kateri bi se to najvažniše zavetje avstrijskega mornarslva zvezalo s severno zahodnimi in s zahodnimi deželami Avstrije, s Švico, južno in zahodno Nemčijo i t. d. Takrat se je še lahko vprašalo, ali se ima ta zveza dognati po črti, neodvisni od južne železnice, katera bi držala skozi Furla-nijo ali pa čez Predel, ker so bila na obeh straneh še avstrijska tla. Po odstopu pa bi ne mogla obveljati druga, nego predelska črta, ker je po svoji nameri in kratkosti edina, katera se lahko uspešno kosa z južno železnico na severno in severo zahodno stran in tudi z italijanskimi železnicami proti Švici, južni in zahodni Nemčiji. Zastran tega se je predelska črta prav natančno pretehtala in dotični načrti so popolnoma dovršeni.
Že večkrat se je dokazalo, in te dni zopet v spomenici trgovske zbornice tržaška, koliko je zgubilo pomorsko trgov^tvo avstrijsko s tem, da so zaostala naša najvažniša zvezna sredstva in da se utegne še zadnji ostanek v nedavnem času zgubiti, ako nas prebite v tem ozira zunanje države. Naša lastna železnica čez Bre:«ner, potem železnica skozi Monte-Cenis, ona katera se dela čez Golthard in Splugen, vse te železnice, katere so se večidel veliko teže delale in se še delajo, nego predelska, imajo namen, da po vsem spod-bijejo avstrijsko pomorsko kupčijo z Levantom, r.."ptom i t. d. Zunanje države delajo, ko A.atrija sklepa in tudi o tem se sme reči: odločnega je svet (dem Entschlossenen gehort die Well). Ne da se več zavrniti prepričanje, da neobhoino potrebno ne z enakim korakom napredovati z drugimi državami, kar nij več mogoče, ampak zamujeno po mogočnosti prehiteti.
V resnici so tudi državni možje avstrijski že pred leti spoznali potrebo, da se neposredno zveze Beljak z morjem in na to spoznanje se opira prva misel na Rudolfovo železnico; v dotičnem koncesijskem pismu od 11. novembra 1866. § 2. je izraženo, da se ima nadaljevaje železnico od Beljaka do Trsta, (ali do kacega druzega prekmorskega kraja) s postransko črto do deželne meje proti Vidmu tako rekoč neobhodno dopolniti in končati ta črta.
Brez tega nadaljevanja do morja ostane Rudolfova železnica mrtev trup. Pa namesto da bi to, kar so za potrebno spoznali, dovršili, jim je bilo še takrat zadosti, da so jo pripoznali v principu.
*) Predelska železnica ima zopet veliko upanja; njeni prijatelji in zagovorniki so dobili novega poguma, ker so se povečale njili vrste. S predelsko železnico se je sprijaznilo baje tudi vojno ministerstvo, ako se podaljša vipavska železnica na Kranjsko, da bo s tem dosežena navpična zveza iz notranjosti države k meji »prijateljice* Italije. — Zadnji čas je bilo na Dunaju zopet več važnih posvetovanj, katerih vspeh je upoden za predelsko železnico. Torej — upajmo!
O P r e d e I s k i železnici je priobčila »Soča" že nešlevilno razprav in člankov; danes ne bi mogla povedati kaj novega. ¦-¦- Marsikoga bo zanimalo, kako je pisala »Soča* o tem predmetu že pred 25 in več leti. Za danes smo dostavno ponatisnili gornji eianak.
Opirajoč se na enako spoznanje je bila avstrijska vlada nedavno predložila državnemu zborii načrt postave zastran predelske železnice; toda kakor bi se bil hotel tudi o tej stvari uresničiti pomenljivi izrek, da v Avstriji nij mogoča nobena cela misel in nobeno dovršeno dejanje, nameraval je predlog predelsko črto «za zdaj samo do Goricea, preziraje popolnoma, da se zamore doseči zaželjeni cilj samo s celo in popolnem neodvisno črto od Beljaka do morja, kar je izrekoma spoznal tudi dotični odsek državnega zbora v nasve-tovanem dostavku, da se trna predelska železnica neodvisna dognati do Trsta. Takrat se je že za gotovo mislilo, da se bo ta tako dolgo zavlačena zadeva vendar enkrat rešila in izvršila; toda, kar smo pričakovali se nij izpolnilo; kajti, ne zadosti, da je tačas nastala kriza parlamentarično delovanje pretrgala in da Je potem takem predle«, katerega je bil že odsek pretehtal in presodil, zaspal, je vrh tega začasna vlada, katera je bila nastopila, nove tehnične preiskave zaukazala in s tem potrdila stam resnico, da je boljše sovražnik dobrega.
Vprašanje zastran predelske železnice je v trgovsko-političnesn in v tehničnem o/.iru popolnoma dozorelo.
»Mestna občina bel jaška", tako nadaljuje peticija, in .trgovska zbornica", katere | postanete deležni kupčije, posredovane po predelski železnici, podpirate tedaj prav živo enake namere trgovske zbornice; tržaške in dotične tržaško-goriške družbe, da se misel predelske železnice, s katero se mora Ru-dolfova železnici neobhodno končati, cela in nemudoma uresniči. Toda one ne podpirate lega morda samo iz nizkega stališča krajne ali deželne koristi, marveč iz višega stališča mednarodne kupčijske zveze. Da se ima cela in neskrajšana izvršiti železnica predelska, to razumemo tako, da ima biti od svojega začetna v Beljaku, oziroma Trbižu, do morja popolnoma neodvisna od južne železnice. Predelska črta nikakor ne škoduje enako potrebni zvozi te črte z italijansko železnično mrežo proti Vidmu, ktero smo že poprej zagovarjali, naj se že pogodile obestranski vladi, da se ima ta zveza iz Trbiža po Ponlablji ali pa iz Kobarida čez Staro Mesto (Čividat) dognati. Črti Loka-Jezerski vrh Kiihnsdorf in Loka-Lubelj se pač ne moreti resno primerjati predelski črti: če se izvršiti, utegnili bi imeli kol deželni železnici svojo vrednost, morda se celo izplačati: pomorskemu Ir-govstvu avstrijskemu in vesolui kupčijski zvezi, katerima je namenjena predelska železnica, nikakor ne zadostite. Da bi bila predelska železnica od Trsta do Beljaka, oziroma Trbiža, bodisi kol del Rndolfove železnice, bodisi samostahia. od južne železnice neodvisna železnica, edino jredslvo, vsled katerega bi se mogla Rudolfova železnica vzdržavati in bi se velikansko breme državnega poroštva za obresti zlajšalo in s časom odpravilo, to preudarjati, pripuščamo lahko modrosti visoke vlade.
Zaupljivo se obračamo do visokega mi-nisterstva, naj ono skrbi, da se reši to nujno vprašanje v vsem svojem obsegu, še preden se ustavi temu kaka nova državuopruvna poskušnja, katere se v Avstriji po dosedanjih skušnjah tako rade ponavljajo.
Do tukaj beljaška peticija. Mi bi ne poudarjali toliko vprašanja :"¦ '"an predelske železnice, ako bi ne zadeva ¦ prvi vrsti interesov goriške grofovme in posebno Slovencev, kateri stanujejo na bregovih Soče. Znano nam je dobro da bi se Kranjcem in morda tudi drugim Slovencem bolje ustreglo s kako drugo železnično črto in mi jih ne bomo nikakor zavidali, če se bode v tej zadevi prednost dala njihovim željam in prošnjam.
Toda to je gotovo, d.t bi bila za nas na Goriškem naj koristniša in naj potrebniša predelska železnica in to je tudi gotovo, da je naša dežela, čeravno majhna, vendar glede na gpografično lego, na tukajšnjo podnebje, na bogate in žlahtne pridelke, važen in dragoceni biser v avstrijski kroni, na katerega se treba primerno ozirati, kedar se odločujejo in razdelujejo državni doneski za železnice, ceste, šole ali karcibodi koristnega in po-spešljivega.
Zadosti dolgo se je zanemarjala naša dežela v vsakem obziru. Naše državne in druge ceste so bile do novejših časov skoraj v primitivnem stanu in manjkalo nam je najpotrebniših zvez med občinami, okraji in s sosednimi deželami. Zadnja leta se je jelo še le po malem trositi za posamezne državne ceste, za vse druge moramo sami skrbeti, kakor si bomo morali zanaprej sami pre-potrebne šole zidali in vzdrževati. In vendar je naša dežela glede državnega zaloga aktivna, to je ona plačuje na erarskih davkih in davščinah vsako leto več v državni zaklad, nego iz njega dobiva, kar se ne more trditi o vseh drugih deželah naše države. Pa koliko aktivnejša bi lahko poslala po predelski železnici, katera bi zdatno pospešila kupčijo z našimi vini, sadjem in drugimi pridelki, ter obudila raznovrstne obrtuijsko naprave na jako pripravnih bregovih Soče?
Edina druga železnično. črta, katera bi tu • pa manj od predelske, hasnila naši dežen, bi bila črta iz Loke skozi Idrijo, Želin, Sv. Lucijo potem prek Soče do Gorice in naprej čez Dol do Trsta, ker bi vendar zvezala najvažniše kraje. Toda o tej črti se je že nehalo govoriti in zdi se, da se je zdaj boj omejil med samimi črti, Loka-Lauons-dorf-Trst in ono, katero želimo Goričani čez
Predel. Obe črti imate veliko privržencev: mestni za stop tržaški, cela Kranjska in del Koroške se potezajo za Loško; kupčijska zbornica tržaška, cela Goriška in južni del Koroške zagovarjajo pa predelsko črto.
Tudi ,Sudslav. Zeitung", glasilo narodne hrvaške stranke, je priobčila že več predelski železnici ugodnih Člankov. Na katero stran prevaguje merodajno mnenje viših krogov, je težko soditi, ker prihajajo iz Dunaja zdaj za to, zdaj za uno črto vgodna poročila; še težej je pa pri takih razmerah vganiti, katera črta bo konečno zmagala. To je skoraj gotovo, da obeta vlada zastopnikom te in une stranke na Dunaji; s tem jih mami, da hodijo tja in da se solucijo v dunajski lese-njaci v blisku ustavoverne milosti, od katere pričakujejo eni predelsko, drugi loško železnico in na vse zadnje se vrnejo menda vsi skupaj — z dolgim nosom na dom razuri tistih, katerim so železnice lepa pretveza, da se 7. dobrim izgovorom nalezejo lahko zasluženih deseta ko v.
DOPISI.
i neko
j''
kratkei — Abrahamovo Ose p si n.
Iz Osofca. — Ženice v naši druga drugi pravijo, da je vzel v naje prazno stanovanje — kmelič (kateri priučil nekaj strojarskega rokodelstva) z namenom, — da otvori prodajalnico blaga za obleke, in zalagatelj blaga pa da bode tisti „ž;d", ki kupuje »fačolete po 12 šolda* in jih prodaja ,po 10 šolda"; torej to bi bila židovska podružnica. Ali. kmetič-strojar in žid sta napravila račun brez krčmarj.t, ker mi zavedni Oscčaui že prekrižamo njima račune, da bodela oba debelo gledala, posebno pa »kmetic stroja r", ki ne ume še na masne bukvice citati in svojega imena podpisati, ter hoče biti sodrug prebrisanega zida.
Naj le pripelje v Osek   tiste   »židovske zastane cunje", jih že tudi prav   rad   nazaj   odpelje   v naročje.
Izpod Olivna. — Že dolgo časa je preteklo, odkar je «Soča» priporočala domačega rezarja Janeza Voiariča iz Svinega pri Kobaridu. Ta vrli mladenič je v tem poslu prav izurjen. Nisem mogel dobiti sposobnega rezarja, slednjič pa je ta vrli Volarič rezal mojega 4-lelnegn konja v popolno za-dnvnljnosl. Sam tajnik kranjske kmetijske družbe, g. Pire, mi je pisal na moje vprašanje, da morati; za svojega -l-detnega konja dobiti izvežbauega rezarja ter je dostavil, da ga pri nas v Piimorju težko dobim in taki konji polovica.ji so še bolj nevarni od žrebcev. ako niso prav rezani. Ta mladenič pa je sloril vse v mojo popoln.) zadovoljuosl. Tukaj I pri nas, v Črničah, v Šempasu je rezal kakih 5 konj, pri meni 0 mladih prešičev, pri mojt ii sosedu 1 junca in sicer vse v popolno zadovoljnost. Ta mesec pride /opet Volarič n a V i p a v s k o in to okoli Kresa. Zato pišem te vrste ter vrlo priporočam omenjenega mladenča. Smete mu zaupati popolnoma, ker izvrši svoj posel izvrstno. In še posebno se g. poprimite radi tega, ker je domačin — Slovenec, da se v tem pogledu znebimo enkrat za vselej furlanskih usiljivcev. Obrnite se torej do njega vsi oni, ki potrebujete poštenega in izurjenega rezarja.                             P o ti č a v e n s k i.
Z Nabrcžilie. V nedeljo smo imeli v tukajšnji občini procesijo presv. Rešnjega Telesa, katere smo se udeležili vsi, mladi in stari in naša mladina. Veteransko društvo je tudi prisostvovalo procesiji in naša narodna izvrstna godba pod vodstvom g. Majcen a je svirala krasno,
Popoludne je bila javna zabava na trgu; godba in pevski zbor so napravili ne-pozabljivi utis na vse poslušalce. Ko je pa prišel večer in se je zabava živahno razvila ter ba? v onem trenotku, ko je naš vrlina g. S t . I e napil Nabrežini. pridrči mimo neki voz, v katerem je sedelo kakih t! oseb. katerih pa nismo poznali, gotovo pa so bili iz  Trsta.  In   ti  Tržačani   so  prepevali ono
znano izziva jočo pesem   »Lasse pur......»,
vmes pa so upiii »evviva Dante, evviva la nostra palria" in s takim hrupom so pri-drčali skoro na mize zabavajočemu se ljudstvu. Kaj je potem nastalo, ne more moje pero popisati, misli pač si lahko vsak sam in povem le to, da veselje se je spremenilo v žalost in vsak je šel nejevoljen spat. Ako bi jih bili naklestili, bi se jim bilo prav zgodilo in, nič bi jim ne bilo škodovalo; moram pa reči, da tudi pri nas, kakor povsodi, je naše ljudstvo veliko predobro. Da bi Slovenci delali tako, kakor Lahi ob takih prilikah, potem bi se pri nas marsikaj spremenilo. Slovenci, učite se od Lahov v vsakem pogledu, pa se bo nam bolje godilo.
Domače in razne novice.
Imenovanju. — Poštnim vežbenikom pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu so bili imenovani; Viktor Do se. abs. višjerealec ter Silvij Le ban in Dra-gotin B a n, abs. gimnazijca.
G. Eduard Strausgitl, c. kr. sodni adjunkt v Pazinu, je imenovan sodnim tajnikom istotam,
Avdijenclja. — Te dni je Njeg. Veličanstvo sprejelo v avdijenciji predsednika tukajšnjemu okrožnemu sodišču, g. K. vit-D e f a c i s a, ki je bil imenovan pred krat-
kim dvornim svetnikom, ter predsednika deželnemu sodišču v Trstu, g. Mihaela U.r-> b a n č i č a, kateremu je nedavno Njeg. Veličanstvo podelilo vitežki križ Leopoldo-vega reda.
Visokorodni gospod Alfred grof Co-roniui je pristopil kot deležnik tiskarni kon-sorcija Usta „ Edinost". Komentujoča ta pristop dostavlja »Edinost": »Izrekajoči visokorod-nemu gospodu grofu svojo iskreno zahvalo na častečem nas priznanju naših naporov rio* narodnem polju, ne moremo si kaj, da ga' stavimo v izgled mnogim nr.šim narodnjakom, ki imajo narodnost vedno na jeziku, ki pa se odtegajo takoj, ko je treba dejansko dokazati svoje rodoljubje".
Namestnik grof t*oi\ss .v sažajiskcjm okraju. — Dne 15. t. m. je bil namestnik v Sežani. Na občinski .;»eji sta ga pozdravila okrajni glavar in st lanski župan. Sežana je imela praznično lice in Sežauci so baje namestnika sprejeli kaj naudušeno. V poslopju okr. glavarstva so se rnu predstavili c. kr. uradniki, poveljnik butal. 07. pešpolka, ki je tačas v Sežani, duhovščina, občinski stara-šine in druge korporaeije. Obiskal je potem urade, Šolo in cerkev. Pri okr. glavarju je bil slavnosten obeti. Iz Sežane se je odpeljal namestnik čez Povir v Divačo, ki je bila v zastavah, v Skoeijan, kjer si je ogledal znamenito škocijansko jamo. Nazaj grede je obiskal namestnik v Lokvah tudi deželnega poslanca M u h o.
Vipavska železnica.           10. t. m. je
bil i ki Dunaju usta u o v n i o b č n i z b o r delniškega društva »Vipavska železnica" na podlagi pravil, ki so izšla tiskana v naši tiskarni. Iz Gorice so odpotovali na Dunaj gg. grof Alfred Coronini, dr. A. Gregorčič, dr. Henrik Turna (za deželni odbor) in dr. Rojic. Od drugih še g. Matevž Saimig iz Bilj (kolikor nam znano): občine m zasebhiki,"ki so kupili vsaj po 500 gld. ustanovnih delnic, so dali pooblastila.
Velika tombola  na korist »Šolskemu domu*    in   Alojzevišču   se   bode  vršila prvo nedeljo po prazniku sv, Ciril', in  Metoda, i. j.  10. julija t. I., na I tujkah pri Št. Andrežu. Že sedaj opozarjamo na to novo podjetji donose zopet lep dobiček  ..Šolskemu dot in   »Alojzevišču*,   ako   stori   vsak   rodo svojo dolžnost. Več prihodnjič.
D o s t a v e k:   Ker spadajo   Hoji< kalastraino občino Goriško, je slavni magi protesloval proti temu, da bi bila bula. Slovenci, zapomnite si to!
Itako postopajo mestni stražniki s slovenskimi otroki. Poročajo nam : Pred par dnevi je 8 letni slovenski učenec, gredoč mimo lepakov, odtrgal od jodnega mali košček na robu. Neki stražnik ga je zagledal prijel in ko je videl, da je di ček Slovenec, odgnal na magistrat. Da bi bil deček Italijan, sigurno bi se mu ue bilo nič zgodilo, ali ker Slovenec, ga je odgnal. Ali bi ne bilo zadostovalo, dečka pokarati, n.esto ga peljati skozi mesto na magistrat, kakor da je storil kilo v t; kaj.
Proti takemu postopanju z našimi otroki moramo najodločneje protestovuli. Pa že še pridejo časi, ko obračunano za v«e storjene nam krivice!
Naši ljudje hočejo biti goljufani. Naše babice iz okolice so vse zaljub!jene v nekatere laške trgovce v Gorici. Kar pohvaliti jih ne njoreu). kako grozno d.i -o ,galant*\ • - ASi pn brisani lahoni tudi/n.i> izkoriščali toliko ueumno-l našega |jtid-!\,i. Evo par slučajev :
Do/nali smo, da m-kat-ri raciini:o -' funta .-.a kilo. — Neka ženica je prodaiala domačo turško, Slovem-c ;ej je bolel plačati po 7'_, a za vm) bi zne-io gld. p()4 : a ona je   ila   dalje   k   Lahu.   ki :ej ;e plačal po M,
, ki
(D o s t a v e k u r e d n.) Čuje se, da hočejo nekateri sejati prepir ter delati razprtije med Berjem-Rihombergom. Glede na to pač. svarimo pred prepiri, naj si bodo kakoršnikoli S Neljubo bi nam bilo sprejemati v list pisanja o razporih in zato rečemo: V Rihembergu ni treba nikakega prepire., vsak bi bil io na kvar. Brejski starašine naj obdržijo kot doslej, prijaznost'Z Rihombergom, svoje ognjevite hujskače pa naj.mirnim potom ,„odstranijo, da ne zanesejo povoda do razprtij med Berje-RihemBeVg." " """*** '"*
V   trgovini so Nemci dobro organi-zovani in za to se podpirajo v prvi vrsti le med seboj ter tržijo vzajemno. Severni Nemci imajo kupčijske zvere z Nemci v Trstu ter drugod na jugu in obratno. Po tem načinu so v zadnjem času Čehi zasnovali trgovske zveze s Poljaki v Galiciji, ker zakaj naj bi Galicija kupovala razno blago pri nemških ivrdkah, če jej da češka tvrdka baš tako blago pod jeduakimi c ..ami. In tako gre tudi viceversa. Čehi kupujejo iz Galicije potrebno blago le od poljskih tvrdk. Čehi pa prodajajo tudi raznotere j u ž n e pridelke drugam.
V   tem pogledu bi pač bilo čas, tla se vzdramijo slovenski trgovci na jugu, zlasti v Trstu, ter narede korak naprej, da se lotijo trgovali s severnimi brali, ki dobivajo doslej južno blago gotovo iz noslovanskih rok. Koliko zaslužka bi bilo tu, ali Slovenec je pač povsodt tako skromen, da si ne upa skoro [»reko lesnih mej svoje ožje domovine in tako se rede ob naši omejenosti tujci, ki so po-največ naši najhujši sovražniki.
Naznanilo. — Dne 28. t. m. bo v tukajšnjem c. in kr, vojaškem preskrbovaluem magaziuu zakupna obravnava za nabavo sena, slame, drv in premoga.
Poliču i razglasi o tem zakupu so bili že razglašeni po raznih lislih.
Pobližje pogoje je mogoče dobili v vsakem vojaškem preskrbovaluem magaziuu, potem pri poliliških okrajnih oblastih in gospodarskih deželnih društvih.
lvrugod in pri nas. — »Celjski Sokol" je imel že sijajno slavnosti z javnimi nastopi ; »razburjene'' pangeriiiaiiske živce so rovali bajoneti. — Enako je bilo v nedeljo
pn
o.l i sira t toni-
toda prejela je le I gld. ', dk. masla je plačal neki t 43';a kr. v primeri 02 kr. ga je plačal po  G.~, kr.. ali d.i
Fnrlani >e premalo lanska železnica  ima leto za tako   izka/u>   tudi   za   lani
Za 00
trgovec
Lah pa
35 kr.
Fm -
;'iibn in
iohodkov   gld.
kr. 'oveiHki za kilo,
i »7.1 JO.
pr-
•  nese. sklepu
3G.01S.   izdatkov  pa  gid.  48.151. manjkljaja za 7O0O.   Promet   potemtak« lak, kakor bi bilo pričakovati, pa ravn po devizi: za  Furlane vse,   Ce tudi
Županija Biljanajepri-topHa p starašin-lva v seji 5. majnika »šolskemu domu" kot uslanovnica s prispevkom i00 gld. v štirih obrokih. Čast zavednim P.ricem! Starešinstvo občine Krnoe je sklenilo v svoji seji dne 5. t. m. na predlog gosp. župana, da pristopi v proslavo 50-k-lnega vladanja Nj. Veličan?tva kot ustanovnik društvu »Šolski dom" z doneskom 100 gld.. kateri plača v 4 obrokih.
Občinsko starašinstvo v Rihembergu
je v seji 12, t, m. po dolgem razgovoru enoglasno sklenilo, da daruje za «Š o 1 s k i dom» znesek 100 gld., t. j. 50 plača precej in 50 v letu 1899. — Vsi' starašine so t:ii pri seji ene misli in enega duha in so se prav prijazno o vsem razumevali; zaloraj so v ta prijazni spomin nekateri še zraven darovali. Tako po 2 kroni: župan Pavlica, podžupana Anf on Čibron in Anton Pečenko, Fr. Kodrič, po 1 krono pa podžupani: Ant. Gužej, Pr. Jogan, Fr. Fabjan, Alojzij Kodrič, Jožef Bobič, in starašine: Alojzij Makovic, Fr. Iacen, Janez Pečenko, J. Leop. Pečenko, Ant. Kerševan, Ant. Sever, Jožef Bizjak, Fr. Mrevlje, Fr. Vidmar, Fr. Čitron, Janez Cigoj, skupaj 24 kron.
leden Z izleloil
Idi slavnoslij geruiau V na Mora
110-letn
Fr.mtišk;
.'IViBhr
' iz Ura
ale
kimi kričači. nedeljo   lil. t.   m, ivskem velikanske s ega rojstva očeta  b Palackega. 1/.
, Obla i pr<
SO bile v Dr u u avnosti v spomin ¦škeg.i naroda ™» vseh krajev Češke
Brno gostje.   ,lloi-d  jeze, ali slavnosti so
lauem n liaj pose; ¦ Iel.iVs.kiv
20*—
4-10
117-11 V,
3-33
2-__
1* — 0-10
2-60
28-55
domovine so dospei lovci" so se penili i se vršile!
V (Jerici pa so morali iti tržaški Slovenci s kolodvora okoli »nesla in po živinskem trgu na Sv. Goro. Lani novačencem niso pustili skozi mesto - iz strahu pred peščico lalionskili barab, katere bi mi Slovnici z mokrimi cunjami zapodili v beg, da bi leteli hitreje nego laški  junaki v Afriki!
Krajcarji in polkrajcarji stare vrednosti pridejo s 1. julijem t. 1. ob veljavo v splošnem prometu. Cesarske blagajnice jih bodo sprejemale   še do 31.   decembra 1809.
Nova trdnjava v K lužah nad Boleeni.
—   Dell se letos pridno nadaljujejo; le deževje je mnogo oviralo, kar so zlasti delavci hudo občutili. — Lani so vodili delo častniki, letos pa zasebni podjetniki. Ti zadli|i »o delavcem «1 n i u o z u i ž a I i. da njim več o.-taue. Dei.:vci morajo delati It ki* cesto v nevamo-ti svojega življenja /.a 1 gld. do 1 gld. 10 kr. Ker je Še živež drag, ubogim dene o.-dane! -- Kogar je dolžnost, vmes in zabraui lako izsesavanje slani).
..Hrejsko bralno društvo'4 vabi h koncertni veselici, katero priredi s sodelovanjem Ajdoi-sko-.šlurskih tambura^ev ter šlurskcgu in križkega pevskega društva 10. t. m. ob i. uri pop >lu Ine na Gnričici v zaprtih prostorih gospoda Fr. F u r 1 a n a. - Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. <Kvišku srca», taiiiburaši. ¦-- 3. 'Triglav:. Križko pevsko društvo. 4. »Njega nu. taiiiburaši. — 5. «Moric», štursko pevsko društvo. — 6. »Venec iirv. uar. pesmi», 1'iiiibura-i. -- 7. »Nazaj v planinski raj», mesar, zbor. — 8. 'Pri zibelb, taiiiburaši s petjem. - 9. «Zvezdi>, moški zbor. — 10. «Naprej*, taiiiburaši. — II. «Pogovor z domom», Križko pevsko društvo.
—   12. a.)j hrvalu, taiiiburaši. • • 13. .Sirota», Štursko pevsko društvo. — 14. Moj dom., me-an zbor. — 15. «Za vasjo«, taiiiburaši s petjem. — Potem je prosta zabava. — Vstop k veselici 30, s sedežem 50 kr. Čisti dobiček je namenjen -(Šolskemu domu> v Gorici.  Bralno društvo «Citalnica».
O d b o r. Društvo „Šolski Bom". (XX. izkaz od 5. do IG. maja.) Kot ustanovniki z doneskom 100 gld. oglasili so se: g. Primožič Matej, c. kr. sodnik v Tolminu, gospod «Strela» iz Tolmina in slavno županstvo v Ajdovščini, z doneskom 120 gld. pa slavno županstvo v Biljah.
Vplačali so:                                              gld.
SI.   bralno   in pevsko društvo v
Ajdovščini..........       10"—
Keber Anton,  vikar v Mavhinji, nabral pri poroki Verces. Legi.se           5*—
A. Grbec nabral pri prijateljskem sestanku v  krčmi   Šfiligojevi  na
Dobrovem.........  .           2-17
Vodopivec   Ignacij   iz   Prvačine,
sedaj v Rudolfovem ......           1*50
/Viski oddelek »Šolskega doma»
po Kanclerjevi gospej.....     105*—
SI. družba sv. Cirila in Metoda v Ljub. je izplačala pokrovi t eljnino . . . . . 1000*— Rihemberški požeruh požrl. . . 5-80 Poljšak Alfonz, vik-v pri S. Tomažu, na saldo ustanovnine . . Zamorec v gostilni «Pri Pošti* —
Podbrdom..........
Po upravništvu «Soče», kakor v 45. št. z dne T. junija izkazano ^tarašinstvo v Volčah po volitvi
novega župana ........
Pipan Valen., vikar v Srednjem Malik Miha iz Ajdovščine ....
x+y . . . . ........
Krokarji in  krokarice v dan 13.
junija............
Gospici Garlati in Irma Klavžar nabrali v Kanalu pri veselici či-
talniškega izleta.......
Skupaj gld.   1.308-2672 Vsled prejšnih izkazov 14.828'52V, Do 10. maja došlo torej v gotov. 16.130*79
Opomba; Društvo ima dosedaj G pokroviteljev, dva častna uda in .101 ustanovnik. Slavno županstvo v Bih>h, ki jo pristopilo s 120 gld., je 100. ustanovnik in slavno županstvo v Ajdovščini 101. Vivat sequens! One p. n. ustanovnike, kateri so zaostali z ustanovnino, prosimo prav uljudno, naj se od vežejo — če le mogoče — svoje obljube, ker potrebujemo sedaj denar nujno, da nam ne bode treba delali komplikovauih denarnih operacij, ki stanejo precej truda in denarja. Sploh pa priporočamo vsem najtopleje, da dela vsak po svoji moči in v svojem delokrogu za to vzvišeno jdojo, da lahko pore-čemo koncem leta: »Šolski dom» je svoj-ščiua našega ljudstva.
Odbor društva »Šolski dom». Za ,,ŠolskI dom"   - moški oddelek: Žnpuistvo   Rihemberg  je   pristopilo kot ustanovnik vplulivši prvi obrok gld.   50* -K temu so dodali složni starešine (glej
dopisič)............',   12'—
Županstvo Renče prvi obrok ustanov.   25'—-Kot  ustanovnik   se je oglasil č. g. 1. Budili, kurat v Povrni s prvim obrokom    \W~ Fran iJrutitar, velep. v Šmarju .   .  .   10*— Zavadlav Franc, velep, iz Šl. Audreža
zopet..............     5*—
Jurij   Mose,   trgovec v Gorici,  daljni
obrok ustanovnine........10*—
Kodeli Franc iz Kobarida.....     Ji*—
Trampuš vdova Terezija......     5*—
Dolnje-vrlojbenski   fantje  zložili pri kozarcu ječmenove   vode v Maražovi
gostilni............2*10
Gosp. Irn    Klavžar nabrala v Oslaviji
2 liri in     ............     1*58
Kanalski krokarji zložili......~-*81
Goriški kolesarji dodali......—'90
Zamorci so požrli :
Pri Garluttiju v Kanalu......     1*25
Pri lllagu  v Kanalu........     7-G4
(Odg. Garlattija se je preselil g*. Ullagu v stalno stanovanje.)
V   »Bralnem društvu" v Oseku in na
Kinkošte na Vitoljah........     3'G5
K temu dodal Anton Kožuh, mesar v Oseko, pri izročitvi denarja    ....      1*—
V   Šturiji  .  gostilni gospe Marije Šelj      4*10 Na sv. Trojico v Ročinju požrl narodnim Sredenjčanom........     2*57
Pri Fonu na Solkanski cesti požrl .   .     5*70 (G. iz Pazilia poslal mu je zopet 1 gld.)
V  gostilni Igu. Tanceta v   Nabrežini .     6*53
Skupaj gld. Ženska   podružnica   družbe
174*83 Cirila i Metoda v Gorici je dobila pred časom od gospe Amalije Goljevšček, soproge veletržca z lesom, 2 žaganici v vrednosti gld. 1*60, za kar se ji izreka tem potom prav srčna zahvala!
Razgled po svetu.
^Slovanska kršcansko-narodna zveza«
je poslala 15. t. m. poslance Einspilerja, P o v š e t a, R o b i č a, S p i n č i č a in V a lili j a n i n a k ministerskemu predsedniku, da mu razlože zahteve svojega kluba.
Povedali so mu, da jezikovno vprašanja se ne lice samo Čehov, temveč tudi Slovencev, Hrvatov in Rusinov, kateri še nimajo ravuopravuosti. Kar zadeva avtonomijo, se izrekajo za-njo, ali le takrat, če se dajo tudi manjšinam vse potrebne pravice. Minislerski predsednik je deputaciji obljubil, storili v tem pogledu, kar bo mogoče.
Izjave raznih državnozborsklh strank. Sedaj, ko je bil državni zb*r nagloma odložen, so podale razne stranke svoje posebne izjave. Nas zanima v prvi vrsti izjava desnice. Najprvo jo je sestavil dr. K r a m a f, a ta se je zdela nemškim klerikalcem in tudi Poljakom preostra; za to je niso sprejeli. Tudi izjava vit. Javorskega v prvotni obliki ni ugajala vsem poslancem desnice in zato so odstranili iž nje marsikaj, kar je bičalo razmere. Najvažnejši odstavki te izjave se glase:
z           „Prepričana, da je končno ozdravljenje
že leto dnij težko bolnf„a parlamentarizma za monarhijo, za državo in nje dežele in narode najnujnejše potrebno, je večina s požrtvovalnostjo storila vse, kar bi omogočilo delovanje v državnem zboru in opustila vse, kar bi je preprečilo. S tem, da ni izvolila prejšnjih členov predsedstva, je večina pokazala tako samozatajevanje,   kakoršnega   ne,
pozna zgodovina drž. zborov. Ostrih sredstev za slučaj motenja posvetovanj se je prostovoljno odpovedala. Na korist nemškega prebivalstva spremenjenim jezikovnim naredbam se je najbolj interesovana stranka večine udala brez opozicije.
Ko je vlada predložila budgetni provi-zorij z investicijskim preliminarom za drugo polovico leta, kakor tudi mnogo velevažnih gospodarskih zakonskih načrtov, je vlada poskusila z vprašanjem na predsedništvo pro-vzročiti posvetovanje teh zakonov, da" na jedni strani varuje ustavne pravice drž. zbora na drugi strani pa koristi težko oškodovanega narodnega gospodarstva.
Ko pa se je na posvetovanju načelnikov vseh strank izrekla manjšina proti temu predlogu, se je večina takoj udala, ker sedanji pomankljivi opravilnik žal ne izključuje slučaja, da more manjšina preprečiti posvetovanja, in ker je poskus razprave v zbornici vladajočo razburjenost le še pomnožil. Vsled tega je morala poslanska zbornica zopet ustaviti svoje delovanje, ne da bi bila le najmanj pomagala v težki krizi naliajajoftemu se kmetijstvu, obrtništvu in delavstvu, ne da bi bila omogočila izvršitev nameravanih obsežnih investicij in ne da bi bila preprečila, da pobira vlada brez državnozborskega dovoljenja davke in dela izdatke.
V interesu monnrhije nujno potrebna nagodba z Ogersko. s katere ugodno rešitvijo bi se tostranska državna polovica luzbreme-nila in ki bi mogla pomoči deželnim financam, ostane še naprej nerešena. Do volitve jezikovnega odseka niti prišlo ni, in nič manj nego 51 govornikov, največ opozicijonalnih poslancev, je konec zasedanja še vpisanih v govorniško listo.
Večina izreka na tem stanju, za katero pa mora po opisanih razmerah odklanjati vsako odgovornost, svoje globoko obžalovanje, zajedno pn izjavlja navzlic postopanju nasprotnikov, da jo pripravljena Se nadalje na žrtve, da se doseže uspešno parlamentarno delovanje, za kar se trudi vlada, v kolikor bi ne vedle k abdikaciji večine in no zahtevale odpovedi od temeljnih principov, načr-tanih v ndresi*1.
Zveza nemško ljudske stranke je objavila v »Grazer Tagblaltu*1 svojo posebno izjavo, v kateri pravi, da so jezikovne naredhe ono zlo, ki ovira vse poslovanje v državnem zboru. Sedanja vlada pa no stori ničesar, da bi jih odpravila, da bi po preklicu teh n.iredeh se vrnil mir in red v državno zbornico. Nemški narod ta boj radi jezikovnih nnrcdrb le ulrjn. Zveza protestuje proti § 14., proti absolutizmu, katerega ni potreba, ker vlada lahko takoj prekliče jezikovne naredhe in napravi mir.
Nemška napredna stranka je tudi izdala svojo izjavo, ki pravi, da vlada nima potrebne odločnosti, zadovoljiti nemške zahteve, da bi se potem vrnil red v državno zbornico. Po graških dogodkih se Nemci nimajo ničesar dobrega nadejati. Zahteva dalje odpravo jezikovnih naredeb in protestuje proti § 14.
Znane stare pesmi! Čeprav ti Nemci dobro vedo. da so sami zakrivili položaj, kakoršen je sedaj v Avstriji, se vendar drznejo podajati izjave, da so krivi Slovani in vlada, da državni zbor no more delati, kakor bi bilo potrebno.
Špansko-anierlška vojna. — Kraljica španska je neki pisala papežu, da želi odstopili ter vprašala ga za svet, kaj naj stori.
Španska vlada ni dobila nikakega uradnega poročila, da so se Amerikanci okrcali na Kubo. Španski minister za zunanje posle zatrjuje, da ni ros, da bi bile ameriške ladje udrle v pristanišče Santjago de Cuba. Amerikanci delajo z vso silo, da čim prej odpošljejo zopet več vojakov na Kubo.
V  zadnjem boju pred Santjago de Cuba je po španskih poročilih ameriška ladija „Marblehead" mnogo trpela. Granata, ki je bila vržena nanjo, je ubila več Amerikancev in naforavila mnogo škode. Tudi ladija „No\v-York" in jedna križarica sta se morali umakniti vsled velikih poškodeb.
Iz Havane poročajo, da so Španci premagali ustaše v različnih bojih.
V    ameriškem taboru generala Meritta — kakor brzojavljajo iz San Frančiška — so se pojavile ošpice. Dosedaj je obolelo že okoli 50 oseb.
S Kube dohajajo vesti, da so bili v poslednjem času tam večji boji med Španci in Amerikanci. Slednji so baje odbili srečno vse napade Amerikancev.
Iz New-Yorka trde, da so se mornarji, izkrcani zadnji teden, bojevali s špansko vojsko neprenehoma 13 ur dne 12. t. m. Amerikanci   imajo  baje  le neznatne izgube.
Sicer pa poročilom, ki dohajajo z bojišča, je kaj malo verjeti, ker se sedaj to, kar slišimo danes, jutri že prekliče ali pa so poročila taka, da se kar naprej vidi, da niso resnična. Izpred Santjaga de Cuba je izginilo več ameriških ladij, ker vsled prestanih bojev baje niso več za rabo. Amerikanci pravijo, da je njihovo vojaštvo pri Santjagu vsled ponavljajočih se napadov od španske strani, do cela izmučeno ter bi bilo že zbežalo z bojišča, da je ne podpirajo topovi vojnih ladij. Vojne torej še ni konec in kakor se kaže, ga tudi še" ne bo. Dosedaj še ni bilo nobene prave odločilne bitke, da bi bili Amerikanci ali pa Španija primorani po porazu pogajati se'za mir.
Razgled po slovanskem svetu.
Grof Gleispat-h, višjesodni predsednik v Gradcu, je prevzel 15. t. m. vodstvo višjega sodišča in uraduje / c. kr. dvorcu, kjer tudi stanuje. Radi tega so najbrže neosnovane vesti, da ga hočejo premestiti iz Gradca drugam. Vlada takega koraka menda ne stori, ker to bi značilo nekaj kapitulacije pred graškitni izgredniki-
Revizorjem in tajnikom «Xvcze slovenskih posojilnic« je imenovalo načelstvo gospoda Franja Jo št-a. dosedanjega večletnega knjigovodjo Celjske posojilnice.
Posojilnice, ktere žele kakih pojasnil, ali revizije, naj javijo to naravnost .Zvezi slovenskih posojilnic« v Celji, kateri bode sedaj mogoče vsestransko vstrezati vsakojakim željam njenih članic.
Vse nove posojilnice pa vabimo, da pristopijo temu za naš narodno - gospodarski napredek jako važnemu društvu.
Shod slovanskih časnikarjev v Pragi. — Kdor hoče brzojavno pozdraviti shod slovanskih časnikarjev in ob enem proslavljenje stolelnice rojstva velikega Fr. Pa I a c k e g a, naj to stori v nedeljo, dne 20. I. m. Naslov brzojavki pa bodi: S j e z d slovansk^ch n o v i n a f u. P r a g a.
Ruski listi pravijo, da pojde k slav-nostim stoletnice Palaekega v Prago veliko Rusov. Zadnji čas so se začeli zanimati za avstrijske Slovarje. Ruski listi izražajo svoje simpatije avstrijskim Slovanom in vsa Ruska želi, da uspešno branijo svoja prava ter napredujejo vsestransko!
»Slavija", vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — Pod predsedstvom Jana grofa Harracha se je vršil dne 14. maja t. I. trideseti občni zbor članov banke »Sla vije".
V svojem otvoritvenem govoru je grof Harrach opozoril zbrane bančne člene na jako ugodni napredek zavoda ter konstaloval, da so tudi preteklega leta uspehi izredno ugodni, tako, da se zamore reči, da je banka BSlavija" na višini svojega razvoja. To pa je omogočilo mirno in sporazumno delovanje vseh funkcijonarjev, kateri zavod vodijo in oskrbujejo. Govornik je naglasa!, da mu je posebna radost, poročati slavnemu občnemu zboru o toli sijajnih uspehih banke. Ti uspehi dokazujejo pa tudi zmago vzajemnostnega načela ter pričajo zajedno, da češki narod, kakor sploh vsi Slovani, sloje na isti stopinji narodno - gospodarstvenega razvoja, kakor drugi narodi. »Siavija* si je s svojim poštenim in smoternim poslovanjem pridobila dobro ime ter zaupanje in spoštovanje tudi v onih krogih, ki so bili doslej proti njej nezaupljivi, tako da stoji na čeki vseh, na temelju vzajemnostnega načela osnovanih zavarovalnic. Ta zavest pa ne izraža samo ponosa, temveč služi banki tudi v navodilo za nadaljno delovanje, da se bode častito ime »Slavije" spoštovalo i v bodoče.
Po tem predsednikovem nagovoru se je vršilo zborovanje po določenem dnevnem redu. —
Na to je generalni tajnik, g. cesarski svetnik Franjo Vlah, naznanil, da je mini-sterstvo notranjih zadev pozvalo banko »Slavijo", naj svoja pravila prilagodi novo izdanemu zavarovalnemu regulativu. Upravni odbor pa je z ozirom na sedanji, zavarovanju ne posebno ugodni čas odločil, da spremembe pravil ni priporočati in to nadalje zbok tega, ker je mej pravili banke rSlavije* in novim zavarovalnim regulativom jako malo razlike, banka bi pa vendar morala vse svoje tiskovine vnovič dati natisniti, torej je sklenil upravni odbor, da ministerski zahtevi ne ugodi ter se prememba opusti. Ta sklep upravnega odbora je potrdil občni zbor brez vsake debate.
Potem se je obravnalo o predlogu g. dra. L. K lu mperja, da se zgradi za banko »Slavijo' dostojno monumentalno poslopje v Pragi. Generalni tajnik, ces. svetnik Viah. je pojasnil, pa se upravni odbor bavi s tem načrtom že od 1. 1895. ter je že obravnaval zbok dotičnega stavbišča z mestno občino praško, pa doslej ni mogel dospeti do po-voljnega sklepa, ker ni dobiti za nameravano zgradbo primernega prostora. Merodajno je pri tem i finančno vprašanje, kajti za zgradbo se smejo porabiti le taki zakladi, ki niso namenjeni za pokritje odškodnin. Potrebo takega, za banko ..Slavijo" dostojnega poslopja v Pragi pripoznava ludi predsednik grof Harrach, vender pa naglasa, da se stvar ne da kar na mah rešiti. Temu pritrdi tudi g. dr. M i Ide z dostavkom, da je novo poslopje potrebno tudi iz zdravstvenih ozirov na uradništvo. Prikladen prostor za isto pa se dobi težko. Občni zbor je sklenil naposled na predlog g. dr. Novotnega, s katerim se je združil i predlog g. dr. Klumperja, da se poveri upravni odbor s pripravami za zgradbo bankinega poslopja, katerega predlogi se imajo predložiti v odobrenje prihod-nemu občnemu' zboru.
Konečno so bilo dopolnilne volitve. V upravni odbor so bili voljeni: Bogumi! Ho-le če k, stavbenik v Kralj. Vinohradih; Karol Peter K e i 1, ravi.jtelj trgovinske šole in docent c. kr. češke tehniške visoke šole v Pragi; J. U. dr. Josip Mil de, posestnik, deželni odvetnik m mestni svetovalec praški; Bohumir Sta nek, posestnik in pivovarnar v Progi; za namestnike: Guidon Bčlsky. drž.*po-lanec in stavbenik v Pragi, Josip Kopeckv,
trgovec in mestni svetovalec v Pragi: za pregledovalce računov: Ernest B r i c h t a, upravni ravnatelj v Pragi. Avguštin Pa nek, profesor matematike na c. kr. teh. visoki šoli v Pragi in za njih namestnike: Josip Er-ben. ravnatelj statistične pisarne mesta Prage in Karol II o rak, stavbenik in mestni svetovalec v Kralj. Vinohradih.
Podpornemu društvu za slovenske visokošoice na Dunaj« so tekom meseca aprila in maja mej drugimi darovali tudi gg. Anton Hvalico, dekan v Št. Petru pri Gorici, 3 »hi. Anton K lo d i č p!. Sabiadosk;. deželni šolski nadzornik v Trstu, 3 gld. in E-f. Štrekelj, vikar v Vrtojbi. 2 gld.
Društveni odbor je do konca meseca maja t. 1. mej 53 revnih velikošolcev na Dunaju razdelil 1185 irld. 75 kr. (2H0 obrdnic po 25 kr.. drugo v gotovini). Daljne darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik ve. g. Fr. Jančar, monsignor, pa peški častni kamornik. župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, I. Singerstr. 7.
Književnost.
„Slovanska knjižnica*4.         izšel   je
75. snopič, v kateremu se pričenja prevod spisa «Na bojišču*; češki spisal Jan K 1 e c a n d a, poslovenil Ivan R e j e c. t''.eški pisatelj seje udeležil ;am pred 50 leti bojev v Italijo ter potem napisal knjigo «Na bo-jištin, v kateri z živimi slikami predočuje či-tateljem prizore iz bojev za osvoboditev Itn lije. Letos pa je ravno 50-lelnica italijanske revolucije in za to je knjiga gotovo primerna, pa tudi glede na nemire, kateri so so vršili v Italiji letos.
„Crin.nastika", list za školskn in drušl-venu gimnastiki?, igre, i školskn higijenu. Ozira se posebno na telovadbo mlade/.i, prinaša pa tudi druge razprave in slike. Tako nam predstavlja v (i. številki letos znamenitega Johna H i g g i u s - a, ki preskoči čez stole na vhoko 1*42"m ter na daljavo -V5 m hn/. zaleta. — Polem ima izkaz vseli jugoslovanskih sokolskih društev. Ob splošnem zanimanju za telovadbo bi tudi Slovencem jivlnak strokovni listič dobro došel. ker bi pripomogel, da bi se gojenje telovadbe še bolje razšir-jevalo.
Itolisoidoi.« liiiNtkltildor Fl. 8-fii
liis t'J-7r» per Stoli' z.  kotiipl.   ISohe          Tussors  umi
Slmnluiics - Piuif.'1'os           soivie scliuiirze,   ucissi- mul
fitrI>i»o IIpiiiiolMTfr-Seido v<m I."> kr. I»is II. I Hm \»-r Met. - in den iimdenisleu (ievvehen Fiuben umi Dcssins. An Vrivate porto- mul Htouerfrei las llnus. Muster umuelicml.                                                           {'•')
Seiileii-Fnln-iken G. Hoiiiieberia- (k. n. k. HoH.) Ziiriel..
SploSno jo   priznano   pri    žei.id<"n lezniti kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo
Gascara Sagrada Malaga vino
iz deželne lekarne    Pri Mariji pomagaj   Tli Mr. Milan
Leustek v Ljubljani. I vel. stekl. jrld. I •¦»o. -   Kazpo-
šilja so z obratno pošlo                 117. 'M
Dunajska borza
IG. junija 1808.
Skupni državni   .loljr v  notah   .   .   . 101   j;Id.   70    kr.
Skupni državni dol«? v srebrn .... 101     .     Cf)
Avstrijska zlata renta.......Kil     .     Fi()
Avstrijska  kronska   renla t;i   .   .   .-1^1     „     :'o
Ogerska zlata renla l»t,......I-21     ,    15     „
Ogerska kronska renla \.",'0.....!M>     „     —
Avstro-ogerske bančne delnice   .   .   . Hll     „              ,
Kreditne delnice..........'{:>{)     „
London vista...........IjJO     „               ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   TiK     „     H7H, '.
20 mark.............I ]            75 "
20 frankov............     <>     „"    :>2 '/„ \
Italijanske lire..........,j.i     ,.     4.0 '"'
C. kr. cekini...........     r>     .     (in
Čast mi jo javiti, da sem s svojim 1 dnižbenikom-domačinom
i otroril tovarno šote vofle
j                  (sifonov in pokalic)
!        na Goriščeku št. 2. pri Vaneku. ;           Nadejam -le, da bode naše  s!, ob-
\ činstvo podpiralo zapoeeto domačo obrt-\ nijo in to tem raje, ker bode postrežba
točna, pijača izborna   po navadni ceni. 1                                 Odličnim štovanjem
j                                               udani
!                                   Josip Hrovatin,
irrt to-20                          tovarnar.
I                Podpisana   pr.poročala  slavnemu   občinstvu   v
I  Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
I pflajalnico jestm
i                V /...!¦.;:". iti.::!«  Imb MZiiMi^lti.'  pij.i.V. n. pi."
Kran«-..-Wi «:..u;.i.-. pi.Vm ki..:i>ki   Wnyw     a.,»..«čj
|,M^dnK.,,\'f..    "|i.".L.." H :.d.i..»-.-   i.'.i;.,     Pn-liefl...
/. ,„U,'-M.: .p..:f..Vi.H.:.-..i
Kopač & Kutia
7.;                           Iriromi \  Scnn*:.ii»i uli«-i *i. I
Zeta 1881 y Gorici ustanovljena tvrdka
E. RiessiiBr, v MnsM ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
!  Lw\V"ll!i<-lii.l.,,ii,-i«-l«'v-,|in'i.-'»   iiiii-tiiil/ri-lii.' z.«   v».ii...
!  "v,,,,,,. ,.,Tki.-ne   polnb...  I..... vl.kM   z.....-r.,   mVu,\<.
| mi, viu-ev. z.,  imlvi.au.- poUvl..-. v......•:..,   sv..... ji-l
N,»n.,-il:i   z.i   dcž.-b.   iZMMij-
I   ločno in'M-li.lno.  Cipon.ča >i,n    občn.Ku I...I. .voj j   (K. ,-].)                 li-k-uno .'i k  11:1  p-ii...                   ¦''   •"
J!tt\    c«liiiii iiiclinuičiiik n.tpnnljalniea
^&M^:\.JM~^ šivalnih strojev.
Brctz konkurence!  v
haj.t iiii<! lim siv. l-iih sirn^v u. |»r. /.ji f-i-v-j Ijarj«;. kropi'- i'" *>v\l}<\ V-i slrnji za šivilje J  trn vdol-i- »>•:  ^isi. :>-  na,•>[¦(>!.
V /aU)^; un.ii., ituti iHvokolesa, puške
.n samokrese.
PRISTEN
Svoji k svojim! -*W2J
Priporočam veleslavnpmu   obiiinslvu   v Gorici in z tleželo svojo lopo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,   zraven   Patenioliijeve knjigarne in loterije. Obijulmje točno in hitro  postrežbo, se teplo priporočam udani
Anton Pu cel j.
i—M                              brivski mojster.
V   smjtt JNetnp   komi   naj  2*hUv8jo   in . |»ml{ej6 kujjovulol t* tak« fzvlm« sav<^.
fajTiH^tf«-  fr-     r--------—-----                  Iti**
mocp^nn laIlko zaslužijo ose-, IIIG5CIIIU b9 vgeh stanov in v
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu   občinstvu v 6*                 Gorici in z dežele.
Prodaja kavino printeso iz   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
C. kr. privileg
krojni aj) ara t i.
Ldina slov. zaloga dežnikov, žolčnikov in rokavie za dame gospode in uradnike.
M. PO VER A J
krojžikl mojster lit trpine » Carici na Travnika
v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22.
Bogata zaloga vsakovrstnega bh^i. wt..\ili ,.i-'.rk. L-.*ri:.i,
vseh priprav za obleke za vsaki lelni ia$. — \',l:n>
se prodaja tudi na m e t e r
in sieer te v prvem nadstropju,
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame i'* i:aj-14—23                           novejši nindi.
Samo 50 kr. za 4 žrebanja
et« 25.000
j davni dobitek
Kron
Jubilejno razstavne srečke po 50ir. I žganje: 25. junija, H. B. avgusta, !ll. 15.septembra, IV. 22. oktobra 1898.
Me po 5D to. priporočajo g. ioRJilli, i. I. Jona, Michlstadlor i l
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenili drž. papirjev in svečk, a da ni potrebna glavnica .in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwifl Oster-reieher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. UiS, 10—5
Jurij Mose v Gorici
trgovec i manufakturnini (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8.
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd.
Največja zaloga  volnenih  ali žimnatih blazin za postoljo ter po^rinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
Teodor Slabanja
srebrur
v Gorici, ulica Morclli 12 j.iil«,!«.. ^-lertiNtiti »liiho\t('li!i in cfikHMiiiiipml-
•.lojllikolll mo|u il.-l.iMiii-.i /:. !/.d.-!(n..i.J(- ccl-kU-lll' |hi-oiIc lu oroiljtt.   m:.u..   i.li;.-   <»i>i«\),   | ..7l.i'i h.
Hi.li t'..il' iv\m- n-ikve i'.ii...'l i i-, ikv.. n- r i (...Mii-k. ,'.: 1.1.1^'... nl,n;ilj» jll.l L. /i-T.-. ..Ill.-:i..-l.l • 1.1... -h ;,Hi |i' |UI| i.iiljdi ti:ii>i .iv Ij.if i liliji, .iU m.i r«'.i (.: '" ,/,.l.i,'iij...., n.. ..!.:..>..• (JI.M.L.--I |... |..,-.'. p. i. ^,-|...l .i.n..'.-Viit.-<- «:iiii  Lihi.'« 'l'il".i          I'..M.a  *-.iL..|.|.i,-.,
11!»                                |...:ii:m.- |.|..-!..!
Anton Potatzky v Gorici.
>'a sr«'U» ItiiHtcIjti T.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
Najceneje kupovališče nirnbeiikega in drobnega btaga ter tkanin, preje in nitij
1'OTItKllSOlNK
za |iiSd '«^e, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. PnTKKIlS^INK
za ftrojatie in čevljarje,
Svetiiijiee.       Itožlll »miH.      SluilH-knjižico.
Hišna obuvala za vse letno čase.
1» r. h c !»n o h t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena  zaloga  za  kiutiiarjt', krosujarjo. prodajalci1 po sejmih  in trdili ter im deželi.        i IV*    17
Tovarna uzomili telovadnih priprav
Pra^-i na Srni ho vu
k pojiolnenm u/.ornem 11 prireje vanju sokoiskili in šol.skih telovadim*
;Vavadac priprave se vedno v zalegi.
.      i:.n.Li._ j.t^a.-un^   t.   nn. ni   z;4  v,y^:v   U Vo\\rt\\v i/.\i-4uji> ],n tmjiifljHi et-nnli.
*5
&&"L.&*L '¦¦•¦,*'^* >¦>* •* >*''¦' *
komisijonalno in špedicijsko        11
poslovanje.                        %
Naiec-il.t  in  M,,.r m:ila  \    i.ciSiij;il\nli    &
j... r. kL-. | o ,„i;ii   in o.l  M l- nai rej f.i    t:j.
|.» 2-1. ziiie,. izvrM-v.,1 l.„„,   i,.,-«.,  in .e«io.    ?*
n:.7.i»o;ilj.ll   Itcitil   l.isen   L.>li.liij;illl.v>l    r>
\>Wa   nt.ii .mi^e   :-a   Ir-/S'-.«b;«i"e   stvari,    k,
k^kor     Mi.l;"e.   s,-l..ii;nv(i.   ribe   i    .Ir.   FV.'iil   X?
m> bom z riizpri>ilnwiiijfii>   ,Ioma»-ii   piiilet-    ¦«>
kov. s tMjeiHjnjfin 1.1;ilm v .-v..ji( -k!ailii.-a.    ci
iljjal im i-ta   lmj.l.tuia   in   |....r..,|„val   dt>     vf
tn'no i.r<i.la;<> na kuriš.' las-Uiika                         ^1»
Tr/.ival Unn tudi z »itimi: nn debel"     cV
•š[>rej;;.rm   2.i>top>t\.i   trdn"'    •     za    <J
knnkuronoo sjiosobnih       tvrdk ir      IjiL-ain    ;•*>
Za lo kaveijrt.                                                            »i
Nadojoje ^o. <la   .,«  me  -oi-..j..ki do-   2??
iiiir-lijt*. o>tajani ...HiC-tiim f-po-t..Vi<njeiii udani    L>
1^1'lirst lVtrilii.          f>
n ¦: (i-I.)            v ulici S. Francesco 5tv. 6.  ^