St. 52 Ptfoiiaplatoa isitiilii(Cista tirat« t«Uputi)
V Trstu, v ptlck 2, maru 1923.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLVIII
[ihiji, Izvaemil pondeljek. vsak dan zjutraj. Uredniitvo: ulica sv. FimčIMhi ▲siikega it 30, I. nadstropje DopUi naj se pobijajo uredništvu. Ne rankinna pisma st ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarne Edinost Narotuiaa enaia za raese L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.— fn celo let« L ®0i— Za Inozemstvo mesečno 4 lire vet. — Telefon uredništva In uprave št 11-47-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rim po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanic« la vabila po L 1.—f oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-67.
La legge fe uguale per tuttl
<Zakon je enak za vse!» Ta izrek je t beseda posebno silila na jezik množici, ki zapisan v vseh sodnih dvoranah. Je opora je razpravljala o procesu po ulici in po in tolažba malini in resen opomin mogot- javnih shajališčih.
Neuka množica se pri takih očividnih
_ neskladnostih rada ironično posmehne.
Vidi golo dejstvo in se dalje ne poglablja. Toda nima prav, ironična množica. Res je, zakoni so tudi za nas Slovence enaki kakor za ostale državljane, za nas ni posebnih zakonov, absurdno bi bilo kaj takega misliti, pa naj bi bili ti zakoni proti nam aH pa nam v prilog.
Toda pomisliti je treba, da je med prvo točko, zakonov, in zadnjo točko, uporabo zakona, važen činitelj: sodnik. Znano je dejstvo, ki se ni dogajalo samo pred tržaško poroto, ko je veljal še avstrijski zakon, po katerem se sedijo velike tatvine pred poroto, da so porotniki tatove strožje sodili nego morilce in ubijalce. Elementarnemu pravnemu čutu je tako dejstvo nerazumljivo, življenje in zdravje je vendar vsakemu najdragocenejši zaklad; razumljivo pa postane to dejstvo, če se pomisli, da so porotniki konečno vendar le navadni zemljani, ki so za par dni zamenjali svojo stolico za pisalno mizo ali v prodajalnici s porotno klopjo, ter se pri svojem izreku ne morejo ubraniti misli, ki se jim nehote vsiljuje: Tat mi lahko že jutri škodi, ker tatvine se zelo pegostoma dogajajo, morilca pa se mi ni treba ravno bati, saj sem človek mirne naravi in umori so redki.
Tudi tržaški perotniki se niso mogli ubraniti pri marezijskem procesu misli, da so oni sedeči na porotniški klopi po narodnosti Italijani, a da njim nasproti na zatožni klopi sede Slovenci. Med1 tema dvema klepema je zijal prepad; živa beseda braniteljev in umerjeni govor zastopnika civilne stranke, odvetnika Dompierija, niso mogli v par dneh zamašiti prepada, katerega je Avstrija kopala, čez katerega je bila med vojno vržena deska skupnega interesa na razpadu Avstrije in kateri po vojni zija naprej. In k temu je prišel državni pravdnik, ki je z vso svojo blestečo zgovornostjo in z neverjetno — korajžo postavil poleg zlatega, čistega izreka, ki je dal naslov tem vrstam, drug izrek, ki ni čist, ne zlat, ki je bil nasprotno vedno in povsod pobijani odi največjih veleumov, izrek namreč: Cilj posvečuje sredstva. In porotniki so postali sredstvo, ki ga posvečuje cilj, in ni jim bilo težko to.
Ali naj očitamo? Ropotamo? Ne. Trezno potegnimo črto pod dejstva. V procesu Miiller je državni pravdnik v svojem govoru opozoril porotnike, da si bodo, če bodo oprostili, postavili čuden spomenik. Danes stojimo pred novim čudnim spomenikom. Naj bodo ti spomeniki resen opomin odločilnim in vplivnim činiteljem, vladi, oblastvom in ne v zadnjem redu krajevnemu časdp'sju, da ne zadostujejo besede o pomirjenju in prijateljstvu med obema plemenoma naše dežele, ki so padle v marezijskem procesu iz ust vseh porotnikov so stari, nezdravi ostanki, a je treba dela, dejanj. V glavah tržaških porotnikov, so stari, nezdravi ostanki, a javni funkcijonar bije po mizi z nemoralnim: Cilj {KMsvečuje sredstva. To je treba iztrebiti. Zato je treba dela. Kdor ima dobro voljo, naj se ga že danes poprime. Naša želja je, da bi pokazali vsi, Slovenci in Italijani, vsaj na zadnjega marezijskega kmeta, ko bo zapustil ječo, z besedami: Glejte nesrečno žrtev čudnih spomenikov!
cem. V divjem pehanju vsakdanjega življenja lahko pride bolj do veljave, doseže lahko večje ugodnosti tisti, ki ima močnejše, brezobzirnejše komolce; toda čim stopijo ljudje v sodno dvorano, tedaj neha razlika med malimi in velikimi, starimi in mladimi, skromnimi in prefrega-nimi: pred zakonom so vsi enaki. Ta zlati izrek, ta glavni temelj vsega človeškega snovanja, se blesti tudi v tržaških sodnih dvoranah. Z zadoščenjem smo mislili na ta izrek posebno te dni, ko so skozi dva tedna v mrzliča\em pričakovanju stali pred tržaškimi porotniki obtoženci - Slovenci. Obtoženci namreč, kj so bili napadeni, ker so Slovenci, ki so se branili, ker so Slovenci, ki so. splcli bili zapleteni v dogodke tvoreče dejanski stan zadnjega velikega procesa, ker so Slovenci. Vsi govorniki, ki so nastopili v procesu radi dogodkov v Marezigah, kr. državni pravdnik, zastopnika civilnih strank in branitelji so se trudili, da dokažejo, da tu ne gre za političen proces. Res je, v pravem pomenu oesede proces ni bil političen, toda naše krajevne politične razmere in borbe so vrgle močno senco na dogodke in na razpravo, v njihovi senci se je težka pot marezijskih kmetov pričela dne 15. maja 1921 in zaključila dne 28. februarja 1923.
Ni naš namen prikrivati dejstva. Zave^ dali smo se vse resnosti dogodkov in vse teže obtožnice in, kakor se v takih primerih dogaja, nismo s prevelikim povdarkom polagali na tehtnico vse številne olajševalne okolnosti. In vendar smo upali, računali, da sodba ne bo tako trda. Saj so nam in vsem v živem; spominu različni procesi, ki so se odigrali baš v tržaških sodnih dv eranah. Čitali smo tudi pogo-stoma o procesih v ostalih italijanskih mestih, kjer so sedeli na obtožni klopi faš sti. Povsod so bili obtoženci oproščeni. Procesov, ki so se vršili pc drugih mestih, sicer ne utegnemo zasledovati v posameznosti, omejiti smo se morali večinoma na kratka poročila o obtožbi in oprostilni razsodbi, toda procesom v tržaškem mestu smo sledili od blizu, odigravali in razvijali so se vsak dan pred nami. Imeli smo procese radi Č'stih, izrecnih navadnih zločinov in procese radi zločinov, ki so imeli še precej močno politično barvo, na \.sak način politično ozadje in ki so se porodili iz političnih strasti, v vseh teh procesih smo doživeli popolne oprostitve. Ne daj Bog, da bi se te naše besede tolmačile kot očitek sodnikom, da so bili v prejšnjih procesih premili. Navajamo dejstva le z značajem kron'ke. V procesu Spehar, v procesu Forti, pcisebno v procesu Miiller, ki je vzbudil toliko pozornosti, povsod oprostitve. Proces Miiller se največ vsiljuje v spomin radi izredno sličnega položaja dveh glavnih prič: Giraldija v procesu Miiller, Tassinija v procesu Marezige. Oba sta dolge, večne minute gledala svoje napadalce oko v oko, oba sta obležala ranjena, oba sta v sodni dvorani spoznala in pokazala svoje napadalce in vendar: tisti, ki ga je Giraldi pokazal kot svojega napadalca, je bil oproščen, tisti pa, ki ga je Tassini spoznal kot svojega napadalca, je cbsojen. Kdor si to dejstvo predoči, bo razumel, zakaj je večkrat padla pri marezijskem procesu beseda o procesu Miiller in zakaj je ta
Italija
Prihod jugoslovenskih delegatov
OPATIJA, 1. Sinoči je dospel jugoslo-venski zastopnik dr. Stjepan Račić v spremstvu pooblaščenega ministra dr. Oto-karja Rybara.
Italijanska propaganda fv inozemstvu
RIM, 1. Italija ima izvrstno organizirano propagando doma in v inozemstvu. Ni pretirano, če se trdi, da ima Italija večji del svojih političnih uspehov zahvaliti ravno tej propagandi, kateri so posvečale razen zasebnih institucij tudi vse dosedanje italijanske vlade veliko skrb. Sedanja fašistovska vlada ne zaostaja na tem polju za prejšnjimi vladami. Ministrski predsednik je poslal, kakor javlja agencija <Stefani», vsem diplomatskim zastopnikom v inozemstvu tozadevna navodila. Vlada namerava, pravi agencija, pospešit^ poleg trgovskih odnošajev z Nemčijo tudi kulturne, izpodbujajoč na odpiranje italijanskih šol v inozemstvu in podpirajoč ustanove, ki so si nadele cilj, <da razširijo italijanski jezik v tuje kroge 5n šole.
Po združitvi fašistov in nacionalistov
RIM, 1. Sinoči je sprejel Mussolini dva zastopnika nacionalistične skupine v poslanski zbornici, ki sta izrekla ministrskemu predsedniku zadoščenje vseh 14 nacionalističnih poslancev nad popolnim združenjem fašistov in nacionalistov. Dostavila sta, da odgovarja ta združitev splošnemu čustvu italijanskega nacionalizma, ki vidi v tem velikem čimx končna uresničenje svojega nauka.
Sestanek sveta sploine časnikarske zveze
RIM, 1. Za nedeljo 4. t. m. ob 15 uri je sklican sestanek sveta splošne državne časnikarske zveze. Udeležili se ga bodo zastopniki vseh časoikarkih u družen L
Jugoslavija
Kako bo sestavljena bodoča narodna skupščina?
BELGRAD, 1. Tukajšnji listi proroku-jejo, da bo bodoča narodna skupščina se. stavljena tako-le: radikalna stranka okrog 80 mandatov, Stojan Protićeva stranka 15 mandatov, Davidoviceva skupina demokratske stranke 60 mandatov, Pribičeviće-va skupina demokratske stranke 15 mandatov, Stepan Radić 45 mandatov, zemljo-radniki 25 mandatov, socialni demokratje 20 mandatov, ljudska stranka 15 mandatov, 18 mandatov pa razne druge skupine.
Politična konferenca v Ljubljani
LJUBLJANA, 1. Današnji «Slov. Narod* objavlja sledečo brzojavko iz Dunaja: V Belgradu začeta politična pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo se bodo nadaljevala sredi aprila v Ljubljani. Vprašanje narodnih manjšin pa se na tej konferenci še ne bo rešilo v smislu mirovne pogodbe.
Delovanje komisije za ureditev paroplovbe po Donavi
BELGRAD, 1. V smislu mirovnih pogodb je bila v Bratislavi ustanovljena posebna donavska komisija, ki izdeluje pa-roplovni statut. Ta komisija razpravlja o vseh vprašanjih interesiranih držav in je imela že več konferenc. Ministrstvo zunanjih zadev je te dni interno razpravljalo o donavskem statutu. Razprav so se udeležili zastopniki generalne direkcije carin, zastopniki ministrstva saobraćaja in zastopnik ministrstva notranjih zadev. Na interministerialnih konferencah je bilo formalno precizirano stališče jugosloven-ske vlade. Ker je zastopnik Jugoslavije v donavski komisiji Mihajlo Ristić nekoliko obolel, se je pooblastil g. dr. Vilfan, tajnik i v ministrstvu zunanjih zadev.
Položaj na Sušaku
LJUBLJANA, 1. Današnje «Jutro» javlja iz Belgrada: Z merodajnega mesta se poroča, da se evakuacija Sušaka odgodi za nekaj (najbrž avaj dni radi nenadnih tehničnih zaprek. Radi tega je bil admiral Priča pozvan v Belgrad. Zastopal ga bo dr. Otokar Rybar, ki je bil iz Rima, kjer se nahaja kot delegat vlade na konferenci za Južno železnico, tetegrafično pozvan v Opatijo.	•
Rusi v Jugoslaviji
BELGRAD, 1. «Državna komisija za pripomoč ruskim izbeglicam» je izdala uradno statistiko o številu ruskih beguncev in pomoči, ki jim jo nudi država. 1. januarja 1923 so se nahajali v Jugoslaviji 28.203 ruski begunci. Lansko leto jih je umrlo 248, rodilo se jih je 406. Državna komisija je vzdrževala 3 kadetne šole 225 gojencev), tri dekliške šole (710 učenk) in eno mešano rusko-srbsko gimnazijo v Belgradu 160 (dijakov od njih 120 v gimnazijskem internatu). Poleg tega je komisija podpirala «Vserusko zvezo mest», ki preskrbuje več šol za mladino. Visokošolskim dijakom daje jugoslovenska vlada 1200 štipendij po 40© dinarjev in poleg tega 120 tisoč dinarjev mesečno za obleko. V *Bel-gradu se zgradi za rusko dijaštvo »Ruski dijaški dom». Večina Rusov v Jugoslaviji se preživlja samostojno in državna komisija skrbi večinoma samo za stare in bolne.
Prvi doktor medicine na univerzi v Zagrebu
ZAGREB, 1. Včeraj je bil tu promoviran na čast doktorja medicine Zlatko Sremac. To je prva promocija na medicinski fakulteti zagrebške univerze.
-^r
čahoslovaika
Nov madžarski napad na Slovaško
PRAGA, 1. «Narodni listy» poročajo, da so našli te dni na Slovaškem, blizu ogrske meje, letake v madžarskem jeziku, kjer napoveduje regent admiral Horthy ponoven vpad Madžarov na slovaško ozemlje ter poživlja madžarsko prebivalstvo tega ozemlja, da naj priskoči, zvesto idealom Madžarske, na pomoč tej akciji. V drugem delu ponavljajo ti letaki pesem zatiranja Madžarov v Čehoslovaški in potrebo vzpostavitve bivše Ogrske.
Izseljevanje čeških delavcev v Francijo
PRAGA, 1. Glasilo pangermanistov «Bohemia» prinaša poročilo svojega dunajskega dopisnika, ki pravi, da je bila ustavitev delavcev iz Čehoslovaške v Inns-bruckia s strani Avstrije plod pomote tako Avstrijcev kakor Čehov. Šlo je namreč za delavce, ki so potovali v Francijo, kamor so se Čehi že pred vojno izseljevali in niso bili, kakor se je mislilo, namenjeni ruhrsko kotlino.
Rušila
Rusko - poljska trgovska pogajanja v Moskvi
VARŠAVA, 1. V pondeljek se bodo pričela v Moskvi pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med Poljsl^p in Rusijo.
Proces
Romunska
proti —iRardrim zAotnikom ►beofcai aa 10 let zaporo
BUKAREŠT, 1, Tukaj se je končala razprava proti Madžarom, obtoženim zarote proti romunski kraljevi dvojici. Glavni obtoženci so priznali krivdo. Po njihovih izjavah je zaroto pripravilo in organiziralo društvo «cEbredot», Vodja zarotnikov Turoszu Istvan je razkril pri ,zasliše-vajiju vezi društva «Ebredo», to je Madžarov, ki se budijo, z madžarskim vojaškim generalnim Štabom in madžarskimi oblastvi. Turoczy Istvan je bil obsojen na 10 let zapora. Isto kazen sta dobila tudi druga dva glavna krivca, in sicer Mozgo Sarvdor in Balaczy, ki je dobil nalogo, da prinese na Romunsko peklenski stroj. Peklenski stroj mu je dal stotnik, poveljnik oddelka v Ar adu. Do meje so prinesli stroj madžarski vojaki, 111 sokrivcev, ki pa niso mogli biti aretirani, je bilo obsojeno v kontumaciji na 10 let zapora. Med njimi so Hedjas Ivan, Pronay, Hir Jurij, poslanec v madžarski zbornici, ki je preskiHbel potreben denar za zaroto, Ty-boldy, madžarski železničar in dr. Danijel Sandor, ki je preskrbel 'zarotnikom ponarejene potne liste.
Bolgarska
Poročilo parlamentarne komisije o delovanju Marinove ia Kosturkove vlade
SOFIJA, 1. Parlamentarna komisija, ki je dobila nalogo, da izvrši preiskavo o delovanju Marinove in Kosturkove vlade, je predložila svoje poročilo predsedništvu sobranja. Poročilo vsebuje zelo natančne podatke in poleg drugega tudi 72 izpo-vedb prič, medt njimi tudi izpovedbi Mari-novega in Kosturkovega.
Francija
Pogreb bivšega zuaaajega mta. Delcasseja Govor ninistrsluga pradudiiika
PARIZ, L Včeraj se je vršil na državne troške svečan, pogreb bivšega vnanjega mtinistra Delcasseja. Ob tej priložnosti je imel miiriatifcki predsednik poincare govor, v katerem je govoril o važni ulogi pokojnega ministra v francoski politiki. Poincare je govoril, kako je Delcasse do. segel L 1902. od Italije obljubo, da bo
ostala nevtralna, če Francija postane žrtev direktnega ali indirektnega napada; kako je Delcasse delal za zbližanje med Francijo in Anglijo, ki bi ne razbilo nika-kega obstoječega zavezništva in bi tudi ne imelo izzivalnega značaja, a bi združilo v skupni želji po miru in delu dve gospodarski, najbogatejši in zgodovinsko ter po svojih liberalnih institucijah najbolj slavni državi. Poincare je nadalje omenil Delcas-sejevo delovanje za angleško - rusko zbližanje in je poudarjal, da Delcasse ni nikoli hotel obkoliti Nemčijo, temveč da je bil le budna straža, ki se je zavedal nevarnosti nemškega imperializma in stavil Francijo v položaj, da se je mogla v potrebi braniti proti grozečemu vpadu. Nemčija seveda — je nadaljeval Poincare — je obtožila Delcasseja, da je pripravil vojno. Delcasse je nasprotno vedno in povsod branil mir, toda ne on ne Francija nista mogla ustaviti centralnih držav na njihovem usodnem pohodu.
Poincare je nato govoril o delovanju Delcasseja kot ministra vnanjih stvari tekom vojne, ko je sklen:l dogovor, ki je j zavaroval Francijo pred nevarnostjo separatnega miru. Omenil je, kako kruto so postopali Nemci z njegovim ujetim sinom, da bi vplivali na Delcasseja in ga prisilili na ponižujoč mir.
Poincare je tako-le zaključil: Delcasse-je sen ni bilo ofenzivna maščevanje temveč zadostitev, ki naj se doseže potom mirnih zvez. Pred svojo smrtjo je lahko doživel rastoče simpatije za Francijo v prijateljskih državah in prikrito občudovanje Francije pri Nemcih. Doživel je veselje, da je videl, kako je ostalo poslopje, ki ga je zgradil vkljub vsej nevihti, ki je padla nad Evropo, trdna na svojih temeljih.
Razdelitev avstro - ogrskih predvojnih dolgov
PARIZ, 1. Reparacijska komisija je na eni zadnjih sej zaključila razpravo o razdelitvi avstro - ogrskih predvojnih dolgov na interesirane nasledstvene države. Vsi avstro - ogrski dolgovi se dele v dve glavni skupini:
1. V prvo skupino spadajo med cPrugim: a) 3% obveznice v francoskih frankih, ki
znašajo 14,390 000 frankov. Ta dolg se razdeli po tem-le razmerju: na Avstrijo 10.593 %, na Čehoslovaško republiko 82.888 %, na Madžarsko 1.3%, na Romunsko 1.89?% in na Jugoslavijo 3.161%. b) 4% posojilo glaseče se v markah iz leta 1883. Ta posojilo se razdeli na Avstrijo v razmerju 20.023% in na čehoslovaško republiko v razmerju 79,977%. c) 4% posojilo v frankih in markah iz leta 1900 znašajoče 3.645.000 frankov. To posojilo se razdeli na Avstrijo z 19.563 % in na Čehoslovaško z 80.473%. Vsa ta posojila se imajo plačati do leta 1965.
2. V druga skupino spadajo ostali dolgovi in imajo nasledstvene države plačati 5l/j miljona francoskih frankov.
Začasni proračun odobren
PARIZ, 1. Poslanska zbornica in senat sta končno odobrila načrt za začasni proračun za mesec marec kot prilogo splošnemu proračunu za leto 1923. Odobren je bil tudi načrt proračuna za povračljive stroške.
Protest Angliji radi odstranitve vojnih ladij iz Smirne
LONDON* 1. Diplomatični urednik «Daily Telegrafa» zatrjuje,, da namerava Poincare protestiratr pri angleški vladi, ki je odstranila svoje vojne ladje iz Smirne, ne da bi se prej posvetovala? o tej zadevi s Francijo.
Nemčija
Bavarski separatizem
MONAKOVO, 1. Na včerajšnji seji deželnega zbora je bU z glasovi ljudske stranke in bavarskega cen truma proti glasovom demokratov sprejet predlog, ki zahteva, da se pestavi na čelo bavarske države svobodno od ljudstva izvoljeni državni predsednik. Pri razpravi o tem predlogu je prišlo do razburljivih scen, ker je komunist Eisenberger očital strankam desnice, da ni ta predlog nič drugega, kot napad za uničenje enotnosti nemške države in predsednik le pretveza za vzpostavitev monarhije.
Eden morilcev Rathenaua prijet
STOCKHOLM, 1. Tu so prijeli nekega Behrja, rodom Nemca in slušatelja medicine, ki je priznal, da se je s štirimi drugimi člani tajnega udruženja «Consul» udeležil umora nad Rathenauom in da je sodeloval pri atentatu na Scheidemianna.
Ruhrska kotlina
Vpfeašaaje vrnitve zaplenjenega denarja po francoskih oblastvih — Vsebina zaplenjenih nemških zabojev v Kolnu
BERLIN, 1. Dr. Glasenapp je poročal bilančnemu odboru državnega zbora o zaplenitvi 13 miljard mark s strani francoskih obla ste v. Kakor znano, so Francozi preiskali brzovlak, v katerem se je vozil denar in zaplenili več zabojev. Po izjavah dr. Glasenappa je bilo v zaplenjenih zabojih 12 miŠjjard in 800 miljonov mark v bankovcih, 100 miljonov mark v bonih, 210 litografskih plošč za tiskanje bankovcev od 5.000 mark in 160 litagrafskih plošč za tiskanje bankovcev po 20.000 mark. 300 miljonov je bilo namenjenih podružnici državne banke v Oh ligu, 500
miljonov podružnici državne banke v Sollingenu, 12 miljard podružnici v Kolnu in 100 miljonov mark v bonih namenjenih podružnici državne banke v Elberfeldu, Litografske plošče so bile namenjene tiskarnam na zasedenem ozemlju, ki imajo pravico tiskati bankovce.
Nemška vlada je proti zaplenitvi odločno protestirala, poudarjajoč, da je državna banka ustanovljena s kapitalom zasebnikov in da je zato zaplenitev protizakonita.
Francoska oblastva so sicer, kakor se javlja, vrnila litografske plošče, odločno pa odklanjajo vrnitev zaplenjenega denarja. Vodijo se tozadevna pogajanja med francoskimi in angleškimi oblastvi, katera poslednja stoje na stališču, da se mora denar vrniti. Medtem pa se javlja, da so francoska oblastva začela pleniti tudi drugod denar, ki prihaja iz Nemčije za plačanje delavstva.
Nemška policija razpuščena — Redarji izgnani z družinami vred v Nemčijo
ESSEN, 1. Francosko poveljništvo je razpustilo mestno policijo. Vsi redarji z družinami vred bodo morali zapustiti zasedeno ozemlje. Francozi so zaplenili orožje, konje in ves inventar nekdanje policije. Policijsko službo bo vršilo odslej 600 mož, izbranih od francoskih oblaslev.
Enak ukrep so izdala francoska oblastva v Bochumu. Policija je bila razorc-žena in razpuščena. V Bochumu je bilo tudi »aretirairh 12 ravnateljev tamošnjih mehaničnih delavnic. Nadaljuje se tudi po vseh mestih rekviriranje avtomobilov.
Kar pa se tiče gospodarskega vprašanja, se položaj na "ruhrskem fozemlju Ini izboljšal. Vsled francoskih ukrepov hira vedno; bolj tuda uvažanje sirovin. Francoski obmejni organi zahtevajo 10% vrednosti vpeljanih s?rovin. Tako je obtičalo na carinski meji tudi nekoliko vlakov lesa, ker se je moralo še-le sporočiti na-slovljencem, naj se izjavijo, ali so pripravljeni plačati omenjeno carino.
Kakor javlja «Deutsche Allgemeine Zeitung» iz Koblenca, je tamošnji uvozni in izvozni urad brez vsakega dela. Ta urad so Francozi organizirali po zadnji naredbi, s katero so se vpeljala izvozna dovoljenja. Ta urad je sedaj brez dela, ker nemške tvrdke ne prihajajo po dovoljenja. Večji del uradnikov je bil odpuščen.
TuriEija
Angorska skupščina bo zavrnila zavezniški načrt za mirovno pogodbo
CARIGRAD, 1. Po Ismetovih izvajanjih prevladuje v merodajnih krog'h v Angori splošno mnenje, da bo skupščina zavrnila načrt zaveznikov za mirovno pcgodbo.
Vladni predlogi v narodni skupščini CARIGRAD, 1. Brzojavljajo iz Angore, da je imela včeraj skupščina sejo pri zaprtih vrat:h pod predsedništvom Kemala. Ismet paša je natanko poročal o poteku konference v Lausanni, nakar je stavila vlada zbornici sledeče predloge: Opustitev Karagača, odgoditev razprav o vprašanju Mosula, ki se bi moralo rešiti v teku enega leta, posebna pogajanja o gospodarskih in finančnih vprašanjih tekom šestih mesecev. Skupščina bo menda zborovala še nekoliko dni. Potem bodo javljeni njeni sklepi glavnemu tajniku v Lausanni, ki jih bo sporočil dalje zaveznikom.
Zakaj je Anglija umaknila svoje vojne ladje iz Smirne?
^ LONDON, 1. V uradni noti poroča agen-. cija Reuter o vzrokih, ki so dovcdli Anglijo, da je umaknila svoje vojne ladje iz Smirne, Zavezniki so sporočili angorskt vladi, da so pripravljeni omejiti število vojnih ladij v Smirni. Nota ugotavlja, da je Anglija držala v turški luki ladje z nad 10.000 tonami v smislu načela, da imajo angleška oblastva pravico ščititi svojo državljane in angleško' trgovino v turških pristaniščih. Medtem ko ne doseza nobena framjosk h ladij v Smirni 10.000 ton, so je turški ukaz za evakuacijo tikal edino-le Angležev, ki so ysled tega pustili v Smirni samo eno vojno ladjo. S tem se popolnoma strinjata tudi Francija ?n Italija.
Avstrija
Trgovinska pogodba med Madžarsko
in Avstrijo DUNAJ, 1. Te dni je bila ratificirana trgovinska pegodba, sklenjena jmed Madžarsko in Avstrijo, dne 20, februarja t. I Trgovinska pogodba stopi v veljavo dne 2. marca t. 1,
Sklenjena je bila dne 6. februarja 1923* leta trgovinska pogodba in sta jo odobrili vladi obeh držav. Tozadevne listine so bile izmenjane dne 20. februarja na Dunaju. Pogodba obstoji iz 14 členov in teme-i lji na medsebojni zagotovitvi čim večja koristi. Pogodba z%gotavlja vse ugodnosti glede državljanov, ladij, sirovin in indu« strijskih izdelkov enega kontrahenta na ozemlju drugega. Glede trgovine in obrti ter obiskovanja semnja je zagotovljena isto postopanje. Pogodba ima dalje nameij urediti posebno - pravno razmerje, prida« bitveno pravo in pravdno sposobnost državljanov. Akcijskim družbam, različnim trgovinskim, industrijskim in finančnim družbam sto zagotovljene v pogledu no* tranjih denarnih operacij vse ugodnosti, V pogledu notranjih obresti pa enakomernd postopanje, Z ozirom na carino in carinske
zasledovanja in kazni, kakor tudi glede carinsko - kriminalne pravne pomoči. Pogodba glede olajšave obmejnega prometa
poslovanje nudi pogodba vse ugodnosti; omogoča zboljšanje prometa, zagotavlja
svoboden prevoz blaga kakor tudi pravil- „	,	a _
no uporabo uvozne in izvozne prepovedi ima namen olajšati takozvani obmejni
*	f (	«	||	-	* I	m	-M__f_ _ - _ _ ___—- - * — *--— —
in omejitve, urejuje v glavnih potezah prometno vprašanje in poslaniške zadeve in predvideva za vse slučaje nesporazuma razsodno postopanje. Obenem s trgovinsko pogodbo stopita v veljavo tudi dve konvenciji, in sicer glede olajšave ožjega
promet v Obmejnem pasu s stališča carinskih dohodkov in s posebnim ozirom na prometne potrebe v krajih, ki «o po tria-nonski pogodbi dodeljeni Avstriji. Druga pogodba ima trojen namen: z ene strani medsebojno podpiranje pri carinskem
obmejnega prometa in glede medsebojnega; poslovanju, z druge strani preprečevanje podpiranja pri carinskih manipulacijah, j proticannskih prestopkov m končno njih preprečevanja proticarinskih dejanj, njih 1 zasledovanje m kaznovanje._
DNEVNE VESTI
f,
Enake pravice, enake dolzaofrfiJ Tako je odgovoril sedanji ministrski prtv^ Hnik Mussoli-ni poslancu Wiifanu, ki je bil v svojem zadnjem »ovoru v rimski zbornici v novembru lanskega ,eta postavil se danio vlado pred vprašanje, kaj pravzaprav misli z nami slovansko manjšino v Italiji. Vlada postopa dosledno po tem geslu, dokazujoč pri vsakem svojem koraku, ki ga napravi napram nam, kako prav je imel naš poslanec, ko je g. Mussoliniju zavrnil z besedami. da je to samo ena fraza. Kakor se čita-' ' *	tedaj ministrski
tirjevalca (v sporazumu s finančno upravo). Roki za vsa ta opravila so bili pri raztegnilvi omenjenega sistema na naše kraje znatno skrajšani v primeri z roki, ki jih predvideva zakon. Tako določa n. pr. o raztegnitvi, Jki je bil objavljen v uradnem listu komaj 20. februarja (v «Osservatore Triestino» po 23. februarju), da naj prefekti sklrčejo občinske nastope, da sklepajo o ustanovitvi davčnih okrožij (konsorcijev) še pred koncem istega meseca februarja. Povod je torej, da se prebivalci novih pokrajin zopet začudeno vprašajo, zakaj ta vratolomna naglica. Ali je to nadaljevanje
telji še dobro spominjajo, re
predsednik malo jezno oporekal g. poslancu ---- —	.	.
Wilfanu, češ da bomo že videli, da njegove be- tis e včasih pogubonosne metcKl^ ki smo ,e sede niso samo navadna fraza. AH dokazuje J bil, vajeni pri vseh odlokih, katere so se J-to žalostni položaj našega šolstva v Istri? Ali kali važnejših gospodarskih vprašan, prebival-l to dokazal naučni minister v Mussclinijevi ] stva novih pokra,m (n. pr. odlok o zamenjav, vladi, ki je s svoiim odlokom od 5. januarja kron itd)?	_
1923 končnoveljavno odpravil hrvatsko Jjud- j Dogodki italijanskega novinarja ▼ Konji, sko šolo v Pazinu. Kakor znano je bila ta šola . Piccolov« poročevalec Ruggero Stepancich dejanski zaprta že pred dvema letoma, ker je1 sc je povrnil te dni iz Rusije, kjer je živel od šovinizem tamkajšnjih političnih gospodarjev. konca vojne sem. Poslali so ga v Rusijo, <ker onemogočal vsako poslovanje. Ker je g. Mus-; popolnoma pozna ruski jezik in običaje ruske--olini tako odločno zatrjeval, da niso bile nje- ga naroda. Stepancich opisuje v živih barvah gove besede le prazne-fraze, smo upravičeno! svoje doživljaje v Rusiji. Iz tega opisa posnem-pričakovali od sedanje močne vlade ravno na-;ljemo: Vsa ta štiri leta so bila polna trpljenja sprotno odločitev z ozirom na to vprašanje, j in nevarnosti. Prvi krat so ga aretirali v Mo-In vendar je prišlo drugače. Torej: g. Musso-lini, ostane, kar je rekel posl. Wilfan; fraze in samo fraze!
pomankljiv v tem oziru. Minister za pošto in brzojave upa, da se bo s tem uspehom zelo pospešil razvoj italijanske telefonske industrije. Kak napredek bo ta ukrep prinesel za naročnike na telefonsko službo, bomo videli.
Proti ačttatfMi v obtokih svetih. Videmski prefekt Carandini je dal objaviti v včerajšnjem «Osservatore Triestino* okrožnico, ki jo ie prejel od ministra za notranje zadeve in ki se tiče učiteljev, kateri so člani občinskih svetov istih občin, v katerih poučujejo. Okrožnica na-glaša da so taki slučaji proti zakoniti. Vsled fega nalaga minister prefektom, da imajo take izvolitve v občinski svet takoj razveljaviti.
V Sv. Križa pri Trst« priredijo pod okriljem domačega orkestra dne 4. t. m. ob 4 popoldne domači diletanti dramo *V n*žavi». Po igri prosta zabava. Pričakuje obilne udeležbe. — Odbor.
skvi, ker je bil član neke francoske trgovske družbe. Vendar so ga izpustili in smel je ostati v Rusiji, dočim so druge Člane one družbe iz-
^itkst d"a~ fj^^^St j rist Italije. Ne da bi se bUo»«dlo kako pos.o-
postavitev spomenika beneškim Slovencem, Ki so dali v zadnji vojni življen:e za Italijo. V tem odboru se nahaja tudi tržaški župan dr. Pitacco. Ista poročila so veličala v vznesenih besedah vzorni državni patriotizem naših beneških bratov. Rezijski, terski in šentpeter-ski Slovenci so imeli v vojni nad 400 mrtvih in v vsej vojni niti enega samega dezer-
panje proti njemu, so ga držali v zaporu dva meseca in pol in so ravnali z njim kakor s kakim navadnim zločincem. Trpel je pravo mu-čeništvo. Odvzeli so mu tudi ves denar, vse dragocenosti in perilo. Na to so ga izgnali z ruskega ozemlja v spremstvu dveh orožnikov, ki sla vedno naperjala svoja samokresa proti njemu. Če bi bil ruski državljan, bi ga bili gotovo poslali v .kak koncentracijski tabor
terja. Zelo hvalevredna ,e potemtakempob,- ^J0^, kjer bi ga bili prej ali slej ustre-da. da se v proslavo žrtev, ki so jih doprinesli p?.etvezo, da je hotel pobegniti. Rešilo ga beneški Slovenci, postavi primeren sponemk. ^^^ ocjfičnih itili>anTkih osebnosti. Toda aii bo ta spomenik sam na	dJ Qrožnika fita ^ odvcdla na po-
primerno povračilo za žrtve ki so jih beneški	?n vili so ga v voz tretjega razreda.
Slovenci doprinesli v vojni, t T. pri "J"«™'" NiJ0 mu ^ vrniH ne obleke ne perila; kar ga najtežjih dolžnosti, ki so naložene državnu. ba	holcJ niti nc denaria in drag0.
Pripravljalni odbor za omenjem spomenik opo^ »	F ^ ^ ^	^ so ^ areti_
zarjamo na dejstvo, da beneški Slovenci pri ^r	dya orožnika sta ga spr€mljala do
vsem svojem Planem patriotizmu m kljub k ljske mejc< Tu ni im€l niti vinarja v temu da jih ,e nad 50.000 nimajo niti ene sa-, ^ ^ 'da bi se preoblekel. Vse. kar me slovenske ljudske sole Ne samo to, temneč ^ ^ ^ . bUo na kosih Xak Jc bil v ni še nobena italijanska vlada smatrala za po- ^	^ nikogaf poznal in ne da bi po-
trebno, da bi v obstoječih italijanskih šolah ^ ^^ ■ & Le usmiljenju nadzornika
poskrbela tudi za pouk slovenščine, denimo ^ VOZQV sc . imel zahvaliti, da je mogel ,-r-o; istj meri kot pri aostskih rrancozm ,r___________— j,««.;!, «... ;«*
nadzornik
1 delegaciji v Moskvi protest Iztirjevanje davkov. <Gazzetta Ufficiale» od rau povrne, kar mu je bilo odvzeto, ali pa da
20. februarja 1923. je objavila kr. odlok od 11. odškodnina v znesku 14.500 lir. Stepancich januarja 1923, št. 117, s katerim se razteza na pripominja: <Dejstvo, da sem bil po krivici nove pokraHne italijanski zakon o iztirjevanju aretiran in okraden, ne bi bilo morda vredno izravnih davkov (enotno besedilo zakonov o objave, če ne bi bilo to eden najzgovornejših iztirjevanju izravnih davkov, ki je bilo odobre- znakov, kako sovjetska vlada v tero času kaže no s kr. odlokom od 17. oktobra 1922, št. 1401 STOje sovraštvo proti Italiji*! Dalje pripovedu-in tozadevni pravilnik od 10. julija 1902, št. jc. da je dne 21. februarja prišel v Varšavo tudi 296.) Z raztegnitvijo tega zakona na naše kra?e italijanski državljan Valentino Bona, ki so ga Be uvaja sistem iztirjevanja davkov, ki bo za držali v sovjetskih ječah celih pet mesecev naše ljudstvo popolnoma nov. Medtem ko so brez vsakega vel;avnega razloga. Tudi njega Skrbele do sedaj v novih pokrajinah za iztirje- da so obdolžili ogleduštva za Italijo in ga iz-vanje dovkov državne davkarije po avstrij- gnali še na hujši način nego Stepancicha. Ste-slcem vzorcu in načinu, obstoji italijanski si- pancich pripoveduje, da je sovjetska vlada stem v tem, da se država ne briga neposredno enemu prvih uradnikov italijanske delegacije za to opravilo, temveč se iztirjevanje davkov odrekla dovoljenje za bivanje v Rusiji. Na-daja v zakup zasebnim posameznim ali juri- daljnje opisovanje si pridržuje Stepancich za stičnim (združnim) osebam, katere pievzamejo pozneje, ko si nekoliko opomore inse okrepi, nase obvezo, da davke iztirja:o, za kar dobijo, Telefonska služba bo dana v zakup pnvat-od države kot odškodnino gotov del davčnega nikom. Navaditi se bomo morali marsičemu, zneska (6%.) Občine se razdelijo po več sku- Kakor že znano, bo izterjevanje davkov tudi pai v takoimenovana davčna okrožja in davki pri nas kmalu jx>verjeno zasebnikom, ki ne vsakega takega okrožja se potem dajo v zakup bodo, v lastnem interesu ravno usmiljeni z potom javne dražbe navadno za dobo 10 let, davkoplačevalci, sedaj pa javljajo iz Rima, da Ta poslednji mora položiti primerno kavcijo bo tudi telefonska služba poverjena zasebni-ier jamči za davke, katerih iztirjevanie mu po- kom, ki bodo zato plačali državi gotov veriio financa in občine s to kavcijc in z vsem tek. Odstotek ne bo smel biti manjši od 5 /o svojim premoženjem. Kakor določa kr. odlok, vkupnih dohodkov. Po odloku, ki ga ,e pred-s katerim se je ta sistem raztegnil na nove po- ložil minister za pošto in brzojave v odobritev kra;ine bo trajala prva zakupna doba v naših ministrskemu svetu in ki je bil dne 8. februarja krajih do konca 1 1932. Vse predpriprave za predložen v potrditev kralju, sc bo smela dati
Učiteljsko društvo z| Trst in okolico ima v
nedeljo dne 4. marca t. 1. ob 10. uri v rojanski ljudski šoli svoje redno letno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. predlog odbora za uporabo eventuelnega prebitka, 5. volitev odbora in 6. slučajnosti. — Udeležba obvezna. — Odbor.
♦ «Sia». V nedeljo 4. marca ob 5. popoldne ponovi «Šentjakobska čitalnica» to tako priljubljeno in zanimivo dramo. Cangl je pač mojster, znal je spojiti globoko moralno vrednost (igre z zanimivimi in krasnimi prizori, ki držijo gledalce skozi vsa Štiri dejanja v napetem pričakovanju. Sploh ie zadnja nedelja pokazala, da igralci z vnemo in veseljem izvršujejo svojo težko nalogo. Uspeh je bil krasen, občinstva mnogo, posebno pa iz okolice žal, da iz mesta ni bilo skoraj nikogar. Dana je zopet lepa prilika, da si v nedeljo vsi ogledajo to velezani-mivo Ganglovo dramo. Prihitite in ogledajte si to igro! Blagajna je odprta ob 4 popoldne Otrokom brez spremstva vstop ni dovoljen.
Organizacija oskrbnic vojnik sirot bo imela svojo sejo v soboto dne 3. t. m. točno ob 4 uri pop. v navadnih prostorih.
MDP. — Sv. Jakob. — Danes ob 20.30 redna od borova seja. — Predi.
Iz triaikega iivlienls
Izgubila se je ženska listnica s precejšnjo svoto denarja in dvema slikama v ulici Crocie-ra, nekje blizu vojašnice. Pošten najditelj je naprošen, da jo prinese proti nagradi v uprav-ništvo našega lista.
Dve nesreči pri delu. Delavec Anton Del Vecchio, star 46 let, je prišel včeraj zjutraj pri delu v nekem skladišču železnin v ulici Molino Grande z roko pod dvigalo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
— Težaku Danilu Kertu, staremu 56 let, je padla včeraj pri delu na parniku «Igrada» velika košara na rame. Tudi njega so pripeljali v bolnišnico.
Poskusen samomor z revolverjem. Včeraj zjutraj okoli desete ure so pripeljali v brezupnem stanju v mestno bolnišnico uradnika Karla Mikuličiča, starega 39 let, stanujočega na trgu Mercato vecchio št. 2. Nesrečnež si je pognal v uradih paroplovne družbe «Libera Triesti-na», kjer je uslužben, kroglo iz revolverja v desno sence. Mikuličič se je v zadnjem času tožil, da je hudo nevrasteničen, in tej bolezni se pripisuje njegov žalostni korak,.
Tatovi v skladišču likerjev. V noči od srede na četrtek so vdrli neznani zlikovci v skladišče likeriev tvrdke Alojzifa Mazzucchellija v ulici della Zonta št. 2. Odnesli so več steklenic najrazličnejših likerjev v vrednosti nad 7.000 Ur.
VOZ za vrtnarje in konjsko vprego prodam. Molino a vento 38 (Rocol)	307
5 PANJEV amerikanski sistem, s širokim tovjem, se proda. ViHa Nagelschmied, Gri-njan-Miramar.	310
KROJAČNICA, August Štular, Via S. Fmace-sco 34/HL, izdeluje obleke najmodernejšega kroja po zmernih cenah.	3F1
Toda kaj še! Za v soboto zvečer smo bili že vse pripravili. Vozovi so že čakali, da nas odpeljejo, vsa vas je bila vesela, da bo enkrat tudi nam dana priložnost, da pokažemo, kaj zmoremo, tedaj pa je naenkrat prišel glas, da je veselica — zopet prepovedana! Tudi to še ni vse. Do nadaljnjega so nam prepovedane tudi pevske vaje. — Ko bi šlo za prireditev kake veselice v kakem jezikovno mešanem kraju, bi vsaj razumeli, čeravno ne odobravali, postopanje naših oblastev, da pa se nam prepoveduje povsem nedolžna veselica — v pevskem zboru so celo tudi otroci! — v Podgradu in doma, tega pač ne moremo razumeti in mislimo, da se boste strinjali z nami tudi Vi.
Pr. ur. K temu dopisu bi pripomnili s svoje strani, da je postopanje podgrajskih oblastev navadno šikaniranje našega ljudstva, šikaniranje, proti kateremu najodločneje protestiramo. Mislimo, da bi bil že čas, da gotovi gospodje prenehajo z gotovimi metodami. Izkažejo se pač lahko «zaslužni» na bolj časten in bolj dostojen način! S tem, da so si postavili za živ-Ijensko nalogo, da kažejo svojo «moč» nad našim ljudstvom — bogvekako junaštvo v seda-
njih časih to, seveda, ni! — dokazujejo le, da [PRVI veliki živinski in kramarski mesečni se-so za kako resno drugo delo nezmožni. In mi
HIŠNA, močna in zdrava dobi službo pri majhni družini. Dobra hrana. Plača L 120—• Pendice Scorcola 353, Villa Emilia
312
DRUŽABNIK ali družabnica s kapitalom se išče za kavarno-tvornico sladoleda, likerjev, slaščic in konzerv. Ponudbe na upravništvo pod «Družba»	313
PRODA SE hiša v Mariboru s petimi stanovanji, enonadstropna, dve kieti, vse v dobrem stanju, blizu glavnega trga. prij>ravna za trgovino ali obrt. Dopisi in vprašanja na A. Lorber, Maribor Vetrinjska ul. 5 .	26A
smo trdno prepričani, da bodo tudi njihovi predstojniki prišli do tega prepričanja.
menj v Sv. 1923.
Petru na Krasu se vrši 10. marca
289
DAROVI
Ob priliki zlate poroke Ivana in Neže Frat-nik iz Loga pri Sv. Luciji nabrala sinaha Juli-jana med povabljenimi gosti L 40.— za «Di-jaško Matico^ in L 40.— za «Šolsko društvo«. (Denar za «Dij. Malico» hrani upravništvo.
Nabrano v gostilni Sensec v Črnemkahi za «Šolsko društvo» L 33.50. Darovali so: Andrej Cah št. 19 6.50, Andrijasič Josip 6, Andrijasič Stanko 2, Semec Andrej 5, Pavlic Anton 4, Šiškovič Albin 5, Semec Rudolf 1, Cah Josip 1, Cah Andrej št. 17 60 stot., preostanek računa 2.40.
Brejski prejel od Albina povodom poravnave z gosp. P. Lir 60 za ^Šolsko društvo .
Kuret Jakob iz Sv. M. M. zg. daruje L 5.—
N. N. iz Skednja daroval Lir 10 «Šckkemu društvu« v isti namen daruje g. Spacal Marija iz Gorice Lir 10.—
Popravek. V Edinosti št. 30 od 4 II izkazan znesek L 100.— podarjen od Mlekarske za dru ge v Trnovem ni bil poslan «Šolskeiau dru-š£vu» temveč «Dijaški Matici, kakor tudi znesek L 40.— nabran na zabavi ^Prosvetne zvezen.
NAŠI DIJAKI STRADAJO.
SPOMI-
NJAJTE SE
IN VEDNO D!
JAŠKE MATICE!
Borzna osroćila*
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, 1. marca 1923
• ••«•• 0.«>5 0.7250
......	0.C285 0.03
............G 1.70,— 62.—
............20.70.- 21.—
MANUFAKTURNA trgovina Štefan Štekar, Ajdovščina, sprejme učenko. Ifa'ijanŽČinc zmožna ima prednost.
296
STAREJŠA ŽENSKA, vdova ali nezakonska mati s 14 do 15 letno hčerko, po možnusti Primorka, katera zna dobro kuhali in izvrševati vsa druga hišna dela, a hčerka bi bila pomoč pri malem otroku, dobi službo, skupno s hčerko v Ljubljani pri družini iz Primorskega. Poleg hrane bi uživali skupno posebno sobico z dvema posteljama. Potni troški se povrnejo. Vsa druga pojasnila se dobijo v Trstu, Cologna 40 (Strada nuova) v prvem nadstropju, kjer naj 6C mati in hči predstavita.	297
POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosibt Bclleli Vita. via Madonnina 10, I.	32
EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici.	78'3
Vastl s Goriikega
AjdovSčina. Nedavno se je vršil sestanek zastopnikov vseh delujočih in nedelujočih kulturnih društev, na katerem se je sklenilo združiti vse prosvetno delo v Ajdovščini v enotnem prosvetnem društvu. Na podlagi tega sklepa se bo vršif v nedeljo, dne 4. marca t. 1. ob 3. uri pop. v zgornjih prostorih g. Curk ustanovni občni zbor «Prosvetnega društva v Ajdovščini >>. Vsi oni, katerim je vzgoja in izobrazba našega ljudstva mar in ki želijo, da se naše družabno in društveno življenje obnovi in uredi, se vabijo, da pristopijo k novemu društvu in da se udeležijo ustanovnega občnega zbora. Stari in mladi, moški in ženske — vsi na delo! — Pripravljalni odbor.	_
ogrske krone. • • • • avstrijske kron^ . . češkoslovaške krone • dinarji • » • • • • .
ICJ* - o .......
marke ••«.«.*. dolarji .......
francoski franki . • • švicarski franki . . . angleški funti papirnati
0.25.— ti 75 O.oo 0.0950 20.70.— 20.85 75.—127.25 389.—.—bl'2.— S7.75.— 9J.—
EG1PTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo do zadnjega dne aprila v ulici Geppa 10.
29?
»KDOR HOČE KAJ KUPITI g KDOR HOČE KAJ PRODATI H KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. | ® INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
zaloga domaČih vin
belega vipavca, istrskega refoška in kraSkega terana
po zmernih cenah. — Postrežba na dom Priporoča se F. STRANCAR
Via Cunicoli S.
24
Tečaii:
Vesti iz Istre
Iz Hrušice. Žalostne novice imamo. Tudi pri nas, kakor po toliko naših vaseh, imamo svoje pevsko društvo. En del pevskega zbora poje tudi v cerkvi, drugače pa pojemo naše lepe narodne in umetne pesmi. Hvala našemu g. pe-vovodji je zbor še precej napredoval, tako da se upamo nastopiti že tudi javno. No in ker je Podgrad tako blizu in so tudi Podgrajci že večkrat izražali željo, da bi prišli enkrat
poslovanje tega za nas novega sistema (usta-	konoesiia na nedoločen čas na vsak način pa vecKrat izrazaii zei,o ua	~
E fAil itJ^oJh nkro?ii oddaja v zakup itd.)	na najmanj 25 iet. Zakupniki bodo morali ure- njim, smo se odločili, da nastopimo eiUcrat tudi
£ Gotove dr konca i 1 tako da b	dHi in tehniki izpopolniti telefonsko službo! v Podgradu. Pred časom smo se že vs, priprav-
r^ki la4o začeU poSirat ' po novem na-	^ programu, ki ga bo določila državna uprava, i ljali na odhod v Podgrad ko je prišla vest da
se aavKi iaoko	Ku	p	« i ..	w i . .	__: i.i^t__ju	cmomn nacinn i Midili cmn si. da ima'O v
Jadranski banka
Cosnlleh • • . • l almatia. . • . Gerollmicb • • Libera Trieatina • LJoyd • • • • • Lnasino • • • • ftfartinolich • • • Ocean!« • • • • Piemuda • • • • Tripcovtch • • • Ampelea . . • • Cement Dalmati* Cement Spatato .
Trst, 1. marca 1923 100
•»•••••• 330
«••••••• <37t>
•••••>*•
125
• ••••••• ^Sl)
•••••••• 515
oi-.R
..••4.II — »>*--*
Poslano*)
Spodaj podpisana Ivan in Anton Štember-ger iz Kuteževega št. 19 pri lirski Bistrici obžalujeva vse, kar sva govorila žaljivega o Mariji Valenčič iz Mereč, sedaj v Trstu, ker sva se prepričala, da je dotična govorica brez podlage.
Kute ž evo, dne 26. februarja 1923. (98)	Ivan in Anton Štemberger.
•J Za Članke pod tem naslovom odgovarja ured« niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
rinil Z 1 19?4 Ako občine same ne poskrbijo De! se<tan|ega osemn pri leieiomn ww> ""fr^^r^T"' "V*14", pravočasno za izvršitev vseh tozadevnih prod- la prevzeti tudi zas«bna podjetja, drugi del ki, Podgradu že svoje vzroke, da nam ravno takrat p sov doloa prefekt s posebnim od^kom! ga 'zasebni podjetniki ne bodo rabili, pa bo, ne dovolijo nastopa m smo se ^ -cd. v trd davčna okrožja ter imenuje ravno ta ko tudi iz- moral na izprehod; odlok ,e na vsak nacm zelo nem upanju, da bo uzroka* enkrat konec.
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:
14
Gospa v belem
IZFOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A.
^o ie dvignila pismo k luči, se je obrnila go-jspica Fairlie od ograie, je zrla neodločno gori 4n doli po terasi stopila je korak proti steklenim vratom in je ostala tiho nama nasproti. Med tem mi je brala gospica Halcombe zad-
jnje stavke:
«In sedaj, Ljwbi Filip, ko sem prišla do konca svojega pisma, naj Ti povem vzrok ltubezni do te male Ane Catherick. Ljubi moj Filip, čeprav ni niti napol tako ljubka, vendar je v&led čudežnega slučaja popolnoma podobna, kot se takoj opazi, po laseh, po potezah obrazov ....» Skočil sem s svojega sedeža še predno je *aogla gospodična Halcombe dokončati. Isto čustvo, ki me je prevzelo pri dotiku roke, na samotni deželni cesti, me je objelo znova.
Tu je stala gospica Fairlie, samotna postava /7 mesečini, po postavi, po glavi, po polti, po ^obrazu, vsa, vsa, popolnoma enaka — gospć y belem. Dvom, ki me je ure in ure mučil, >e razreSen. Tisto, ltar mi je manjkalo, —- je bilo moje lastno spoznanje o popolni podobnosti
med one ki je zbežala iz blaznice in med de-. naj povem nakratko: zaljubil sem se, kot sem dinjo iz Limmeridge House!	I »Mi* že prvi hip, a tem težje me je težila ta
Vidite! je dejala £oepaca Halcombe. Spustila jt pismo in njene oči so žarek, ko so se srečale z mojimi. Vi jo vidite sedaj, kot jo je videla
moja mati pred enajstimi leti!
Vidim, — in bolj me žalosti, ko moram povedati. Zdi se, kot da meče ona uboga zapuščena žena, s svojo slučajno podobnostjo z gospodične Fairlie, temno senco na bodočnost tega blestečega bitja pred' nami.
Pustite, proetm, da se čimprej reiim tega neprijetnega uth*. Prosim pokličite gospodično Fairlie proč iz te strašne mesečine — prosim, pokličite jo notri!
Gospod Hartright, vi me presenečate. Pustimo ženske, ali vsaj moški — sem mislila, da »o v devetnajstem stoletju zviieni nad vsako babje vernostjo.	(
Prosim, pokličite jo notri!	.
Tiho! Tiho! Saj pride sama po sebi, jt odvrnila gospica Halcombe. Ne recite mČ v n)eni prisotnosti. Naj bo odkritje te podobnosti tajnost med nama dvema.
Pridi ootri, Lavra, oridi in prebudi s sviranjem gospo Vesey, Gospod Hartrfcht želi še nekoliko muziciranja, takrat pa kaj lažjega m živahnega.
vin.
Pretekli so dnevi, pretekli tedni. O Ani Ca-therick, ki saj bi bila z damo v belem ena in ista oseba, nismo mogli izvedeti ničesar več. Sicer pa se zato tudi nisem dosti brigal. Zakaj,
Hali oglasi
ljubezen, ker sem-jo hotel prikriti.
Nekega večera sva se ločila kot običajno.
Gospa t belem.
Ne besedice nisem zinil, ki bi me izdala in bi njo prestrašila. Ko sem jo srečal drugo jutro, sem opazil na njej veliko izpremembo, izpre-membo, ki mi ie povedala vse. V istem tre-notku, ko je odkrila mojo skrivnost, je odkrila tudi svojo lastno, in to je bilo v eni sami noči, ko se je tako izpremenila. Njena narav je trila preodkrita, da bi koga sleparila, prepkmeiuta, da bi sebe varala. Ko je ležala silna teža na njenem srcu in so to izdejale poteze na n^nem obrazu, mi je dejala v preprosti govonci: Žalosti me to zaradi vas in zaradi mene. Njene roke so bile mrzle v njenih potezah nenaraven mir, v vsaki n)eni gesti nem izraz strahu m sa-moobtožbe. V njem izpremembi so ležale neke sile, ki so naju medsebojno privlačile in zopet druge, ki so naju medsebojno odbijale. V svojem dvomu in nemiru, v svoji nefasni sunmjt, da asi nekaj prikrivajo, kar bi moral odkrita, sem iskal pofssnila v pogledih in obnašanju gospodične Halcombe.
In ni trajalo dolgo, da sem to odkril.
Bilo je nekega četrtka v tretjem mesecu mojega bivanja v Limmerindge House.
Ko sem prttel ob navadni uri zytAa j v trkovalnico, ni bila ie — od kar io prvič — na svojem prostoru pri nhl
se računajo po 20 stot. beseda* — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina
Kdor išče slažbo, plača polovično
L 4.—.
ceno.
£TROJ za sekanje drv, cirkularna žaga, stružnica, motor na bencin, 6 PH, se proda po zmernih cenah', Cernuski, Fabio Severo 73, Trst.	305
KROMPIR semenski, več vrst se dobi na Op činah it. 524 pri F. SosiČ (Krapi) v bližini tramvajske postaje	306
ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen, se ceno proda. Coroneo 1, mehanik	308
PEKOVSKEGA učenca sprejme takoj Viktor Jejčič, pekarna, Dobravlje 105, pri Ajdovščini.	309
GLASOVIRJE, harmonije m orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento St. 5, III.
Holson „Cls
lastnica
Giorgina Morgutti — Trst
vabi cenjene gospe, da obiščejo razstavo zadnjih modelov pomladanskih
klobukov*
Sledila bo prodaja po zmernih cenah. Gorica „Hotel pri Pošti" v dnevih 1M 2. in 3. marca.	07
Najvišje senc plačujem za
v
O
kun, zlatic, lisic,
dihurjev« vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WBNDSPHCH
3*1
Trst, Via Cesare Battisti St, 10 II. nadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Inserirolte
v,edinosti'
Kron«, soldlnarje platojem po naivISIIh cenah kakor
vsi konkurenti
Zlatarna, Trst, Ponte della Fabbra 1
(Piana Goldonl)