&tev. 291. V Ljubljani, v četrtek 20. decembra 1894. Letnik XXII LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. LXXXIX. A nove bolezni prišle so nad reveža in sicer brez presledka: Najprej putika, ki se je pričela na rokah, potem pač ga je mučila po celem telesu ; potem škorbut. Ta ga je pokril po celem truplu z rujaviml lisami, tako da je bil grozen videti. Skušal sem se tolažiti ter mislil sem pri sebi: Ker morava umreti tu notri, je bolje, da je prišel nad enega škorbut, to je nalezljiva bolezen in spravila bo naju v grob, ako ne obeh skupaj, vsaj po kratkem presledku. Oba sva se pripravljala na smrt in bila sva mirna. Devet let ječe in hudega trpljenja sprijaznilo naju je bilo z mislijo na popoln pogin dveh tako uničenih in miru potrebnih trupel. In duši sta zaupali v dobroto božjo, verjeli sti, da se bota združili obe tam, kjer preneha vsa jeza človeška in molila sva, da bi se z nama združili tudi, pomirjeni, oni, ki niso ljubili naju. Škorbut je bil v prejšnjih letih zelo razsajal po teh ječah. Ko je zvedela vlada, da se je Ma-roncellija prijela strašna ta bolezen, bala se je nove epedimije, privolila je zahtevanju zdravnikovemu, ki je rekel, da za Maroncellija ni druzega zdravila nego svež zrak in je svetoval, naj se ga ima manj ko mogoče v sobi. Kot njegov sojetnik in tudi onemogel vžival sem isto prednost. Kadar je bilo sprehajališče prosto druzih, to je pol ure pred dnem kaki dve uri naprej, potem med kosilom, ako se je nama ljubilo, slednjič od treh popoludne do solnčnega zahoda bila sva za zunaj. Tako bilo je ob delavnikih. O praznikih, ko se drugi niso sprehajali, bila sva zunaj od jutra do večera, razun mej kosilom. Tretjega ubožca, kaj slabega zdravja in kacih 70 let starega, pridružili so nama, ker so mislili, da mu more kislik še pomagati. Bil je Konstantin Munari, ljubeznjiv starček, samouk v književnosti in modroslovji, katerega družba nama je bila zelo ljuba. Ako se je štela moja kazen ne od dne zapora, ampak od one sodbe, minolo je sedem in pol let 1829. I. prvega dne julija, katerega dne jo je podpisal cesar ali pa 22. dne avgusta, ko se je pričela. A tudi ta trmin je prišel in ž njim vse upanje. Do lakrat mislili smo Maroncelli, Murani in jaz še včasih, da bomo še videli svet, svojo Italijo, svoje sorodnike; in to je bila snov našim pogovorom polnim poželenja, udanosti in ljubezni. Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplatan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden meaec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za e«lo leto 12 gld., aa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. Več na leto. Poaamne Številk« po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) vaprejema upravniStvo in ekapedlelja |v ,,Katol. Tli karat". Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Semeailkih ulicah It. 2. I., 17. Izhaja vsak dan. izvaemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Društva in shodi. Izvencerkvena organizovalna sredstva so raznovrstna. Pričnimo z društvi! Ta so lahko politična ali nepolitična, še boljše jih pa delimo: v delavna in praznujoča. Društva, ki samo pobirajo groše od svojih članov in vsako leto po jedenkrat pokažejo nekaj zaspanega življenja pri kakem občnem zboru ali pri kaki takozvani veselici, vprizorjeni po najtoč-nejših birokratičnih načelih (prim.: vabila, poročila itd.), ne zaslužijo svojega imena. Imeti morajo vzgo-jevalen, družilen značaj. Ljudje se morajo v društvih sestajati, da se organizujejo; v to mora služiti pouk in zabava, ki sta torej le sredstvi, ne pa namen. Učimo se od socijalistov! Vsaka številka „Ar-beiterzeitung"-e naznanja gotovo nad 100 raznih shodov in sestankov; nekaj se vedno doseže. Na Dunaju imajo poleg tega vrejena predavanja o raznih strokah : uče delavce osnovnih stvarij: branja, pisanja, računstva, dalje: knjigovodstva, govorništva, stenografije, raznih jezikov itd. Poleg tega prirejajo takozvane znanstvene govore, lahko je presojati smer njihovo že po naslovih : Kosmogonie und Darwinismus; Anatomie und Phjsiologie des Menschen ; Geschichte der Arbeiter-bewegung des 19. Jahrhundertes; Der kapitalistisehe Productionsprozess ; Das Erfurter Programm ; Die Entvvicklung der modernen Technik. Materijalizem je temelj, na katerem zidajo. Če dobiva slaba stvar dovolj delavcev, potem je pač čudno, da je za dobro stvar tako malo zanimanja. Socijalisti umevajo svoj čas. To še nikakor ni dovolj za našo dobo, da ima kdo dobro voljo, če pri tem ne skrbi, da bi se vedno bolj izobrazil. Temeljito znanje, duševna razboritost je nujno potrebna. Pri tem moramo najpreje zavrniti neki predsodek. Nekateri pravijo namreč, da ljudje ne marajo pouka. Ta strah je prazen. Boj za obstanek je postal v našem času tako nervozeb in buren, da se vsak srčno rad poprime vsacega sredstva, ki bi mn izdatno pomagalo v tem boju. Samo zvezo mej sredstvom in mej svojo koristjo mora točno izpoznati. Neštevilnokrat čujemo: .Škoda, da se nisem mogel v mladosti bolj izobraziti." Zamujeno se da še popraviti v — društvih. Vsakovrstna društva: katol. politična, slov. katoliška, bralna, poučno zabavna, čitalnice itd. bi morala služiti temu namenu. Ljudstvo slovensko je željno pouka, saj nam priča o tem družba sv. Mohorja jasneje, nego da bi bilo treba še kaj dostavljati. Dajmo ga mu in organizujmo ga s tem! V političnem pouku bi se seznanjalo s pojmi, katere bere sicer v raznih listih, a jih ne umeva; izpoznavalo bi državni namen, državne in svoie dolžnosti in. pravice; mnogo lepih mislij bi se rodilo pri takem pouku; novo čilo življenje bi se zasnovalo. Cut vzajemnosti :n skupaosii bi zopet prešinil razdvojena srca. Potem bi bilo možno gospodarsko zadružno gibanje in ž njim rešitev kmečkega stanu. Pripravljanja za to so shodi. Društev imamo sedaj širom slovenske domovine precej, shodov pa vendar le primerno malo. Najlepši vzgled nam dajejo Korošci, ki s tako majhnimi sredstvi dosezajo toliko vspehov. Shod kacega društva se nikakor ne sme pojmovati samo kot kaka slovesnost-; mlaji in streljanje, tisti dolgočasno-imenitni oficijelni pozdravi z obligatnimi deklicami s šopkom itd., vse to je nepotrebno in samo po sebi nič ne hasni. Tudi to ni najvažnejše, da se zbobna mnogo ljudij skupaj, marveč glavna stvar je, da vsak poslušalec za-se kaj pridobi in to seboj odnese. Bolje je zato manj ob- iskanih, nego malo mnogoštevilnih shodov. Vsi tisti, ki se čutijo sposobni, bi pa morali skušati se izobraziti v govornike za take shode. Za govore je treba pred vsem študij. S samimi frazami se ne napravi ničesar. Poljudnost ne sme zamoriti zrna idej v govoru. Bog daj v tem oziru našim že obstoječim društvom obilo sreče in blagoslova! Nedeljo za nedeljo naj po raznih krajih pohite govorniki njihovi pripravljat organizacijo v ljudstvu. Ne samo ob času volitev! Koder bo ljudstvo poučeno, tam ne bo treba nobese agitacije; pravo mišljenje in prava volitev bo vzrastla sama po sebi. Prvo dolžnost, da tako delujejo mej ljudstvom, imajo naši poslanci. S tem 6i najbolj skrbeli za narod in — zase. Ne bilo bi treba ob času novih volitev zopet iznova drugim napenjati vseh sil — zanje, če bi bili za časa kaj storili. Za vzgled naj si vzemo dr. Šajherja, ki je v jednem letu imel več shodov pri svojih volilcih, nego naši poslanci celo dobo svojega mandata. Tudi tisti, ki mislijo vstopiti v javno poslansko službo, ki nameravajo kalididovati, se ne smejo tako bati javnosti, kakor se često godi. Vse to nam kaže, kako malovredno je naše parlamentarno življenje. Nekje v mraku in temi se iz-kuha kak kandidat; prav tako tudi njegov protivnik. Obe stranki sedaj izvršujeta z veliko vnemo posle zakotnega pisača. Pisma gredo na vse strani, a samo do .veljavnih oseb" te ali druge stranke. Ljudstvo o vsem tem nič ne ve in vendar ima ono voliti, ko se bližajo volitve, pa hajdi od vrat do vrat iskat .načelnih privržencev" — za tisto trenotje, ko se oddaja glasovnica. In ko se izvolitev objavi, pa zatrobi zmagalčeva stranka: To je narodna volja! — To je humbug, pravimo mi ! Nikakor nimamo srca za take igrače. Dokler ne bo ljudstvo poučeno in Ko je bil minol avgust in za njim september in za njima celo ono leto, privadili smo in nismo ničesar več upali na zemlji, razun neizpremenljivega nadaljevanja mejsobojnega svojega prijateljstva in pomoči božje, da dostojno končamo dolgo svoje trpljenje. Ah! prijateljstvo in vera sta neprecenljivi dobroti blažiti tudi jetnikom ure, kojim ne sije več nada pomilosčenja ! Zares, Bog je z nesrečnimi — z nesrečnimi, ki ga ljubijo. XC. Po smrti Villini prišel je za opatom PavloviCem ki je postal škof, k nam za spovednika opat Vrbka, Moravec, profesor novega zakona v Brnu, izvrsten učenec dunajskega Avgušlineja. To je zavod, kojega je ustanovil slavni Frint, takrat dvorni kapelan. Udje tega zavoda so vsi duhovni, ki so vže doktorji teologije *) in tam nadaljujejo pod strogim nadzorstvom svoje nauke, da dosežejo učenost, kakeršna se le da doseči. Namen ustanoviteljev bil je izvrsten: vzgojiti pravo in trdno učenost v duhovščini avstrijskej. In ta namen se j* v obče dosegel. Ker je stanoval Vrba v Brnu, nam je lahko posvetil mnogo več časa nego Pavlovič. Bil je nam, kar je nam bil prej o. Babtista, razun fla mu ni bilo dovo *) Stvar pisatelju ni bila popolnoma jasna. Op. prel. organizovano, ja vse zastonj, bodi poslanec Peter ali Pavel. Ljudstvo bo igralo tudi v vseh drusth stvareh le vlogo nemega gledalca, dokler ne bo pri vsem zagotavljanju ljubezni do njfega — propadlo! Državni zbor. Dunaj, 19. decembra. Interpelacije V začetku seje je minister grof Schonborn odgovoril na interpelacijo Ebenhocha, zakaj se na Gorenjem Avstrijskem uradnim potom zadnji čas ne skrbi za popravo zemljiških knjig. Minister pravi, da se je pri napravi novih zemljiških kniig nad dve tretjini reklamacij rešilo uradnim potom, po jedni tretjini dobile so stranke nalog, da skrbe za red. Spinčič in tovariši so interpelovali učnega ministra zastran šolskih razmer v Lovrani in Opatijj. Podpora za poškodovance Na to se je začela razprava po nujnih predlogih glede državne podpore pogorelcem v Gross-Gerungsu na Dolenjem Avstrijskem in po povodnji poškodovanim v Zlarinu in Bogoznici v Dalmaciji. Sklenilo se je pozvati vlado, da poizveduje, kako je stvar, in če treba, zahteva potrebni kredit. Nedeljski počitek. Danes se je pričela razprava o zakonu o nedeljskem počitku. Adamek ni zoper nedeljski počitek, temuč se mu le zdi, da predloga dovolj daleč ne sega in da stvar spada v deželne zbore, Poslanec Treuenfels je zato, da se v nedeljo ne počiva samo, temveč se še praznik posvečuje, ker je velike važnosti tudi za državo. On je tudi za nedeljski počitek uradnikov. Dober vzgled dajati se mora od zgoraj. Trgovski minister grof Wurmbrand je predlogo zagovarjal, a videlo se mu je, da se za besedo ni oglasil toliko zaradi predloge ssme, temveč zaradi tega, da je liberalce opiral, da niso nasprotniki omenjene predloge. Sicer je pa minister zagovarjal izjeme, kot v faktičnih razmerah utemeljene. Župnik Weber se čudi, da v katoliški državi, katere vladar ima naslov »apostolski kralj", katere ministri in vlada so katoliški, in katere člani so največ katoličani, je treba posvetovati se o nedeljskem počitku. Nedeljski počitek je že zapovedan v božjih zapovedih. To je jedino zdravilo, vsi drugi zakoni so mazaštvo. Komur teče liberalna voda v usta, obrniti se mora k Bogu. Govornik se sklicuje na Italijo, kjer Crispi kliče Boga. Predsednik je sedaj opomnil govornika, da kritike tujih držav nikakor ne dovoljuje. Vašaty: V Italiji pa govore o Istri. Ko je Weber še nadalje omenil, da je le hotel omeniti, da v Italiji kličejo Boga, mu je predsednik odtegnil besedo. W e b e r je zahteval, da se zbornico povpraša, kar se je zgodilo, in zbornica je s 79 J$>ti 58 glasom ugodila predsedniku in s tem jrciznala, da v Ijeno, posojati nam knjig. Razgovarjali smo se mnogokrat delj časa, moja vera je s temi razgovori mnogo pridobila, ali, ako sem s tem preveč povedal, zelo velika bila je tolažba, katero sem zajemal iz njih. Leta 1829. je zbolel, potem pa je moral sprejeti druga opravila in ni mogel več prihajati k nam. Zelo nam je bilo žal; a imeli smo srečo in za njim je prišel drug učen in izvrsten mož, opat in župnijski vikarij Ziak. Izmed mnogih teh duhovnikov avstrijskih, ki so prihajali k nam, ni bilo niti enega slabega, niti enega, kojega bi bili dobili, da bi hotel služiti politiki (in kaj tacega se tako lahko dobi), ne enega, ki bi ne bil združeval velike učenosti, odločno katoliške vere in temeljite filozofije I Kako spoštovanja vredni so taki služabniki cerkve! Malo onih, katere sem spoznal jaz, napravili so name prav dober vtis o katoliški duhovščini avstrijski. Tudi gospod Ziak se je mnogo pogovarjal z nami. On mi je bil tudi v izgled, kako moramo z veseljem prenašati svoje bolečine. Vedno ga je trgalo po rokah, ušesih, vratu in vender se je vedno le smehljal. v Mej tem pa so vsled svežega zraka počasi Maroncelliju vender le prešle škorbutove lise prav tako sva bila tudi Munari in jaz bolja. (Dalje aledi.) Avstriji ni v zbornici dovoljeno dosti govoriti o Bogu. G e 8 s m » n z načrtom zakoni ni »dovoljen, ker ima prevetf i^jem. Nedeljski počitek «e je udomačil le v Angliji in Ainjeriki, kjer ne poznajo isj«m. Vladni zastopnik Weigelsbergje naglašal, da se ta zakoo napravi v interesu delavcev, toda ozirati se je treba tudi na interese gospodarjev. Z al linger priznava, da ima res nekatere izboljšave, a vendar ima iste napake, kakor obrtni zakon. Zallingerju se zdi, da se zakon premalo ozira na načelo katoliške cerkve. Kes se bode ugovarjalo, da se država ne more ozirati na cerkev, ker je brezverska. Če je brezverska, potem naj se pa ne meša v cerkvene stvari, kakor v imenovanja škofov. Govornik zahteva svobodo za cerkev in na-glaša, da je v interesu države podpirati cerkev, ker jo bode potrebovala proti socijalni demokraciji. Cerkev se pa ne sme poniževati za deklo države. Govornik priporoča, da se nedeljski počitek začne že v soboto zvečer. Nato se je sklenil konec generalne debate. Posl. Polzhofer je predlagal, da naj se vpelje vsak teden 24 ur počitka in da se deželni zakonodaji prepusti vravnava, kako se to izvede. Ko sta govorila še generalna govornika dr. Scheicher in Exner in poročevalec, se je prešlo v podrobno debato. Politični pregled. V Ljubljani, 20. decembra. Volilna reforma. Upor konservativcev proti nameravani novi peti volilni kuriji ni ostal brez vspeha. Plener je v svojem zadnjem govoru dal razumeti, da bi se levičarji že zadovoljili s tem, da vse ostane v sedanjih kurijah pri starem, 40 do 50 poslancev bi se pa volilo po občni volilni pravici. Danes le omenimo, da je ta predlog že stavil grof Hohenwart in je iz tega jasno, da bi levičarji radi približali se nekoliko konservativcem, da se le volilna reforma ne razbije. Volilni okraji za občno volilno pravico bi bili veliki, šteli bi kacih 150.000 prebivalcev. Na Kranjskem bi torej dobili tri nove poslance. s. , Davčna in volilna reforma. Poročevalec o pridobitkarini, baron Dipauli, je predlagal v svojem poročilu dostavek, da se varuje volilna pravica vsem tistim malim davkoplačevalcem, katerim se zniža po davčni reformi davek pod 5 gld. Vladni zastopnik ni temu ugovarjal, pač pa načelnik davčnega odseka, dr. Menger, češ, da poročevalec nima stvari jemati v poročilo, o kateri se ni posvetovalo v odseku. Levičarji bi namreč radi, da večina sedanjih petakarjev zgubi volilno pravico, potem imajo liberalci upanje, da si v mestih zopet pridobi nekaj mandatov, katere so pri razširjenju volilne pravice na petakarje bili izgubili. Dipauli je na to izjavil, da bode stavil v tem oziru poseben predlog in da njegovi somišljeniki ne glasujejo za davčno reformo, ako se ta predlog ne vsprejme. Rusko posojilo. Ruska je vzela veliko posojilo 400.000 milijonov frankov. S tem posojilom je Rusija imela vspeh, kajti banke so ponudile 55 krat toliko. Kaka premena! Pred malo leti je Rusija iskala posojila, ali ga še dobiti ni mogla. Temu je pa povod jedino to, da je tedaj Rusija imela Rot-šilda zoper sebe, letos jo pa podpira. Rotšild je zahteval od pokojnega carja, da naj se dovoli večja svoboda Židom v Rusiji, ko pa car tega ni hotel, je židovski bogatin onemogočil posojilo, spravil bančno hišo Baring, jedino večjo krščansko bančno hišo, ki je preskrbovala Rusiji denar, v tako zadrego, da je morala preiti v židovske roke. Sedanji car je že Židom dovolil večjo svobodo in za to je pa Rotšild preskrbel posojilo z ugodnimi pogoji. Židje vladajo svet, Crispi še ne misli odstopiti, temveč 8e bode poskusil iz vse stvari izmotati. Sedaj toži Giolittija. Tej tožbi se je pridružil Martuscelli, kateri je imel revizijo rimske banke. Preiskava hitro napreduje. Zaslišani so že bili Tanlongo in člani odseka peto-rice. Vladni listi pa na vso moč opirajo Crispija in njegove nasprotnike za anarhiste proglašajo. Tudi zatrjujejo, da svote, ki so vknjižene po L. C., niso posojene Lini Crispi, temveč nekemu znanemu ha-zardnemu igralcu. Ker je Giolitti odšel v Berolin k svoji hčeri in se najbrž kmalu ne povrne, se obravnava proti njemu ne bode mogla hitro vršiti. Sicer je pa vladi še ljubše, da ga ni, ker bi le rada goljufije potlačila. Pomanjkljivost belgijske ustav«. Po novi ustavi v Belgiji je vsakdo volilec in voli v tisteifli Itrajo, v katerem je naposled vsaj dre leti bival. Vsled tega mnogi voljlec ne voli tam, kjer biva, temveč v kakšnem kraju, kjer je bil poprej. Ker je volitev obvezna, mora vsakdo iti volit in to pa stane denar, kajti «a volilce vožnja ni prosta. Sedaj so konservativci predlagali v zbornici, da se sklene zakon, da se dovoli volilcem po vseh železnicah prosto vožnjo. Pokazati bode treba le poziv k volitvi. Ta predlog bode pač vsprejet, ker drugače se obvezna občna volitev izvršiti ne da. Ob zadnjih volitvah je marsikdo rajši plačal globo, nego bi bil šel daleč volit, kajti to bi ga še več stalo. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) Na podlagi te kombinacije je odsek sestavil proračun za vse električno razsvetljavo v obsegu, kakor bi bil sedaj potreben. Po tem proračunu bi stalo stavbišče 8000 gld., stavbe v centrali 51000 gld., 3 parni kotli, s potrebnimi cevmi, B parni stroji po 200 konjskih sil, priprava za čiščenje vode, potrebne sesalke, premični žrjav, bi vkupe stalo 79.000 gld. Električni stroji v centrali in sicer, 3 dinamoelektrični stroji, ki dajejo mir menjajoče toke po 2000 voltov in ter činijo 125.000 voltov , in 3 dinamoelektrični stroji za istomerne toke za vzbujenje magnetizma v prvih z dovoznino in postavljenjem bi stali 38.000 gld. Električna uprava v centrali, kakor razni aparati za merjenje jakosti iu napetosti tokov, reostati in vre-ditev električne razsvetljave v centrali se je vkupe računalo ua 7704 gld. Razni aparati za merjenje strojev v elektrovodni mreži, razna orodja in rezervni deli d>namoelektričnih strojev bi stali 37 05 gld. Glavni ali prvotni podzemeljski kabelj bi z vsem potrebnim stal 66.807 gold., električna mreža za razsvetljavo uličnih cest pa 59.255 gld. Transformatorji za mestno in zasebno razsvetljavo bi stali vkupe 32.900 gld., 300 obločnih in 856 žarnih svetilnic, kandelabri in držala in vsa oprava za mestno razsvetljavo bi stalo 22.726 gld. 45 elektro števcev je odsek računal s 4450 gld. Stavbeno vodstvo in drugi stroški so se pa proračunali na 16.408 gld. Torej bi vsa električna naprava skupaj stala 390.000 gld., ali blizu 400.000 gld. Iz proračuna je razvidno, da bi znašali vsi stroški za električno napravo 390.000 gld. To je pač vsota, o kateri je treba, predno se dovoli, pomisliti, je li upanja, da bi se naložila plodonosno pri tem podjetju ali ne. Odsek je sestavil tudi račun v letnih stroških in dohodkih električne naprave in sploh račun o rentabiliteti vsega podjetja. A. Letni stroški: I. Plače, mezde, upravni stroški: 1. Uprava (knjigovodstvo) 1000 gld. 2. Vodstvo v centrali: 1 inžener kot vodja vse naprave 1800 gld, 1 magaciner 600 gld, 1 sluga 400 gld., 1 vratar 400 gld. Skupaj 3200. 3. Osobje pri strojih: 2 mašinista po 700 gld., 2 mazača po 450 gld., 2 kurjača po 600 gld., 3 pomožni delavci po 450 gld., 3 pazniki pri elektr. aparatih po 700 gld. Kar znaša skupaj 6950. 4. Vnanja služba : 1 elektrotehniški monter 1000 gld., 2 pomočnika po 500 gld., pavšal za prižiganje svetilnic 500 gld. Skupaj 2500 gld. 5. Splošni strodki, to je davek, zavarovalnina proti ognju in nezgodam, pisarniške potrebe, tiskovine 1800 gld. II. Uporaba materijala: 1. Uporaba materijala v centrali, a) Kurivo: 30 obločnih svetilnic (a istovredna, kakor 6 žarnic), svetečih 3 ure na dan, daje na leto za jedno žarnico 32.850 X 6 197.100 ur, 428 mestnih žarnic, svetečih vsaka po 1120 ur na leto, daje za jedno žarnico 479.360 ur, 428 mestnih žarnic, svetečih vsaka po 2760 ur na leto, daje za jedno žarnico 1,181.280 ur, 4000 privatnih žarnic, kojih sveti vsaka poprečno na leto 600 ur, daje za jedno žarnico 2,400.000 ur. Skupaj na leto 4,257.740 ur svetlje-nja za jedno žarnico s svetljivosljo 16 norm. sveč. Za ta učinek s« potrebuje v centrali 425.774 jedno uro delujočih konjskih sil. Ako je instaliranih motorjev za 50 konjskih sil, in ako dela vsak motor 8 ur na dan in 300 dnij na leto, potrebuje se za ta uči nek t centrali, ker daje 625 konjskih sil na parnem stroji le 50 na motorja 150.00 jedno uro delujočih konjakih sil. Skupni učinek na leto 575.774 ali v okroglem številu na leto 580.000 jedno uro delujočih konjskih sil. Za jedno parno konjsko silo se potrebuje 9 kg. pare, z jednim kg., fohndsdorfskega premoga se dobi 61/, kg. pare. Torej se potrebuje premoga na leto: 5J™M5>L1 _ 803.077 kg. po 11 kr. - 8883 gld. 85 kr., 25 odstodkov privržka za zažiganje in se-salke 2208 gld. 47 kr. b) Maža za stroje in tva-rina za snaženje 1500 gld. c) Bazne druge manjše potrebščine 457 gld. 68 kr. 2. Uporaba drugega materijala. a) Ogelj za obloene svetilnice (30 svetilnic z 32,850 urami svetljenja na leto po 0 8 kr. b) Za nakup žarnic (1,650.640 ur svetljenja.) Ker traja vsaka le 800 ur svetljenja, treba je 1,650.640: 800 = 2064, po 50 kr. 1032 gld. c) Druge manjše potrebščine 105 gld. 20 kr. III. Letni stroški za ohranitev naprave v dobrem stanju: 1. Za stavbe v centrali 255 gld., 2. za parne stroje in kotle z vso opremo 98'? gld. 50 kr., 3. za elektrčne stroje v centrali 570 gld., 4. za električne aparate 171 gld. 81 kr., 5. za elektrovodno mrežo 630 gld. 31 kr., 6. za mestno razsvetljavo 113 gld. 63 kr., 7. za elektroštevce 44 gld. 50 kr., 8. splošne potrebščine 127 gld. 25 kr. IV. Zaklad za obnovitev posameznih delov naprave: 1. Za stavbe v centrali (0*1 odstodkov od 51.000) 51 gld., 2. za parne stroje in kotle z opremo (2-8 odstotkov od 79.000) 2212 gld., 3. za električne stroje v centrali (1-7 odstotkov od 38.000) 646 gld., 4. za električne aparate (75 odstotkov od 11.454)859 gld. 5 kr., 5. za elektrovodno mrežo (13 odstotkov od 126.062) 1638 gld. 80 kr., 6. za transformatorje (13 odstotkov od 32.900) 427 gld. 70 kr., 7. za mestno razsvetljavo (kandelabre itd.) (1'4 odstotkov od 22.726) 318 gld. 16 kr., 8. za elektroštevce (6 7 odstotkov od 4450) 298 gld. 15 kr.. 9. Posebej še 49 gld. 14 kr V. Obresti od glavnice: 4 25 odstotkov od 390.000 gld. = 16,565 gld. VI. Amortizacija kapitala: 1 odstotek od 390.000 gld. = 3900 gld. B. Letni dohodki: 1. Donesek mestne občine za javno razsvetljavo (kakor doslej) 10.000 gld. — 2. 400 privatnih sve-tiinic z 2,400 000 urami svetljenja ali z 2,400.000 X 55 = 132 000.000 vat-urami = 1.320.000 hektovat-urami po 3-5 kr = 46.200 gid. — 3. Motorji za 50 konjskih sil (konjska sila pri parnem stroju ra-čunjena na 100) 6.250 gld. — 4. Razni drugi dohodki, kakor dobiček iz prodaje žarnic, za instalacije 500 gld. Dohodkov bi bilo torej 62.950 gold, stroškov 59 725 gld., in prebitek bi znašal 3.225 gold. Račun o rentabiliteti kaže, da bi bilo podjetje plodonosno, da bi dajalo celo dobiček, to seveda, če se izpolnijo pogoji, na katere se račun opira. Letni stroški znašajo po tem računu 59.725 gld. in sestoje 1. iz upravnih stroškov, plač in mezd pri napravi poslujočega osebja, 2. iz stroškov za uporabo materijala, 3. iz stroškov, da se naprava ohrani v dobrem stauju, 4. iz zaklada, iz katerega se kupujejo oni deli naprave, ki postanejo s časom tierab-ljivi in se morajo nadomestiti z novimi, 5. iz stroškov za amortizacije in obrestovauje glavnice. Kakor razvidite iz posameznih nastavkov, se upravni stroški, in plače za poslujoče osebje nikakor niso nizko nastavili iu so ljubljanskim razmeram primerni in tudi število osobja nikakor ni majhno. Glede mesta inženerja, ki bi imel vodstvo vse naprave, dovoljuje se odsek opozoriti ua to, da bi se pozneje utegnili združiti mesti inženerja pri električni napravi in pri vodovodu. (Da^e sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 20. decembra. (Tržiške občinske volitve pred državnim zborom.) Poslanec Kušar in tovariši so vprašali ministra notranjih stvarij zaradi postopanja okrajnega glavarja v Kranju proti davčnim uradnikom o priliki zadnjih občinskih volitev v Tržiču z nastopno interpelacijo: V trški občini Tržič v političnem okraju kranjskem se že dlje časa vrše volitve v občinski zaatop. Prva volitev je bila ovržena. Tudi proti drugi volitvi, ki se je Vršila dnč 80. oktobra 1894, se je vložila pritožba in najbrže se bodo ovrgle tudi te vilitve. Obe volitvi je vodil g. Gstetteuhofer, c. kr. okrajni glavar v Kranju. — Kakor se je javno pisalo (.Slovenec" št. 261) je okrajni glavar sebi podrejenim uradnikom, kateri so volili zoper stranko, kateri je on prijazen, prepovedal udeležilev pri volitvi s svarilom: Pričakujem, da se prihodnje volitve ne bote udeležili, ako bi pa to storili, skrbel bom, da bote za to čutili; in uradniku, ki je tudi podpisal pritožbo, je rekel: Zelo sem bil nevoljen, ko sem Vaš podpis čital na pritožbi. — Ker se bo volitev najbrže še jedenkrat vršila, vprašajo podpisani ministra notranjih stvarij: Ali misli vse potrebno ukreniti, da se uradnikom podrejenim c. kr. okrajnemu glavarju v Kranju varuje svobodna volilna pravica ? (Mestni občinski svet) je včeraj sklenil, da se mestnim slugam in slugam na mestnih šolah dovoli štirim najstaršim po 30, drugim po 20 in jednemu, ki je še le dva meseca v službi, pa 10 gld., ker se plače še niso povišale. Učiteljski knjižnici se je dovolilo 21 gld. podpore, potem za vezanje knjig 50 gld. in pa njena letna dotacija se zvišala z letnih 30 na 50 gld. Prošnji učitelja na Barju, da bi se mu dovolilo 24 gld. na leto za pitno vodo, katero mora dobivati iz Ljubljane, se je odklonila. Odklonil se je ugovor Ivana Gorjupa proti načinu zidanja hiše, kakor mu je ukazal magistrat. Ugovoru vrtnarja Luke Tomšiča, ki je hotel na vrtu hiše pisateljskega društva na Poljanah, katerega ima v najemu, zgraditi rastlinjak z delavnico in mu je to bil magistrat prepovedal, se je v toliko ugodilo, da ima magistrat stvar z nova razpravljati. Deželnemu odboru se je sklenil prodati neki svet blizu deželnega muzeja za 5000 gld. Deželni odbor bode ondi zgradil poslopje za povekšanje muzeja in za gleda-liščno shrambo. Zahteva se pa od deželnega odbora, da poslopje zgradi v slogu, v katerem se ondi hiše zidajo. Sklenilo se je potem, od g. Acceta kupiti neki svet po 6 gld. štirjaški seženj in naposled sklenilo, da naj se mestna občina pogaja z vod-matsko in dolenjošišensko v to svrho, da bi se stav-binske črte vjemale z ljubljanskimi. G. dr. Bleiweis je pri tem sprožil razgovor o inkorporaciji vod-matske katastralne občine. Zupan je pojasnil, da se o tem vrš6 neka podajanja z deželno vlado. (Slovensko gledališče) Jutri se bode predstavljala drama v petih dejanjih .Naš prijatelj N jeklu že v". Kot gost nastopi gospica Ljerka pl. Šramova, član nar. zem. kazališta v Zagrebu. („Delnickč uovinj " o časniku .Olasnlk".) Imenovani list piše: .Slovenski naši sobratje začeli so v Ljubljani izdajati časopis „Glasnik", kateri se odlikuje z bogato in zanimivo tvarino. Resolucije, katere prinaša, so v popolnem soglasju z resolucijami litomišelskega shoda. Želimo novemu sobojevniku iskrenim srcem najlepših vspehov." — Da bi se ta želja vresničila, za to naj skrbe slovenski delavci in njih prijatelji z obilnim naročevanjem lista. (Volitve v Pazinu.) Pri občinski volitvi v Pa-zinu je v drugem razredu sijajno zmagala hrvatska stranka s 388 glasovi proti 60. Slava zavednim volilcem ! (Z Bleda) se nam poroča: V nedeljo 16. decembra sklenil je občinski odbor blejski, da napravi na občinske troške lastno ubožuico in bolnišnico. Ta sklep je hvalevreden, ker se s tem za uboge in bolne najlepše poskrbi, ker je najbolj po ceni in je tudi nadzorstvo najložje. Takih naprav se bodo morale lotiti tudi druge občine vkljub osrednji bolnišnici v Ljubljani, ki se zida sedaj z ogromnimi troški na račun dežele. Vedno bolje se bo kazalo, kako kratkovidno je postopal deželni zbor pri tem vprašanju, ki se je prej jelo izvrševati, predno je dozorelo. — V isti seji blejskega občinskega zastopa je tudi večina odborova izrekla svojo nezadovoljnost z ondotnim občinskim tajnikom. (Z Vrhnike) se nam poroča. V nedeljo se je pri nas vršila veselica, katero sta priredili v čitalnici moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Veselice se ie udeležilo prav obilo domačega občinstva, opazili pa smo tudi goste iz Logatca, Ljubljane in Borovnice. Pevske točke oskrboval je točno kvartet .Ilirija" iz Ljubljane. V slavnostnem govoru je poudarjal g. Luka Smolnikar, kako važno nalcgo ima družba sv. Cirila in Metoda in kako lepo da jo izvršuje ter vspodbujal navzoče za njeao vsestransko podporo. Igranje na klavirju (gdč. E. Go- lobova) ia deklamacija (gosp. J. Miselj) sta dobro vapeli, jednako tudi igra: „V Ljubljano jo dajmo!" — Čistega dohodka za družbine namene je donesla veselica okoli 360 kron, gotovo lep božični dar za družbo sv. Cirila in Metoda. (.Narod" se huduje nad .Slevencem",) ker je dr. Ferjančiču očital, da ga v kritičnem času ni bilo na Dunaju, češ, da je dr. Ferjančič že 3. decembra odpotoval na Dunaj in da je bila interpelacija zaradi misijona v Trstu izročena sedmega decembra in sicer od dr. Gregorčiča, Ooroninija in Ferjančiča še prej kakor od koalirancev. Ta trditev v marsičem potrebuje popravka. Najprej moramo opozarjati gospodo pri .Slovenskem Narodu", da se kritični čas ni pričel še le s 7. decembrom, ko ste bile v državnem zboru stavljeni interpelaciji zaradi misijona v Trstu, ampak že z 2 1. in 22. oktobrom, ko so nastali nemiri v Piranu, Kopru, Rovinju itd., ki so zakrivili tudi razburjenost v Trstu, zaradi katere je moral izostati ljudski misijon. Dotične interpelacije poslancev Kluna in Spinčiča so bile izročene zbornici 24., 29. in 31. oktobra, in že tedaj je očital brnski list .L i d o v e N o v i n y", da so poslanci Ferjančič, Gregorčič, Nabergoj odsotni z Dunaja, dasi bi bili imeli prvo dolžnost v tej zadevi posredovati pri vladi. Glede interpelacij zaradi misijona v Trstu nam je omenjati, da ste bili obe izročeni sedmega decembra, da se toraj o nobeni trditi ne more, da bi bila izročena prej, ker obeh ob enem ni mogoče čitati, še manj pa jih jedne poleg druge natisniti. Tudi to je napačno, da bi bili prvo interpelacijo izročili Gregorčič, Coronini in Ferjančič. Interpelacija, ki je natisnjena na 16132. in naslednjih straneh, ima naslov: Vprašanje poslanca dr. Gregorčiča iu tovarišev itd. Ime dr. Ferjančiča stoji na osmem mestu, podpisani so tudi Nabergoj, Kušar, Coronini Alfred itd. Ali iz podpisa še ne sledi, da bi bil zaradi tega kdo v istini tudi navzoč. Tako n. pr. nahajamo podpis Naber-gojev na interpelaciji Kušarjevi dne 17. decembra, na interpelaciji Laginjevi dne 13. decembra in 28. novembra, na gori omenjeni interpelaciji Alfred Co-roninijevi dne 28. novembra itd., dasi je že dolgo pred ljubljauskim shodom odšel z Dunaja in od omenjenega shoda sem bolesten biva v Proseku. Tudi to je čudno, da dr. Ferjančič ni popravil niti gori omenjenega poročila .Lidovih Novyn", uiti z dejanskim popravkom zavrnil poslanca Kluna, dasi ie poslušal njegov govor, v katerem mu tudi očita, da ga v kritičnem času ni bilo na Dunaju. (Iz lavantinske škofije.) Razpisana je fara Pod-sreda do 26. januarja pr. 1. — Patron knezoškofij-stvo ljubljansko. (Celjski okrajni zastop) bode v prihodnjem letu imel 44145 gld. 21 kr. izdatkov, dohodkov pa le 4588 gld. 51 kr. Primanjkljej se bode pokril s 25% doklado na davke. Za novo železnico iz Gro-belnega do deželne meje je podaljšal podporo do 1898. (Iz Ljutomera) se nam poroča: Okrajni zastop ljutomerski je imenoval zdravnikom za okraja Ljutomer in Malonedelio sekundarja na ljubljanski bolnici g. dr. Antona M i h a 1 i č a, kateri nastopi novo službo s 1. januvarijem. (Koroške novice.) Dne 8. t. m. so tatovi vlomili v župno cerkev v Guštanju. Skušali so odpreti nabiralnike in vlomiti v zakristijo, pa ni se jim posrečilo. — Grof Lad. Hoyos, dosedanji avstrijski poslanik v Parizu se za staluo nastani v Porečah ob Vrbskem jezeiu. — Koroški, ultra-nemški .Siinger-bund" ima prih. leto ob binkoštih svoj občni zbor Volšberku, kamor pridejo tudi nemški pevci s Štajerskega. — V Vetrinjah pa bodo napravili drugo veliko-nemško pevsko veselico na čast 50. rojstnemu dnevu kor. skladatelju T. Košatu. Priromali bodo neki pevci iz vse Avstrije in tudi iz .rajha". L. 1896 hočejo pa kor. nemški pevci romati v Stutgart. — Proračun celovškega mesta za 1. 1895 kaže potrebščine 234.320 gld., pokritja 68.260 gld., tedaj pri-maukljeja 166.054 gld. — Liberalni in nacijonalni listi so se v zadnjem času, ko jih je uradna ,Ce-lovčanka' tako odločno pozvala v to, lotili krepko duhovščine in kar po vrsti obirajo Nemce, s posebno vnemo pa (ker v tem so že vajeni) pa Slo vence. (Občinske volitve na Koroškem.) Tudi v nemškem delu Koroške vnela se je sedaj pri obč. volitvah deloma prav burna borba, v veselo znamenje, da tudi tam liberalizem ni več vsemogočen, da je tudi tam začelo odklenkati .miru". Ostra borba za obč. sedeže bila je n. pr. v St. Lorencu v Gičtalu (Ziljska dolina), kjer je trajala volitev od 2. ure pop. do '/i 1 ure po noči! Tudi v Rižah, v Kotu v belski dolini, v Kirbbabu v ziljski dolini itd. bila je prav znatna borba med krščanske in liberalno-uaeijonaluo stranko. (V Komnu) je sv. misijou prepovedan. Inžener poslan od si. c. kr. namestništva streho pregledat pri farni cerkvi je poročal, da je lesovje poškodovano. Čudna logika I Zakaj bi pa eerkve ne zaprli ? Ali ne bode streha na božični praznik nikogar ubila ? (Božične počitnice ua srednjih in ljudskih šolah ljubljanskih) prično letos v nedeljo, due 23. decembra ter trajejo do vštetega 1. januvarija 1895. Pouk prične se torej v sredo, dne 2. januvarija prihodnjega leta. (Novo orožje za ljubljansko policijsko stražo.) Po vzgledu državne policije dunajske, graške in tržaške oborožena bode počenši z novim letom tudi ljubljanska policijska straža z revolverji. Poleg tega se bode le-ta tudi primerno pomnožila ter se jej pode baje plača zboljšala. (Pretep.) V torek zvečer so se v gostilni „Pri panju" v Vegovih ulicah sprli mizarski pomočniki ter se naposled stepli. Redarje, ki so jih prišli mirit, so napali, tako da so morali redarji braniti se z orožjem. Več delavcev je bilo ranjenih. Izgredniki so se izročili deželnemu sodišču. (Vojak — tat.) V torek bil je v Ribičevi krčmi (pri Borštniku) v Kurji vasi aretovan vojak, ki je na sumu, da je po več hišah kral, a slednjič pri nekem hlapcu uzmal plašč in nekaj druzih reči, katere je bil malo poprej zastavil. Odvedli so ga v garnizijski zapor. (Vreme.) Po kratkem presledku nastopilo je včeraj čez dan deževno vreme, na večer pa je začelo zdatno snežiti in čez noč dobili smo nad šest palcev visoko snežno odejo. Barometrovo stanje in temperatura sta ta čas povsem še kazalca za sneg in burjo in božični prazniki bodo torej pošteno pobeljeni I Telegrami. Demisija ogerske vlade. Dnnaj, 20. decembra. Ministra Wekerle in Lukacs sta dopoludne prišla na Dunaj. Prvega najbrž cesar popoludne vsprejme. Budimpešta, 20. decembra. „Pester Loyd" misli, da ni dvomiti, da odstopi We-kerle. List misli, da je minister Fejervary, ko je bil na Dunaju že napovedal kroni de-misijo, in je s to eventuelncfrtjo se strinjala. Budimpešta, 19. decembra. Ministerski predsednik pojde danes zvečer na Dunaj s trgovinskim ministrom, da se bodeta pogajala z avstrijsko vlado o podržavljenju južne železnice. Wekerle bode pri tej priložnosti poročal cesarju o položaju. Dosedanja latentna kriza s tem najbrž postane akutna. Odločitve še ni pričakovati v bližnjih dneh, kajti cesar hoče preživeti božične praznike zunaj Dunaja v ožjem rodbinskem krogu. Vojska mej Kitajoi in Japonoi. Shanghai, 19. decembra. Nečak kapitana Hannekena je odšel v Tientsin, da prevzame glavno poveljništvo tamošnjih čet. Shanghai. 19. decembra. Car je ukazal podkralju Li-Hung-čangu zapreti civilnega guvernerja in štiri generale, ki so bili poveljniki v Port Arthuru. Cesar zahteva, da jih pošljejo v Peking, da bodo kaznovani. Dunaj, 19. decembra. V večerni seji je vsprejela zbornica poslancev paragrafe 1. do 7. zakona o nedeljskem počitku. Budimpeita. 20. decembra. Škofovska posvetovanja so bila zaupna in se danes zaključujejo. Berolin, 20. decembra. Porotno sodišče je obsodilo anarhista Puschla zaradi ponarejanja denarja v petletno ječo in delavca ScbiUlterja v jednoletno ječo, ker je izdajal ponarejeni nemški denar. Peterburg, 20. decembra. Ob novem letu se izvrše obširne premembe v nižji upravni službi. Peterburg, 20. decembra. Kronanje carjevo bode v aprilu. — V Novgorodu se je otvorila narodna razstava. Pariz, 20. decembra. Včeraj se je začela pravda proti Dreyfussu. Od 35 prič se jih je včeraj o zaslišalo. Rim, 20. decembra. Govori se, da bodeta Italija in Rusija samostojno preiskavali grozovitosti v Armeniji, popolnoma nezavisno od turških oblastev. Umrli ho: 17. deeembra. Jerica Leonija Čagran, usmiljena sestra, 31 let, Poljanska cesta 30, jetika. 18. decembra. Jožef Pregel, delavčev lin, 8 leti, Opekarska cesta 22, trebušne bezgavke. — Marija Vončins, delavčeva bil, 16 mesecev, sv. Petra nasip 65, scrophulosis. 19. decembra. Ivan Perko, črevljar, 90 let, »v. Petra cesta it. 45, marasmus senilis. Tujci. 18. deoembra. Pri Slonu : Krenn, Monscheim z Dunaja__Raunachev iz Beljaka. — Levrisonhn iz Lendona. — Maulwurf iz Baoste-lep-a. — Thurn iz Logatca. — Gasner iz Tržiča. -- Roth iz Kočevja. — Soarpa z Reke. — Pajanovič iz Zagrefca. — MajdlS iz Kranja. — Smolnikar z Vrhnike. — Mangoli iz Budimpešte. — Bliihvreis z Beke. — Ehrlich iz Žabnice. Pri MaMu: Sore, Kary, Deutsoher z Dunaja, — Preger iz Budimpešte. — Casath, Radi iz Trsta. — Mehora iz Novega Mesta. — Mayr iz Loža. — Herzmann iz Celja. Pri Juinetn kolodvoru: Martinuzzi od Sv. Danijela. Ortolani iz Trsta. — Kolle z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Paukarter iz Ljubljane. — Spook iz Celovca. _Vremensko sporočilo. a » a Cas Stanje Veter Vreme «J u III S * a opazovanja mkomor* ▼ mm toplomer« po Coliijn 19 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. s. zveč. 733-6 7306 729-4 12 24 0-4 |sl. zap. si. vzh. n oblačno dež sneg 45 00 sneg Srednja temperatura 1-3 za 3-2° nad normalom. Priporočen od mediciničnib (621) velmož (30-3) olajšuje kašelj, razkraja sliz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-3) Glama zaloga pri lekarnarju los. Mayerju v Ljubljani. m S Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Sirup iz planinskih zelišč tudi prsni, plii is Mjev sok imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-Ijivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 8 Ubaldu pl. Tmkoczy- ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. '« 'r * r « » » » '» '> «> f.» »t ♦ » » »■ '» » » fj - » » 'j • , ' j *t <>■/» ' Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16, priporoča se prečast. duhovščini y izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke, > kožuhovnatlh žakljev za ogrevanje nog. V zalogi ima tudi storjeno obleko za gospode in dečke zimske suknje, nepremodne havelocke, men-olkofe, ženske plašfie, Jope po najnovejšem kroju izvršene, popotne kožuhe, kratke kožuhe itd. v veliki izberi. 606 8—7 Sf Vse po nizki ceni. *£B Naročila na Izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem Kroju. Za dobro blago jamči. Primerim družinsko ali prijateljsko božično ali navoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša: kemično čisti higijenični kranjski liker S iz planinskih zelišč •J. K lauer-ja, trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste, je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo. Dobiva se pri izdelovatelju J. Klauerj-u, trgovcu „pri voglu , v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), kakor tudi v kavarnah. 616 25—10 ♦ D u n a j 8 k a t> o r z a. Dne 20. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 200 kron 99 „ Ogerska zlata renta 4>.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1043 „ Kreditne delnice, 160 gld............397 , London vista...........124 „ NemSki drž.bankovci zalOOm.nem.drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ kr. 95 10 95 60 20 20 60 „ 15 „ 87'/, . 16 „ 8bV,„ 25 „ 87 „ Dne 19. deoembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne železnice 3% . , „ južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. 50 kr. 162 „ 75 „ 195 „ 50 „ 98 „ 50 „ 142 „ 75 „ 132 „ 75 „ 106 „ 75 „ IU * 25 „ 67 „ n 98 „ 60 „ 223 „ 165 „ 70 „ 130 „ 50 „ 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 41o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 147 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld................70 „ St. Gendis srečke, 40 gld.......72 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ Ljubljanske srečke.........25 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 180 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3480 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 530 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 76 „ Montanska družba avstr. plan.....102 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ kr. 75 50 70 50 75 50 40 75 Vakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarje* itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitku. K b 1 a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M E B C II B" Kollzeile it 10 Dunaj, Ririahilferstrasse 74 B. gfjT Pojasnila IS v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.