L letni tečaj, število: 36.
1914. szept. 6.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi............. . 2 K,
ne samo edne . . . . •. . . 3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata doma je 4 filere; v Ameriki 10 fllerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajot naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
XV. Benedikt Pápa
Celi katoličanski svet je s pobožnimi molitvami proso smilenoga Boga že dva tjedna, naj nam da za vidlivo glavo svete Matere Cerkvi takšega pastira, ki v teh težavnih časah batrivno bode pelao svoje lüdstvo po božjih potah.
Jezuš nas je poslühno. Dao nam je namestnika, ki spuni njegove namene. V četrtek poldne ob 1 vőri je več jezere lüdi stalo i čakalo na velkom trgi pred imenitnov cerkvov svétoga Petra. Te je na zvünešnjoj lodžijí se prikazal te prvi dijakon-kardinal i je oznano zvoljenje s temi rečmi:
„Naznanim vam velko veselje. Imámo že pápo : Della Chiesa Jakob kardinala", ki je ime gori vzeo
Petnajsti Benedikt."
Vnožina je s veseljom gori skričala i živila. Novi papa, ki je zdaj 60 let star, je vöprišo za en čas i blagoslov dal na Rim i na celi svet.
Živlenjepis novoga pápo, dozdaj nadpüšpeka v Bolonji, — v prišestnom števili pride.
Ka so skrbite ?
Čüdna reči se nam vidigo té z vüst onoga, ki je po svojem Dühi velo pisali ete: „ki ne dela, naj ne jej.“
Samo ka ločiti moremo. „Ka se skrbite, máloverni," se ne právi tistin, ki delajo. Delati smo dužni, správlati, šparati je tüdi dužen vsaki, ki more pa má skoj. Nego nepotrebna i ne-znožna skrb je vu tej rečáj prepovedao!. Tista skrb, štera si glavo trápi, srcé tere . imo se v žalost ino nezado-volnost stopí.
Nišče nemre z premišlávanjom nanč nan prst zrásti — právi Jezuš na drügom mesti. Z tem, ka boš si glavo tro, ne bodeš bogataš!, niti zdraveši pa ti v nikšem táli, ne bode bole šlo.
Ka nam je j?a te potrebno ?
Delati, moliti ino se vüpati. Delati za to, naj včinimo tvojo dužnost. Nišče nevej, jeli de vütvo živo, pa záto bi li vsi za nemáka držali tis-toga, ki ne bi šejao, ki nebi orao ali se skrbo za ütrášnji den, ár či ne Vej jeli de živo, pa li zná biti, ka bode. Pa či što zná, ka ne bode dugi, jeli
(MAtaj VI.)
slobódne henja od dela, dokeč more ? Nikak ne, ár je zapoved boža, naj vsaki na svojem mesti dela. Mi delamo, Bog je pa tisti, ki odrastek dá, od koga je odvísno, jeli z našega dela bo kaj, ali nikaj.
Moliti moremo. Molitev je tista škér, štera naše delo pred Bogom po-digne na tisto vrednoščo, na šl,ero more pridtij či- ščemo, ka de se nam delavnost pri Bogi računala ino se gori vzeme za vekivečni zaslüžek. Molitev podigne naše delo na višenaturno vrednost..
Ki pa tak dela ino moli, Ka ti z obojim podigne srcé k Bogi, njemi zé ne bode teško vüpanje meti v tistom, že volo šteroga dela i korüi vse svoje posle, darüje pa k komi svojo pamet i srcé vsaki dén goripodigava.
Pa či je čas, kda nam je pozebno potrebno z pobožnov molitvov ino Bogi aldüvánim delom nadigávati naše vüpanje, to je denéšnji čas, naše bojno vremen.
Stüki grmijo, bajonetje te bliske-
čejo, pükše pokajo na vse stráni po sveti. Cvetje naših moškov je tüdi odišlo pa se doma, žalostijo za njimi tužne matere, žapüščene žene, sirota deca.
Pa što je, ki je mogoči z svojov tugov, ali skuzami koga rešiti. Jeli je je stráh domáčih mogoči obrániti naše vojsko ? Jeli, ka nej. Drügo je potrebno: stálno delo za tiste, ki so domá ostati, vörna molitev za one, ki so odišli, to je tisto jedino, ka zná pomagati. Zvün toga pa brezmejno vüpanje vu Bogi, ki vodi posameznoga pa cele národe, ,brezi koga znánja vrábeo ne spádne streho i vlás ne iz gláve. “
Angele čuváre čaštimo dnes. — Vej so pa angelje njihovi z njimi pa či šteroga kaj zadene poleg bože vo!e, vsakojačko se skrbijo, naj bo to njemi i njegovim domáčim na hasek.
Vüpajmo se vu Bogi, ka z hüdoga dobro prinesé ino tem bole blagoslovi vsako hižo našo, kera več je trpela i zgübila vu obrambi lübe domoviné ino domáčega ognjišča.
s.
NOVINE
1914. sept. 6.
Boj na vse kraje.
Plamén, šteri je plahotni, na Srbs-kom se vsaki den dale širi. Ne čüdo, ka so preminočega tjedna tisti, ki májo volo norije delati, zmisliii, ka na kan-caláriji nemškoga ministra zvünešnjega gorizapisano, ka napovedanje boja se gorivzeme pred poldnom od 9-te do 12-te odvecara od 3-je do 6-te, ár nam je že z nemcami vréd telko národov boj napovedalo, ka z ednim več, ali menje nikaj ne računa.
Japonci so boj napovedali nemcom pa tüdi nam, pa zdaj se smejémo tomi, ka San Marino, Monaco pa Ari* dorra držánja tüdi nemcom. To so naime nájménša držánja svetá, štera nanč vojske nemajo, samo ništerne domáče čuváre.
Talján se tüdi gible, ne verno proti komi.
Na balkáni se je törk zjedino z Bulgárijov za nás, Roman de tüdi nam pomágao ; grk srbe pomága, .Samo ka med njima železnica razdreta, ár so se albánci i macedončarje poreberili ino grkov ne püstijo srbom pomágat.
. Srbi so v nevolnorrr stálišinemajo živeža zadosta pa glád láda med njimi. Naša vojska se vüpa, ka brez! vnogoga prelevanja krvi dobi nje!
Rusi se po rususkoj meji vojskü-jejo z našiini. Náša vojska vzešír¾m prestopila meiö pa je to že velki ha-
sek, ka ne trpi, naše lüstvo, nego lücko.
Med tem pa nemec ide mogočno naprej v Belgium i na Francusko. Nemški casar, ki je v Boga imé poslao šerege proti krivičnomi sosedi, vu svojih telegramaj tüdi Bogi dá hválo za zmáge ino z tem da lepo példo ednoga Bogi vernoga poglavára pred celim svetom.
Nemci proti Francuskomi.
Na tom bojišči se čüde vojaštva godijo. Známo, ka je Belgiuma eden tao med severno záhodnim Nemškim ino med izhodno severnim Francuskim, Tomi držánji se ne bi bilo sila gibati, samo nemške šerege prekpüstiti, da so pa Belgijci tüdi šteli kaj velkoga vči-niti pa so se z francuzom zdrüžili, pa potom so tak daleč prišli, ka so nemci včasi v prvom tjédni obládali njihovö trdnjávo Lüttich pa so se 'tak napo-tili zráven proti Namuri, štero je drüga velka trdnjáva Belgiuma.
Namur je že tüdi v nemški rokaj.
Okoli Namura so že nemci fran-cuske vojske naišli štere so zbili ino doliprišli do francuzke mejé, do Mau-beuge zváne francuske trdojáve, štera de tečás ka se té novine zoštampajo tüdi vu nemški rokaj pa de njim te slobodna pol v Paris, glávno mesto francuskogá.
Drügi šereg nemcov pa šo zráven na záhod po Belgijumi ino je ob-
)ádao Brüssel, glávno mesto Belgiuma, odket je belgijski král Albert z svojim dvorom i ministeriumom odbežao v Ant-verpen trdnjávo poleg morja, kde so morske ládje k rédi zakürjene, či bi njim trbelo v Anglio vuidti.
Med tem so nemci zbiii tüdi an-gležke konjenike okoli Brüssela, štere je Anglia poslála'francuzi i belgijcom na pomoč.
Nemci zdaj idejo v drügo velko mesto Belgiuma v Gent pa do te celi Belgiuma v rokaj meli zvün Antverpena, šteroga tüdi obsédejo nemški šeregi.
Na záhodnoj méji nemškoga pa nemči vu trojem velkom seregi idejo proti francuskomi. Longwy, francuska mesto je že vu njihovi rokaj.
Od Metza doli pa prek po Vogese zvánik goráj je bilo té cele bojne naj-vékše bitje dozdaj. Pol millione lüdih je stalo eden proti ovomi. Bitje je tri dni trpelo ino te je s tem dokončalo, ka so nemci po celoj 240 kilometrov dugoj liniji nazájporinoli francuze, vzéli . so njimi 50 štükov, vnogo orožjá ino 15 jezero" lüdih vlovili.
Té šerege nemškoga casara i ba-várskoga kralá nájstarejši sinovje vodijo.
Luneville zváno francusko mesto je tüdi vx nemški rokaj.t Za. njim pride eden réd trdnjáv, proti šterim se zdaj nemci priprávlajo.
TAM GDE...
Tam, gde siva Müra teče,
Tam, Me njeni valovje,
Tam se čüti dobro srce,
Tam mi düša mérna je.
Tam, je moja domovina,
Tam- stcji moj rojstni dom, Dom, šteroga v 'tom živlenji Pozábo nigdár ne bom.
Tam je cvela moja mladost,
Tam je stála zibel mi.
Tam me nekaj jlojde starost, Tam želem póčivati.
Mirosláv.
Ranjeni pa boj.
Odišli so nam najlepši dečki, nájmoč-nejši možjo se vojüvat za! dom i za krála i za naše pravijo. Odišli daleč ma tüje polé pre-3tevát svojo k!r*v i pokázat i¾epnjátli, ka šče jé pri nas jutiaška krv, z šterov zapišeno . svoje pravice. Skuze vrlih žéoi ½ nedužne decé, pa .edna žela: ,,Bog obvari mjé i domo-vS!im>“, so sprevodilie naše lühie na bojišče. To se pred ednim mesecom zgodilo.
Zdaj pa že tečé blága lcnv. Slávne naše vojske so se že tá pos¾vile pred rieprijátia. ZačnoIi se bitje s srlbami pa z rusom. Začneta je tečti ikrv. Pai ružni srbi, ki so se nes-tepli vidoői ikrv svojega krála Alexandra, ki y so z' veséljam glédali, kak sklrVaívi naš blági trononaslednik, právim^ tei divji srbi so se zbojali zdaj, kidia j,e naših junakoiv Ikrv zač-
nola tečti. Zdaj bežijo, pa se bránijo ka so mogoči. Jimaštva neprinji, samo strah, poš-ténjá ne, samo krvoločnost. Kak besm psi se bránijo proti našoj vojski štera njim či duže bole stisno zánikö na šinjeki.
Na srbskom je bilo prvo bitje v tom velr Ikom boji. Naskori ka se naša vojska vküp po<brála se začnola strelba. Zaprvta odaleč, potom pa či duže bMže, tak ka naskori so že ,,na nože“ šli. Samo odsébe se razmi, tla se-ji!h vnogo rami v takšem časi. Premiin:oče tjejdi¾e so začnole voziti rainjene želéznice v Budapest, kde do je vráčili. Vsaki je mMo, ka ranjeni do z grozov mislili na1 tiltje z šteroga so prišli, pa ne. Z velkov navdüšenost-jov gučijo od boja. Vnogi si zidejhn, či bi samo ozdraVo, ¾;a bi nazáj mogeo. Officerje právijo, ka d:ečke more nazáj ¾ržatí1, tak radi idejo nad srba. Nájráj ildiejo ,,na nože“, to je kdla človek nja človeka ide ino se z no-žom na konči pükse vdjsküj,e. To je háj bole nevarn,o, da pla valá tüdi. Či se naši dečki prej kde tak ma srba vržejo, te njim več nemre proti státi nišče, srbi pa k,5áipliejo kak listje. To se gotovo vidi našim, ár tak vsaki zná, kelko jih je spát Spravo, či pa s k)ak-šega šánca morejo strelati kama med kakše drhoje, te pa o¾evejo, či valá ali ne.
Poprelí je Iböj ma Srbskom odnávad-noga bole knwálvi. Toga zrok so pa srbi. So med narodne odrédbe na boj giledoč, poilcg sšterliih na ranjene nesmi strelati, pa ki- so ne vojácje tüdi ne na vojáke. Ali srbom
je to vse nikaj! Ka njim mednárodina od-rédba! Kaik z ibojišča pridoči ranjeni pripo-vedávlejo, na srJ)skom ne samo vojskla niego stanovnicje tüdi‘ strelajo na naše. Eden ram-jenec je pripoivedávao, ka on ednoga^ srba smekmo. Kda ga ešče ednok ščeo smeknoiti te ga poiveljnik stalvo, ka Vje že tomi dojde. On ga neháo. Poeljnik med tem dale odidte. Smeknjeni si!b se gor ppmore pa bdzajaj, na-proiveljnikia strli ki, ki je včasi tá spadno.
— Srlbi vö nad 'sikiua tüdi streülajp. Po takšem sö naši iprisiljeni vsako hižo preis-kati, kda v štero vés pridejo. Vedno hižo je šo notri eden naš pjrveljmik. VMži nájde no-sečo ženske. Mililla se njemi, záto se ,obmo pa šo vö. Žen»k'a pa zgtrábi pištolo pa gla dol strli.
Z teiva dvá dogodka lejko vidite kak nesmiieni so srbi. Samo vu sebi se zato razmi; Ika si naši več tüdi ne denejo žnjimi z lepa nego je kollejo, kde je nájd,ejo.
Krvavi j,e té boj, da piai sláiv!en. Z vsake kaiplice krvi rože zrastejo zšteirilh se venci pletejo na glave naših junaikov. Nemamo se bojati za mjé. Boj, v šteromi svojo krv pre-¾evlejo, je pravičen. V pravičnom boji mreti pa, za kraja idom je sláiva, ne samo za tis-toga ki merje, nego tüdi za nás, ki po tak-šem ihrez moža, brez očo, brez brata, pri-játla ostámemo. Vüpajmo se vu Bogi ino mo!imo dale za nače vojáke, niaj njim Gospod blagoslovi orožjé, z šterim pravijo iščeg*o svojemi náTodi i mér domoivinil
Mirosmu.
1914. sept. 8.
NOVINE
3
Na rusoskoj meji.
Na rusoskoj meji je linija šere-gov ešče dugša, kak na francuskoj.
Vékša bitja so bilá gori okoli nem-škoga mesta Gumbinnen. Niže od tistoga okoli po meji po nikdašnjem polskom stojijo nemške vojske. Od krakove deli do bukovinskoga Csernovica pa naše.
Od Krakovve so naši že nano sto-petdesét kilometrov notri na rusoskom Lysa Goga je obládana — eden breg je to eno 612 metrov visiki — pa zdaj boj ne trpijo po 2—300 metrov visoki bregáj, kak so naši eti po slovenskom.
Tü naš šereg ide proti Radovvi na tevi kráj Vistula potoka.
Drügi šereg pa ide proti Ljubljini na právom kráji Vistule, kde je zbio vu tridnévnom boji eno 60.000 rusov poleg Krasnika vu ednoj dugoj liniji med Josefovom ino Frampolom.
Niže doli od Černovice prek pri Novoselici so zbili naši husárje eno 20.000 rususki kozákov.
Bilo je ménše bitje tüdi pri Sa-tanowi med našcim 5-im honvédskim regementom ino med rususkimi ko-zákomi.
Na Srbskom.
Tü je zdaj tak, ka so naši pri Višegradi, po Hercegovini, pa te pri Požareváci ino pri Sabaci prekprišli na Srbsko ino so srbski predjen šereg nazáj stisnoli do Valjevo mesta, kde se té šereg pomali sam vu sebi pore-beri, ár neima zadosta živeža i pomoči tüdi neima čakati odnikod. Naši je zdaj od trej stráni med sebov májo, liki dale ne bodo šli, ár biškoda bilo zamán krv prelevati.
Bojna je tü jako krváva bila, ár so celo ženske i deca strelali na naše, ali, kda so naši v pamet vzéli, ka se v tistom lüstvi ne. vüpati, so znali tüdi, kak se májo vojsküvati proti njim pa so je hitro pretirali zevsema.
Zebiranje novoga Pápo.
Augusta 20-ga je zápro svoje bláge oči nas svéti oča X. Pius. Nepričakano nas je zadela tá novica. Bili so ki so niti ne vervali včasi, vékši táo katholi-čanskoga sveta si pa žalostno, s sku-znatnimi očmi zdejhno rekoč: „Ešče to tudi.“ Žalost, žaistino je tak, ka ešče to tüdi nasmoglo doségnoti v teh žalostni časaj. Cela Europa v orožjej, grmlenje štükov, pokanje pükš, joč žén pa drobne decé se glási skoro po celoj zemli, pa vu toj groznoj zmešla-vici glasov nam tužno priplava k srcam
žalosten glás zvonov, šteri tužno naz-návajo, ka rimska sveta mati cerkev jeznova brez! vidlive gláve do časa. Da pa samo do časa! Neprijatelje svete matere cérkyi so v tej žalostnij časaj, kda bi vsaki stanovnik naše domovine samo na zvttnesnjega neprijatela mogeo misli ti, z velkim veséljom glásili, kazdaj de pa li konec katoličaűskoj vöri. Zmislili so, ka je pápa čemér jo, ka se strelo, ár je odnašega krála pismo dobo, v šterom ga na prej vzeme, Zakaj jedopüsto srbom nekše „ragetline“ püščati.
Či što samo podnojetom nosi svojo pamet, pa vglávi žaistino samo pavučino má, te tüdi neverjem ka bi mogoči bio takše norije, bedaste gláse vervati! Vsaki lejko sprevidi, ka to vse nema drügoga pomena, kak malo znova vdariti po svetoj materi cerkvi, pa vu njemih prosteših kotrigaj obvüpanje nastanoti. Bedák je pa hüdobneš, ki je to zmislo, pa ešče vékši norc ki kaj takšega dale ijesé pa vprje.
Ka je svétoj materi cerkvi ne konec, to nikaj bole očivešno ne svedoči, kak tá pravica,. ka za pár dni po smrti X. Piusa znova bo pápa.
Nevidlio voditeo svéte matere cerkvi Sv. düh Bog, ki sám vodi' v takšem vremeni syoje verne se zmožno skrbi za novoga vidlivoga voditela. Augustuša 31-ga, na edenajseti dén po smrti X. Piusa je v küper selo sprá-višče kardinálov štero novoga papo zebira. To spravišče se zove po cerkve-nom jeziki „konklove“, pa zdaj má 62 kotrig. Vékši táo jih v küp prišlo, samo ništerni, ki za volo starosti, ali zavolo dalečine nemrejo v Rim pridti, so ostati domá. Vogrsko držánje má 3 kardinále : Vaszary Kolosa, vpokojenoga herceg-primáša, pa zdajšnjega hercegprimása Csernoch Jánoša i,barun Hornig Karola, veszpremszkoga püšpeka. Dvá zádnjiva sta z tremi austriánskimi kardinali odišla na zebiranje. Zdrügih kraj o. v svetá so se tüdi paščili vküp kardinálje, tak ka z1 med 62, okoli 50 kardinálov za bira novoga pápo. Tiste ki bi sledkar prišli, kak se zabiranje začne, ešče 3 dni notri püstijo, ki ešče kesnej pride, že nema juša zebirati.
Zebiranje se etak vrši:
Po smrti bivšega pápoPt0 dni vsaki dén se boža slüžba oprávla za premi-nočega. Vsi kardinálje ki v tej dnévaj v Rimi stanüjejo vsaki dén šprávišče majo, na šterom vse naprej priprávijo, ka je pri zebiranji potrebno. Na prvom šprávišči gori prečtéjo odrédbe zebiranja, na štere vsi nazoči kardinálje priseg-nejo. Na ovij správišcaj pa te zaberéjo
spovednika, zdrávnika, razdilijo hiže, v šterih do kardinálje za časa zebirenja stanüvali. Vsaki dobi 2—3 sobici, v šterih z svojim tajnikom stanüje. Na prvi dén zabiranja té hiže dol zapréjo, tak ka niti vö, niti notri nemre med njé. Samo kardinálje so v njih, ki zebirajo.
— Zebiranje je skrivno. Vsaki odide v svojo sobico z ednov cedilov pa tam na piše imé tistoga, koga za pápo ščé meti. Svojega iména nesmi gornapisati. Cedila je 20 em duga pa 15 em šörkai Gda je že šteri skrivno napisao cedilo, te jo dol zapečati.
Vsaki dén dvakrat beréjo vküper votüme. Vsaki kardinál vrokaj prinesé svojo cedilo v edno velko hišo, gde te eden za ovim k ednomi oltári neséjo pa tam v eden keíih vržejo. Zdaj te prečtéjo cedile, čih jih je menje, kak je vsej zabirálcov, te je žežgéjo. Či pa je prav te žacnejo v küpčtetí votume. Či je šteri dvátretjiva tála votumov dobo, te jé zabráni. Či pa nišče ne dobo telko teznova razidejo, pa zebirajo. To zebiranje tak zovejo, ka »akcessus.« Tü nesmi nišče na tistoga dati votuma na koga je prvle, ali pa ki je prvle ne dobo votuma. To te tak dugo trpi dokeč šteri ne dobi dvá trétjiva tálá votumov. Či šteri dobi, te celo zebiranje ešče ednok preiščejo, pa či je vse vrédi, te eedule žežgéjo. Zebránoga pa te pitajo, či goridzeme, zebránje. Či pove „ja“ te je pápa. Potom ga pá opitajo kak se ščé zvati. Novi pápax pa si obleče pápeško obleko in sprime pozdráv kardinálov. Medtem vövtrg-nejo stené, z šterimi so onkraj hiže, gde so zebirali, zazidali, pa eden kardinál vö stopi pred cérkev ino lüstvi naz-návi zebiranje z rešmi: „ Velko vesélje vam naznánim, mámo pápo z imenom N“. Novi pápa pa te blagoslovi mesto Rim pa celi svet.
To je na kráci Zebiranje, štero v tej dnévaj trpelo kda se té novine štám-pale. Celi svet je radovecmo čákal, što de pápa.
Rimski stanovnicje nájbole nemi-royno čákajo návadno dim, šteri se z žežgánih cédil kadi. Či je naime ešče nišče ne zebráni, te cedile z senom žgéjo, tak ko je dim te čaren, či pa že zaberéjo, to je pa me žežgejo, pa té dim je beli. Z toga zvedijo te čakajoči, ka je svéta maticérkev znova dobila pastéra.
Zebiranje návadno pár dni trpi. Božoj previdnosti seje vidlo, da smo dobili pápo, ki de nas vodo z močjov Jezuša Kristuša vu tej težki časaj.
4
NOVINE
1914. sept. Ö.
Erdéči križ.
Vu nogih bitjaj se vnogo lüdih ráni tüdi — ka ma tajili, spádnejo tüdi Vnogi, ki so se v boj podáli. Pa to je réd svetá — Za domovino i za domáča ognjišča mreti je sladko. Ki tam spádne, on zná, ka te je za celi národ aldü-vao, pa njegovo dárüvanje žitka v spo-mini ostáne na duge čase.
Erdéčega križa drüžtvo se skrbi na ranjence. Vnogi vlák pride po že-leznici z ranjencami že vu vékša mesta.
Budapest jih je že blüzi trijezero. Z vékšega so ne teško ranjeni. Dvorba njim trbej pa do za 2—3 tjedne zdravi.
Lüdjé vseširom čákajo ranjence vu velki trumaj, njim cigárije, piti i jesti delijp, dečki pa zavézanimi rokámi, nogámi spev!ejo ino se navdüšávajo na boj. Tak pišejo od vseh stránih, ka takše veséle betežnike vesélo glédati.
Vnogi se bojijo za svoje domáče. Torde že vödáno, kde je šteri i kak njemi ide, nej se trbej brez! zroka bo-jati, stráh ne pomága — liki či što kaj mogoči dati* za drüžtvo erdečega križa, štero ranjence vozi i vráči, naj dá, Bog zná, či ne bode njegov dár rávno njegovomi človeki na hasek. Ete Novine vsaki nájménši dár gorivzemejo na té náčin.
Glási.
Elefantje V boli. Hagenbeck zráni Človek je velki zverinjek meo, z šterim se okoli vozo pa kázao stvari. Zdaj je na švicarskom bio. Vnogo, nekših 180 hlápcov je k vojákom odišlo. Ne si znao ovači zdaj té človek pomágati, záto je svoje elefante z zverinjéka prek dáo vojaškomi poveljništvi, naj je za prevážanje nüca na bojišči.
Budapešt špara. Bárczy Števan pörgarmešter je opombo dao vö, naj šparajo stanovnicje pa na nepotrebne reči naj ne mečejo vö penez. — Nám je tüdi potrebno. Záto samo tisto kü-püjmo, ka je nam pri vsakdenéšnjem živlenji žaistino potrebno!
Szombathelyski husárje so augus-tuša 26-ga odišli, naime rezervistje. Ovi že prvle. Pred odpotüvanjom so primeši bili, štero so Gaál Aleiander dr. mestni plebánoš slüžili.
Vi!moš nemški casar je bavarskomi trononasledniki, ki je francuse zbio, železno križarskoga réda križec podelo.
Anglia je z Indie dosta vojske domo zapovedala. Vidijo že ka so pres-labi za náš !
Bavarski kráo, Ltidovik ki ne zdaj na sprotoletje našega püšpeka pohodo, je na bojišče odpotüvao.
Nájdejo se ki neščejo papérnatne, ali pa v krajcaraj peneze vzéti. To je krivica. Takše pri šandáraj včasi glásiti! Nedajte se odtákših. nesmileni lüdih mantrati! Držáva dá vö peneze pa je vsaki dužen je jemati, či rávno na po trdi koler má. Takšim nikajvrednim vörjete, samo dühovnikom ne, ki vas opominajo na vaše pravice!
ProŠČenje je dnes, na angelsko nedelo v Bogojini. Predgo do v. č. gospod Sakovič Jóžef, törjenski plebá-noš držali.
Senje je bilo v pétek v Bogojini.
Oženo se eden ranjeni voják z 44. regimenta. Težko ranjeni je prišeo v Budapešt z srbskoga bojišča. Tü je to želo meo, ka bi se rad zdáo z svojov zaročencov. Volo so njemi spunili. Mláda žena cele noči verostüje pri težko ranjenom moži.
Vnogi nemérno čákajo štelingo. Lejko so gvüšni, ka je tak naskori ne-de. Kda pa bo, te pár dni prvle gvüs-no zvedimo.
Opominamo vas, ka ne vörte vsa-kómi, ki kaj novoga zná pravili. Nájde se takši hüdobneš, ¾ki kaj noroga raz-strosi, pa z tem te lüdi sága.
Či kaj novoga cüjete, si s svojov zdravov pámetjov premislite jeli to mogoče, ali ne. Či što trdi kolez má šče ne gvüšno ka istino guči, či rávno ka se vam tak vidi. Spametni bojno, pa si nerédimo nepotrebne nemirov-čine.
V Tešanovci so negdi na ogradaj prej bombo najšli. Skoro nemogoče vervati. Hitrej so tisto okroglo gobo, ka se kadi meli za bombo.
Gospodarstvo.
Cena:	a
Pšenica:	33-60; Žito:	22*60;
ječmen: 18.10; oves: 21.80; kukorica: 17.30; Cena so ne stálne.
Za kratek čas-
Na pošti.
Edan stari možak tam od bojnečkoga se pošteno poklonivši v Beltinci na pošte postavijo. Tam nad okno, gde pisma vö pa notri dávló eden žuti paper rivlejo notri.
— Pa te dobro pazte na njega — prá-vijo oča — peneze pošlem na njem mojemi isni v Kanižo.
— Oča! — čüje se spod okna — na-tom papéri nemre penez pošilati, samo zavit-ke — pake, to je vozni bist, ne izkaznica (utalvánj)
— Nemre? Gya koak bi pa te gjes to tá mogo poslati, — prosin lepo ?
— Ve pa na izkaznici Oča!
— Prosim lepou gospodičina, ne dugo ešče, ka mi sin notrirukivao, záto ešče gyes zdaj ne poznan takše törvóne. Napravte mi lepa gospodičina, pláčam vam za trüd, ka gjes bormič ne vem na kakšem Adrejvi rasté ízkáz-nica.
— Tam notri napišejo pa z štempíinom vréd vö dájo izkáznico, naj štempl gori pri-kelijo.
— Gyes, gyes ka bi kelo ? prestrahšijo se oča. Vmojem živlenji sam ne kaj takšega delo! Napravte samo vi gospodičina, za vaše lepe rokó je to bole pripravno.
• — To tudi včinijo, ali ešče je ne tü konec.
— Gya, ka sam pa zdaj te dužen?
-t- Dužni? To je velko delo. či popra-vici povejo ka 6 krajcarov, te do se oča po-vőre pogajali, oni so že tak včeni, gda so ešče grbanje tržili. Záto povejo, ka 8 krajcarov.
— Osem? Preveč drágo! Šest bi znankar tüdi dojšlő za té mali papér,-si pogučijo oča.-
— /Kak pa ka dojde, niti ne trbe več. — Oča pa po ednom naprej pošlatajo 6 krajca-rov z ednoga mehéra, šteroga so za robačov meli. Gda doli prečtejo že trikr&t, te pošteno z bogom povejo pa se poberejo, ali nad dver-mi ešče záta zmrmrajo ka:
— Škoda, ka sam včasi 6 obečo, za 4 bi tüdi napravili, —
Najnovejše.
Na rusoskoj meji boj že osmi den neprestanoma trpi. Okoli mest Zamošče i Tgforoce so naši celo zmagali ruse, tak da rusi nazaj idejo prek vode Prut. Te drügi šereg na levom strani je tüdi zmago. Poleg Lemberga je najžmet-neše našim se vojsküvati, da tam naj-vekšo moč majo rusi. Zdaj je že lehko se vüpati, da za kratek čas bodemo celo zmagali.
Dva rusoska vojvoda, 01af i Kon-stantin sta v boji morjeniva.
Most na potoki Vistule se je. podro pod železnicov i jezero rusoskih voja-kov je vtóplenih.
Nemci tüdi zandrügim obladajo ruse. Naslednje so 516 kanonov njim vzeli, pa 70 jezero rusov zgrabili.
Na Francuškom, najbole v Parisi véliki strah obišo prebivalce. Iz Parisa je francuška Vlada se odselila v Lyon; prebivalci pa iz varaša pobegnejo. Nemci francoze vsepovsed zmagajo. Bitje je bilo poleg Konbl, Senkanten, Rötel i Monmedi.
Kral belgijski je s celov rodbinov iz Antvverpena v London pobegno.
Njomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szembathelyen.