m 81 r/ Sjsv.v . ; ■ [(KB A TS ■ Naročnina $2.00 na leto. iAajm dva krat na leden. rVi' " -v . . i- . Hk|9>! JllSt rr./ *>':' . f ..-Or TST • ^^ M f « - A A Clevelandska Amerka NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. • ./JKi_. , _ ____- , V AMERIKA Excellent advertising medium. ST. 16. NO. 16. CLEVELAND, OHIO, TOREK 35. FEBRUARIJA 1913. VOL. VI. I Umor v slovenski naselbini. j Rudolf Erbežnik je ustrelil v nedeljo zvečer rojaka Louis I Nučiča, da je takoj umrl Nučič je v pijanosti podiv-m jal in hotel zaklati z nožem Erbežnika, ki je v silobranu streljal na Nučiča. Prestrašena gospodinja je skočila z I otrokom skozi okno na cesto. Detektivi so prijeli Erbežnika ob polnoči ko je hotel v svoje stanovanje. —Zopet moramo bilježiti ža- f lostno tragedijo posledic pija- t nosti rojaka, ki se spozabi v s pijanosti in naredi čin, ki ga ( privede v dosmrtno ječo. V ne- I deljo ponoči vino v kleti. Imel je namreč dva galona vi-,na doma. Gospodinja mu je po-j vedala, da večerje ne more imeti, ker prihaja tako pozno domov. "Na to je pa vzrojil Nučič, zgrabil za uro in jo treščil ob tla. Razbijal je po mizi in po sobi ves divji. Na obisku pri Mrs. Hočevar je bil neki Rudolf Erbežnik ki živi na 5365 . Standard ave. Erbežnik je prosil Nučiča naj bo miren, in je pokazal na dete v zibeli, ki je spalo. To je pa Nučiča tako razjezilo, daje zgrabil kuhinjski nolt in se divji zakadil v ^Erbežnika. (Pričel se je »boj za ^življenje in smrt. Po vsej sobi F sta 9« metala moža. Erbežnik je držal z eksno roko za desno roko Nučiča, da »ga ne zadene z nožem. Nučič je pa za roko držal Erbdžnika, da ni mogel potegniti revolverja. In dočim sta se ta dva pretepala, je zgrabila Mrs. Hočevar svoje detje-, da ne bi bilo zaklano ali ustreljeno, ker nevarnost je bila velika. Odprla je okno in skočila /z otrokom na cesito. Erbežnik / je pa medtem prisilil Nučiča I proti kuhinji, kjer ga je zaprl. K Toda Nučič, ves divji, se j,e zaletel z vso silo v vrata, ki so se udala in padla z groznim hroščem v sobo. Erbežnik je imel še čas potegniti revolver, M U.VU1 M.iriča, kako z dvi- fz nožem hiti rakrat je ustre-sicer tako bli vnela srajca od dnika. el Nučiču. Neil proti vratom, spustil na dvoji dobili pozne-judje. Erfbefžnik ogledal, kaj je 1 ven, brez klo- TV-t. |in<) nn t a letel poslal dva detektiva v Erbež- 1; nikovo stanovanje. Skrila sta li se na dvorišču Standard šole. ? Okoli polnoči sta videla, da pri- I haja Erbežnik domov. Njego- ( va hiša je ravno nasproti šo- š It. Prijela sta ga in odpieljala s c seboj. Naredil se je protokol, ki 1 dolži Erbežnika .umora druge t vrste, za kar je kazen od pe- i tih let do dosmrtne ječe. V < njegovo olajšilo se bo sevieda t štelo to, ker ji; streljal v silo- 3 branu in je komaj sam obvaro- i va! tvoje življenje. Mogoče bo ; :u I", pcpolnoma prost. 1 Oba, Erbežnik in Nučič, sta j dobro poznana. Kaj slabega st s •If»uda• ni moglo o njih zvL-rkti. Pač pa sta celo precej v'ir- I čjia m Nučič si je prihrani ! nekaj denarja, in ima celo lote i na za;tadni strani mesta. Ustre- ] lien: Nučič je domr. iz Veh'::- i ga Lipenja, fara Škocjau na 1 Kranjskem. Star je bil 23 let, ] ineoženjun. V stari domovini ima očeta in mater, ki sta stari nad 80 let. Nekje v Ameriki ima tudi enega brata. V Ameriki je bival štiri leta, dve leti na stanovanju pri Mrs. Hočevar. Bil je tudi član društva svetega Jožefa. Pokopal ga bo A. Gr-dina, in sicer se pogreb vrši na 1009 E. 62nd St. iz Strnišove hiše. Rudolf EnbeJžnik pa je tudi zjnan kot mim-n in dostojen človek, ima tukaj ženo ip otroke. Njegova sestra je Mrs. Hočevar, kjer je Nučič stanoval. V opomin tega žalostnega dogodka pa naj si vsakdo zapomni, da rabi nekoliko inanj pijače, in več treznosti. Kadar je človek zmešan, naredi kaj ali s;, mu kaj naredi, kar bo teško odgovarjal. —V nedeljo popoldne se je vršil shod delavcev American Steel in Wire Co. v Grdinovi dvorani. Pokazalo se je, kako si hi o malo zanimanja ima naše ljudstvo za organizacijo, za skupno delo in unijonizem. Na drugi strani smo ga zopet opa- > žili, kako mogočen strah vlada pri ljudi. h. pred peštico bosov, ki so se vtihotapili v dvorano, , da pogledajo obraze, kdo se za-1 nima za unijtko gibanje. Prvi govornik je bil Thomas > Flynn, narodni organizator ) American Federation of Laibor, > ki je v krasnih besedah naslikal I položaj delavcev pri jeklenem 1 trustu. Kako ta trust rabi goto- - e metodi?, da delavci zaskt-, žijo komaj toliko kot je za živ- - ljenje. Trust je naredil v enem - letu nad 200 milijonov čistega t dobička, in ves ta ogromni de-: nar si je razdelilo nekaj ljudij. 1 pošteno in pravično je torej, . da pri takih razmerah tudi de-i lavci mislijo na kaj boljega. Te-) ga pa nikakor ne morejo tiare-1 diti, če ne nastopijo skupno, ; organizirani v največji delav-, ski organizaciji v Ameriki, - American Federation of Labor, i Flynn je navel vzglede, kako - so delavci, predno so bili v uni-i ji, dielali do 12 ur na dan, pa i so zaslužili manj kot pozneje, ko so stopili v unijo, in delajo - samo osem ur.. Več delavec 1, naredi blaga, bolj se kompa- - nija smeje. In raditega pa ima- - momo vsakih pet ali šest let k kri«, ker kompanijam se blago e tako nakopiči, da laihko shaja- - jo brez delavcev eno leto, do-e čim mora delavec stradati. Pre- n lajo. Kaj pomaga nekaj dobrih o let . Z. v Collinwoodu in „ collinwoodske Slovence opo-j zarjamo na dopis društvenega tajnika, ki bo prioiba-vn v prihodnji številki. —Slovenski Baseball klub s od "Slovenian Home League r priredi na velikonočno jiede-'» ljo v Knaus-ovi dvorani skupno I veselico v korist kluba. Več po- II jasnila pozneje. Še eno podpor- - no društvo se prosi, da bi igra- • lo, posiebno se vabi brate So- - kole. Kdor hoče igrati, naj se 11 zgiasi do prihodnje seje, ki se a vrši v Knausovi dvorani 26 fe-■ bruarija. t- 1» —Policijski načelnik Kohler ne bo resigniral. pač pa bo začel*'proti svojim nasprotnikom " boj. Najel je advokate, in v pondeljek si? je začela bitka. Če načelnik prostovoljno resigni-'' ra, tedaj ni opravičen do pen- • zije, ker ni še 25 let v policij- 0 ski službi, i- a —Lepo štejilo 43 mož i/. i. Loške doline se zbralo v ne- o deljo pri g. Antonu Mihelčiču c na 61. cesfti. Namen sestanka 1- je bila ustanovitev novega drti- L- štva, ki se priklopi k S. D. Z. ;t Sklenilo se j"?, da se pokliče o vse Ložane i-n njih prijatelje, da 1- se zberejo v nedeljo 2. marca >- ob 2. uri popoldne v John Gr^ dinovi dvorani, kjer se ustanovi ' Nasi dopisi - Zanimanje rojakov v Lorainu C za zadružno prodajalno, kakoršnja se ustanovi . v Clevelandu. RAZNA PORODILA. Lorain, O. Cenjeno uredni- ^ štvo. Ni dolgo teas, ko sem čital dopis iz naše Naselbine, o « kati:Tem sem se nadfal, da dobi t odmev, m da se .bodejo rojaki i zanimali. 'Dosedaj se sicer še nihče ni oglasil, -no sejo, kjer se bo iodrobneic razpravljalo. Prepiacan sem da se nam pridružijo vsi ro . jal:i, katerim je nap&dek mar. 1 Rojaki; na delo, za zadruge \k Lorainu. And. Bombač, 1651 E : 31 St. Lorain, O. Joiiet, 111. Cenjeiji rojaki. Prosim, da mi ker , asm zaostal z narocnfco za vas : list. Kadar zopet zaostanem. » me pa zopet podrezajte. Več-. krat sem thotel že kaj pisati iz ; Jolieta, toda kaj hočem? Ako ; resnico pišem, pridem v zame-i ro, lagati pa spet nečem,. zato > pa mislim, da je najbolje-, da . molčim i-n s tem ustrežem bim in dobrim ljudem. Pošljem vam dva dolarja za naročnino Še eno željo imam, g. urednik, in ta je, da bi imeli prav malo tacih naročnikov kot sem* največ pa veliko boljših. (Vi ste eden iznied boljših, saj ste vendar za celo leto plačali vnv . prej.) Pozdrav rojakom Fr. štiglic. 1 Napad na guvernerja. / Albany, N, Y., 23. febr. Na dan je prišlo, da so našli neki načrt, po katerem bi moral biti nevvvorški guverner Sulzer umorjen. Guverner je dobil že več grozilnih pisem. O "f ■ Angleži se bojijo. London, 23. febr. Angleži so silno prestrašeni, ker so že drugič opazili ponoči velikanski zrakoplov, ki se je dvigal nad njihovimi vojaškimi postojankami in metal luč na utrdbe. V parlamentu bodejo sedaj nare* dili postavo, ki daje vsaki občini takoj pravico takoj streljati na zrakoplov, če slednji ne da zadostne in vrjetne dokaze svojega potovanja. o Zamorci linČajo. Drew, Miss., 23. febr. Danes so tukaj zamorci linčali svojega lastnega rojaka, ker je ustrelil dv»> zamorski deklici. o —Cenjene slovenske trgovce, ki bi želeli imeti oglas v velikonočni številki, prosimo, da nam to sporoče najkasneje do 12. marca. Cene oglasom so od $1.00 naprej. Naročilo se da tu-^di lahko našemu zastopniku in raznašalcu, Evstahij Brezovar- 1 \r 11. " - -11 .iŽiJ Madero ustreljen. Odstavljenega meksikanskega ] se dnika so vojaki ustre-pr«dsednika in podpred-lili, ko je baje hotel bežati. . WILSON IN TAFT. Mexico City, 24. febr. Francisco I. Madero in Jose Pino Sua re z, odstavljeni predsednik ! in podpredsednik Meksike, sta bila ustreljena včeraj na ulici, ko so jih peljali iz narodne palači.3. v ječo. •General Huerta, ki je sedaj glavar v Meksiki je izdal poročilo, da vlada nikakor ni odgovorna za umor. pač pa so vojaki iz svojega nagona ustrelili bivšega predsednika. Upeljaiia je uradna preiskava. Občinstvo v splošnem pa ne misli tako. Tiho mnenje se širi med ljudmi, da se je vlada hob.ila na vsak način znebiti Madera, in ker ga pošteno ni mogla usmrtiti, je izjavila, da je Madero hotel pobegniti iz ječe. in da je bil pri tem ustreljen. Kajti mnenje vseh novih vlad v ameriških republikah je. da za odstavljenega predsed-, nika je en sam prostor, kjer bo miren, in ta je — grdb. Kljub dvojnemu umoru, v • mestu ni prišlo do demonstracij. To pa raditega, ker se • ljudstvo še sedaj ni spočilo od . viharnih dnij preteklega časa. 4 Najprvo je zvedela o umoru . senora Madero, predsednikova žena. Z več sorodniki se je I podala proti ječi, da vidi tru-r plo sv-ojegs soproga. š so ji dovolili vhoda v mrtvašni-1. o>. kjer je le^al bivši predsed-- nik. Washington, 23. febr. Predsednik Taft se je znebil bremena meksikanske vstaje in je naložil to breme VVilsonu na hrbet. Naročil je vojnemu tajniku Stimsonu in načelniku generalnega štaba Woodu, da naj se posvetujeta 0 vseh na-daljnih korakih z Wilsonom. Predsednik je dal poklicati k sebi tudi predsednika kongresnega odbora za tujezemske zadeve. Predsednik - Taft je dal vsem razumeti, da on ne bo naredil ničesar glede Meksike, razv;n če druhal naravnost napade amerikansko kolonijo. Taft priporoča tudi Wilsonu, da ne pošlje ameriškega vojaštva prej v Meksiko, dokler se Meksikanci ?ami medseboj koljejo. Dobri poznavalci raz-mej so Taftu tudi povedali, da bi/ morale Zjedinjene države poslati najmanj 300.000 mož, če ;bi hotela naša armada zasesti vse važne postojanke in garantirati mir. Washington, 23, febr. Predsednik Taft se je izjavil, da je njegov namen mobilizirati ob teksanski meji 10.000 vojakov in da pošlje v meksikanske lu-ke večje število vojnih ladij. Vse drugo pa prepusti svojemu nasledniku. o Težke zgnbe. Washington, 23. febr. Letno porečilo premogarskega oddelka naše vlade pravi, da je tekom leta 1912 zgubilo v pnemo-gornikih Pennsylvanije več kot 1000 oseib življenje. Izkopali so v državi 245.231.655 ton pre-| moga, več kot polovico vsega premoga, kar se nakoplje v Zje-dinjenih drfžavah. V mehkih premogovnikih delajo 183.680 mož in dečkov. Zanimivo j1-, i* je bilo v trdih premogovnik " več ljudij ubitih kot v mehkih ( dasi je v okrajih trdega premoga zaposljenih manj ljudij. t Samo $3.00 aa celo leto. In Položaj v Akronu. Policijski poveljnik jc zapove-J 1 dal, da morajo vsi policisti v pondeljek pred tovarne. STRAJK BO DOLG. 1 Akron, 23. fobr. Ko so imeli I. \V. W. organizatorji danes več dolgih in burnih sej. in je 1 bilo ljudstvo precej razburjeno, 1 je policijski načelnik zapovedal 1 vsem možem, da m rajo biti v pondeljek zjutraj navsezgodaj pri tovarnah. Zajedno pridi. tja tudi šerif s svojimi mož- 1 mi. Organizatorji po pošljejo k 'tovarnam ob 5. zjutraj posebne straže, da preprečijo ostale . delavce, da ne gredo na delo. . Raditega pa oblasti mislijo, da : nastane najbrž spopad med de-lavti. V nedeljo popoldne se je l zbralo okoli 250 prominentnih i trgovcev Akrona, ki so ustano-i vili poseib-no ligo. Pri zborovan-1 ju f o obsodili nauke delavskih voditeljev, J^i spadajo k I. \Y. - \V. Članstvo te nove lige bo 1 hitro narastlo do 2000, in me-. sčfni sami bodejo skrbeli, za - red in mir v mestu in da r .štrajk hitro konča. Seje, ki so se vršile v nede-v ljo popoldne, so bile številno - obiskane. Voditelji so prosili e delavce, da naj pridejo v pon-[l deljek zjutraj ob 5. gotovo vsi pred tovarne, toda vzdržijo naj li se nasilja. Organizator Swasey >- je govoril: Ja* isam bom tam, e in pokazal tem izdelovalcem kavčuka, kaj pomeni naš štrajk. i Sami še ne vedo, toda poka- l zati jim hočemo jutri. Ko pri- I dete jutri do tovarniških vrat, i skušajte mirno preprečiti de- I lavce, da ne igredo na delo. Mi hočemo zapreti vsa tovarniška vrata ali pa poginiti pri poskusu. In tovarniška vrata mora-mo zapreti, četudi napolnimo vse ječe v deželi. Ce bodejo ječe polne, bodejo morali davkoplačevalci nas preskrbovati s hrano in stanovanjem, in glejte, že tu imamo eno korist štrajkad Če enega aretirajo, naj aretirajo vse. Tovarnarji dosedaj še niso vedeli, kaj je pravi štrajk, toda jutri bodejo spoznali. Akron, Ohio, 24. febr. (Posebno telefonsko poročilo našemu listu.) Glavni policijski stan v Akronu naznanja, da je bilo v pondeljek vse mirno, cakor po navadi. Organizatorji, ki šo prerokovali, da ne ibo šlo vse lepim potom, so se zmotili. Delavci so stralžili pri tovarni kot navadno, in nihče ni nikogar nadlegoval. -o- Nesreča na morju. Iz Havra poročajo: Predvčerajšnjim ponoči je zadel pri Cap dela-Hagne parnik "Phryne", ki je vozil iz Alžira v Rouen, ob nemško jadrnico "Pannyani". ki je vozrla iz Hamburga -Valparaiso- "Panyani'' se je takoj potopil. Štiri osebe je rešil parnik 'iPhryne", trideset mož pa pogrešajo. > DENARJE V 8TARO DOMOVINO poftlljamo: 50 kron ................za 10.30 100 kron ..........za 26.45 200 kron ................za 40.90 , 300 kron ................za 61.35 .400 kron ................za 8i.8c 500 kron................za 102.25 1000 kron ................za 204.00 , 2000 kron ................za 407.00 ) Pottarln« J« vit«ta pri teh svotah. Doma m nakazana avote popolnoma Izplačajo bra* vinarja odbitka. Naio d«nam« poAMJatvo Izplačuj« c. kr. poitnl hranilni urad v 11 do 1 12 dneh. Denarja nam poslati Je najprlHčneje do 9IOOO v gotovini v priporočenem ali regletrlranem pismu, vefije *ne-eke p« Domestic Poeta I Money Order . all pa New York Bank Draft. PRANK 8AK9ER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. •10« St. Clair ava^ N. E. I Rumunci odnehali Na pritisk velesil se je Rumu-nija udala in bo zadovoljna z obsodbo, ki jo izrečejo velesile. POLOŽAJ NESPREMENJEN. London. 23. febr. Ruminski ministr; so danfs sprejeli predlog veleli. - da bodejo slednje uravnale lii'i prep-'r z Bftlgari radi meje Edino poljedelsk' minister ni bil is'ega mnenju in je zapustil zbornico, trdeč, da rtmiunska vlada ne zna va-« rovati svoje interese. Položaj med Turki in ine«i lialkanci [e nespremenjen. Po glavnem mestu Bulgarske se l širijo rating vesti, da so dobili ■ I3ulgat»i pri Bulairu sijajno ! zmago nad Turki, totla urad-1 ni krogi molče. Bulgarija je - odklonila ustanoyitev nevtral- - nega pasu, iti raditega morajo 1 tuj^zem.^ki poslanci iti konzuli . v Drinopclju ostati, dokler jim 3 Turčija ne dovoli izlicda skozi - turške vrste. 1 * Petrograd. febr. Tu se ; je razširila vest. da so Rusi mobilizirali črno morsko brodovje, - in da udarijo na Rnmunce, če o se slednji ne ukloirjo zahtevam li velesil iu še nadalje nagajajo - Bulgarom. ii London. 23. Mir. Tukajšnji j listi poročajo, da je turška voj-y ska pri Bulairu jako dobro utr-1, jena, da sloji bulgarska vojska n le nekaj milj proč toda nihče c. se ne drzne napasti. Bulgari , l- tudi ne morejo napre, i- ker Grki Še niso izkrcali voja*-' t, šiva v Mali Aziji, kakor so ofb-ljubili. ia.000 naseljencev. New York, 23. febr. Prete-ceni tofden je dospelo v nawyor-ško luko 10 parnikov, ki so pripeljali 12.000 novih naseljencev v Zjedinjene drtžave. Največ je prišlo Italijanov. o-1— V smrtni nevarnosti. V pondeljek zvečer se je skregal v Trstu 31 letni te>ar Ant. Man-cini iz Dinjana z nekim Ludvikom Slejkont na stopnicah nad predorom pri ,Sv. Vitu. Med prepirom j? vrgel Man-cini Slejka na tla in ga pošteno na'bil in hotel vreči čez o-grajo v globočino. \Ta obupna kričanje je prihitelo nekaj ljudij Slejktt na pomoč, ki so ga rešili iz smrtne nevarnosti. Mancinija so zaprli. sk --n---- Izseljevanje v Kanado. A v- •*:. stro-Americana poroča listom, da družba ns bo znižala vozne cene v Kanado, da na ta način ne podpira izseljevanja V Kanado. / ■...... Q. - Sleparski bankirji. Iz Pariza i poročajo: Včeraj so >aradi poneverbe aretirali ravnatelje ne- j ke privatne banke, tnarkija d^ Faiyimaranda. — Aretirali so jj tudi ravnatelja banke "Credit y agricol Sud - Hspegue"; Pavla ' Pequignota. 2e -eno leto vodi ' preiskovalni sednik preiskavo | ) proti imenovani banki, ki je iz- -' vršila velikanske sleparije. J Žalostne razmere med Cehi J in Poljaki. Iz Poljske Ostrave poročajo: Preti časom je mnb- $ I go poljskih šolskih otrok n.t ukaz svojih starišev v čeških I občinah začelo stavkati, ker niso hotele češke občire na la- ij ^tne stroške ustanoviti poljskih šol. Zdaj se pa tudi v poljskih občinah ttfkajšnjeg* okraja za- j čelo stavkati vec sto čeških g rJclriti tr k »r !i nnltlke ^r 1 ClfCI AMflOtf A UICDlIf A IZHAJA V TOREK IN PETEK. Za Cl«v*Und po poiti................. $2.50 | PoMnwme itavilk* po 3 c«nt«. BatT^-HflilEg.^m' 'iI.VjimT Tu \ < ' ""T"« T7T|.iii.II ' I Dopisi brez podpisa in o*cbio*(l »e ne tprtjemajo Vm |H»mn, tlnuivi in dennrnaj *c posiljn nn: CLE VELA N DSK A AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND. O._1 EDWARD KAMflH. Publisher. L01TI8 J. P1RC, Kdltor._ ISSUED TUESDAYS AND PKIDAYS. j Ren I 1 -y 1.1.000 Rio cfilnn* (KrulnenO In the City ' f Clrve" ml and eUr where, Art-er-tUintf r le« on rcijucat. * | TEL, CUY. PRINCETON 180 Entered nn MC(t||i)<1nii matter January flth IBOM, at the jiowt office «t Cleveland, O. ! under the Act of March 3, 1 H711. NoTj6 Tue. Feb.25*13 Vol VI.! ^ _ -________ „ _ n j 1 " * Avstrijec ali Slovenec? Dokler smo Slovenci bivali t v staroveški Avstriji, nas nI ■ nihče poznal. K večjem kak b'-rič, izterjevalec davkov in kak | nemški politik, 'ki je hotel Slo-vence dobiti na svoj lini. A v- y strija ne pripoy.na enakoprav- j I nosti narr.dov, V to so nam najboljši dokaz neprestane ptv t tožbe slovenskih listov v *tari domovini, ki danzadnevom na- { znanjajo, kako se slovenščina ^ na lastni domači grudi povsod " zapostavlja, tako da v nekate-rili krajih celo železniške kart-te ne morete kupiti, če jo zali- . le vate v slovenskem jeziku. Tu v Ameriki je prišel vsak v Mrtirotl. ki je zapustil Avstrijo, Br do prepričanja, da nihče ne nu-f re pogoditi, kaj je njegova na- v rodnost. če enostavno pov?, da je "Avstrijec". Kajti ameri- ( iki čatopM vedno pišejo v ja-P ijco zaničljivem tonu o "Avstrij j| cih". Seveda se ameriškim ča-snikarjem niti ne sanja ne, ka-ke narodnosti živijo v Avstriji, Pač pa smatrajo ameriški ča- v snikarji Avstrijo kot tu kak kou- ^ glomerat, kjer se vrše nepre- < stani boji. In ker ima vlada ^ moč politike, denarja in zuna- r njega upljiva, ni čudno, da je j navidez Avstrija pri večini osta- y le zemlje le nemška, a sloyan-ska večina v Avstriji >e vedno zataji. Zato pa se Slovenci v Ame- y riki, ki smo se odrekli slab\ hinavski in bedasti avstrijski vladi, sramujemo vselej, kadar nas hočejo imenovati kot Avstrijce. Kaj za Boga vendar nam je skupnega z Avstrijo: I Ničesar kot 'biči in ogromni davki, katere morajo plačevati Slovenci! Ali ni skrajni škandal, da nima avstrijska vlada na slovenskem ene slovenske frednje šole? l)a morajo Slovenci vso izobrazbo kupovati ' od surovih Nemcev, ki ne zna- v jo druzega kot tlačaniti na- (' rodom? Bogme, mali slovenski narod st glede svojih učenji".• 7 kov ju pisateljev lahko vselej $ meri z Nemci, če upoštevamo r zatiranje, oviranje in tlačare- r nje. katerega je narod sloven- 1 ski moral preftati od tlačanske l1 avstrijske vlad.. Kako se bo narod dvignil, če 11111 ne dado prilike, da se izobrazi v svojem £ jeziku? Kako se bo narod dvi- ji gnil. če mu zapro vsa pota, kje: z bi prišel do spoznanja? Saj še t slovenski časopisi v Avstriji ne <1 smejo pisati, da morajo Sloven- k ci blago kupovati le od Sloven- <1 ' cev, ker pride takoj državni k pravnik in zapleni vse take ^pi- 11 se! Napredno časopisje v l,ju- k Uljani. posebno "Slovenski Narod" se trudi v potu svoje- R ga obra7a. da pripelje narod r do boljega spoznanja, toda n nam je dobro znano, da pišejo uredniki "Slov. Naroda" v n Ljubljani z krčevitimi pestmi k in s kletvami, ker ne smejo n napisati tega, kar jim leži v si >r"cu, kar jim narekuje sloven- 11 ska narodnost za.-svoj narod, si in ko vidimo pobeljene strani n; lakih listov, pridemo do spoz- m rajo proti zatiranju naroda, čt • povedo, da bi radi živeli po svojih slovenskih vesteh in srcih, tedaj pride vojak s puško, bajo- j net Oni, orožnik z revolverji, > sabljo in verigami, ustrelijo te, * z a prte j o te, in tedaj si dober Avstrijec, ker si prelil kri za » svojo domovino, ■i Kdo ne bo torej pri enakih razmerah -vrgel ostudno ime i "Avstrijec" od sebe, in kdo ne 11 ho govoril, da je Slovenec, nc ; Avstrijec. Avstrija ni bila za Slovence š > nikdar dobra, pač pa je Avstrija povzročila, da jt '|Tia Slovenskem pomanjkanje ; šol. p manjkanje slovenske zavesti, namesto katere vlada I nemški moMi, ki žre narod od j dneva do dneva. Vsak za ved. n Slovenec se gotev ne bo dal nikdar nazi-| vati "Avstrijca' , ker kakor hi-! tro spregovori to besedo, sr obleče v sramoto. Vsa central-I na vlada avstrijska, od cesarja di nižjega uradnika, ki ima I pri politiki kaj pomeniti, jt j samo nemška. German ima pravico stopiti vsakemu Slovanu na glavo, če je isti Slovan tako srečen, da biva v Astriji. In koga sploh veže Sloven ca 11a \vstrijo? Mogoče vladarska rodbina, ki je švicarska, in ki pravi, da je "p milosti božja" vladarica vseh narodov v Avstriji? Ali so mogo 1 če Slovenci poklicali Ha'hsbyiv ! a pravico nadzirati knjige in gledati, če so taka društva v resnici zmotena skrbeti za smrt ni no in za bolniško podporo. Napredna stranka v državnem zboru bo predlagala zakonski načrt, glasom katerega morajo biti volitve v vseh mestih nepristranske, t. j. da se n? postavjjo kandidatje kake stranke, pač pa da se zberejo najboljši možje. Objednem namere va napredna ((bull moose) stranka uveljaviti sploš>ni ci4 vilno službo, da je vsak uradnik rt ni EV iz- TT^ . hpršan, če je zmožen za svoj po- - Jel. Okrajšati hočejo tudi vo-, |ivni listek. Večkrat se pripeti, - da smo volili na skoro dva jar- , da dolgem listu, kar povzroča , pri marsikateremu mnogo zme- r žnjav in sitnosti. V prihodnjo-; 1 st' naj bi se v lila kot državna uradnika samo še guverner i in pod-guverner. a vsi drugi uradniki bi bili imenovani od| guvernerja, kateremu bi bili odgovorni, guverner pa je od-1 govoren ljudstvu, ki slednjega : iahko odpokliče, če ni zmožen ali če zlorablja svojo oblast. Velike važnosti je pa Gree-. nova postava, ki določa, da 1 morajo poškodovani delavci. I njih udove in otroci kot s» daj, ko so z 18. . letom polnoletne. Predlog je prepade!. Senator Zmundt iz Clevelanda je predlagal v senaitni zbor-. niči, da mora vsaka p rota obstojati iz t,} porotnikov. Tri-' nasti porotnik pa pride le tedaj v poštev. kadar eden izmed dvanajstih obeli. Predlog je bil sprejet. ; V senatu so obravnavali pre-dlo»g, da .se prepove igranje baseballa ob nedeljah. Senator Bernstein iz Clevelanda je protestiral, iu predlog je prepadel, kakor je prepadel še vsako leto, kadar je prišel na vrsto. V četrtek popoldne so se pcslanci dolgo časa posvetovali o zakonskem načrtu poslanca Greena, ki bi rad uredil plačo oh i os ki m premoga r jem. Temu zakonskemu načrtu se upirajo posebno lastniki premogovnih jam, torej moramo že iz tega sklepati, da je predlog jako dober za delavce. V četrtek je prišlo k guvernerju na stotine avtomobilistov iz vseli krajev držav. Protestirali so proti zakonskemu ha-črtu, da se ravna davek na avtomobile po tem, koliko konjskih .močij ima tak avtomobil. Avtomobilisti pravijo, da bi se s tem davek precej zvišal. Senat je sprejel Greenovo postavo, ki pravi, da vsaka oseba, tovarna ali delavnica, ki ima vec kot pet uslužbencev mora slednje zavarovati pri dr-Uavi. Dasiravno je bila ta postava enoglasna potrjena, ste je vendar vršila pred sprejetjem dveurna debata. Razni zastopniki bogatih koinpanij so hoteli postavo na vsak način oslabiti. Največja odškodnina, ki jo morejo dobiti sorodniki, oziroma žena in ••otroci ubitega delavca, je $3750. Ta postava pomeni konec poslovanju zavarovalnih družb proti nesrečam v državi Ohio. Senator Potkin iz Akrona je vložil zakonski predlog, ki prepoveduje' družbam cestnih železnic sprejemati v voz več potnikov kot je sedežev. Jako važno je tu-i' vedeti, kaj se godi glede k romarskih dovoljenj. Postava je skoro pripravljena, odK:, ki ima stvar v rokah dela /. vsemi s-lami. da jo čimprej posije pred zbornico Gbvne tn'ke te p. tavc so: Kakor smo ze omeni'i !>o postava zahtevala ustanovitev d 1 v. a vri - licenske komisi«e, ki bo imenovana od guvernerja. Ne več kot dva člana te komisije smeta pripadati eni in isti stranki. Plača teh komisarjev bo $(>000 na leto. Sprva je zvo-Ijen en član za dve leti, drugi za štiri leta in tretji za šest tet. Ta komisija bo nadzorovala county komisarje, -ki bodejo ravno tako, imeli opraviti z licencami gostilen v svojih okra-j Mi. !P1ača teli komisarjev nt sme biti večja kot $4000 na leto, in ne manjša kot $500 letno. (Da se pa pokrijejo stroški te komisije, bo moral vsak vori. ; \ Panamski prekop. 1 ., • . . i " . .V" Ne bo dolgo, in kmalu do-1 'živimo otvoritev panamskega 1 prekopa, ki je eno največjih 1 del, kar jih je človeški um 1 spravil na pot dovršnosti. In treba je imeti mnogo in burne I domišljije, da človek natančno premisli kaj se pravi to: delati panamski prekop. Ogromni stroji, katere je zgradila moderna tehnika, kakor orodje v tej borbi narave s človekom, to se ti zdi kot žive stvari, katere je človek ukrotil, za svojo službo, da dobi zmago« nad el menti, da naredi zvezo nied dvema velikanskima vodoma ter' odpre tako novo I pot silni svetovni trgovini. I In koliko je bilo pri tem delu pretrpeti, koliko težav premagati, kakšne muke so presta-: jaii delavci! Ne bi rekli pre-" malo, če povemo, da znači to • uelo višek kulture in nadmoči , človeka nad naravo. Načrt panamskega kanala se je najprvo porodil v glavi francoskega inženirja Lessepsa, in Krancija je za ta kanal potrošila »en tisoč milijonov frankov, ne da bi imela od tega kako korist, in koliko so potrošile Zjedinjene države za ta kanal presega naravnost nevrjetne fcvote. 2e v'maju ali juniju letošnjega leta bo kanal slovesno jtvorjen, toda velikanske svečanosti v spomin tega težavnega zgodovinskega dogodka se vrše šele leta 1915, ko se otvo-ti Panama-Pacific razstava v San Francisco. S pomočjo tega vanala postane San Francisco eno največjih svetovnih mest. ' * * ♦ Omenili smo najprvo, da je prvi začel misliti na panamski prekop francoski inženir Les-seps. To moramo v toliko popraviti, da je inženir Lesseps v resnic? začel prvi z delom, toda ideja, da se mora narediti pot med Atlantskim in Tihim oce anom je pa že stara. Takoj ko je Kolumb odkril Ameriko, v nadi, da je našel pot v Indijo, in se je to skazalo kot neresnično, se je pri trgovcih pojavila misel, da se mora najti pot obema oceanoma. Enak načrt je iže imel osvojitelj Mexi-ke Ferdinand Cort»ez, ki je predložil svoje ideje kralju leta 1520. Toda tedaj je (bilo jasno, da tehnika tedajnega časa ni bila zmožna, da prereže kamenito zemljo centralne Amerike. Da, španjolci so se tako silno razjezili nad takim podjetjem, da je kralj Filip III. zapretil s smrtno'kaznijo, kdor bi še govoril o takem projektu. No ideja ni zaspala, pač pa se je gojila od leta do leta, od roda do roda naprej. Vendar /vršiti, oziroma speljati se ni mogla. Treba je bilo čakati pristne amerikanske podjetnosti in neizmernih zakladov denarja kakor ga nima nobena dežela na svetu ket samo Amerika. Po izvestju "Isthmian Canal Commission" hočemo našim citate jem predočiti nekaj dejstev o panamskem kanalu. Malokdo izmed nas je videl kitajski zid, toda slišal je o njem marsikdo kot o kolosal-nem delu. Ta zid je bil dclg 1 #00 milj. Toda iz iste zemlje, ki se je skopala na panamskem p r kopu, bi se* lahko naredil kitajski zid 2700 milj do:g torej 900 milj dalji od sedajnega ko-losa. Podajmo še drug primer: Kolikor so zemlje izkopali ob panamskem prekopu, bi lahko naredili kanal preko vseih Zje-dinjenih držav, osemnajst jar-dov širok in tri jarde globok. Če bi se združili vsi vlaki, ki so bili potrebni, da odvažajo prst in zemljo izr prekopa, tedaj bi dobili tako strašanski viak, da ibi lahko štirikrat ovil cel zemljo kolikor je široka. Če bi zmerili vse one skale, kolikor so jih morali razstreliti, tedaj lahko ves ekvator s skalami obij^mo. Ti vzgledi jasno kai^e-jo, koliko je naredila ameriška podjetnost in denar. atlantskega oceana. Na to višino bodejo dvigovali parnike in ladje s pomočjo treh za-brankov, potem plovejo sami, a v bližini pacifičnega oceana J jih bodejo zop.t spuščali nav- - zd 1 v morje. Da bi bil prekop 1 enak višini morja, je bilo ne-1 mogoče, prvič, ker bi tako ve-1 Ijalo 400 milijonov dolarjev več 1 kot bo veljalo to deio, in dru-; gič, ker oba morja, atlantsko ) in pacifično nikakor nimata - istega niveau. Je sicer čudno, da dva morja, tako blizu vsaksebi, nimata iste višine, toda to prihaja od tega, ker plima iu tdseka o»beh morji ni enaka. Če bi se tedaj kanal gradil z enako višino proti tebema morjema, bi bil kanal na eni i strani za časa plime deroč, a na 1 drugi strani za časa odseke tih 1 in skorp prazen. Središoe. panamskega prekopa je pri Gatumu, okoli šest milj od Coloua. Tu so trije za-branki, umetno zliti iz cementa in kamenja, ki se sedaj še 1 vidijo, toda človeka popade vrtoglavost, ko vidi to siino kamenje in delo. Kadar bodejo spustili vodo pri Gatunu, tedaj pridejo vsi trije zabran -ki ped vodo. Zabranki so dol-343 čevljev in 35 široki. Preračunali so, da se bo .-puščalo preko zabrankov vsak dan 41 pa rn i ko v, in sedaj lahko vsakdo preračuna, koliko bodejo morali spuščati vode iz zajeze-tiega gatumskega jezera, katera voda se bo potem brez vsake druge upora)!>e sti kala v oba oceana. Vendar so inženirji proračunnali. da bo imela reka Rio Charges, ki napaja •gatuni-sko jezero, vedno dovolj vode. ! da se jezero ne bo po.-ušilo. J Tu, poleg Gatuna je tudi velikanski nasip, ki je požrl večji del kamenja, izkopanega ob kanalu. Nasip je 31 jardov visok, 800 jardov širok in dve milje dclg. Ta nasip je radite-ga, da vzdrži pritisk jezera, ki ima 420 milijonov kubičnih metrov vode! To je pritisk, ki si ga skoro ne moremo predo-čevati. Da so (lobili potrebni cement za ta nasip, so inrele ameriške tovarne cementa silna naročPa skozi dve leti, treba je bik) zgraditi posebne stroje, ki so mešali oement v beton, in zgraditi so morali dve električni železnici, ki ste hitro dovaževali materijal za gradnjo. Tu se je mešanica izlivala v caisone, ki so bili tako veliki kot četveronastropna hiša. zoro vanje vode so konštruirali posebne električne signale, ki 1 so se skazali kot izvrstni. Največja nevarnost od reke je za-pretila meseca novembra k ta 1909, ko je bil ga tuns ki nasip komaj 20 jardov visok. Dež je padal 24 ur neprenehoma in je -tako napolnil reko, da bi skoro prestopila nasip in uničila vse dragocene nasipe in maši-ne cb vznožju. Toda straže in , .■»■ ..rnrrtTn—tT^-iTTlT-tT-r^.T-r'i"!- i'.4!H!HHliUMIml|l.l f | j Severov j ZeMni iGrenčec i \ {Severa's Stoimich Bitters) i i | je izvorno zdravilo za slab | želodec in prebavne nepri * like. i ■ • f I Ustvari zdravo slast | Pospešuje izločenje I sokov. | Odpravi neprebavo. \ Povrne naravno moč. • ' l Dobra tonika za onemo-; gle ljudi. Cena $1.00steklenica i j ■ I Severov ! Balzam i za Pljuča • * \ (Severw r» B« Isa m \ for Lungs) f i f _ < ; je prestal, izkušnjo že več ; I nego eno retinjo stoletja ; | Uživajte ga kadar Vas nad- ; | leguje prehlad, kašelj, hripavost, davica ali vnetje sapnika. Cena 25- in 50i\ ; Na prodaj so v vseh le-| kamah. Vprašaju-za Se ve rova. Ako jib nima Vaš ! lekarnar, naroČile jih od 1 nas. Za znesljivi zdravniški svet, piftite na I Tine pijače. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi ž^emo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. 'Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodefe. u * Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust: NIZKE CENE. Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.50 Drožnik, finega okusa, 5 galon s sodom.....$13.50 Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodom $13.50 Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom ....$12.25 Pravi mm, 5 galon s sodom ...............$12.50 Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50 VINA: Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Relo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00 Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila. Prva Nlovennka družba v , Š OHIO BRANDY DISTILLING U 6102—04 ST. CLAIR AVENUE. L I ^^ —~ ' - ^ Mb SB L. J S - — _u_ g — — -k. 1 V I A « f Am Air I l/V /V I tft #| a 17 /VV I ^ " I T v111 U " H/1 v vi KI l* tU v erJufBS I-:-——- Ustanovljena 13. iS^Ž^ Glavni sedež: I novembra 1910. iUa^MM Cleveland, 0. Predsednik: JOHN GORNIK.. 6105 St Clalr Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC. 1188 B. 6 lat St Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC. 1284 East BBth Street Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTlK, 6030 St. Clair Ave.; PRANK ŽORIČ. 1365 East 55th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJ2iELJ, 6»J28 OImb Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. SIBERT, 6124 Glass Ave. Pooblalčenec: ANTON ORDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. BEL1SKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj »e pošiljajo na glavnega tajniica, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Signali so dognali, da bo voda /nastopila samo do 20 jardov 1 visoko, kar se ji v resnici tudi ' zgodilo, in stroji so bili rešeni. 'Pojdimo dalje od nasipov proti koritu kanala, kjer dobimo desetisoče delavcev, stotine strojev. Ljudje in stroji se kosajo med seboj, kdo bo 'hitreje delal. Tu so stroji, ki dvigajo vsak trenutek skoro pokretji milijon kubičnih jardov zemlje. Potempridemo do glasovite-ga Culebra predora, kjer je svet tako kamenit, da si je tu zbil zobe Lesseps s svojo franco: sko družbo, potem ko so zgubili nad t i seč milijonov frankov. Trelba je bilo novih strojev, da so prisekali velikansko goro iz samega trdega kamenja, in to se je posrečilo s pomočjo strojev z zračnim tlakom. Ti stroji s-o v teku 44 minut lahko prevrtali skalo 14 metrov dolgo in jo raznesli 4 metre narazen. Torej se je moderni tehniki vendar posrečilo presekati goro iz trdega kamenja. Razume se, da je bilo treba pri tem poslu ogromne ma?e dinamita, in da je bilo treiba silno paziti, da se ni pogubili več človeških življenj, kakor se jih je. To sekanje gore je povzroči-lo toliko stroškov in dela, da so hoteli prvotno širino kanala od «0 metrov zožiti na 65 metrov, toda jteda^jni predisednik Zje-dinjenih držav, Theodore Roosevelt, je zapovedal, da se mora kanal zgraditi kakor prvotno določeno, 80 metrov v premeru. Da so lahko hitro odpeljali razstreljeno kamenje, so zgradili 10 posebnih železnih tračnic, posebne stroje, ki so hitro nakladali in zopet razkladali. Taki stroji so spraznili v enem mesecu 56.000 žekzniš-kih voz ali 300 vlakov. Ameri-kanska podjetnost nima para na svetu. Zaiinja leta je delalo na pre-/ kopu do 40.000 delavcev, a s ženami in otroci je štela ta vojska 60.000 oseb. Treba je vse te 1 j udu i preskrbeti s hrano in , dobrim stanovanjem, kar je prevzel polkovnik Gcetfhal*. Treba je skrbeti za zdravje in socijalen polo/.aj delavcev. Vse se je izvršilo v najfinejši meri. Najprvo je dal izčistiti zemljo. V onih krajih je vladala prej velika mrzlica in druge enake bolezni, ki so ugrabile prejšnji francoski družbi na stotine de-\ lavcev. Kako pa naj prežene jf mrzlico s sveta? Polkovnik Goethals je dal politi in nasititi vso1 zemljo v okolici s petrolejem, ki je zadušil vse mrzlične bacile. Seveda so radi-tega nastali pogosti požanji ,toda na kanalu so organizirali posebne ognjegasce, ki so izvrstno upravljali svojo službo. Vojno tajništvo Zjedinjenih držav je prevzselo v nakup živila, tako da delavci na Panami zelo poceni živijo tb dobrih plačah. Na panami ni gostilen, ni javnih prostorov s prostitutkinja-mi. Tako je strijc Sam vse najbolje preskrbel za napredek in dober telesni razvitek delavcev, ko je odstranil vse sla/be uplji-ve. Skončan kanal bo veljal Zjedinjene države države 800 milijonov dolarjev. V tej svoti pa niso vštete svote za utrdbe, i bodejo služile Zjedinjenim ^ državam za garancijo nevtral- , nosti kanala. Na kanalu bodejo živeli samo uslužbenci kanala, i katerim bo -njega ohranitev in | \'arnost življenska naloga, u ' -o- |V ^ ( k i ,SO VTh: '1 R 1 1 tatvin na Kranjskem. Pred nekaj dnevi je začel Buhnič simulirati bolezen in prepeljali so . ga v poseben oddelek. Tam je je predrl z nekim drugim kaz-nencem steno, da bi pobegnila. Straiiniki so jih pa v *ldnj«im hipu zasačili in prijeli. Oba kaz nenca- so prepeljali v Ljubljano. Kočevska človekoljubnost. Pred par dnevi pridirjal je kmečki voz cpoldne pred kočevsko železniško postajo, neka žena stekla je k vlaku, ki se je ravno začel premikati. Bilo je že prepozno, žena je ostala v Kočevju. Pred nekaj meseci prisopihal je pa orožniški nadporočnik na postajo, tudi ko je vlak opoldne odhajal. A t^lej čudo, nadporočnik ni zaostal, ker je vlakovodja vlak vstavil! Naravno, ker pri Nemcih kmet in osobito kmečk.i ženska ni vpeštevanja vredno bitje. Zagon® tna smrt. Iz Lvov t poročajo: V petek so naši! skladiščnega revidenta mrtveca. Zadušil Si3 je vsled vdihan ja ogljikovega plina. Nekateri mislijo, da je Muchel izvršil samomor. ker je baje v zvezi r velikimi tatvinami 11a železnici. Pred par dnevi je lak povozil nekega drugega železniške ga uradnika* Govori se. da je bit umorjen, l^er bi moral biti glavna priča v procesu zaradi tatvin 11a železnici. Mali oglasi. L r. " Znižane cene pri čevljih in moški opravi. Naša trgovina je znana ket ena najbolj cenili z vedno izvrstnim (blagom. Odjemalci so bili še vedno zadovoljni z postrežbo. 'Pridite in si oglejte našo zalogo dobrega blaga. • Kdor r: jakov kupi za $3.00 blaga ali več pri tem znižanju cen, dobi lepo ovratnico, vredno od 25 do $1.00 pri vsakem nakupu gorej omenjene svote. Sd* priporočam vsem rojakom in rojakinjam v nakup lepili, modernih in trpežnih čevljev. Sedaj bliža Velikanoč, in vsak bo v svoji družini kaj potrebova. novega. Obrnite se na rojaka, ki vam bo rad postregel. (23) LOUIS GORNIK, 5823 St. Clair ave. Rada bi zvedela za naslov Franka Potočnik, ki se nahaja nekje v Clevelandu. Prosim, da se mi javi ali pa naj bo kdo rojakov tako dober, da mi naznani njegovo bivališče. Mary Rezar, 207 Bridge St. Joliet, Illinois. (17) Delo dobi mlad slovenski fant, ki je star nad 16 k t, mora znati angleško in slovensko pisati in brati. Razumen dečko ima prednost. Stalno delo v lekarni. Vpraša naj se na 3361 St. Clair ave* (17) POZOR! Spodaj podpisani se priparo-čam rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska dela. Sprejemam mala in velika dela, zidanje "frajhanje"' in cementna dela. katera izvršim v popolno zadovoljnost. Dela so narejena 'garantirana in po najnižji ceni. S spoštovanjem John Molle, 5608 Bonna ave. Fri-17-31. —------- PRILIKA. Radi bolezni lastnika se proda brivnica. Lastnik odide na farme. Proda se vsa oprava rn tnje stoli. Dober prostor za Opahki so zginili. Mrs. Marija Gregorčič, iz Lerrvont Furnace, Pa., nam je prostovoljno poslala sleleče pismo za objavo: "Severovo zdravilno milo (Severa's Medicated Skin Soap) dela čudeže. Ze odkar je bilo naše dete dva meseca staro, je bila njegova koža pokrita z opahki, ki so ga srbeli in boleli. Ko sem pričela rabiti Severovo zdravilno milo'" za njegovo kopelj, so opahki izginili in sedaj ima zopet zdravo, čisto in voljno kožo. Vselej bom priporočila to milo materam." — Pridejati hočemo še, da je to milo tudi dobro za odrasle, za kopelj in izmi- ] vanje in splošno rabo. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Ako je ne morete kupiti, pišite na W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa. NAZNANILO. Društvu Srca Marije (staro) se tem potom naznanja, da je umrla naša članica Ivana Baraga, v starosti 23 let. Bila je vrla 1 društvenica, zakar so ji. dru- 1 štvene ses'tre tudi lepo čast 1 skazale z mnogoštevilno ude- 1 fei/jbo pri sprevodu. Pozabiti ne i smemo krasnega venca, ki ga < je društvo podarilo, ki je bilo delo naše Slovenke Jo.-ipine Turk. Upam. da ibodejo vsa društva podpirala našo slovensko cvetličarko, in ne tujcev. Dragi umrli sestri pa želimo vsi, da počiva sladko v večnem miru. Se enkrat ponovne opominjam vse zaostala sestre, ki še niso poravnale dolga, naj to nemudoma store, ker društve na pravila tako zahtevajo, ker katera ne plača ni opravičena do bolniške podpore. Naj slu-'ii v pojasnilo nekaj opazk. Če jc katera dolžna samo dva meseca i'ii ima še plačati za nmrlo sestro, tedaj ni upravičena do podpore. S tem opominom pa naj ne bo nobena cenjena sestra razžaljena, najbolj raditega ne. ker vsaka sestra danes ali jutri lahko oboli, ali jo pa pobere nemila smrt iz naše sredine. Sliši se scniintja, da so sestre razburjene radi mrtičev. Toda nobeno društvo ne obstoji na taki podlagi, da ne bi nihče umrl, ravno tako je pri nas, ki je eno prvih društev. Ako je sedaj nekoliko centov več plačati, bode pa morda poteklo nekaj mesecev, ko ne bo treba nobenih posebnih prispevkov. Le pogumno naprej pod okrilje naše zastave Hflrca Marije. Vztrajajmo vedno, in nihče nas ne' razruši. Sestram tudi naznanjam, da se vrši skupna spoved 1. marca in 2. marca skupilo sv. Obhajilo. (17) Franja Trbežnik, II tajnica. POZOR! Delničarjem Slovenske Delavske Zadružne Zveze naznanjam. da kdor želi, da se 11111 blago dovaža na doni, naj se zglasi v naših prostorih na 6120 St. Clair ave. zvečer cd 7—8. solnčni čas. John Brus. ----(17) SEZONA. Pričala se je sezona za otročje vozičke. Zopet bodete ini--!i lepo priliko kupiti si moderni in lepi voziček za sinčka ali hčerko. Kakor smo jih imeli vsako leto, tako tudi letos, razlika je le ta, da jih letos laliko kupite fine, toda za nizko ceno, ker jih dobimo kar iz tovarne. Oglejte si posamezne, ki so razstavljeni v oknu. Trgujem s temi stvarmi že 9 let in znam kupiti. Se vam priporočam (16) A. Grdi na, trgovec. Delo dobi v veliki trgovini Slovenec, ki razume nemško in nekoliko angleško. Vprdša sc v našem uredništvu. (17) —-- Priporočilo. Vsem Slovencem v naši cle-velandski naselbini in v okolici priporočam svoj dobro urejeni, pristno slovenski saloon, kjer potrežem vselej vse goste z okusno kapljico. Najbolje pivo, domače vino in fino žganje dobite pri meni. Postrežba uljudna in točna. Rojakom se priporočam v obilen poset. Josipina Vehovec, (16) 1367 E. 43rd St. Rabim dobrega krojaškega pomočnika, ki naj^ se takoj zglasi. - - — --a_ S ; —: , ''ufMffrr ;• I Balzam iz smrekovih ig- glic. Odstrani bolečine. ' Za fevmatizem rieuraltfijo, kalcij j in prehlad in vrut Bolje kot oblii j in liniment. __»_.—i7iPi- ; :-: Vpralajte lekarnarja. :-: 1 HISE NAPRODAJ. J j 6-2-$204-$i900 E. 63 St. 7-2-$2i6-$2300 Metta ave. 9-2-$276-$30cx> E. 62 St. 9-2-$276-$3ooo E. 60 St. ; i8-4-$444-$42O0 E. 63 St. i2-2-$4o8-$45oo Carl aVe. 10-2-$336-$3i50 Bonna ave. J 7-i-$2i6-$27oO E. 63 St. ; 11-2-$336-$3I50 E. 49 St. ; M-3-$324-$27oo E. 66 St. ; 7-2-$264-$2700 Prosser ave. J 12-2-$396-$4200 E. 61 St. 15-4-$4o8-$35oo E. 61 St. « Opomba: Prve številke po- i menijo število sob, druge za ko 1 Iiko družin je hiša, tretje, ko- < liko hiša nese renta na leto, četrte, koliko je cena hiši. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. ; 61 St. Telefon Princeton 1326 ; L. (16) : POZOR! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem dobil večje število importiranih gramofonskih plošč za grafofone. Kdor jih želi, naj ne odlaša. Se priporočam (i6> FRANK ČERNE, 6034 St. Clair ave. POZOR! Pozor Slovenci in posestniki, ako imate stanovanje oddati v najem, oglasite se pri meni, ker imam že zdaj mnogo družin, ki si želijo stanovanje premeni-ti. John Zulich, U97 E. 61 St. Princeton 1326 L. (22) Pozor! Delo! Pozor! Ugodna prilika za rojake, katera veseli šumskb delo. Radi odhoda v staro domovino pro-| dam konje, vozove, sani, več gozdarskega orodja, konji so ' teški od 3400 do 3900 vsak par. zaslužijo po $12.00 do $1400 na dan v poletju, 111 po $22.00 do $25.00 po zimi, vsak par konj. Pogodbo jamčim za več let, katero imam napravljeno ~ kompanijo. Najbolje je, če se spravijo dva ali trije skupaj, ker laglje delajo. Za podrobnosti se obrnite na lastnika Hubert Miliič, Limestone, N. V. ----(17) Delnice naprodaj , od zemljišča Collinwood hi Nottingham Real Estiate Co. Najbolje vložite svoj denar v to podjetje. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Harold E. Emerich, 16205 St. Clair av?. Collinwood St. Cleveland, O. ( Tel. Cny. Wood 58, Bell Eddy 649 J. (16.) Pozor Slovenci! Prva in edina trgovina v Newburgu, kjer lahko kupite pohištvo, peči, ofodje, barve, steklo, porcelan, kuhinjske posode in drugo. Slovenci, tukaj imate priliko, da si nakupite dobro in trpežno blago pri domačinu. Kdor kupi pri nas, dobi vedno dobro in poceni blago. Blago dobivam naravnost iz tovarne, kar mi je preskrbel dobro znani trgovec Anton Gr-dina, ki me je tudi priporočil pri najboljših prodajalnah, tako da dobim blago po istih cenah kot on, za kar se mu iskreno zahvalujem. V službo sem vzel dobro znanega rojaka I. Milerja, ki je v tem poslu iz-učen. Ako hočete imeti napeljano peč s plinom, se obrnite na mene. Priporočam se vsem Slovencem v obilen pq-set. JOSIP JERIČ, 3583 E, 81st St. T d. Cuy. Union 10a L. L«pa prilika. Slovenci, nudi se vam lepa prilika, katerega veseli kupiti hišo v Nottinghamu, O. v bližini Mr. Drugoviča. Napro- ■ daj imam 8 hiš in 12 lotov. Hiše so jako poceni, prodajajo se na male obroke, plačate pa naprej le par sto. Za nadaljna H Našli smo da Je slovenski zobozdravnifikl ! zavod Imel krasen napredek le- . ta 1912. PobII so ae povečali za ! 40%, cene so oatale Iste. Ena < cena vsem ljudem vselej. Tu ae < ne poganja, vi dobite 'za kar < plačate. Najbolje delo za are- 1 dnje cene. Nekaj vzrokov, zakaj j smo vedno zapoaljeni. 1. Mi ne rabimo slabega, dro- < bnega zlata. 2. Inštrumenti ao j čisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene i zmerne. 5. Občevanje uljudno. 1 Vaš jezik se govori pri nas. 7. Izkušen zdravnik Bedmlh let. | 8. Naši bolniki nas priporočajo. J 9. Samo najbolje blago ae rabi. | 10. Največjo pozornost posveča- \ rmo Slovencem. 11. Vrednost de- j narja dobite pri naa. 12. Dere- \ mo zobe brez bolečin. 13. Delo ! garantirano 10 let, če se kaj < pokvari, zastonj popravimo. , 14. Vi ste v tem nradu doma. ! 15. tenska postrežba. 16. Zdrav, i čist urad. Vpraftajte svojega soseda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo delo, ne računamo za puljenje zob. Dr.A.A.Kalbfleisch White Cross zobozdravnik. 6436 St. Clalr-av. Odprto od 8. do 8, OZON Up jetičnih. Če imate hud kašelj, krehat'-in pjujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in stu sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — jetike. 1 Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetikj je OZON1 S 'lamini OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bob. znih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že uj>eljala ozonske aparate. Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite Uofl), družino In prijatelje in greste tisoče milj dali.č, da dobite pravi ozon, kt ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli (to slavno zdravilo v naše mesto, in ozdravi/:nja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravila v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgini? kašelj, vaš apetit je do-•ber, spanje se vrne, pridobite na moči in teži. Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu Dr. L. E. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. Aostro* Americana s. S. CO. Dlrekta« voinja ned New Yorkoni In Aratro-Ograko NIZKE CBNB. Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franz < Joseph I. in Martha Wa- j shington. Govorijo se vsi ; avstrijski jeziki. Kompantja ima sledeč* dvovtyakt: j Kaiaer Prana Joaeph I., Martha i Washington, Laura, Alfea, Argen- . tlna, Ocenia, in nov« ladfye at ic 1 delajo. Za vae podrobnosti se obr- j nit« aa generalne agente. Phelps Bros. & Co. j 2 WaAtatfM St New Yfffci i ■ ^ ali pa na priaaaae Hgeatt. 1 a 1 ■ ■ 1 .....— SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi slovenske trfovioa, v katerih dobite danes vse, kar pofcret*welai sa vaS dom in vaio družino. V nasi popolnoma nanovo urejeni trgovini dobite veliko izbero, pohištva, kakor amare za ohls ko, kuhinjske omare, omare u porcelan, bww>, •tole postelje, zim nice, posteljne preproge, kovtre, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, za meson juho, razne skledke, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žHce, in ie sto in sto rasnih drugih posod in priprav, ki se rab£e pri Uši NAŠA POSEBNOST JE: POSODE <| f* VSAKE VRSTE PO ..........................lUC. Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročOa za kafi§e m automobile za vse prilike. Cen« vedno najnižje. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI POGREBNIH ft BALZAMST-TRGOVINA 9 POHIŠTVOM. t«i. princ. 117S-K £208 St Ciair-av T«* ttttttt ttttttt ttt ri ttt t t t tt tttt m iiiTriinrrnivic«| = 10HN QO R M K, 9L0VE™'t'KWAČ l : 1' * J . ' «105 at. QU)r Av*. - Priporočam se vsem rojakom r nakup fepffc. nadernlk fm tipa* »i « D (h jesenskih in zimskih obMb ter aalMal. Prodajam oblaka 3 m po meri in le narejena. Pifpatnffaai aa alaralss draAtvaaa m v napravo uniform ta Isvrftujeas vsa dnga travnika aatrtfla * m Priporočam tudi svojo veliko aalago vaah aiiill patvaMSta. Z Z BT* Edini založnik vseh sbkolsidh potrebščin, r. Tel. Princeton 2407 W. SVOJ K SVOJIM t : m Anton Bašca, 1016 EAST M STREET. Naznanjam vsem rojakom, dm se odsedaj naprej dobjjo pri meni suhe In prekajene klobase, špek, kajzer-flajš, iunke, plečeta, falsdcy —rt. Cene nizke. Naročila se sprejemajo tudi zven mesta. Cleveland Una najcenejši plin. ——»J—^»d—fc——m^mmmmmtmm Nobeno drugo ameriško mesto nima tako poceni plin kot Cleveland. Vi ve»te, da je to res, te ste iiicfi v dragih mestih. Če žgete plin v Ckrelanda, krenite denar, Hišne stroške jako zmanjšate. Vaša hlža ie bolj čista in ugodnejša, ie imate plin. Jed je hitrejša in manj draga. Če hočete kaj zvedeti o plina, pridite v naš urad in vprašajte. Mi vselej radi odgo-vaijamo vprašanja. The East Oho tis Ca. Mfl Estf m smet ■ J. S. Jabloflski, SLOVENSKI FOTOGRAF. * CLAIB m H. s. OB KEN RIO DE LA PLATA M j POT0PI8NI ROMAN. IT" •TWA!. KAftOL MAT A z* "VMtmimk* Ameriko" priredil fflS V MONTEVIDEO. "Z zadevo se moramo podrobneje pečati," reče. "Prosim, v sedite se T la pokaie na stol, na katerega sc vsedem. 'Potem *» pa predloži papir, pomoči pero v črnilo in začne vpraševati: "Najprvo si moram zapomniti vse natančne podatke. Kako se imenujete, koliko ste stari, katere narodnosti ste, kje« ste rojeni, kaj je vas poklic, koliko premoženja imate? Bodite tako dobri in odgovarjajte na moja vprašanja.* "Za božjo voljo P vzkliknem. "Ali hočete imeti pravo sod-nijsko preiskavo?" "Gotovo-" "Jaz sem vam prišel samo naznanit, da se nekdo izdaja ; za napačnega policijskega ko-$ misarja in vas prosim, da I mi daste s seboj dva policista, ki se naj lopova polastita." "Vi precej zahtevate. Mogoče imate važne vzroke, da I mdi res nekaj hudobnega namerava z vami?" "Gotovo. Včeraj «o me dva-I krat napadli z morilskim namenom. Sedaj sem namenjen ja-| listi v Mercedes. Bil sem že na 1 potu. Ta zvem, da hoče z nami neki mlad človek, ki se ime-N.jiujc Carer a in ki pravi, da je kriminalni komisar. Tega moža močno Way m, da hoče škodovati moji oselJfc*— "Kaj pravite? Dva morilska napada? Senor, vi ne bodete Jahali v Mercedes. Ml moramo •j' . tlučaj prevzeti in preiskati. Vi f: pa ostanete tukaj kot priča." I "Koliko časa-" I "Tega pa ne vem. Lahko en mesec ali pa ie več." 1 "Hvala lepa! Toliko časa ni-mvtn. Moja tzelja je le, da se i Hwlln osebe, ki mi hoče ško- i Mor»tl" ^ i •Torej morate vso stvar pravilno naznaniti." "Saj sem ie vse povedal." "Teto jaz moram staviti it gotova vprašanja. Potem pa .. jprem z dvema možema po dotič Hega komisarja'*, ki ga foode-ta pripeljala z vami vied sem." "In potem?" "Potem pa vso stvar izročim kriminalnemu sodniku." "Senor, toliko časa jaz gotovo nimam. Jaz moram v Mercedes. Da bi se zaradi enega lnmpa toliko časa tukaj zadržal, mi je nemogoče. Z Bogom!" Pokrijem se in hitim proti "Stojte, stojte 1" kliče za menoj. "Vi se laihko odrečetc, temu, toda mi ne. Ker pa že vemo, da —" Več nisem slišal, ker sem bil se zunaj. Toda policijski uradih Mik odpre za menoj vrata in kriči: "So vas dvakrat morilsko napadli—" Bil sem že na stopnjicah, pri konju in zajaham. Policijski uradnik pa stegne obe roki proti mojemu konju in kriči: "Vas moramo držaiti. zapreti in ostanete toliko časa tukaj, dokler--" Naprej pa nisem slišal več, ker sem že divjal skozi mesto. Prav nič mi ni ugajalo, da bi j zapravljal moj lepi čas z uru-gajskimi kriminalnimi sodniki, i Če bi me pa hotel aretirati, te- : daj pa naj le poskusi. Na kon- < cu mesta me pričakujejo jerba- | teri. J "No," mi zakliče Monteso ' nasproti, "tu ste vendar. Ze 1 sem mislil, da ste se zmotili na ! poti. Ali ste dobili denar?" "Dta. Toda kje je tovariš, ka- M terega pričakujemo ? Jaz ga ne vidim. Saj se je vendar pred < mestom hotel nam pridružiti." j ? "Najbrž je jahal naprej. M o- » goče se bodete celo skregali z \ ajmi?" i "Obnašal se bora tako proti s ; njemu kot on pnoti meni." s "Torej -sem pomirjen, ker c on je jako uljuden mož, kaba- j K firrn skrm tn Človeka, ki je včeraj prišel v - restavrant in se vsedel neda-i leč od naše mize. "Tu ste!' zakliče Monteso. . "Dober dan, senor. Tu je nem- ■ ski kabaljero, o katerem sem vam pripovedoval." Mož je bil oblečen v modre > hlače in je imel ravno tako su-i knjo. Za pasom mu tiči ncKŽ in - pištola. Puška mu visi ob se-i dlu. Ko im zagleda, potegne , klobuk z glave in reče : "Pri-po-ro-čam se, gospod!" Govoril je pretrgano, kakor i papagaj, ki se nekaj nauči. "Kaj, senor, vi govorite, nemško?'' ga vprašam v špan- ■ skem jeziku." "Ne," odvrne on tudi špansko. "Samo one besede so mi znane, Razveseliti sem vas hotel z domačo govorico. Ali < smem upati, da mi dovolite po- | tov at i z vašo družbo?" ( "Vsak pošten mo£ nam je dobrodošel." "Torej ste nie oprostili veli- j ke skrbi. Hvaležen sem vam." i Ponudi mi roko in jaz mu I dam svojo. Ta kriminalist je h moral biti star kakih trideset let. Na licu mu nisem mogel m brati velikega poguma, pač pa 1 se mi je zdel kot strahopetec, L ki skriva svoje zvite načrte. « Jahamo naprej. Midva s "ko- i misarjem" na-prej, a ostali jer- ] ibateri pa za menoj. Prisiljen t sem bil izreči itupasem kako be- J sedico, pa sem kmalu opazil, da h komisarju ui mnogo za mojo t druščino. Najbrž se je bal, da I x sc ne bi izdal s kako nepre vid-j no besedo. U \, S tem, da sem se vrnil v me- ■ sto, ni mogel Monteso spolniti ' svoje obljube, da pošlje dva izmed svojih ljudij naprej, ki i naj skrbijo za našo varnost. Pa tega tudi nismo potrebovali, - ker jahali smo po odprtem po- - lju, in razgled je bil odprt na i vse strani. Konji so tekli, in ■ moj rujavec bi z menoj več- - krat rad pobegnil, da ga nisem tako dobro držal. i (Po poldnevu pridemo v nizke hribe, v kateriih so tupasein ■ štrlele ostre skale iz zemlje. Eno uro pozneje pa opazimo ob naši desnici obljuden kraj. Nedaleč od 'tega kraja pa stoji visoko poslopje, ki je postaja pošte, kakor mi je Monteso naznanil. Jerbateri se ustavijo pri tem poslopju, ker so hoteli požreti kapljico pijače. Tuiji jaz stopim s konja in se vsedem na klop pred poslopjem. Tu je bila tudi prodajalna. Kriminalni uradnik gre notri in prinese ven tri steklenice in tri kozarce. Hotel nas je pogostiti. V bližini poslopja je bila majhna reka, ki se je izlivala | v Rio Negre. Dasi so bili bregovi strmi in jako ostri, sem vendar videl na sledovih, da tudi preko reke vozijo' z vo zovi. Na kak način se je pa to zgodilo, sem se kmalu lahko prepričal. Pravkar smo hoteli odjahat«, ko se pojavi iz kraja odkoder smo prišli, vrišč. kot bi se vršil divji lov. Obrnem se proti onemu kraju in opa- i zim diligeneo. ki je bas priha- I jala. i Kočijaž in trije konjski hlap- 1 ci udrihajo kot blazni po kon- I jih, ki so napenjali vse svoje i moči, da vlečejo teški voz. Pre- | pričan sem bil, da se mora voz vsak trenutek zrušiti. Adutje ' so kričali kot norci, iz notranj- ' ščine voza so pa prihajali kri- 1 čeči in proseči glasovi, ftotri je bilo nekaj potnikov, ki so I prosili, saj se počasneje vozi i - »v . «•• _j----- —............■ -■ — I ka. Zasrtonjf Divja gonja gre naprej, po strmem bregu navzdol, po vodi, in po drugem bregu navzgor, in pri tem so j se konji tako napenjali, da so s trebuhi skoro na tleh ležali. Sedaj '»e tudi mi napotimo napne j. Voda mi je segala do kolen. Na drugi strani pa reče jerbatero, naj jahamo hitreje, da doseJžemo diligeneo. Radi-tega se spustimo v galop. Ko nas pa kočijaži tega voza za- ■ gkdajo, tedaj se spustijo v pravo tekmovalno dirko. Bilo mi j«, kot bi pred nami brenčalo celo peklo. Udarci z bičem so I padali kot toča po konjih. Voz je kar odskakoval po pampi. Vse kar je bilo v vozu in oko-l1 Ii voza, je kričalo, tulilo, rjo-11 velo in klelo. Tudi moji jerbateri začnejo kričati. Bilo je kot : bi se čreda jaguarjev preganjala po planjavi. Ta dirka meni ni nič kaj ugajala. Svetoval ' sem tovarišem, naj jahajo po- { Čaisneje, toda bilo je zaman, r Obdelovali so z ostrogami svo- 1 je konje, da so samih bolečin 1 kot divji drveli naprej. I [ Svet je bil še precej raven. 1 Kakor hitro pa zadene voz ob 1 kako zapreko, je bilo sto proti I eni, da se zvrne. In tu, že zagledam od daleč to zapreko. c Ravno čez našo pot se pojavi ne sicer širok, toda potok s strmim bregom. Tudi peoni opazijo nevar- ' nost, toda navajeni so bili rav-P no na takih krajih razvijati hi- ! trost. Konji in voz kar zdrčijor' proti potoku. Skok v vodo. in voz se obrne na desno stran. J Trije potniki, ki so sedeli na vrhu, dvignejo roke kot v po- a moč. Konji pridejo srečno preko vode, in bičani z udarci pe-onov potegnejo v dvojno moč- ( jo. To je bilo usodepoJno zal voz. Dvakrat se sumljivo zrna-M' je, potem pa pade diligenca na tla. In v tem položaju vlečejo L konji teški voz; še nekoliko na- S] Prei- ti t Tiije potniki obtožijo na :1 tleli, z njimi pa glavni kočijaž. a Več konj je obležalo, in mno-go las se je pretrgalo. Mi po-stojlmo ob vozu. Godil se je •- škandal, ki se ne da popisati. - Koti j i in peoni so se valjaJi po n tleh. Vse koine in vzdihuje -jSe slabše pa se je godilo onim,-»Iki so bili v notranjščini dili'gen-| 3 ce. Prav posebno hudo odmeva * I neki ženski glas. j - "Moj klobuk, moj klobuk!" kriči neprestano. - "Hudič vzemi vaš klobuk P* i grmi neki inoški glas. "Ne sto-i pa j be mi po obrazu." i Jaz skočim s konja in od-J M prem vrata voza. Steklo na . vratih je ibilo razbito, in črepi- - nje so legale v( notranjščini, tj Najprvo se prikaže mož, ki je 11 moral bi'ti ranjen, ker si je ko- - maj z roko pomagal naprej, M za njim pride droban možiček, in njemu sledi tako debela ose-i ba, da sva morala oba z Mon-j « tesom potegniti, da sva ga .{spravila na prosto. ► "Moj klobuk, klobuk P kriči ženska v notranjščini voza še i vedno. "Oh, senor, popolnoma t nov je, narejen po najnovejši ■ pariški modi. Sele včeraj sem ga v Montevideo kupila, da sem navzoča danes zvečer pri veselici v San Joseju. Oil", in sedaj niti naprej ne moremo. I Pa kaj vožnja, moj klobuk, moj klobuk!'' * L Jaz pa dvignem polomljeno j skatljo, v kateri je bil klobuk in rečem s pomilovalnim glasom : i "Ne tožite toliko, senora, j I mogoče se da škoda vseeno < popraviti." J "Nemogoče je. Saj vidite, J kako je vse stlačeno. Saj ška-tlje niti odpreti ne morem." "Ali smem poskusiti?" L "Prosim, prosim, bodite ta- 1 ko dobri. Mogoče se vam po- t sreči." "Le pomirite se. senora," ji L prigovarjam. "Vse se bo ure- t dilo. Doma ^m imel sestro. " ki je delala celo sama klobuke, g in ker sem jo večkrat opazo- J val, sem se precej privadil tej klcjbučarski umetnosti. Upam ^ tudi torej, da se mi posreči s popraviti vaš klobuk." ^ "Oh, senor, neskončno sem r vam hvaležna, do smrti se vas bom spominjala, če se vam to posreči," e "Prav rad, senora. Toda če £ hočem kkbuk popraviti, mo- ti ram v San Jose.' J e buk popravite, še predno se - začne slavnOst v naši hiši. Veti dite, jaz sem sestra mestnega 3 £upana v San Jose, in gotovo s bom imela priliko skazati -se vam hvaležno." i "Da, senora, toda kako naj j pridete do večera v San Jose ? e Diligenca je razbita." "Torej je vse zanfan, senor?" "Hm, če url svečer. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave | Društvo it. 6 Cleveland, Ohio. ! Predsednik Prank Lenfie, 6401 | Bonna ave.; tajnik Frank Cvar. 3867 ] Lake Side a ve. t blagajnik Fr. Centa, , 6009 St. Clalr ave. Seje se vrše VBako | drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri j popoldne v mftii Knausovl dvorani ] na 6131 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. < J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. ' Društvo št. S Nottingham, Ohio. Predsednik Job. Kapudlja, box 143. j tajnik Frank Lopatič, box 466,; blagajnik John Fabec, box 143. Seje se | vrše VBako prvo nedeljo v mesecu • pri br. Jos. Drugovieu ob 9. url rju- | traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke, i Društvo it. 7 Cleveland, Ohio. Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik.! Job I p Berkopec, 1387 B. 39 Str.; ! blagajnik Pr. Kogoj. 6006 6t. Clalr ave. Seje se vrie VBako prvo nedeljo v mesecu ob 10. nrl dopoldne na \ 6006 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clalr ave. | Društvo it i Colllnwood, Ohio. Predsednik Tz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih sc ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in knzicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a £. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. LAUBOV GOLDEN ROD KRUH je nwrejen v pekarri tako čist, kakor od vaSe matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceiji. The Jacob Laub Baking Company r 4919 LORAIN AVE. Or. K J. KERN, Stanovanje In urad: 6202 St, Clair Ave. — Uradne uref od 10—12 dop.; od 2—3 pop.; 7—8 zvefier. Ob- nedeljah: 10—12 dop.; 1—2 popoldne. Phone: Princeton 1628 W. 1 ^ I i; 8. g 1 m ; DomaČe prodajalne: | Glavna prodajalna: !; 2329 Ontario, vogal Market. ! 3357 St. Clalr 3805 Payne I 6001 St. Clalr 4723 Broadway ! 10401 8t. Clalr 8445 Broadway I 7006 8t. Clair 4905 Clark |! Ta oglas je dober, Ce ga prinesete s seboj sa DVOJNE ZNAMKE z vsakim nakupom 6es $1.00. ! ZELENE ALI RUDECE ZNAMKE. I ! Mi smo preselili svojo prodajalno. ! ! ki Je bila prej poleg Relmerjeve ;! ! trgovine na 3367 St. Clair ave. 11 I zraven Schellentragerjeve lekarne, ! | ; itlri vrata zapadno od B. 34. ceste. !; POZOR Takoj dobi službo mdi, v ki bi vozil voz vele-pekarne po St. Clair ave. Stalno delo za dobrega Slovenca, ki *na an- # --^ Naročite »edaj »pomladno obleko! Velikanoi je 23 marca Pridite pogledat n^jnovejie vzorce ca obleke, katerih je nnd 1000 I PO $20.00 IN VEČ. 1 Delavci soaposobniza svojeposlove. Garantirano prve vrste delo, pri&toji vsakomur. F. H. MERVAR, 1361 E. 65th STREET •Ne pozabite na izvrstno čistenje in pranje oblek po nizkih cenah. FRANK'S DRY CLEANING CO. 1361 E. 65th St. nasproti Lake Shore banke. IL i I -^-- lACin 7CI C SLOVENSKI POGREB-JUolr NIK IN TROOVEC. x Priporoča se slovenskemu občinstvu, ^da ga po»eti ob vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finifi kočijami fl Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd Oprto noč in dan JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE. KDOR HOČE DELA | mr \>llkl 0lo>en«ko-Angle*ki Tolmač K J --- > d« m bo lahko In hitro bres učitelj* pri u tli angleMlne, KdJI(« obKf« dar, i »ml. niROTorii THtkdanlo potrebo, n .Tudlla s« »ngl. plsuvo. tpliorujt J angleftklb pisem In kako m poitinc ameri k*n*kt driAT Una. Vrhu tega knjiga T Ima docdaj nal^eCjl sIot. anitl. in angl. »lov. slovar. KqJIga trdo la oknano ▼ j platnu mana (aad 42S at rani) atane »SOOln ae dobi pri: ' P V.J.KUBELKA, »W. 1« SL, Ne« Vart,K 1. \ Bdi no in aajTetyc taloftnlitTO slo*, angl. la raaalh »lor. Pilite po eealk. £ I 1 ^^^^^ p ■ta.ua »t ow f M ALCOHOL 40V. MM ^FAjmmmic^ ■ P rvuN^Jia t^j HhV f Kadar imate Vil/ prehlad, kupite \ \J /steklenico pravega I | / Pain Expollerja ka- % f kor jo vidite tukaj in V ravnajte se po navodi- 1 lu na zavitku. _\9) T. n> rn ri> r^ m rn 'n - n rn • . n • n • r. ■ n - n '«»•••■■•■ »• " " .......^ NAJBOLJŠE SMODKE Ofl CIMMfC t SLOVENSKEGA IZDELKA Oil OmUllKL ^ SlovenwUe T>ol>rocl^liio Z v e/e. | IZDELUJE JIH j! JOHN BRESKVAR, 3528 St. Clair-ave, | X , , J Člani sezite po teh smodkah. ^ .. 'i Fxelco 20.000 31oTr©rLC©ir je naseljenih v Clevelandu in vsem tem naznanjam, da sem otvoril novo krojačnico. 1 I. ■■ I ---------—-- r '• 1 Izdelujem obleke po najnovejši modi. Prevzamem vsakovrstna popravila, moških kakor tudi ženskih oblfk Ne zavrzite morda še dobre obleke, prinesite jo k nam, in za nekaj "drobnega" popravimo, sčistimo in zlikamo. Nobeno delo ne zapusti naših prostorov, dokler ni dovršeno v našo kakor tudi v vašo zadovoljaost. Kaj porečete k temu ? * J IGNAC SMUK, 1 4706 St. Clair Ave.