Štev. 166 V Ljubljani, v ponedeljek, dne 25. julija 1910. Leto KXKV11I. = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 za en mesec » . » 2-20 za Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo Inozemstvo » 35'— = V upravništvu: = Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . > 11-20 za četrt * » . » 5-60 za en meseo » . > l-go S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v. mserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih nottoah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem obi.ivljjnju primeren popust. Izhaja:; vsak dan, lzvzemši nedelje in nrazniko. ob 5. uri popoldne. C-s" Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Rokopisi S9 ne vračajo; neirank irana pisma se ne = spreiemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Koiitarjevl nllol štev. 6. "S-U = Sprejema narocu.no, Inserate in reklamaolje. = ===== Upravnlškega teletona štev. 188. == 3.) Takoj tik vrat so zasajeno »mar-gherite«, seveda čisto slučajno, na celi IzložVi ne dobiš nobene slike cesarja Fran ;i Jožefa, kar bi bilo čisto naravno posel io sedaj, ko slavi 801etnico rojstva, ue! dobiš pa pač podobe Giuseppe Garibaltlija, ki je najbrže dal kako i>od-poro za izložbo. 4.) Najhujša demonstracija pa je ta-le: V Dantejevi božanski pesnitvi so v XIV. spevu »Interna« sledeči verzi: »Poichè la carità del natio loco Mi strinse, raunai le fronde sparte E rende' le a colui ,ch'era già fioco«. po slovensko: Ker me je ljubezen do rodne grude prevzela, sem zbral razsuto listje in ga vrnil tistemu, ki je bil od žalosti že ves pri koncu.« Zdaj pa odprimo katalog istrske razložbe. Tam stoji na strani (53, št. 295: Stener Maria, Muggia, gaopittura,, Dante con le 5 provincie Stener M., Milje, slika iz barvastih igel, Dante s 5 pro-vincijami. Slika jo taka: Dantejeva glava, okoli glave napis Tu Duca, Tu Sig-nore, Tu Maestro. Dante gleda na levo, kjer sta prva dva verza omenjene ter-cine v XIV. spevu »Inferna«, pod verzi pa grbi in imena pokrajin: Gorizia, Trento, Dalmazia, Trieste, Istria. »Ker me je ljubezen do rodne grude prevzela, sem zbral razsuto listje: Gorico, Trident, Dalmacijo, Trst in Istro.« Izborilo! Tretjega verza: In vrnil sem to listje (te pokrajine), žalostni materi Italiji seveda ni na sliki, kar stori sliko še boli značilno. Pripravljalni odbor je sliko odklonil — v seji potem pa pripustil; izvedelo šopa jo, da jo je bil na papirju odklonil le zato, da l)i vzbudila še voč pa.žn jo. Gospodična Stener jo dobila veliko čestitk. Avstrijski vladi pa priporočamo, naj ji da še nagrado. »Società Gimna'stica«, telovadno društvo iz Poroča je izložilo v Kopru več stvari, ki niso v katalogu. Katere so te stvari? Srebrni lovorvenec, ki ga je dobilo društvo maja meseca (ko se je žc otvorila razstava v Kopru) v Genovi, zraven pa trikoloro, potem pa mali kip s podpisom: Dono di S. A. H. il duca di Genova Dar Nj. Kralj. Visokosti vojvode genovskega. Ta dar je dobilo društvo maja v Genovi pri proslavljanju Garibaldijeve ekspedicije. Avstrijska vlada pa je dala 20.000 K, da sc je mogel razstaviti il dono di S. A. H. ; il duca d i Genova! 6.) Pia Derin Marsich je razstavila nekaj slik, ki jih tudi ni v katalogu, a zraven slik je uvezla: »Gara Italia! . . . Dove già libertade o | fiorita . . . Non c'è cor, obe non batta por te!« po slovensko: »Draga Italija! . . . Y kateri si oboda cvete . . . ni ga srca, ki ne bi bilo za Te!« Torej: Abasso Austria! bi se to re- j klo, ali ne? T.) Piranski municipij je izložil: i Atto originale di dedizione délia città ; di Pirano alla republica di Venozia Originalni akl podvrženja mesta Pirano republiki beneški, V tem aktu stoji: »Pirano, liboro comune italiano giura-va fede o dedizioine a Venozia Domina- j trice dei Mari« Pirano, svobodno laško mesto, je priseglo zvestobo in vdanost Benetkam, vladarici morja. »l:da-nostne« listine poklonitve Avstriji seveda manjkajo . . . Tomašlc ostaw. Dne 23. t. m. je ogrski ministrski jiredsednik grof Khuen Ilodorvary v Isclilu predložil vladarju demisijo bana | Tomašiča. Kakor je iiiio pričakovati, vladar demisijo ui sprejel. S tem |>a gla- ! som hrvaških listov kriza še ni j)orav- ! nana. Ban upa, da bo spor za sedaj rešil na la način, da bo odločitev v Aranickijevom vprašanju odložil do jesenskega sklicanja hrvaškega sabora, medtem pa bo koalicija vladni voz pridno vlekla dalje. Ako pa to ne, pa da bo za svoj načrt pridobil vsaj večino koalicije in s leni jiovzročil razkol v svoji večini ter se tako na loj) način rešil manj ljubih elementov v nji. A voditelji koalicije banu po časopisju sporočajo, da se v teb svojih računih temeljito moti; koalicija slojkoprej složno ostaja pri svoji zahtevi, da ban tudi od svoje strani popolnoma izčrpi vse točke pakta. Kako najti odprto pot za to zadnje izčrpljenjo, t. j. odstranitev Aranickega, to ni stvar koalicije, marveč bana. Toda za nos voditi v tej zadevi se koalicija ne pusti več in ravno zato jo ona sama forsirala in povzročila zadnji sjior, no pa ban, kakor se napačno domneva. Iz toga se vidi, da je koalicija prišla k sajii in samozavesti, ki je prvi hip krize z banom ni čisto nič pokazala. 'Značilno je zlasti, da naenkrat trdi, kar je doslej odločno odvračala od sebe, da bi namreč ona bila namenoma povzročila spor; saj se spomnimo, da je celo v svoji oficijelni izjavi povdarjala, da dotični dve spomenici, ki sta bili vročeni Tomašiču in katerih ona jo ravno zahtevala odstranitev več visokih uradnikov, predvsem Aranickega, nista bili sklep koalicije, marveč le osebno informativno delo dveh članov koalicije. Karte so torej vsaj za zunanji svet na novo zmešano in postaja igra med hrvaškim banom in koalicijo zanimivejša. Strašno neurje v Mokronogu in v okolft!. Iz Mokronoga nam poročajo: Pretečoni teden jo bil za nas usodc-poln. V torek zvečer je pobila toča, sklestila jo po vinogradih v Brezovici, Malkovcu in Bojniku. Vzela je skoraj vse V sredo je pa hotela voda vzeti Mokronog. Oikoli ure popoldne se je \li lo in šlo neprenehoma tri ure, kakor iz škafa. V trgu je nastopila voda, šla v hiše, kovčeki in postelje, vse je plavalo. Po spodnjem delu trga so se vozili v zabojih; eden jo rešil prošiče na jioč in čakal tamkaj, da so ga rešili. Po okolici je razdejanje strašno. Njive so zasute, na oni sami so nagre.bli do 30 voz gramoza, pota razrita do 1 m globoko. V gorah jo pogled grozen. Veliko vinogradov se je utrgalo, drvilo v doline in pokončalo ter zasulo vse. Nekateri imajo 2000 K škode. Na nekaterih krajih jo prišel cel vinograd v dolino in pripeljal s seboj še velik del med potjo zajeto boste. Pod Logom je vvelo 3 prošiče in do 30 voz drv. Najstarejši ljudje ne ]>omnijo kaj tacega. Na Gori je treščilo vveliko lipo ter kmalu ubilo dva človeka, ki sta vedrila. Letina ho slaba. Vina nič, krompir jo slab in gnjiv, drugo jo pokončal črv. Vremenska katastrofa v zgornji Italiji. M i I a n, 25. julija. V soboto med 3. in i. uro popoldne jo razsajal grozen vihar, ki jo povzročil v mestu in okolici veliko škode. V mestu Saronno so se podrli skoro vsi dimniki industrijskih pod jot ij. Mnogo jo človeških žrtev. Z nekaterih hiš je odneslo strehe. Vihar je ruval velika drevesa in uničil žetev. Saronno, 25. julija. Vihar je podrl skoro vse dimnike tukajšnjih to-vann. Ni hiše, ki hi ne bila poškodovana; mnogo hiš ima zelo nevarno razpo-kline. V Saronno samem je samo en mrtvec, toda mnogo ranjencev. Mnogo hujša ji1 bila katastrofa v Solaro, kjer jo vihar razrušil neko tovarno ter so s?"" l);wiii$niii številka ob>e«a I strnni. Patriotizem avstrijskih Lahov. Kako je bolelo laško liste in avstrijsko vlado, da je »Slovenec« poročal o iredentovskih demonstracijah v Kopru in o iredentovskih manifestacijah ¡ržaških izletnikov v Rimu! Koprske demonstracije, je reklo laško in vladno časoipisje, so si Slove 111*1 K c tr izmisli- I ii, rimske pa pretiravali in sam avstrijski poslanik Merey jo, ko so laški listi sami izklepetali, kar je trdil »Slove- ! nec«, demontiral, da bi mu bilo treba j kaj intervenirati, ker so je vršilo v Bi-mu vse v redu. Froii. temu pa pribijemo danes, da je laško vojno ministrstvo odredilo, da se vrši preiskava pri tistem bersaglier-skem polku v Rimu, kojega vojašnico so si tržaški izletniki šli ogledat in ko-ler jih je ves častniški zbor, na čelu nu polkovnik in zraven tega še gene-- al Bertinati peljal v muzej, koder so brane trofeje v »zmagah« proli Avstriji. Poslanik pl. Merey na j pojasni, na čegavo intervencijo se je ta preiskava odredila! Ali je morebiti laško vojno ministrstvo samo uvedlo, da so mora nekaj zgoditi, da bi se avstrijska javnost preveč no izpodtikavala? V tem slučaju je vojno ministrstvo pokazalo več zmisla za takt kakor naš poslanik. Sicer pa se bersaglijerom ne bo prav nič zgodilo, ker je poročanje j>o-verjeno tistemu, ki je demonstraciji moralno načeloval! Lahom pa, ki kričijo, kakšno krivico jim delamo, hočemo danes nekoliko pot i pa t i žilo, kar se tiče njihovega patriotizma. Le par dejstev! Avstrijska vlada je za laško izložbo v Kopru prispevala 20.000 K. Dala ho pa še enkrat toliko, ko se bo pokazal velikansk deficit, pa recimo, da vsega skupaj okroglo 50.000 K, seveda tudi iz žepa slovanskih davkoplačevalcev. 1.) V zahvalo za to pa ni v koprski izložbi bilo dozdaj in tudi poslej ne bo razobešena nobena avstrijska ali saj ena cesarska zastava, pač pa so prižigajo pri koncertih balončki z italijansko trikoloro. 2.) Slavni comitato pa jo še bolj pokazal svoj patriotizem s tem, da je pri vhodu v razstavi mesto cesarskega orla, ki se na vsaki deželni razstavi brez izjemo nahaja, postavil beneškega leva. LISTEK. Dekli i biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) »Čudno je,« pristavi moj potom, »da si je Kaleh izvolil ravno ta večer, da gre lovit hijeno.« »Najbrže bo ta hijena kak človek, ki ga zasleduje,« odgovori Neliušta. »Eden izmed onih mož ga jo udaril in on hoče z njegovo krvjo oprati svojo rano.« »Tega pa vendar no bo storil, Nu! To bi bilo maščevanje, in maščevanje ni dovoljeno.« »Kaleh morda drugače misli. Počakaj, morebiti kaj vidiva.« Steza, po kateri sta se vračali domov, ju jo vodila čez grič in z vrha sta videli v daljavi četo vojakov velikega duhovna, ki se je počasi pomikala in gonila pred seboj kakih dvajset mul, obloženih s tovori žita in vina, ki so jih zaplenili v zalogah Esoncev. Kmalu nato je četa zavila v oni jarek, da jc nista več videli, pač pa sta malo kas-nejo čnli grozno vpitje. Ko se četa zopet jarka prikaže na drugi strani na rav- ni eesti, videli sta, kako posamezni begajo semintja, kakor bi koga iskali, štirje pa so nesli nekega moža, ki jo bil najbrže ranjen ali pa mrtev. »Mislim, da jo Kaleh že ustrelil svojo hijeno,« reče Neliušta pomenljivo, »vendar jaz nisem videla ničesar in tudi li ne boš ničesar zinila o tem, ako imaš kaj pameti. Nimam rada Kaloba, vendar sovražim to judovske tatove in ti ne smeš pripraviti svojega prijatelja v kako zadrego.« Mirijam jo bila vsa prestrašena in molče sla prišli domov. Oni večer sta Mirijam in Neliušta stali pred vrati domače hiše in Mirijam je v precejšnji daljavi v mesečini opazila, da prihaja Kaleh po cesti; bila je vesela, ker se je bala, da se mu ni kaj hudega pripetilo. Ko se Kaleh približa, ju j)rosi dovoljenja, da smo vstopiti na vrt. »No,« jo rekla Neliušta, »kakor vidim si streljal na hijeno. Ali si jo usmrtil ?« »Kako veš to?« vpraša Kaleb in jo sumljivo jiogleda. »Čudno, da kaj takega vprašaš Li-bijčanko, ki jo vzrasla mod lokostrelci,« ga Neliušta zavrne, »preštej koliko imaš še puščic v svojem loku in poglej, kako je odrgnjon vosek na loku.« »Streljal sem na žival in mislim, da sem jo zadel. Jaz vsaj nisem več mogel najti puščice, akoravno som jo dolgo iskal.« »Gotovo. Ti ne zgrešiš nobenkrat. Dobro oko imaš in mirno roko. No, če si izgubil eno puščico, lo ni nič hudega, jiosobno še, ker je bila drugačna od ostalih, kakor sem videla; imela je dvojno vrsto peres, ravno tako kakor rimske bojne puščice, kakršnih ne izdelujejo v naših krajih. Ako kdo najde ranjeno žival, ti no dobiš njene kožo, ker je splošno znano, da ti nimaš takih puščic.« Nato se je Neliušta s pomenljivim nasmehom vrnila v hišo. »Kaj hoče s tem reči?« vpraša Kaleh deklico, to pa tako, kakor da bi sam s seboj govoril. »Ona misli, da si streljal na človeka, in ne na žival,« odvrne Mirijam, »jaz pa dobro vem, da I i nisi tega storil, ker bi bilo proti postavam Esoncev.« »Tudi esenske postavo dovoljujejo človeku, da brani sobo in svojo lastnino pred tatovi,« odgovori nejevoljno. »Da, da brani sebe, ako jo napaden in svojo lastnino — ako jo ima. Toda maščevati so, to ni dovoljeno.« »Bil sem sam proti mnogim,« odgovori drzno Kaleh. »Oni lal me jo udaril s palico in mi rekel, da sem pasji sin, in jaz sem prisegel, da mu vse povrnem. In povrnil sem mu, kajti ost ono pušči- co, ki jo je Neliušta omenila, mu gloda za ped daleč iz njegovega vratu. Nikdo ni videl, kdo je ustrelil; mislili so prvi hip, da jo ranjenec sam padel raz konja. Ko so spoznali, kaj da so je pravzaprav zgodilo, sem bil že daleč proč, tako da me niso mogli zasledovati. Sedaj pa pojdi in me izdaj, ako hočeš, ali pa naj me izda Neliušta, ki me sovraži, in izroči služabnikom velikega duhovna, da me mučijo, ali pa Rimljanom, da me križajo, kakor morilca.« »Ne Neliušta, ne jaz nisva videli ničesar in tudi ne moreva pričati proti tebi. Vendar, Kaleb, ti si rekel, da si prišel naju posvarit, in sedaj me Doli, ko vidim, da si so skrival zato, da so znosiš nad svojim sovražnikom.« »To ni res,« odgovori jezno; »rekel sem, da sem vaju prišel svarit in pozneje ubit hijeno. Tebe pripraviti na varno — to je bila moja prva misel in sovražnik jo bil toliko časa varen, dokler nisi ti bila na varnem. Mirijam, to dobro veš.« »Kako naj to vem? Tebi. Kaleb, je maščevanje več, nego prijateljstvo, kakor mislim.« »Mogoče; kajti jaz imam malo prijateljev, ker som uboga sirota, vzgojen iz usmiljenja. Vedi pa, Mirijam, da meni ni maščevanje več, nogo ljubezen.« izkopali iz razvalin li mrtvecev in mnogo ranjencev. zadete okraje vojaštvo na pomoč ter je Mila n, '-.'5 julija. Tudi v mestecu Bustarsicio je vihar razrušil dimnike tovarn. Okoli deset delavcev je našlo smrt v razvalinah. V Ksolario se jo podrla neka varnostna streha, pri čemur je bilo ubitih 14 delavcev, 20 pa ranjenih, med njimi mnogo težko. Kakor se sedaj poroča, so bile v mestu Saranno ubite 3 osebe. — Vihar je povzročil ¡mnogo škode tudi v drugih občinah okrožja Gallarote, vendar ni tozadevno natančnejših poročil, ker so deloma razrušene tudi brzojavne in telefonske zveze. Prefekt je poslal v pri-tudi sam odpotoval tja. M i 1 a n, 25. julija. Vihar je povzročil mnogo škode tudi v kraju Mo-sciano Milanese, kjer je ubitih jo oseb. M i 1 a n, 25. julija. V teku včerajšnjega popoldneva so došle sledeče vesti o povzročeni škodi. V predilnici v Vasanghelli je ubilo 8 oseb in mnogo ranilo. V predilnici v Sanvittore-Olona je ubilo 3 osebe, 30 ranilo. V dveh predilnicah v Legnanu je ubilo 3 osebe, mnogo ranilo. V predilnici svile v Mo-glio Hogene jo ubilo neko žensko, 30 oseb ranilo. V predilnici v Gabiati je izgubila neka ženska življenje, 9 oseb je ranjenih V neki tovarni v Canagrati je ubilo 3 ljudi, 22 oseb je bilo ranjenih. V Maneri pri Rovelasci je strela zažgala in razdrla neko hišo, pri čemur ste bili ubiti dve osebi. Na kolodvoru v Rovelasci so jo podrlo neko poslopje, pri čemur so našle smrt tri osebe, mnogo jih je bilo ranjenih V Cantu je poškodovalo več hiš, pri čemur so bile ranjene tri osebe. Velikanska škoda je na poljih. Viluir je izruval ogromna drevesa. Na mnogih hišah so se porušili dimniki. Več manjših hiš se je podrlo. Mila n, 25. julija. Zadnje vesti o sobotnem ciklonu poročajo, da je bilo ubitih 50 ljudi, okoli 100 pa jih je bilo več ali manj težko ranjenih. Najhujše je zadela katastrofa mesto Laromno in okolico. Velike škode je povzročil vihar v mestu Bustarsicio, kakor tudi v mestu Legnano. V okolici Monze je vse opustošeno. Poškodovana je kapela sezidana spominu kralja Humberta. V okolici Bergama je škoda samo na polju. Povsod se vrše rešilne akcije. Patrioticna slavnost v Ogleju. Oglej, 25. julija 1910. Včeraj so praznovali Furlani 400-letnico, odkar je Oglej pod habsburško vlado in cesarjevo 80-letnico. Na vse zgodaj je že prihajalo furlansko prebivalstvo v mesto. Zlasti številno so bila zastopana društva, zveze kmetijskih zadrug. Okoli 10. ure so dospeli gostje iz Gorice in Gradiške, poseben parnik pa jo došel iz Trsta. Ko je tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe s soprogo prišel v Oglej, so zvonili vsi zvonovi v cerkvah, občinstvo pa ga je sprejelo z eviva-klici. Višji duhovnik msg. Sambueo in goriški prošt poslanec Alojzij Faidutti sta spremljala princa Hohenlohe v baziliko, kjer je bila slovesna sv. maša. Pri skupnem obedu se je napijalo cesarju, pod čegar vlado se je dvignil Oglej, staro rimsko mesto. 'Popoldne je bila v baziliki z ozirom na »Ljubezen,« je ponovila Mirijam, zardela do ušes in stopila korak nazaj, »kaj misliš s tem reči, Kaleh?« »Kar sem rekel, niti več, niti manj,« odgovori mračno. »Ker sem danes storil zločin, lahko storim šo dva in se drznem povedati gospici Mirijam, kraljici Esencev, da jo ljubim, dasi me ona nima rada, vsaj do zdaj ne.« »Ti si blazen,« zavrne ga Mirijam. »Morebiti, toda tak sem, odkar sem te prvikrat videl. Poslušaj, Mirijam, in nikar ne misli, da so to samo besede neumnega fanta. S tem moraš računati v svojem življenju. Ti me ne ljubiš in jaz se ti ne bom nikdar vsiljeval proti tvoji volji. Svarim te samo, da se ne zapleteš z nobenim drugim v take razmere, kajti potoni so bo ali meni ali njemu slabo godilo. To ti prisegam,« in prijel jo je za roko in jo poljubil, rekoč: »Ne boj se! To se je zgodilo prvič in zadnjič. Ako se pa bojiš, povej vso stvar zboru Esencev in — Nehušti, ki kmalu popravi vso krivico.« »Kaleb,« je rekla in srdito udarila z nogo ob tla, »Kaleb, ti si bolj zloben, kakor sem si mislila — in skrivnosten,« je dostavila nekako sama sebi. »I3a,« jo odgovoril. »Mislim, da imaš prav. Jaz sem v resnici bolj zloben, kakor si si mislila in — skrivnosten. In jaz to ljubim, Mirijam, kakor tc nikdo ne bo več na svetu! Bodi zdrava!« cesarjevo osemdesetletnico zahvalna služba božja s »Te deuin«. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička; vse polno občinstva pa je bilo zunaj na Kapiteljskem trgu. Nato je govoril pod milim nebom okoli 30.000 ljudem profesor dr. Praversa o zgodovini Ogleja. Govornik, ki je rojen Furlan, je v furlanskem narečju opisoval slavno zgodovino Ogleja, ki je bil sezidan leta 182. pred Kristom. Govoril je, kako so Ati-love čete oblegale Oglej in ga razrušile. Burno pa je odobravalo občinstvo končna izvajanja govornika, ko je povdar-jal, da je Oglej na poti prerojenja. Govorila sta tudi furlanska državnozbor-ska poslanca dr. Bugatto in dr. Faidutti. Posl. dr. Faidutti je govoril o po-vzdigi oglejskega mesta v zadnjih lotili ter je dejal, da vlada podpira stremljenja Furlanov. Omenjal je nove železnico, ki bo zvezala Oglej z ostalim svetom. Dr. Bugatto je govoril, da čaka zakon za osuševanje močvirne oglejske okolice cesarjeve sankcije ter je konsta-tiral, da je vlada že pričela z večimi asanacijskimi deli. Z odobravanjem je sprejelo ljudstvo na znanje poročilo o začeti akciji za osamosvojitev malega kmeta. Poudarjal je, da se vedno bolj dviga tujski promet v Ogleju, odkar so odkrili lepe mozaike iz rimske in staro-krščanske dobe. Končno se je spominjal vseh članov vladarske hiše in tujih vladarjev, ki so tekom zadnjega leta poselili Oglej. Ko se je prebrala udanostna brzojavka cesarju, jo ljudstvo klicalo navdušeno: »Eviva Francesco Giuseppe! Eviva Austria! Eviva la I)ynastica (legli Ilabsburghi!« Godbe pa so zaigrale cesarsko himno, ki so jo poslušali vsi odkrili. Po končanem oficijelnem programu so je vršila velika ljudska veselica, pri kateri je sodelovali več godb in pevskih društev. Zvečer so spremljali Fur-lanci pri odhodu došle letoviščnike iz Gradeža, kakor tudi ostale gosto, z lampijoni. Dnevne novice. + »Narod« zoper Belokrajino. Hujskanje »Naroda« proti koristim Bele Krajine že presega vse meje. Svoj čas so liberalci hoteli na slab glas spraviti belokranjsko vino, češ, da se dobi od njega raka. Zdaj pa bombardira »Narod« belokranjsko železnico. Dolžnost vsakega poštenega rodoljuba je, da bi vse pripomogel k čimprejšnji zgradbi belokranjske železnice. »Narod« pa ravno nasproti upije: Belokranjske železnice no bo in je 110 bo!« O zakonu, ki zagotavlja zgradbo te železnice, piše, da ta zakon ni vreden piškavega oreha! To je vendar že skrajna brezvestnost! Mi se sklicujemo na zakon in v imenu zakona zahtevamo izvršitev železnice. »Narod« pa trdi, da ta zakon ni vreden piškavega oreha. Tako more pisati sa-mo izdajavoc, ki iz same škodoželjnosti in strankarske zaslepljenosti izdaja vitalne koristi svoje domovine. Pa še nekaj: Liberalci hočejo preprečiti tudi zgradbo za Belo Krajino nujno potrebnih cest. »Slovenski Dom« jo prinesel hujskajoč članek, v katerem poživlja, naj stavijo zdaj Belokranjci čim največje zahteve, češ, saj vam morajo zdaj ob volitvah vse plačati. V istini zahtevajo zdaj neki posestniki za zemljišča, ki so potrebna za cestne zgradbe, tako visoke cene, da je odkup sveta nemogoč. Metliške ceste bi bile lotos že zgrajene, če no bi bilo teh težav zaradi odkupa sveta. To je pa največja krivica proti Belokranjcem. Prvič so jim zadržuje zgradba toli potrebnih cest, drugič pa se na davkoplačevalce navaljuje neopravičeno stroške, saj stroške za odkup sveta morajo vendar nositi domači davkoplačevalci. Tako liberalci, koder le morejo, delajo na škodo Belokrajini iz same zelene zavisti in jeze, ker jih ljudstvo ne mara. Zato jim pa tudi zasluženo plačilo ne sme izostati! -f Shodi K. Z. za višnjegorski sodni okraj. Včeraj popoldne so so vršili trije shodi K. Z. višnjegorskega sodnega okraja. Na Čatežu je poročal deželni odbornik dr. Lampé, v Volile e m G a b r u dež. posl. M a n ti o 1 j in Koša k, v Dolin pri Št. Vidu pa deželni poslanec dr. Zaje c. Vsi shodi so so izvršili v največjem in najlepšem redu, volivci so vsprejeli poročila zadovoljno na znanje. Proti načrtu cestnega zakona ni bilo nobenega princi-pielnega ugovora. Navedlo so je nekaj želja za spremembo, ki so bodo upoštevale. Dr. Zajec se je izrekel, da bi bilo umestno in potrebno, da bi se tudi zdravstveni zakon spremenil analogno cestnemu zakonu. Temu nasvetu so zborovalci burno pritrdili. Na nobenem shodu se liberalci niso prikazali; kmečki liberalizem je degeneriran, kar seveda ni nikaka škoda. Če te ostanke dr. Žerjav hoče okrepiti, kakor je na ska-larskem shodu obetal, no bo imel mnogo opraviti. Ogromna masa kmečkega ljudstva pa je tako sovražna liberalizmu, da ne bo prišel nikdar do veljave. To pričajo številni shodi S. L. S. dan na dan. + Shod za pristaše S. L. S. je bil včeraj na Čatežu pod Zaplazom. Dr. Lampe je poročal o deželnem zboru in nato se je razvil razgovor o tem, kako pospeševali živinorejo in sploh pospeševati kmečko gospodarstvo. Na predlog predsednika gospoda Povšeta, se je izrekla zaupnica poslancem S. L. S. Zupan g. Kok je omenil potrebo, da bi se v teli krajih olajšalo podeljevanje obrtnih koncesij, zlasti črevljarskih, ker jo vsled pomanjkanja obrtnega dovoljenja ljudstvo mnogokrat v zadregi. -j- Sestanek katol. narodnega dolenjskega dijaštva se vrši dne 7. avgusta v Črnomlju. Natančnejši program sledi. Želeti jo, da se udeleži toga sestanka naše dolenjsko dijaštvo v polnem številu. + »Narodno izdajstvo«, Skoro v vsaki številki »Slovenskega Naroda« jo Citati o »narodnem izdajstvu« klerikalcev in dokaz za to je vedno isti: Kranjska hranilnica je dala za orgije, za Marijanišče ali za kak drug dobrodelni zavod. Čudno, da liberalci niso nikdar kričali, kadar je kako liberalno društvo kaj dobilo od »Kranjske hranilnice«. da niso proglasili župana Hribarja za narodnega izdajalca, ko mu jo Kranjska hranilnica na nemško dolžno pismo posodila veliko svoto, da ne proglase za narodne izdajalce vso tisto liberalce, ki bi bili že davno na bobnu, če bi jih Kranjska hranilnica no držala. Gnjusno je vpitje liberalcev nad tem, ako kak dobrodelni zavod, od katerega ima korist vsa dežela, tudi liberalci, dobi od Kranjske hranilnice kako podporo. Ali bi liberalci radi, da bi Kranjska hranilnica res podpirala iz denarja, ki ga jo dobila iz slovenske dežele, samo Nemce? Tako jo liberalno narod-njaštvo in liberalna pamet! Liberalna jeza je bila vedno dobro znamenje, zato se tudi na sedanje bevskanje liberalcev nič ne oziramo. Jo ros smešno, ako si upajo o »narodnem izdajstvu« na nas kričati ljudje, ki so tolikokrat podpisa-vali izdajalsko nemško pogodbo z Nemci, kolikorkrat so to Nemci hoteli, samo da so za to resnično izdajalsko dejanje in izdajalske koncesije ohranjevali v deželi liberalna korita. Takim ljudem je že zagromelo slovensko ljudstvo in jim bo vedno gromelo v hinavske obraze : F e j izdajice, m od poštenimi Slovenci za vas ni več m c s t a ! + Iz narodno - naprednega tabora. Čcstiti veteranci liberalne stranke, ki se jim po domače pravi starini, dobivajo od mladinov-žerjavov pošteno po trebuščkih. »Mladini« jim v zasebnih pogovorih očitajo, da so starini tolste svoje trebuščke doslej tako stiskali skupaj, da nihče mladinov ni prišel naprej, zato da so jim pa vrgli na trebuhe skalo in sedaj hočejo pridobiti zase tudi neko dnevno glasilo. »Gorenjec« označuje ta atentat s skalo na stare liberalce kot »pomlajenje narodno - napredne stranke«, češ, » da je prišlo do tega, do česar je m oralo priti,« kajti »V naši narodno - napredni stranki se je že dl je časa bil na tihem med takoimenovani-mi »mladimi« in »starimi« včasi precej oster boj, čegar posledica je bila, da so si »mladi« osnovali svoje narodno-na-predno društvo z imenom »Skala«! Pomen in namen »Skale« je s tem prav jasno in točno povedan. »Gorenjec«, da ne bo še kakih dvomov, citira še Žerjava: »Novo društvo hoče iztrebiti iz stranko ono brezmejno nadutost, domišljijo in predvsem takozvano frakarstvo«. To so res lepi komplimenti za starine. Tako jih šo »klerikalci« nismo nikdar obdela-vali. Dr. Tavčar da bi bil nadut, domišljav in — frakar! »Gorenjec« posebno pozdravlja »Skalo«, češ da se »Skala« hoče bojevati proti upravnemu sistemu deželnega odbora. Menimo, da bo dr. Žerjav najprej pričel la boj v za liberalce tako čedni stvari kot je — diferenca 62,0(50 K pri idrijskem liberalnem cestnem škandalu, pri takih junakih, kot je liberalni živinozclravnik Simenthal. Gospodiči naj bi raje mislili na nekaj, kar jim je bližje in kar jih bo Še silno peklo — na upravni sistem mestnega magistrata ljubljanskega. V odbor »Skale«, pravi »Gorenjec« so izvoljeni »samo idealni, upapolni ljudje« — tudi le)) kompliment »starinom«. Mladini bodo, po »Gorenjč.« mnenju ustavili raz-vitek »klerikalizma« in potlačili že itak suho vejo nemštva. O ta suha nemška veja — težko jo bo potlačiti, ako bodo vsi ravnali tako, kot »idealni« (!) dr. Gregor Žerjav, ki nastavlja pri svojem »Vorband Lamhv. Gonosscnschaften in Laibach« — Nemce. Veste kaj, liberalci, prav pošteno vam povemo: ko je bil dr. Tavčar tako mlad kot dr. Žerjav, je bil mnogo bolj idealen in tudi bolj požrtvovalen, kot so vsi »mladini« skupaj in v svojih mladih letih ni tako očitno delo- val z Nemci in s sredstvi, katere jo pozneje uporabljal. Zato pa bo v liberalizmu bodočnost »mladih« se še slabše razvila kot so je v liberalizmu življenje »starih«. Ko je bil dr. Tavčar »mladin«, je tudi zabavljal »starim«, potem je pa padel v še hujše napake. Kdor jo liberalec, pogreša pač tistega, kar mu da v boju zmožnost za vztrajnost, doslednost in še za — marsikaj drugega, kar je za požrtvovalno ljudsko delo nujno potrebno. Kričanje žerjavov je tudi odvisno od letnih časov in se že sedaj odlikuje po silni hripavosti. Žerjavi nam peli ne bodo! + Zmešani liberalci. Naši liberalci so sedaj še bolj zmešani kot sedanje vreme. Posebno čudno so nanje vplivale slavnosti v Krakovu. Dne 10. julija je »Narod« priobčil brzojavko iz Krn kova »Slovenske odposlance Poljaki posebno navdušeno pozdravljajo«, ko so je pa dr. Tavčar vrnil v Ljubljano, je pa pisal, da se za deputacijo ljubljanskega magistrata v Krakovu »ni nobena mačka zmenila«. In liberalci, ki verjamejo vsaki črki »Slovenskega Naroda« naj bi ne bili sedaj zmešani?! In sedaj pride celo zgaga iz Kranja »Gorenjec« ter napiše notico »B r e z okus a« o kateri bi človek, ako pogleda samo naslov, mislil, da vleče z dr. Tavčarjevimi izvajanji v »Nar.«, kjer je bilo toliko tožba, da so Poljaki pozabili v svojih slavnostnih dneh najprej pomiriti lil), želodce in liberalni okus. »Gorenjec« pa nima nič usmiljenja z apetitom kranjskega viteza Janeza. »Gorenjec namreč piše: »Zaradi tega smo brali v »Slovenskem Narodu« že brzojavne pritožbe in veliko lamentacijo, ko se je depulacija zopet vrnila domov. »Slovenec« je ožigosal to postopanje kol smešno in malenkostno. In po vsej pravici. Če sedaj pravi »Slov. Narod«, da je to stvar različnega okusa, gremo mi še en korak dalje in pravimo, da je postopanje »Slovenskega Naroda« v tej točki brez vsakega okusa. Če je kdo kam povabljen in ko pride, slabo sprejet, je naravno, da pobere svoja kopita in gre. Če pa potem svetu sam naznanja, da so ga jo namenoma zapo-stavjalo, bagateliziralo, mu dalo slabo hrano iii stanovanje, odlikovalo pa druge, in no čaka, da bi kaj takega poročali sovražni listi, je to brezokusno in tiči v tem, kakor bi rekli, špecijelno nekaj ljubljanskega.« — V liberalni stranki jo torej očiten upor! Niti tega dr. Tavčarju ne privoščijo, da bi javno razkladal svoj apotit in pridružujejo se — sove z drugimi postranskimi nameni - »Slovencu . ki je dejal, da je neumestno, toliko pisati o izostalih banketih ker bodo tako razburjenje gospoda »—ra« le izrabljali naši narodni nasprotniki. Ko je sedaj kranjski vitez Janez s svojimi tožbami o krakovski lakoti soglasno postavljen »na dilco«, naj se vsled tega ne jezi, ker bi jeza lahko oškodovala njegov apetit ki je sedaj po zaslugi »Slovenskega Naroda« znan od Krakova do Dunaja, od Dunaja do Gradca (Glej članek »Grazer Tagblatt«) in daleč doli na jug. V starih časih bi bili silno ponosni na takega viteza, v sedanji dobi se mu pa v lastni stranki kujajo mladini: namestu da bi bili veseli, da ima voditelj stranke dober apetit, ker je dober apetit znamenje dobrega zdravja. Tudi to je preznačilno za skrivne želje »mladinov«. + Novi glavni ravnatelj južne železnice postane sekčni (načelnik železniškega ministrstva dr. Avguštin vitez pl. Weeber. Bodoči glavni ravnatelj južne žcleznice je star približno 50 let in je ves čas služil v železniških oddelkih. Izdelal je tudi sanačni program južne železnice. Nov Društveni dom. — Slavnost na Brezovici pri Ljubljani. Kat. slov. izobraževalno društvo in telovadni odsek »Orel« na Brezovici vabita k lila goslovljenju Društvenega doma, ki so vrši v nedeljo, dne 31. julija 1910. Spored: 1. Ob 2. uri sprejem bratskih društev in gostov pri kapelici M. B. 2. Ob pol 3. uri litanije M. B. 3. I'o litanijah blagoslovijenje Doma. 4. P. Ilug. Satt-ner: Pogled v nedolžno oko, moški zbor. 5. Govor. 6. P. Ilug. Sattner: Na planino, mešani zbor. 7. Poboljšana trmoglavka. Šaloigra v enem dejanju. Spisal Jožef Vodopivec. 8. Stanko Premrl: Telovadska, moški zbor. 9. Src-čolov. 9. Srečolov. 10. Javna telovadba Pri slavnosti sodeluje slavna godba n llovt. Vstopnina: Sedeži po 1 K; stojišča po 50 vinarjev. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Ob neugodnem vremenu se vrši slavnost z istim spo redom in ob istem času teden teden redom in ob ravno istem času tedei pozneje, t. j. dno 7. avgusta. Shod na Savi ob južni železnici Od Save so nam piše: Imeli smo shod na katerem jo poročal g. državni posla noc Povšo. Shoda so se udeležili možje posebno iz Polšnika. Zanimanje je bil< veliko, ker jo g. poslanec govoril jak< zanimivo in za ljudstvo zelo poduč ljivo. -j- Umrla je v Dobrepoljah gospa 1' erozija Š t i h , soproga trgovca g. štiha. Pogreb bo v sredo ob 10. uri dopoldne. Gorenjski pododbor S. D. Z. ima sestanek ne v torek, ampak v četrtek dne ¿8. t. m. pri »Grajzarju« na Prim-skovem pri Kranju. Na vsporedu je predavanje, oven. informacije abituri-j( rtom glede visokošolskih študij in pogovor o ustanovitvi gorenjsko podružnice S. i). Z. na Jesenicah dne 14. avgusta t. 1. Začetek sestanka ob 2. uri popoldne. Tovariši igralci, pridite sigurno že dopoldne ob pol 11. uri, da napravimo bralno skušnjo »Starega Ilija«. Telovadci in tovariši iz krajev, kjer so naši telovadni odseki, naj gotovo pridejo, da se pomenimo radi javnega nastopa. — Vabljeni so na sestanek tudi vsi prijatelji slovenskega katoliško-narodnega dijaštva. Veliko neurje s točo in strelo, /c zjutraj in opoldne v torek dne 19. I. in. so se zbrali nad Leskovcem pri Krškem in okolico pogubonosni oblaki, iz katerih so se vsipale plohe, da je bilo groza. Zvečer okoli pol 9. ure pa je kot oreh debela toča med strašno nevihto uničila večjidel vinogradov in skoro vse poljske pridelke. Med nevihto jo udarila na dva kraja strela in upepelila posestniku Krampeljnu na Drnovem hlev in kozolec s senom in ži-tom vred, Antonu Urbančiču pa v Gornji vasi šupo, napolnjeno s senom. Tudi v nedeljo zjutraj ob pol 3. uri je pri-hrula nevihta z debelo točo od Brežic proti Leskovcu in naredila zopet občutno škodo. Slabo se obeta ubogemu kmetu-vinogradniku. 115 doktorjev prava je bilo pretekli teden promoviranih na dunajski univerzi. To je doslej najvišje število, ki so je kdaj doseglo na tej univerzi. — Novi stokronski bankovci. Avstro - ogrska-banka bo izdala z 22. avgustom t. 1. nove stokronske bankovce z datumom 2. januarja 1910. Stare 100-kronske bankovce od 2. januarja 1902. so more zamenjati do ,'51. avgusta leta 1912. pri avstro-ogrski banki. Novi bankovci so 16.3 cm' dolgi in 10.8 široki. Umrl je v Kranjski gori posestnik g. Alojzij J a k e 1 j. — V Drnovku je umrl v sredo oh peti uri popoludne g. Josip S f i 1 i g o j , veleposestnik in bivši mnogoletni župan v Biljani v 82. letu starosti. Umrla je v Gorici gospa An-giolina baronica R i 11 e r. Pokojnica, jako bogata, bila je velika dobrotnica mestnim revežem. Vas Potok pogorela. O tem se nam še poroča: Zažgali so otroci. Ob velikem viharju se j«1 požar razširil na celo vas, da je bila hkratu vsa v plamenu. Od vasi Potok, ki leži poleg deželne ceste Novo mesto-Valta vas, so ostale tri hišo. En posestnik si je pri gašenju zlomil nogo. Beda je nepopisna, ker ni bilo mogoče ničesar rešiti. Blagohotni darovi naj se pošiljajo na župni urad v Vavti vasi. V pokoj je stopi 1 v Gorici šolski svetnik g. Gustav N o v a k , ki je poučeval na goriški gimnaziji 32 let matematiko in fiziko. — V Radovljici je stopil v pokoj nadučitelj g. A. Grča r. V pojasnilo k notici o sinu g. dr. Susteršiča pristavljamo, da sin g. dr. šusteršiča v gimnaziji ni imel nobenega konflikta s profesorji, ker izraz različnih mnenj in nazorov še ni konflikt. G. dr. Šusteršič nas je tudi naprosil, kar smo že itak storili, da ustavimo vsako polemiko z liberalnimi listi radi njegovega sina. Neokusnosti prepuščamo drugim. — Na Nanosu ponesrečil se je pri vojaških vajah prostovoljec g. Dekval. Padel je 20 metrov globoko. Ranjenega so prepeljali v Postojno. Silna nevihta s točo je prihrula 20. t. m. čez vas Podlipo, Pod pesek in Smrečje; padala je nenavadno debela toča, a k sreči le nekaj minut — ker sicer bi bila popolnoma pokončala sadno drevje in žetev potem drobnejša s ploho, ki pa je vendar napravila mnogo škode, zlasti nekaterim posestnikom v Podpesku in Smrečju. — Govor s poštnimi znamkami — razžaljenje veličanstva? Kakor znano, se nekaterim poljubi, učiti se »govora z znamkami« in potem tudi na ta način korespondirati. »Govor« obstoji v različnem položenju znamk. Sedaj je vse prijatelje te neme »govorice« zadel hud udarec v obliki razsodbe okrajnega sodišča v Kotoru z dne 4. t. m., ki prepoveduje oddajo neke ilustrovane dopisnice adresatu, ker jo bil na njej z znamkami označen ljubaven govor, češ, da je s tem zagrešeno razžaljenje veličanstva po S 03. k. z.! Potnik skoči iz vlaka. Iz vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 1. uri ponoči, je blizu postajo Logatec, danes zjutraj skočil iz vlaka neki potnik, ki je zaspal postajo Logatec. Pravijo, da je že v nedeljo 24. t. m. na potu iz Trsta zaspal postajo Logatec, vsled česar se je moral danes zopet peljati nazaj. — Vodja liberalne mizarske zadru-ge v Solkanu, neki Konj e d i c , je pobegnil. Iščejo ga s tiralnico, ker ga dol-že, da je ponarejal listine in knjige. V občini Zgornja Šiška je razveljavljen pasji kontumac. L1 .nrl je ruski general M. V. V o-1 odi mirov, ki se je leta 1908 udeležil tudi slovanskega časnikarskega kongresa v Ljubljani. General Volodimirov je bil jako znan v vseslovanskem gibanju. O RAZPUSTU DRŽAVNEGA ZEORA piše krakovski »Czas«, da nikakor ni izključeno, da Bienerth razpusti v pozni jeseni državni zbor, ako se ne sporazumejo Čehi in Nemci. TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO SKLENJENA. Avstro-ogrski in srbski delegati so končno zaključili pogajanja in sklenili trgovinsko pogodbo med obema državama. Pogodba so podpiše še ta teden. TRISTOLETNICA RUSKE DINASTIJE. Ob proslavi tristoletnice, kar vlada Romanova dinastija v Rusiji, pomilosti car vse politične in književne obsojence, če niso zagrešili nasilnih zločinov. Kazni pa zniža car tudi teroristom. RUSI UDRLI V MONGOLSKO. Iz Pekina poročajo, da je udrlo 6500 ruskih vojakov v Mongolsko, kjer so okupirali tri distrikte. Kitajska vlada je zato protestirala. Ljubljanske novice. 1 j Hitro pridejo po plačilo. »Ljubljanski Zvon« je priredil, kakor znano, s pevci »Glasbene Matice« izlet v Bel-grad, kjer je bil dobro pogoščen. Sedaj pa je pevsko društvo »Stankovič« obvestilo »Glasbeno Matico«, katere pevci so se udeležili nepotrebnega izleta v Bel-grad, da namerava meseca avgusta iz-leteti v Ljubljano in pri tej priliki prirediti koncert. »Narod« je sicer na papirju poln navdušenja za brate Srbe, to naznanilo srbskega pevskega društva ga je pa vendar silno ohladilo — ker bi bilo treba poplačati v Ljubljani, kar se je v Belgradu zavžilo. »Narod« piše: »Z radostjo pozdravljamo ta bratski poset, vendar pa mislimo, da bi bilo v interesu stvari, da hi se koncert ne vršil v mrtvi sezoni, ko je Ljubljana takorekoč izumrla.« — Ker je v Ljubljani vendarle še nekaj tisoč ljudi in je za liberalne veselice vedno dovolj reklame v »Narodu«, no tiči za tem drugega, kakor navadna umazanost slovenskih liberalcev. Ali pa se jim zdi, da na občinske stroške ne bo prav nič mogoče oddol-ževati se bratom Srbom za to, kar so naši magistratovci v Belgradu popili in pojedli! lj Kap zadela je danes ob pol 1. uri popoldne oženjenega pomožnega uradnika Ignacija P o g a č a r j a , rojenega 1874. leta v Ljubljani ter pristojnega v Moste. Po obedu ga je napadla padavica, nakar se je zgrudil in umrl. Poklicani zdravnik je zamogel konsta-tirati le še smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Umrla je danes ob pol 2. uri v dež. bolnišnici ga. Antonija Pilili, soproga izprevodnika drž. železnice. lj Hud tobak. »Grazer Tagblatt« piše: »Slovenski Narod« z dne 4. t. mes. navaja, koliko zaslug je pridobil lekarnar Trnkoczy za slovensko stvar v 25 letih, odkar je lekarnar v Ljubljani. List pa pozablja, da je bil Trnkoczy prva leta, ko jo došel v Ljubljano, delaven član »Nemškega turnferajna« in član sekcije nemško avstrijskega Al-penferajna in je preživel marsikak vesel večer v kazini. — Brez vsakega komentarja obavljamo to samo v dobrem namenu, tla bo slika gospoda jubilanta naprednega občinskega svetnika Trn-koczyja popolnejša, kakor je bila tista, ki jo je objavil naš časnikarski tovariš v Knafljevi ulici. lj Izbris dr. Oražnove ivrdke. Pri trgovskem sodišču v Ljubljani se je izbrisala v registru iza družbeno tvrdke vsled opusta obrata tvrdka G. Auerjevi dediči ali G. Auers Erben v Ljubljani. I j Židovska »Zeit« je prišla Kranjce odirati Po Ljubljani hodi nek človek, ki se predstavlja za urednika dunajske židovske »Zeit«, pravzaprav je pa ta urednik le nabiralec inseratov v obliki člankov v »Zeit«. Industrijcem in obrtnikom se ponuja, da spiše o njihovem podjetju laskav članek v »Zeit«. Marsikomu se to silno imenitno zdi ter napoveduje »uredniku« razne podatke. Urednik hitro piše in je vesel kolikor več mu podjetnik pove, kajti, ko ima notico ali članek napisan, preseneti podjetnika z naznanilom, tla vrsta velja 5 kron! Marsikoga je sram, da bi se blamiral, ker je prod urednikom prej delal silno »vodo« o svojem podjetju ter s kislim obrazom pristane na ta židovski manever. Tako dobi »Zeit« za eno številko v obsegu štirih strani čez 7000 kron, dočini jo velja kvečjemu 1300 K; ima torej pri tem manevru nad 500 odstotkov dobička! Prosit, ljubljanski industrijci in obrtniki! lj Koncesija za pogrebe. Ob C. svetnik gospod Josip Turk je dobil popolno koncesijo za prireditev pogrebov. lj Vsled lakote onemogel. V soboto zvečer se je v Slomšekovi ulici pred neko gostilno zgrudil na tla 191etni že-lezolivarski pomočnik Ilenrik Ciliak, rodom z Dunaja. Poklicani policijski zdravnik je konstatiral, da je Cihak onemogel zaradi lakote in odredil, da ,so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Z nožem sunil. Včeraj okoli ene ure zjutraj se je pri odhodu iz neke gostilne na Dolenjski cesti sprlo med seboj več delavcev. Pri tem so delavca Ivana Kumarja porinili na cesto in ga pretepli z žilovko. Junak vseh delavcev, Matevž Dremelj, pa je Kumra sunil z nožem v levo stran reber in ga težko telesno poškodoval. Poškodovanega Kumra je policijski zdravnik na osrednji stražnici obvezal, potem pa so iga odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Dremelja je pa policija aretovala in oddala zaradi težke telesne poškodbe deželnemu sodišču. ! j Priporočljiv hlapec. Ko jo včeraj lastnica panorame Josipina Schvvarz-manova poslala hlapca Josipa Knavsa in mu dala 18 K denarja, da hi plačal voznika za prevoz panorame v Kamnik, je ta denar zase obdržal in neznano kani pobegnil. lj Pasji kotumac za mestno občino ljubljansko je razveljavljen. Štajerske novice. š Poslanec dr. Korošec jo govoril včeraj dne 24. t. m. pred svojimi volivci v Slivnici pri Mariboru o deželnozbor-skem političnem položaju. Razložil je vzroke slovenske obstrukcije v deželnem zboru ter ovrgel napade liberalcev in štajercijancev na taktiko slovenskih poslancev. Volivci so svojemu deželnemu poslancu izrekli popolno zaupanje. š Nesreča pri streljanju. Iz Vitanja poročajo: V nedeljo se je pri streljanju ponesrečil delavec Jernej Klinčar. Pri nabijanju možnarja mu je ves smodnik puhnil v desno oko. Tudi smodnik, katerega je imel še v roki, se jo vnel in mu roko jako ranil. Prepeljali so ga v Celje v bolnišnico. SPLIT GLAVNO MESTO DALMACIJE. »Naše Jedinstvo« poroča, da nameravajo proglasiti Split za glavno mesto Dalmacije. POLITIČEN UMOR V TURČIJI. »Corriere della Sera« poroča, da so Grki umorili v Janini predsednika društva spoda Jakoba Kordiša predsednika krajnega šolskega svt'ta in posojiinični-ga blagaj-mita v Travniku izkazalo s^ nam je od vseh strani so-žalje v toliki meri, da se ne muremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se bolniški upravi ljubljanski za trud in prepeljavo trupla do Ribnice. Gg. ribniškim pevcem za tolažilne ža-lostinke na kolodvoru in ob slovesu, enako velcc. CB uradnikom ttr tržanom za tako številno spremstvo skuzi trg. dalje preC župnima uradoma v Ribnici in Sodražici za zvontnje povodom pre-prepeliave trupla, preč. domačim duhovnom in g. župniku iz Oore, dalje vsem onjateljtm iz Sodražice, ki so po-k> jniku v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku, g?, pevcem iz Starei;atrga, g. županu in ob.inskim odbornik jih, kakor tudi vsem domačiji' m ter številnim darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so nam v teh bridkih urah lajšali gorje in spomin in pokojnika tako častno počastil: vsem in vsakemu p sebej l3og plačaj! V Tr:,vniku, 24. julija 11)10. Žalujoči ostali. Zahvala. 2113 /a vse dokaze ljubezni polnega sočutja od bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, oziroma deda, pra-deda, tasta in strica, gospoda izrekamo tem potom vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku, svojo najtoplejšo zahvalo. V Lozicah, 23. julija 1910. Žalujoči ostali. Dr pl. Mm Sv. Jakoba trg št. 2 zopet ordinira m: 11 50°|o prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; it^jr* kri. moč. zdravje do- sežete in ohranite, ako pijete SLAPI Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v lekarni TrnHOCZU zraven rotovza V Ljubljani ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! sr» 0000, 0000; 00001 0000! Popo.noma novo, higi/onično ure,ena pralnica in Hvalnica se ie premestila /j }\oiodvors^e ulice v Sclznburgovo ul. 5 m ¿{naflovo ul. 2. Z volosocšt.vanjem /{nton Sarc- oziroma vajenko sprejme takoj poštni urad v Solkanu pri Gorici, kamor se je obrniti za pojasnila. 2114 Kuharic vešča gospodinjstva, ki zna lncli šivati išče službe v kakem župnišču. Ista je že več let v službi v župnišču. Naslov pove uprava Slovenca. 2113 1 FffAfie SIN manufakfurna veletrgovina p Ljubljani mestni trg št. 22 m 23. iste i Narodno podjetje. Hizke cene. Solidna posirežiba. n Na Jesenicah (na Gorenjskem) prodajalo se bo na javni dražbi: dne 27., 28. in 30. julija t.1. ob 10. tiri dopoldne razna sobna in kuhinjska oprava in posoda; dne 2. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne 1 ledenica, led, 1 velik kurnik, čez 50 hektolitrov različnih vin, žganja in jesiha; dne 3. event. 4. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoldne razna porcelanasta in druga kuhinjska posoda, šampanjec in likerji. Udeleženci naj se snidejo v hotelu „Kolodvor'. C. kr. okrajna sodnija Kranjskagora, odd. II., dne 22. julija 1910. 2108 1 Ä ffin ©JSffl Velika hiša v Ljubljani, dobro ohranjena, se radi družinskih razmer proda iz proste roke. Vprašanja pod: ,,W 8493" odpošilja anončna pisarna Rudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. 2083 6—1 Tri žlice © železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžili odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. £upasŠ£5 912! z vso potrebno opremo se proda za polovično ceno. Ponudbe pod „Cupido" na upravništvo „Slovenca". 2CS7 „Zlata kaplja" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. II v bližini kolodvora. 2072 kepa zratfse sofce. - Priznano fi?ia kuhinja. - ¡zborne pjja« e. - Hizke cen2. - Lspi restavracijski prostori m povsem na novo urejen = velik senčnat vrt. = Vsako sredo pri ugodnem vremenu VELIK KONCERT! iii Učenca poštenih starišev sprejme takoj Josip Errath, trgovec v Mokronogu, (Dolenjsko). 2075 6 1 (Zuträger) išče za takoj neka večja kavarna. — Naslov-pove uprava »Slovenca«. 2120 3-1 ÄS „Euodinr Speciaiiteta za kadilce. Glavna zaloga: Lekarna Ub. pl.Trnkozcy v Ljubljani 3427 Cena K 2 —, 52-1 sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661