Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. r* List slovenskih delavcev v Ameriki. The only" Slovenie daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered aa Second-Class Hatter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act ol Congress of March 3, 1879. . _ __ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 256. — ŠTEV. 256. NEW YORK, SATURDAY, OCTOB ER 31, 1908. — SOBOTA, 31. VINO TOKA, 1908. VOLUME XVI. - - LETNIK XVL Pred preds. volitvami. 0 Taftovej zmagi. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE PREPRIČAN, DA BODE ZMAGAL KANDIDAT REPU-BLIKAN. STRANKE. Roosevelt ne smatra več potrebnim zavzemati se za kandidata Tafta. UGODNE VESTI. Washington. 30. oktobra. Predsednik Roosevelt je prepričan, da je rep. kampanja za letošnje predsedniške volitve po republikanski stranki že sedaj dobljena in da bode pri>el v Belo hišo kot njegov naslednik, kandidat Ta ft. Iz Bele hi~e se danes po-luuradno javlja, da predsednik do volitev ne bode ničesar več storil v prid izvolitvi kandidata Tafta. ker je slednjemu že itak zagotovljena velika večina glasov. L«1 v slučaju, da se bode Še zadnje dni izkazalo, da bode predsednikova pomoe na vss»k na«"-in potrebna, oziroma ako bi demokratje dobili več glasov, kakor -e domneva, potem bode pred.-ednik ukrenil potrebne korake, da se prepre- i katastrofa, koja hi zadela deželo, ako bi prišli demokratje na krmilo. Iz v-eh krajev republike je namreč prišlo vse polno poročil o stanju registracije volileev in iz vseh teh poročil je razvidno, da bode imel Ta ft večino tudi v onih državah, koje je republikanska stranka smatrala za sebe kot dvomljive. Sedaj je namreč tudi do-jrnano, da bodo države New York. Oli i o in Indiana volile republikanski, da>iravno se je vse to dosedaj dvomilo. Iz Illinoisa se javlja, da bode imela re^nil;'ikanska stranka tamkaj 237 tisoč glasov večine. Tudi večina republikanske stranke v državi New York je zn<.r ;<>v » n:«. Iz jirjra. oziro-ma iz demokratičnih držav -e Javlja da se h. de tanAaj šrevilo republikanskih glasov izdatno pomnožilo. ŽELJE FIUPINCEV. Zahtevajo, da se jim politične pravice razširijo. \Va>liiiijrtou. :to. o k t. <'lan lilipin-kon.i-ijf 1 *:ibli> O« auij>o .1.- I^eo je dosp<) v \Vasbiiiino zaprli Otona Hrmela. ker je v raznih presledkih ukradel svoto v znesku $1)000. Po tatvini se je pa skesal in je vrnil lastnikom $-"»000. dočim je ostali denar zapravil. Denarje v staro domovino pošiljamo sa $ 10.35 .......... 50 kron, mm 20-60................100 kron u 41.00................200 kron M 102.50 ................500 kron M 204.50........ 1000 kron mm $1018.50........ 5000 kron PoeUrina je viteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma isplačajo bra vinarja odbitka. Kaše denarne poftljatve izplačuje «. kr. pettnl hrani'ni nrad ▼ 11. do 12. toe h. Denarje nam poslati je najprilič-■eje do $28.00 v gotovini ▼ priporo-imum ali registriranem pismu, vetje ■seske po Domestic Postal Money Order all Hew York Bank Draft. FRANU BAKflF.lt CO., 89 Oortlandt St., New York, N. Y. CI 04 St. Glair Avsl, K. 2. Konec gozdnih požarov v New Yorku in W. Va. GOZDNI POŽARI SO KOT SVOJO ZADNJO ŽRTEV RAZDEJALI NEK PREMOGOV ROV V W. VA. Vsled deževja so v državi New York pogasili vsi goreči gozdi. UGODNA POROČILA. Charleston, W. Va., 30. oktobra. Grozdni požari, ki divjajo v okolici Turkey K.nnba. so včeraj pretili življenju premogarjev, ki so zaposleni v rovih Turkey Knob Coal Co. Zjutraj je požar dosegel ventilacijsko poslopje imenovanega rova in potem je kmalo pričelo tudi v notranjih prodorih rova goreti. K sreči se ni pripetila razstrelba. tako, da se je vsem premogarjem posrečilo priti neovirane in 'brez kake nevarnosti na prosto. Le dva premogu rja sta se v-led dima onesvestila, vendar pa bode! a kmalo okrevala. Po sest urnem delu se je posrečilo požar omejiti. Dano- dežuje in dež bodo br-ezdvomno pogasil tudi gozdni požar. Albany. X. Y., 30. oktobra. Nevarnost. ki je pretila v Adirondackih radi irozdnih požarov je sedaj odstra-njena. kajti tekom zadnjih dni je dokaj deževalo in večina množili požarov je že pogašena. Državna, gozdna in ribar-ka komisija, je danes dobila iz vseh krajev v Adirondackih poro-čilo. da je povsodi izdatno deževalo. Oblasti so pri prn-ane, da je padlo do-volj dežja, tako. da se ni bati. da bi kje zopet pričel gozd goreti. Skoda, ko jo so napravili letos gozdni požari v državi New York je velikanska, kajti zgoreli so najlepši deli gozdov, med kterimi jih je tudi mnogo državnih. Nočni jezdeci. PRI PRVEJ OBRAVNAVI PROTI NOČNIM JEZDECEM SO JIH 36 IZPUSTILI. Petdeset jetnikov je še vedno v zaporu. Vodje bodo poslali v Nashville, Tenn. POMNOŽITEV ZASLEDOVALCEV. l amp Neuvv. Samburg. Tenn., 30. oktobra. Tuk. sodišče, koje je preslu->alo vjete nočne jezdece, ki so obdol-ženi. da so krivi umora kapitana Rankina, je včeraj oprostilo 36 jetni-ko\, kterim se ni muglo ničesar dokazati. kar je bilo navedeno v obtožnici. Osvoboditev je odredil sam gover-ner, ker se je prepričal, da jetniki nis-o sodelovali pri napadu in linča-nju. V ječi je sedaj še 50 jezdecev, kojim se pa tudi ne more skoraj ničesar dokazati, tako. da je pričakovati. da jih bodo v kratkem izpustili. Šest glavnih vodij, proti kterim imajo oblasti na razpolago obilo dokazov, bodo te dni poslali v Nashville, Tenn. Muskogee, Okla., 30. oktobra. — Texas & Oklahoma Horse Thief Ass., kure družbe namen je preprečiti konjske tatvine, je pri včerajšnjej se-j! sprejela resolucijo, pri kterej se je vseh 10.000 članov imenovane organizacije zavezalo pomagati pri zasledovanju nočnih jezdecev, ki so v novejšem i'a:-u izvršili vse polno konjskih tatvin. Lopovi so odgnali tudi mnogo goveje živine in drobnice. Vsi na volišče prihodnji torek. DOLŽNOST NAŠIH ROJAKOV JE, DA GREDO VSI NA VOLIŠČE NA DAN V O-L I T E V . Vsak državljan naj opravi svojo dolžnost, ako mogoče že dopoludne. PREDSEDNIKOVO MNENJE. Predsednik Roosevelt, kakor tudi drugi ugledni državljani naše republike so uverjeni. da bode nastopila panika, velika kriza in splošno poči-vanje obrti in napredka, v slučaju, da bi bil v torek izvoljen predsednikom William J. Bryan, ki je kandidat demokratične stranke. Radi tega je naravno, da bodo naši državljani ki so inteligentni, glasovali za WILLIAM II. TAFTA oziroma REPUBLIKANSKEGA preds. kandidata, kakor tudi za REPUBLIKANSKE člane kongresa in postavodaje. Glavna dolžnost vsakega državljana je, da čuva samega sebe, svojo ženo in svoje otroke tako, da jim zagotovi boljšo bodočnost potom boljše plače in stalnim delom. Tekom zadnjih let je vsakdo imel priliko skusiti in okusiti blagostanje, ki je bilo zasluga administracije republikanske stranke, kajti plače so se redno povečale in delo je bilo stalno, tako, da so bili časi tekom zadnjih let boljši, nego kedaj popreje. Oni gotovo žele, da se ti časi nadaljujejo in radi tega je priporočati vsem, da oddajo svoje glasove za republikansko stranko. Mi vemo, da naši rojaki žele, da bi bil Taft izvoljen in njega bodemo tudi izvolili. Radi tega naj pride v-akdo na volišče, nihče ne sme ostati doma. Čim večja bode naša večina, tem bolje je za bodočnost, glavna stvar pri tem pa je. da vsakdo odda svoje glasove za REPUBLIKANSKO stranko. Demokratje zatrjujejo, da bode Bryan zmagal in morda bodo oni tudi pridobili kaj irlasov, ako ostanejo republikanski volilci do-ma. Kedor ne voli. <slala admiralu Sperrvju. poveljniku ameriškega brodovja, brzojavne pozdrave, s kterimi izjavlja, da je brodovje na kitajskem vo-[ dovju nad vse dobrodošlo. Ta izjava je velike važnosti, kajti baš imenovana trgovinska zbornica je svoje-časno bila prva, ki je pričela z bojkotom ameriškesra blasra. Položaj na Balkanu. PO VSEJ RUSIJI SE JE PRIČELO ŽIVAHNO GIBANJE V PRID SRBOV. Mnenje velevlasti o aneksi ji otoka Krita po Grški; aneksija se odobrava. FRANCOSKO POSREDOVANJE. NEZGODA NA MORJU. Jačranka zavozila na obrežje pri North Carolini. Norfolk, Va., 30. oktobra! Štiri-jan borna jadranka Charles S. Hirsch naložena z lesom in drugim blagom, ki je plula proti severu, je v velikem viharju za vozila na obrežje North Caroline in leži sedaj na skalovju Paul Ganiiels Hill, 50 milj južno od Cape Henryja. Jadranka je zgubljena. Kuhar in jeden mornar sta utonila. ostalih šest mornarjev se je rešilo na rešilno postajo. Iz Norfolka so poslali ladiji na pomoč rešilne vlačne parnike ki pa nimajo kaj rešiti, kve-čjem ako se izkrca blago. Vihar še dv-ja in jadranke. ki so blizo obrežja so v velikej nevarnosti. $180,000 UKRADLA. Pva klerka neke mehikanske banke sta si prilastila veliko svoto. Mexico Ciudad, Mexico, 30. okt. I?, mestu Chihuahua se brzojavlja, da so tamkaj prijeli in zaprli klerka banke Minerve, M. Navarro in Martin Ma-tuesa. ker sta v noči dne 1. marca iz imenovane banke ukradla lepo svoto $185.000. $170.000 ukradenega denarja so kasneje našli. Zaprli so namreč v minolem tednu Navarrota_. ki je j K) ved al. kje je s svojim prijateljem skril ukradeni denar; $10.000 sta klerka deloma razdala. deloma zapravila. Skesan grešnik. Reading, Pa., 30. oktobra. Italijan Salvatore Garrito je včeraj izpovedal, da je njegov brat v Italiji po nedolžnem ofcsojen v ječo za dobbo 25 let, ker je bil obdolžen in spoznan krivim umora, kojega je on izvršil. Imenovani Salvatore je tudi tukaj umoril nekega konstablerja, in včeraj so ga radi tega obesili. Predno je odšel v smrt je izpovedal stoj atari zločin. Goreč paraik. San Juan de Puerto Rico, 31. okt. Parnik S. V. Luckenbach je dospel včeraj zvečer v to luko in sicer z gorečim nakrcaninn blagom. Parnik je nekoliko poškodovan, vendar pa bodo poprave kmalo gotove. Potniki in mornarji se dobro počutijo. Goreti je pričelo 26. t. m. zjutraj, ko je bil parnik nekaj nad 560 milj daleč od Sandy Hooka. Potnike so takoj probudili in v rešilne čolne na-nosili potrebno pitno vodo in jedila, za slučaj, ako bi morali potniki in mornarji goreči parnik ostaviti. Vendar pa tega ni bilo treba, ker so še isti dan srečali na morju parnik Phi-Iadelphijo. koji je goreči parnik do-vedel v tuk. luko. Ranjeni potniki. Boston, Mass., 30. okt. Šest potnikov, ki so dospeli s parnikom Iver-nia iz Liverpoola, je moralo v bolnico, ker so na morju med viharjem z ado bili nevarne poškodbe. O sveta z bombo. V Ohicagu. 111., se je v petek razletela zopet bomba, ki je bila namenjena nekemu izmed onih lokalov, v kterih se običajno igra prepovedale isrre na karte. Razstrelba, ki je sedaj že 24. te vrste se je pripetila v lokalu Brennana na aCottage Grove Ave" Posebne škode razstrelba ni napravila. kajti pobitih je bilo le nekoliki"1 šip. Razstrelba smodnika. Shenandoah, Pa., 31. okt. V tovarni Du Pond Powder Co. se je včeraj zjutraj v mlinu št. 4 pripetila razstrelba smodnika. Necega delavca iz Ringtowerja je vrglo 59 yar-dov daleč in je kmalo potem, ko so ga pobrali, umrl. Dva druga delavca sta bila smntno ranjena in so ju takoj prepeljali v bolnico. Razstrel-bo je bilo čutiti tri milje daleč in ljudje so deloma ostavili svoje hiše, ker so mislili, da je potres. Daleč na okrog so popokale vse šipe. Kako je nastala razstrelba, ni znano. $100,000 škode. V San Franciscu, Cal., je zgorelo glavno poslopje tovarne od American Can Co. Pri gašenju so bili trije gasilci nevarno ranjeni. Škoda znaša najmanj $100,000. London, 30. okt. Poročealec londonskih 1 'Times" brzojavlja iz Pe-trograda, da v Petrogradu, kakor tudi po vsej Rusiji dan za dnevom narašča navdušenje za Srbijo in so-vražtvo proti Avstriji in Nemčiji. Vsa Rusija je sedaj jedina v tem, da mora Rusija storiti vse, kar je v nje-nej moči v prid Jugoslavjanom, v prvej vrsti pa Srbom. To gibanje je sedaj že v toliko na-rastlo, da zamore končno postati tudi nevarno za obdržavanje mednarodne konference glede Balkana. Pasi ravno je Rusija tekom dveh zadnjih let nekako apatično motrila vse dogodke v tužej Hereeg-Bosni in je pustila Avstriji gospodariti v Her-ceg-liosni kakor se je slednjej zlju-bilo. je vsa apatija sedaj mahoma zginola in vse stranke brez izjeme, vštevši tudi socijaliste, postajajo od dne do dne bolj bojevite, tako da ljudstvo sedaj že na javnih prostorih zahteva vojno napram Avstriji. Z ozi-rom na Hereeg-Bosno in Srbijo je sedaj jedili ves ruski narod. Kaneja. otok Krit. 30. okt. Rusija, Anglija, Francija in Italija, oziroma vlasti. koje morajo skrbeti za otok Krit in njegovo samoupravo, so ravnokar izjavile, da pride pri med-narodnej konferenci na razpravo tudi vprašanje o aneksiji otoka Iviita po Grški. Predvsem je pa potrebno, da se vrše tozadevna pogajanja med Turčijo in Grško in do tedaj ostanejo čete imenovanih držav na otoku. Svoječasno je tudi Avstrija imela bataljon 87. slovenskega pešpolka na imenovanem otoku, toda, ker so bili izdatki za vzdrževanje vojaštva na Krit u za Avstrijo preveliki, je svoje vojaštvo odpoklicala, tako da "glede Krita nima več odločevati. Budimpešta. :><). okt. Avstrijske čete. koje so bile v sandžaku Novi Pazar. so že ostavile svoje dosedanje posadke in odšle v Bosno. V Pljev-Iju so se avstrijski eastiki iskreno poslovili od taniošnjih turških častnikov. Ker je Avstrija svojo dano obljubo tako hitro izvršila, bode to v Carigradu gotovo napravilo do!>er vtis. Tudi v Cetinju in Belgradu so zadovoljni s tem, ker vedo. da bode Avstrija v marsičem ugodila tudi prebivalstvu teh dveh dežel. Francija je sedaj odgovorila na uradno avstrijsko naznanilo glede novejših korakov Avstrije na Balkanu in odgovor Francije je napravil na avstrijske merodajne kroge kar najboljši vtis. Francija je namreč obljubila, da bode v Turčiji posredovala tako, da bi prišlo končno do sporazuma med Avstrijo in Turčijo. (Jlede obetajoče revolucije v Hereeg-Bosni je avstrijska vlada še vedno v velikih skrbeh, kajti vsi znaki kažejo na to, da pride tam v resnici do guerilja bojevanja. Vsled tega je sedaj Avstrija ustanovila po obeh deželah čete prostovoljcev, ki bodo hodili od vasi do vasi in preprečili vstajo. Pri tem je samoumevno, da bodo nakopali eestokrat tudi sami kot vstaši, tako da se ne bode vedelo, koja je vstaška četa in koja je avstrijska. Paris. 30. okt. Iz Sofije se javlja, da je prišlo med Bolgarijo in Turčijo do začasnega sporazuma glede vseh spornih vprašanj. Petrograd, 30. okt. Tfekom današnjega dne sprejme car v posebno av-dijenco semkaj došlega srbskega prestolonaslednika Gjorgja. Nadalje bo car sprejel tudi bivšega ministerske-ga predsednika Pašiča, ki je dospel v Petrograd zajedno s srbskim prestolonaslednikom. Paris, 30. okt. Iz Smirne v Mali Aziji se javlja, da so Mladoturki prepričani, da posluje sultan v sporazumu v Tevfik pašom, ki je minister ino3tranih del. Vsled tega so Mladoturki baje sklenili sultana prepoditi raz prestol in proglasiti sultanom tretjega sina sedanjega snltana.' V Carigrad pride v kratkem vojaštvo iz Soluna, da bode čuvalo ar-navtske čete in druge reakcijonarje, koji bi radi imeli, da bi v Turčiji zavladale zopet stare neustavne razmere. Petrograd, 31. okt. Danes se naznanja, da je car Nikolaj sklical konferenco vseh državnikov in višjih oficirjev. da se tako določi, kako stališče naj Rusija zavzame napram položaju na Balkanu. Take konference v Rusiji od vojske proti Japonski nadalje ni bilo. in radi tega je ta vest obudila velikansko senzacijo. Zborovanju bodo prisostvovali tudi vsi ministri, kakor tudi Člani narodnega obrambenega odbora. Mogoče jo tudi, da sedaj ne pride do mednarodne konference glede Balkana, ker se bo ttunošuji nadaljni položaj najbrže odločil v Petrogradu. Posledice tega zamorejo biti za marsikako državo v Evropi osodepolne. Petrograd, 31. okt. Minister ino-stranih del Izvoljskij si skuša pri članih dume pridobiti zagovornike in podporo. Včeraj se je z raznimi poslanci posvetoval. Iz Sofije se poroča, da bode plačala Bolgarija Turčiji tri milijone turških funtov odškodnine za svojo neodvisnost. Turčija je baje s to ponudbo popolnoma zadovoljna. PROTI VENEZUELI. Nizozemska je pomnožila svoje brodovje na Caraibskem morju. Haag, Nizozemska, 31. oktobra. Vse tuk. časopisje priporoča vladi naj nemudoma pomnoži svoje vojno brodovje, koje službuje pri nizozemskem otoku Curasao kraj Venezuele. Kakor hitro se to zgodi, zamore Nizozemska pričeti z vojnimi operacijami, oziroma z blokado proti venezu-elskim lukam. Vlada namerava z operacijami proti Venezueli pričeti tako, da se najpreje uničijo trdnjave v La Guayri in Puerto Cabello, nakar se naj prične splošna blokada. I -o- ZGUBLJEN PARNIK. j Na Atlantiku so našli razvaline par-nika Yarmouth, na kojem je bilo 23 ljudi j. London. 30. okt. Na Atlantiku so na^li m nogi i razvalin parnika Yarmouth, ki je [dni med Nizozemsko iti ITamriehem. Iz tega je soditi, da se je imenovani parnik potopil. Parnik Yarmouth je vozil običajno le tovor za Great Eastern železnico. Na njem je bilo 23 mornarjev, kteri so najbrže vsi utonili. Na svoj cilj bi parnik moral priti že minoli torek, toda dosedaj ga še ni bilo. KOKAIN SE PRODAJA V ŠOLAH. V Philadelphiji so prišli na sled prodaji kokaina. Philadelphia. Pa., 30. okt. Tukajšnja policija je prijela loletnega Ed-warda Lee. ker je rabil in prodajal kokain svojim tovarišem, ki obiskujejo "Daniel TVebsterjevo ljudsko šolo v Philadelphiji. Na policiji je imenovani deček izjavil, da vse polno otrok imenovane šole, ki so stari od 6 do 12 let. rabi kokain, kteri strup se je javno prodajal na šolskem dvorišču, in sicer med dečki, ne da bi se za to kedo zmenil. Deček je prvotno zanikal, da je on prodajal strup svojim součencem. toda ko so preiskali njegove žepe, so našli pri njem precejšnjo količino strupa. Kokain je dobival v nekej hiši na severnej 10. ulici, kojo je natančno popisal. Cena vožnja« Parnik Avstro-Americana črte n* dva vijaka MARTHA WASHINGTON odpluje dne 4. novembra. Parnik vozi 14 dni ▼ Trst Vožnji listek velja iz New Torka: do Trsta ali Reke..........$28.00, do Ljubljane ..............$88.90. do Zagreba................$89.38. Razne novosti iz inozemstva. RUSIJA IN JAPONSKA STA OD- POZVALI DELOMA SVOJE VOJAŠTVO IZ KITAJSKEGA OZEMLJA. Žganje in brezdelnost v Angliji; Atv-gleži porabijo več žganja, kakor Američani. SUFRAGETKE V JEČO. -o- Peking. 30. oktobra. Kuska vlada je izdala povelje. sr!as<.rii kterega bode ru-ko vojaštvo v kratkem ostavilo kitajsko pokrajino Pechili in tndi Peking, kjer je več let stražilo ruske* poslaništvo. Nadalje tudi naznanja. da namerava Japonska kmalo odpozvati svoje vojaštvo, ki tvori železniško stražo v Mandžuru. Polovica japonskega vojaštva ostane še v nadalje v Mandžuru. toda vse japonske Čete ne bodo štele več, nego 800 mož. London. 30. oktobra. Vodja delavcev in predsednik lokalne vladine komisije. John Burns, se je dosmrtno zameril angleškemu delavstvu, ker jo včeraj v dolenjej zbornici izjavil, da so angleški delavci v prvej vrsti radi tega tako nesrečni, ker povžijejo mnogo več žganja, kakor njihovi a-meriški tovariši. On je nadalje tudi izjavil, daa je žganje glavni uzrok, da je letos na Angleškem toliko brezposelnih delavcev, in da se jim tudi slabje godi. kakor brezpotjelnim v Ameriki, ki so saj nekaj časa potem, ko zgube delo. še dobro oblečeni, česar -e pa o angleških delavcih ne more trditi. V zbornici je vsled te izjave nastalo tako kričanje, da je moral govornik prenehati s svojim govorom. London. 30. oktobra. Predvčerajšnjim je prišlo v dolenjo zbornico zopet mnoari sufragetk. koje so pričelo v zbornici kričati. Vsled tesra so jih nekoliko aretovali in odvedli pred sodišče, koje jo vse jet nice obsodilo v plačilo denarne kazni v znesku $25. Ive dve sta bili oproščeni.- N*i jedna ni hotela plačati kazni in tako so šle raje vse v ječo. Bruselj. Belgija, 30. oktobra. Vodja ameriške ek^pedieije v Kongu E. Dorsev Molmn. je posla! semkaj svoje poročilo v kterem naznanja, da so v pokrajini Manvema naJUi boko >lužbo: to j«1 mogoče zadnje .-redstvo. e ustavi nazadovanje množitve francoskega prebivalstva — * ♦ » Francoska vrhovna sufragetka izjavlja. da je na svetu dovolj raožkih. ki bi krpili nogovice in opravljali delo v kuhinjah. Gotovo — »oda taki možki tudi za kaj druzega niso sposobni. 1'ri tem moramo uvaževati nazadovanje števila prebivalstva v Franciji... * * * Kadenje cigaret je dobro za ženske, tako izjavlja gospa zdravnic dr. Rachel Skidelska v Philadelphiji. Pa. Mogoče je res. da kadenje pomiri razburjeno živce, toda le teda.i, kadar že druga sredstva ne pomagajo. .. « * # V Ohio je jmstalo še par county-; jcv "suhih". Vendar pa ne moremo vrjeti. da je radi temperenčnikov vladala letos v Ohio taka suša in pomanjkanje vode... • » * Sedaj. k<> -e bližajo volitve, so tudi intrige med strankami, med posameznimi podjetji in posamezniki na dnevnem redu. Pravega vzroka za to ne vemo in radi teira moramo nehote misliti na i/rek: "AH is fair in Love"... • • • Neki bogatin, ki je s svojim avtomobilom prehitro vozil, mora v šestmesečno ječo. Še so sodniki v — Massachusettsu... • * • V Jersey City Heights so priredili ta teden parado otrok in pri tem so matere peljale 700 babyjev za ostalimi otroci. To naj nam služi v dokaz, da imamo še vedno dovolj otrok, in sicer kljub temu, da živimo v dobi ljudskega samomora... • • • Po natančno tričetrt leta trajajočem zakonskem življenju je Vander- biltova Gladys kupljenemu svojemu "grofu" Szechenyiju povila hčerko. To nas spominja na besedo kralja Ljudevita XIV.: "Točnost pomenja vljudnost kraljev"... * * * V tem tednu smo obhajali petdeseti rojstni dan našega predsednika Theodore Roosevelta: s tisočerimi željami in čestitanji našemu sedaj še vedno prvemu državljanu se spaja še sledeča čestitka: da ostane še nadalj-nili petdeset let v svojem srcu tako mlad — in nekoliko starejši v temperamentu ... * * • Dr. Simpson toži svojo taščo na odškodnino v znesku $10,000 (ona je namreč nanj streljala in ga ranila) : '*sie semper tyrannis!"... » * » Graft v bolnici Bellevue? Čemu neki ne? Naši javni vslužbenei kradejo celo na mrtvih in čemu naj bi ne kradli pri bolnikih?... * # * Bačna tvrdka Brown je propadla in temu bankerotu je sledil bankerot tvrdke Mc In tyre. Vzrok vsemu temu so zopet ženske, ktere so vladale banko in tudi Melntvrejevo tvrd-ko... * * * Zgoraj smo pisali o 'šmir-popirju Omenimo naj še radi popolnosti, da ima fine agente (smešno, agente za kaj taeega!). Jeden je napravil v Ljubljani lopovščine, tako so javljali ljubljanski listi. Ta obira ljudi na karte. Drugi, bivši zastavonoša ljubljanskih želodarjev, je pa dobro zapisan radi raznih činov v Clevelandu in drugod. Iz vsega tega je izvajati, da "gliha vkup štriha"... Par ur v Zemunu. Belgrad, 15. okt. Iti i7. Belgrada v Zemun danes ni prijetna stvar, in kdor nima nujnih opravil, se ne podaja na to težavno pot. Zemun je kakor neko predmestje Belgrada in v normalnih razmerah je osobni promet med tema dvema: mestoma posebno živahen. Prevoz potnikov vrši srbsko in avstrijsko parobrodarsko društvo. Parniki odhajajo iz Belgrada kakor tudi iz Ze-rnuna vsake pol ure in vedno so polni ljudi, ki gredo na kratek izlet, ali pa tudi po opravilu, ker so trgovinske zveze med Belgradom in Ze-munom zelo veliko. Skratka, v normalnih razmerah človek, ki odide iz i Belgrada v Zemun ali obratno, niti j ne zapazi, da je prišel v drugo državo. Ali sedaj so razmere na meji vse j prej kot pa normalne. V Zemunu stojijo pri iziiodu iz parnikov trije poli-eijski stražniki in dva orožnika z nagnjenimi bajoneti na puškah, ki vsakemu potniku natančno in pedantno prt gledajo potni list. s čimer se zgubi mnogo dragocenega časa. Enaka procedura se obavlja pri vstopanju v parnik. In ne samo to. nego so začeli tudi apirati uglednejše Belgradčane. ki >i» prišli v Zemun po opravilu ali pa y.a zabavo. Samo ob sebi je umevno, da se na a način ne pospešuje osobni promet med Belgradom in Zemunom, ker je /e s;Irna ona pedantnost pri viziranju silili) neprijetna. a razen tega se vsakdo boji. da bi bil še zaprt po nedolžnem. Tudi jaz. ki sem dru-_a<-e prihajal skoraj vsakega popoldne v Zemun. že nekoliko dni nisem šel tja. ker tudi meni ne bi bilo ljubo. ako bi me spravili v zaklenjeno sobo. Ali radovednost me je včeraj popoldne nagnala na to, da sem se odločil na to, da prenesem vse, samo «la vidim, kake razmere vladajo v Zemunu včeraj: te razmere se namreč vsak dan menjajo, kakor se namreč menjajo tudi varnostne odredbe na meji. Kmalo sem videl, da so te varnostne odredbe v istini zelo obsežne. Ko je parnik priplul v bližino slavonske savske obali, videl sem več orožui-ških patrulj na sami obali. Ilavno tako se je sprehajalo več orožniških patrulj na nekem neobljudeuem donavskem otoku, a na zemunski obali so nas sprejeli trije polieijski stražniki in dva orožnika z nasajenimi bajoneti na puškah. Ko sem se rešil teh ljudi j. zapazil sem, da se na obali nahaja mnogo ljudi v meščanski obleki. ki pazno gledajo vsakega prišleka — to je tajna policija. Eden teh ljudij mi je izkazal to čast, da me je spremljal v mesto, vstopil za menoj v kavarno, se vsedel pri sosednji mizi. ker je mislil, da se s kom sestali Nisem se sestal z nikomur — ker to ni bil moj namen — nego sem •Tovoril samo z dvema dopisnikoma budimpeštanskih in dunajskih listov /. M and lom in Steinhardtom), kte- ima je zabr&njeno bivanje v Belgra-"'u. pa sta udarila svoje taborišče v Zemnnu, odkoder pošiljata v svet vse one Ijiži in izmišljotine, ki jih je polno evropsko časopisje. Ta dva go- spoda sta sedaj v veliki zadregi, ker v Belgradu je toliko dogodkov, da jih komaj zbere tudi oni, ki v Belgradu živi, a po mestu kurzirajo najrazno-vrstnejše vesti, ki jih je tudi v samem Belgradu težko kontrolirati, a o kontroliranju teh vesti iz Zemuna se niti govoriti ne da. Zato ta dva gospoda lovita vsakega znanca, ki pride iz Belgrada, in posebej časnikarje, da bi kaj izvedeli od njih. Časnikarji seveda niso tako neumni, da bi služili za informatorje dvem stanovskim tovarišem, ki sta sama zakrivila svojo nesrečo. Tako sem tudi jaz "far-bal" Steinhardta in Madla, kar se je dalo. V tem pride v kavarno neki meni znani belgradski profesor, ki je sedaj tudi dopisnik nekega petro-gradskega lista, a za njim pride tudi '' spremljevalec'Profesor prisede k meni, a njegov "spremljevalec" k mojemu " spremljevalcu"-, svojemu tovarišu po poklicu. O tem, kak je ta poklic, namreč poklic onih dveh " spremljevalcevni bilo več nobenega dvoma, ker sta se tako neumno vedla, da sem se čutil užaljenega, da mene, časnikarja, nadzoruje tak bedak, ki ima tako malo talenta za "tajnega", da niti dve uri ne more svojega poklica zakriti, kar je vendar predpogoj za uspešno izvrševanje te delikatne službe. Ako bi jaz imel kakih tajnih namenov v Zemunu, česar pa ni bilo, ker sem za take reči prekomoden, mi moj "spremljevalec" ne bi nič škodil, ker sem ga takoj — spoznal in bi se znal čuvati. "Spremljevalca" sta šla za menoj in za profesorjem na donavsko obalo in sta pazila na naju, dokler nisva stopila na most, po kterem se gre na parnik. In ko sem bil na srbskem parniku, sem vprašal kapitana : "Ali smo že v Srbiji, ali pa bode-mo v Srbiji šele potem, ko pridemo na srbsko obalo?" "Stojimo pod zaščito srbske zastave. torej smo v Srbiji", glasil se je kratek kapitanov odgovor. Noč se je že spuščala, ko je "Beli-grad'' zažvižgal in začel ponosno rezati donavske valove, ki so se vzdihovali pod vplivom močnega vetra. Pogledal sem po Donavi navzgor in videl dve avstro-ogrski vojni ladiji, a ko se je parnik obrnil in smo plovili zraven nekega donavskega otoka, videli smo, kako se sprehajajo po pesku v plašče zamotani orožniki. Parnik je plul čisto tik otokove obali in videli smo tudi v grmovju skrite vojake... PuŠke so napete in čakajo na povelje: "ogenj!" Tako je na avstro-ogrsko-srbski meji. V Zemun brez velike sile ne grem več. S. N. Kloroform. — Vsesvetska povest. — V zimskih mesecih sem zahajal večkrat v rodbino nekega tovarnarja. Kil nas jo več, med njimi tudi stari doktor Beneš. '•Ako bi se morala dati sedaj ope-rovati". je menila tovarnarjeva soproga. "in bi morala biti za vsako ceno uspavana, zaupala bi samo zdravniku, ki ga prav dobro poznam. Moj ideal pa bi bil. se dati uspavati od moža, ki je v mene zaljubljen." Stari Zdravnik, ki je že precej časa molčal, je neverjetno zmajal z glavo. "Ne, gospa, ne; jaz pa trdim, da ravno tega storiti nikdar." "Zakaj? Z veseljem bi zaklopila oči pod negovanjem ljubečega zdravnika... In potem pomislite vendar na prebujenje, na zanosni povratek v življenje___" "Prvič", je menil zdravnik, "prebujenje. povratek v življenje ni tako poetičen, kakor mislite. Bolnik se vzbuja z velikim trudom iz hude omotice in v takih trenotkih nedo->tnja najlepši ženi miline in Ijubko->ti in izpostavlja se največji nevarnosti, da odvrne od sebe svojega obo-ževalca." Pomoleal je nekoliko. "Iz-;>ostavlja pa se' še groznejši nevarnosti, namreč, da ua večno zaspi." Ko smo vsi ogorčeno protestovali. je nadaljeval: "Dovolite mi, da vam v potrditev svojega mnenja povem sstaro dogodbo. Bil sem žalosten junak te dogodbe, in ako danes o tem govorim, ne riskiram več, da koga s tem kompromitujem. Od vseh, ki so bili pri tem udeleženi, sem edini še na življenju; danes štejem sedemdeset let i i? takrat sem bil šestin-dvajsetleten mladenič. Vidite torej..." "Bil sem asistent v bolnišnici, ko sem spoznal ženo. ki je imela postati edina, velika ljubezen mojega življenja. Za jeden pogled njenih modrih očij bi bil učinil največje budalosti; da jej ohranim mir in jo obvarujem pred čenčarijami, bil bi sposoben največjih žrtev, ker vedite, bila je že poročena... " "Oba sva bila mlada. Poročili so jo z možem, ki je bil dvajset let starejši od nje; in dasi te besede iz ust starca nekam čudno zvenijo, morem ipak reči, da me je ravno tako iskreno ljubila kakor jaz njo. Najina ljubezen je trajala srečno in tajno pol leta, ko sem dobil nekega jutra od njenega moža posetnieo, na kteri me je nujno prosil, da nemudoma pridem k njegovi soprogi, ki je težko bolna. Ilitel sem, kar so me noge nesle, in našel sem jo bledo in hropečo v postelji z onim tesnobnim izrazom na licih, onimi obrobljenimi očmi, ostenim nosom, suhimi ustnicami in brezbarvnimi lasmi, ki sem jih videl tolikokrat v bolnišnici... Prejšnji dan jo je prijela moreča bolest, morali so jo položiti v posteljo, in odsimal je neprestano kričala in jokala; rokami je mahala okolo sebe in vsako približanje si je prepovedala dolgimi, strašnimi, prosečimi pogledi. « Ni ura, ni minuta ni smela biti zgubljena. Poklicali so mojega šefa, primarija bolnišnice, in operacija je bila na mestu določena. Človek mora to sam skusiti, da pojmi grozoto priprav, kterim sem prisostvoval dnevno z največjo mirnostjo, ko se je šlo za nepoznane pacijente, ki pa so postale grozne, ko se je šlo za najdražje bitje na svetu. Medtem, ko smo sosebno izbo pretvorili v operacijsko sobo, dala mi je moja mala oboževanka znamenje, ob-vladajoea svojo bolest, ter mi zašepe-tala: "Nimam strahu, ne jokaj; ti me uspavaj !'' Ko sem to zanikal mahljajem roke, je rekla poluglasno: "Hočem in te prosim!" Nisem imel niti časa niti moči jej reči: ne, kajti odnesli jo v sosednjo sobo. Tu je pričela moja Golgata. Moj šef, njegovi pomočniki, strežnica so se pripravljali na operacijo in letali so po sobi semtertja, jaz pa sem vzel kloroform in kompreso. Komaj je vdihnila par kapljic, se je kljubujoče vzravnala. Potem se je nasmehnila ter se prepustila brez odpora kloroformu. Vzlic temu se spanec ni hotel dostaviti. Morda sem bil prerazburjen, da pravilno odmerim dozo, morda sem lil kloroform v premali množini in sem morda puščal skozi u^ta preveč zraka. I Medtem so me napadale razne misli, ; kako sem uspaval druge, kako so je-čali in trpeli, in umeli boste, da sem imel nekoliko kalne oči in negotove prste. Sef se mi je približal s zavihanimi i rokavi: "Torej že spi?" "Ne še, gospod profesor!" "Potem se požurite!" Nagnil sem se k njej ter jej rekel: "Ali me slišite?" Odprla je oči, trenila dvakrat ter mi tako dala na znanje, da me umeje. "Ali vam šumi v ušesih? Ali slišite kaj?" "Zvonenje!" je šepetala in zdrh-tela je v tem trenotku. Roka jej je zdrknila doli. sapa jej je postajala enakomerna, lice je začelo bledeti in male modre žilice so se pojavile na prozornih nozdrvih. Sklonil sem se nad njo; njen enakomerni dih je silil nekam sika joče iz ust, ki so dišale po kloroformu; spala je. "f.ospod profesor, morete začeti", rekel sem svojemu šefu. Čim sem videl, kako je smuknil nož preko njenega belega telesa in sem videl njegovo sled označeno z rudečo črto, : vrnilo se je zopet moje za trenotek [ udušeno razburjenje. Bilo mi je, kakor da režejo tudi meni v meso in j nehote je pogladila moja roka njeno lice. Naenkrat je močno zdrhtela-kakor bi se hotela braniti in ječanje je prihajalo iz njenih ust. Operator se je zravnal. "Pacijentka vendar ne spi!" Prilil sem par kapljic na fini ba-tist in so bile kakor madež ua be-lostnem platnu. Profesor se jp nagnil znova oreko bolnice. In zopet je začela uboga bolest niča izgovarjati nerazumne besede. O, kako hrepeneče sem si zaželel. da bi bilo vse to končano, kako sem si želel, da se prebudi, da bode konec tej grozoti! V tem strahu in razburjenju izgu- ; bil sem slehern stik s prisotnostjo in čutil sem, kako mi misli polagoma uhajajo iz možgan. Še vedno je stokala, ali ležala je nepremično in nakrat je, jecljaje sicer, ali vendar dosti razločno izgovorila ime,moje ime, Jan. Zona me je obišla. medtem ko je v sanjah govoreča nadaljevala: "Nikar se ne boj, saj sem trdna!" Zgrozil sem se. Sedaj se nisem samo bal, da bi se ne mogla več vzbuditi in v mojih rokah umreti, ampak bal sem se tudi, da bi mogla izdati najino tajnost. Ne da bi vedel, /kaj delam, rekel sem: "Gospod profesor, ne spi!" "A vendar... ker blebeta... Kaj me to briga, samo da se ne gane." Njen glas se je vzdignil v tem trenotku silneje. "Nimam strahu___ Ti me uspavaj!" "O, nesrečnica, nesrečnica!" sem si mislil... "ona govori...7 In pri-lival sem vedno več kloroforma na batist, štiri, petkrat sem prilil. Trdno sem jej pritisnil masko na lice, ki je bila vsa mokra od kloroforma. "Spim... slišim zvonenje.... Ko ozdravim, se bova zopet sprehajala tam pod kostanji___" Izgubil sem glavo. Bal sem se, da bi njen mož mogel prisluškovati ob vratih, mogel bi slišati vsako besedo in tudi ostali bi izvedeli. Potem bi bila ona, ki je boječa in ki je ni onečastil niti najmanjši sum, potem bi bila onečaščena za vedno. "Zopet se snideva zvečer", pel je glas, "in okleneš se mojih rok..." Postajal sem nor in rekel sem si: "Kaj neki pove še?" Prilival sem vedno več in več kloroforma, ne da bi gledal — kakor blazen! Naenkrat pa, ko sem pogledal na steklenico s kloroformom, videl sem, da je prazna. Ne da bi videl ne slišal, prilival sem jej kloroforma. Popadla me je groza, strgal sem jej kompreso, odprl jej vejico in videl sem veliko, široko punčico, ki je bila odmrla popolnoma. Hotel sem za-kričati: "stoj!", ali v meni je zamrl sleherni glas. Istočasno sem zaslišal kratek, boječ glas svojega šefa: "Za božjo voljo, arterije se ne pregibajo več!" Vrgel se je na-me in me odstranil krepkim sunkom. Ali ni več dihala, kisik, eter, hitro, ali bilo je prepozno. Njena uboga glavica se je nagnila, bleda in ledena, in njeno modro oko, njene vejice... njen pogled je bil votel in prazen... Bila je mrtva. Skušali smo vse možno, ali bilo je zastonj." * * * Dolgo časa je molčal stari zdravnik in molčali smo vsi. Potem pa je rekel ginjen: "Porečete, taka nesreča se more pripetiti vsakemu zdravniku in nikdo ni varen pred izdajstvom kloroforma. Ali jaz vem prav gotovo, da bi bil ostal hladen in ravnodušni, da me ni mučil dvojni strah, ko sem držal eksistenco ljubečega bitja v svojih rokah in moral poslušati, kako se uničuje sama in nehote; ne bilo bi treba, da si očitam njeno smrt." Molčal je. Dih žalosti je zavel po sobi, kakor da ga je prinesel ostri, jesenski veter, ki je venomer udarjal na okna. Molče smo vsak popili svojo skodelico čaia in ta večer smo se razšli nenavadno brzo. * * * To je bilo lansko leto koncem oktobra ravno pred Vsemi sveti. Ko sem par dni za tem na Vseh svetih obiskal domovanja mrtvih, srečal sem v mraku, ko so v bojnem svitu mrgoleli tisoči lučic, tih pred vhodom starega doktorja Beneša. "O. vi tukaj, gospod doktor!" "Ker nisem imel ne žene ne dece. hotel sem obiskati grob gospe Emi- j lije; ali letos ga nisem več našel: tam, kjer je spala svoj večni sen, sto-« Slovensko katolike 11 podp, društvo svete Barbari caZjedinjene države Severne- Am«rik» Sedež; Forest City, Pa. tekotVorlranodiNdl. Januarja lOOJ v dock, Pa. ALOJZIJ VTRANT, n. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 8outh Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, EveLeth, Minn. POROTNIODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. TVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. ŠTAJERSKE NOVICE. Nemški razgrajači pred sodiščem. Iz Maribora pišejo: 13. in 14. oktobra se je vršila pri tukajšnjem okrožnem sodišču obravnava proti onim 12 Nemcem, ki so bili obtoženi, da so s»e dne 19. septembra t. 1. zvečer udeležili izgredov proti Slovencem ter razbili na "Narodnem domu," pri "škofiji" šipe ter strgali slovenske napise pri "Ljudski posojilnici," pri dr. Pipu.šu, dr. Rosini, pri krojaču znanju slovenščine. Bodeče pristavi, da je pravilno, da mora znati kletni nadzornik tudi nemško, kar vzbudi med vsemi poslanci velik smeh. Norčujejo se iz Lemiscba, češ, pošteno te je dal. Deželni zbor sklene nadalje, da se določijo spremljevalcu za od-gnane osebe sledeče pristojbine: za vsak peš km tja in nazaj 20 h, z vozom 15 h, na železnici 10 h za km do 20 km, za daljše proge pa za pol dne 2 K, cel dan 3 K. Prenočišče se zara- Božiču itd. Predsednik sodišča je bil 511111 z 1 K 60 Za sP^aastvo na ko- Vrhovai zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424; Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. bi lovranskega policaja Štokoije, in hočeš nočeš, morala sta se udati usodi in v spremstvu policije in žandarme- KRANJSKE NOVICE. rije ~ VJ*?°n mje v \ oloski. i<> je na damo baje "Kranjska hranilnica." Po Ljub-' tako ^^ vplivalo, da je obolela Ijani krožijo govorice, da je ravna- v+)e([ prestanega strahu. Ko je rav- telj-'vo "Kranjske hranilnice" ime- nate]j gledališča, v katerem je anga- lo včeraj ^ejo. v kteri je sklenilo, da tirana imenovana i-ralka. doznal za »e odslej iz hranilničnega čistega dobička sploh ne bo ničesar več dalo v slovenske ramene. Zopet moža zapustila. Od sv. Križa pri - dvom pokopališču se pomča. da st1 je '-ni vrtnarja I.uke Tomšiča zopet in te že tretjič zljubilo Mja-drati v -vet r. oženjenim kamnosekom Francetom Novak, ki je oče treh o-trok. Odjadrala v svet žena seve ni na svoje str- ~ke. ampak v -kodo svo-jeira moža. kterecra je pustila samega z otroeiei v največjem delu. Iz preiskovalnega zapera v Ljubljani so bili :zpu;r-erii Stanko Rekar, Iv. Orešek in Anton Dernovš^k. "Ker se je proti Andreju Javorniku in Blažu Pirr.atu dne 12. okt. že vršila glavna razprava, ktere izid smo žp priobčili, zruaaj^aln -e je število v preiskoval; cm rr.P'-rn —'1 nahaja jo«~ih osnmljf"M f-\ ..,! Vilimna>! na dvanajst. \ i»r»->i.«i\a'vem za;Hira so dali«'- Ft a Stant. Milan Makar. I-g'lacij Mravije, Jakob Turzan, Ivan K nov«-. .1. Baj/elj. Ernest Windi-- <*r. S!>■/•;,• o Potnik in Štefan Kamen šok. Vods ni i> kranjskih rekah in potokih. V Savi je tako malo vode kakor že d' jo ne. Tz štajer-kih krajev se T u V. ■'.! ponekod že usahujejo studenci. Ta jesenska suša je tudi zelo aeugodno vplivala na vinojrrade. Belgijcem v Ljubljani je vojaška oblast zapovedala, la smejo hoditi po mestu le v skupinah po šest mož. O poročniku Mayerju se poroča, da je na povelje vojnega ministra ustavljena pre i-kava prot' njemu. Baje bo Maver prestavljen. <"a-nikar Pire toži Mayerja pri vojaški oblasti, pri civilni oblasti pa toži Pire Mayerju za^tds'kodnino vsled bolečin. Aretovan je liil 14. okt. na južnem kolodvoru 21 letni Mihael Genbis iz Poderada ker se je hote izseliti v A-n.eriko, še predno je zadostil vojaški dolžnosti. Pri sebi je imel 593 kron denarja. PRIMORSKE NOVICE. Posebno znamenitost dobi kopališče Opatija. Pride namreč doli znani nemški knez Eulenburg. da se tam ozdravi. Prenaglil se je. Policija v Opatiji za deduje neko družbo pustolovcev, ki uganjajo po svetu razne goljufije. Ker je tudi v naših krajih policija dobila v roke potrebna navodila, dogodil se je v Lovrani 11. okt. sledeči slučaj: Detektiv Fuehs z Dunaja se je sprehajal in zabaVal po Lovrani z gledališčno igTalko tudi z Dunaja, neko Zimmermann. Ker sta bila obadva lepo in fino oblečena in morda tudi kaj podobna članom imenovane družbe, ^grabila jih je roka pravice v ose- slueaj. ki se je njegovi igralki dogodil. je brzojavil na Yolosko in se tudi sam pripeljal tu sem in rešil damo iz zapora. Detektiv se je moral pač sam it. te zanjke rešiti. Socialni demokrat zabodel Slovenca. Tz Trsta poročajo: Pri Sv. Ivanu -o -p v neki gostilni sprli Slovenci in soeialni demokrat je. Prepir se je nadaljeval na cesti. Tit je neki socialni demokrat, rodom Slovenec, zasadil Slovencu Separju nož pa prilika j za onega, kojega veseli imeti fante na hrani. Oglasite se pri: Frank Štefančič, P. O. Box 85, Cranes vi lie. Pa Po L. S. & M. S. R. R. P. se po pelje do Conneaut, Ohio, in od tam stane 28 centov do Cranesville, Pa. Slovensko - Amerikanski Koledar. Kakor vsako leto, tako bode tudi letos naše uredništvo izdalo rojakom v Ameriki nad vse priljubljeni "Slovensko - Amerikanski Koledar", ko-ji se je tekom let povsem vdomačil pri slovenskih Američanih. Koledar za leto 1909 bode glede vsebine nadkriljeval vse njegove prednike, zlasti pa v kolikor pride povestni del v poštev. Razun povesti, bodo v Koledarju tudi zanimivi članki o odkritju reke Hudson, Fultono-vej stoletnici, kitajskem novem letu, tristoletnici Canade, osemdesetletnica Leva Nikolaj eviča Tolstoja itd. Poleg tega bode v Koledarju tudi obilo humoresk iz ameriškega življenja, popis katastrofe v Collinwoodu. po-pils napada avstrijskih vojakov na Slovence v Ljubljani (s slikami) in mnogo druzih zanimivosti, kakor tudi natančen pregled vseh dogodkov letošnjega leta, ki je bilo z ozirom na politične spremembe tako bogato. Prve pole Koledarja, ki izide v 5000 iztisih, se že tiskajo, tako, da bode v kratkem izšel, radi česar svetujemo rojakom, da se glede naročnine čim preje oglasijo, tako, da bode vsakdo lahko dobil svoj Koledar pravočasno, kajti pred vsem se bodemo pri razpošiljanju ozirali na one rojake, ki se pravočasno oglasijo. Prvi naročniki so se že oglasili, a ostali rojaki naj jih hitro posnemajo? Družinska SLUŽBO DOBITE TAKOJ dve pridni in pošteni Slovenki; ena v kuhinji, druga v saloonu. Plaea dobra po dogovoru. Vprašajte pri: John Drobnič, P. O. Box 355, Salida, Colo. (29-31—10) s za leto 1909 je dobiti po 12c. pri SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street, New York City. HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem iu popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo za-nesljivo vsakdo poSlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, poluoijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi » vsako tajno spolno bolezn moža In žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno,— 2AT0RAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: rrnE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA pri.-ton Nemec je ta Mehlsack, kakor pišejo njegovo ime nemški listi, kaže-to-le: Daties se je zglasil v našem u- o*«- iri.em.vaneurti obsojenih i;. Mr'-ak, stanujoč- v Zeleni jami 10.->. Izjavil je, da je bil rojen na Teharjih, ooe in mati sta trda Slo-vetica. Njeirov >in. ki je bil te dni v Celju ob-ojen. je bil v službi pri tr-'S< • veu 7. .<•-■ .ni Jarmerju v Celju. I ti : -Tanner je baje fanta najel, da se je ii'Iele/.il i/.irredov, za kar h:.a oče Me!>ak baje dokaze v rokah. KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le v slučajih nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo 08label0, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JOSEPB TBINEB'3 NA PRODAJ. KOROŠKE NOVICE. Koroški deželni zbor je sklenil, da podeli /.a zsrradbo vodovodov sledeče !*ie: občinama Vobre in Malnce :>.» t;oo K, Gospa Sveta 600 K, Zgornji Dravosrrad. Trebno in Vkove po i .~>U0 lv. Pizvek .">00 K, Dhorše pri Špitalu 2500 K. Bela most 2000 K, in Z ironiji in Spodnji Beli pri Beljaku 1(HM) K. !'ri poročilu juridično poli-; a odseka o nastavitvi kletnih a lzornikov se obregne neizog'bni dr. i.en i—eh v razpis, ki zahteva, da mora znati kletni nadzornik tudi slovensko. Lemiseh besedo slovenski tako nerad < ita. ua pravi, zadostovalo bi, ko bi razpis navajal, da mora kletni nad- Dobro črno in belo vino od 25 do 45 centov galoua Staro belo aH črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. ■ Kdor kupi manj kakor 22 galon vina, I mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.5U galona. Sladki mošt 24 stekl. $5.0". Novo vino od leta 1908 ia;a posebno nizko ceno. Pri včjem naročilu dam popust. Z poštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett Contra Costa Co., California. 2 H Trinerjevo ameriško elixir grenko vino REGISTERED Pozoi hoiaki: fiovonnaificiif. t- »ra.'itiianc rnsrt.t pl^&aste in*go oi>ra..ct, od katcrt^j* * lednih lepi lasje, brk? >u otad« popci Duma 2rastejo ! kevmatizem ali trganj v nogah, rokah in kiiiu Vam po polnoma cd&i^anim. hotne .i«.,r. kurje cCesa, braaovict in ozeblino V*r v i di.eh popoti cina odstranim, da" jt tc rr-snica se jamči i^-OO. UpraSajtc st pri — Jakob Wabcie, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO ve rja in 41 let stari Alojzij Sirovizza iz ftibenika. Košir in Raiss sta obtožena tudi. da sta zavarovalni družbi poneverila 7520 K. Volivno gibanje v Istri. Jugoslovanska soeialna demokraeija nastopi o prihodnjih deželnozborskih volitvah z lastnimi kandidati proti hrvatsko-slovenski narodni stranki ter že pridno agitira za svoje kandidate, ki pa nimajo niti trohice nade, da bi zmagali. Načrt je prozoren. Socijalisti hočejo zopet enkrat pomagali italijanskim liberalcem. Sredstva, ki se jih pri svoji agitaciji poslužujejo, sj vredna te stranke, ki si prisvaja naslov osrečevateljice ljudstva. i L Zdravju najprimerneje* pijača je LEISV PIVO ktero je varjeno iz najboljšega ianporliruwga češkega hmela. 3(*4i tega naj n;kdo ne zamudi poskusiii z*, t « '»jo lastno 3w>r?st, kakor tad* i korist svoje družine, svojih prijatelj-.- a imgih. Lel«y pivo je najbo-'-" stnljnbljeKio terse dob* » Tsea boljiik gostilnah Vse podrobnost' ^ - ">.** " 'rikiH* Ml' nNI« kteri Vam dragevolje vse THE ISAAC LEISt HITEWING CdM^I^ CLEVEi 4 Oc je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno uplira na živce trebuha in drobovja, ter povtča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odstranja iz teleaa nepotrebne delce hrane Kadarkoli je slast do jedij slaba se čutite trudne je vase spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda je prišel čas, da rabite IRIKEBJEVO PUŠKO EUXIQ GRENKO VlfO, ker uredi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri cisto, obrazno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Joseph Triner, South Ashland Avenue, Chicago, 111. Neprecenljiva je Trinefjeva slivovica in borovicka. .Vprašajte pri vaših znancih. V padisahovej senci Xkroi May; za "Glas Naroda'' priredil L. P. TRETJA KNJIGA, IZ BAGDADA V STA M BUL. (Nadal je van je.) t "Toda moral je vendar imeti vzrok, ker je odšel iz tabora!" "Gotovo!" "In kaj je ta vzroki" "Gospod, tega ti nečem povedati!" **Dobro.. Bomo videli, kdo bode sedaj zapovedoval jaz ali kan--" Ilalef se vrne in mi naznani, da so res samo štirje Bejati v taboru. "Tam stoje ob ovinku in na*? poslušajo!" reče. "Put-limo jih! Toda povej, ali so tvoje pištole naložene, hadži Halef Omar?" "Ali so bile že kdaj prazne, sidif' "Vzemi jih izza pasa, in če mi ta mož ne odgovori na vprašanje, ktero mu zadnjikrat stavim, tedaj mu poženi krogljo skozi glavo. Si me razumel?" "Le ne skrbi, sidi; dobil bo dve kroglji mesto ene!" Halef vzan.e v roke dve pištole in napne petelina. Jaz pa vprašam ponovno Bejata: "Zakaj je odšel kan iz tabora?" Alož se niti trenutek ne pomiŠlja z odgovorom: "Da napade Bebeje." "Bebojef Toroj me je nalagal! Rekel mi je, da hoče obiskati Džiafe." "Gospod, kan Heider Miriam nikdar ne laže. Ce se mu posreči napad na Bebeje. se poda res k Džiafom." Sedaj se šele spomnim, da me je kan vprašal, če sem prijatelj ali sovražnik Bebejev. "Ali živite z Bebeji v sovr-štvu?" vprašam nadalje. "Bebeji z nami, gospod. Zato jim hočemo danes odvzeti njih črede, preproire in orožje. Stopetdeset mož bode prineslo plen domov, in ptede-eet se jih poda £ karom k Džiafom." "Če bodo Bebeji dovolili." pristavim. Kljub temi opazim, da Bejat ponosno dvigne glavo. "Bebeji? Bebeji «o boj ariji ve i! Ali nisi videl, kako je naš ujetnik bežal pred nami?" "Eden pred dvesto ljudmi!" "In ti si ga sam ujel!" "Prav lahko; v enakih okoliščinah bi polovil deset Bejatov brez posebne muje. Na prin:er: ti in tvoji štirje tovariši, zajedno s stražo in ostalimi vojnik v taboru .-te sedaj vsi moji ujetniki. Halef, čuvaj na izhod. Kdor se oddalji brez mojega dovoljenja, tega ustreli na mestu!" Hrabri hadži Halef takoj zgine na svoje mesto; Bejat pa boječe reče: "Gospod, ti se ^an.o šališ!" V "Nikakor re. Kan mi je pozabil povedati najbolj važno stvar, in tudi ti trovnril, ker si bil prisiljen. Raditega ste zdaj vsi moji poroki, da sem jaz varen. Pojdite ?em, vi stražniki!" v. JJejati pridejo takoj brez ugovore. "Odložite svoje orožje k mojim nogam!" In ko se obotavljajo spolni-ti moje povelje, še pristavim: "Če ne mislite na hudobije, se vam ničesar r.e zgodi, in tudi svoje orožje dobite povrnjeno; če se pa branite sipolniti moje povelje, vam niti sam satan ne pomaga." Bejati prestrašeni > dlože svoje orožje, kterega izročim Mohamed Enunu. in ga zajedno poučim, kaj mu je storiti. Nato pa se podam ven iz kotline, da zasledujem tek potoka. M**d skalami pred uhodom \ kotlino naletim na stražo, ki me takoj spozna. "Kdo te je postavil na to mesto?" vprašam. ''Kan." "Zakaj T" "Da ob svojem prihodu takoj zve, da je vse v redu." "Dobro! Pojdi v kotlino k taboru in povej mojim tovarišem, da 6e kmalu vrnem." "Svojega mesta ne smem zapustiti." "Saj kan o tem ne bode ničesar zvedel." "Na vsak način." "Naj pa zve; tedaj mu pa jaz povem, da sem ti jaz zapovedal zapustiti ta prostor." Mož odide. Vedel sem, da ga Mohamed pridrži pri sebi in razoroži. Poiskati sem moral še drugo taborišče; kmalu začujem konjsko rezgetanje. in ko sledim tem glasovom, pridem v kratkem času do tabora, kjer sedi v temi devet Bejatov; od daleč so me smatrali za enega svojih ljudij; nekdo mi celo zakliče nasproti: "Kaj je rekel?" "Kdo?" "Tuji emir!" "Tu stoji v lastni osebi," odvrnem. Sedaj me spoznajo in vstanejo. "Ah, emir, pomagaj nam!" prosi eden. "Bebe nam je pobegnil, in ko se vrne kan, se bo zelo jezil nad nami." "Kako je pa vendar pobegnil? Ali ga niste zvezali?" "Bil je zvezan, toda ko smo spali, se je najbrž zmotal iz svojih vezij, vzel svojega konja in vse naše puške ter zbežal." "Vzemite svoje konje in sledite mi!" Brez ugovora me poslušajo, in jaz jih peljem proti našemu taborišču. Ko pridemo tja, je Hadedin že prižgal majhen ogenj, ki je razsvetljeval okolico. Stražo je razorožil, kakor sem pričakoval. Devet mož, ktere sem bas pripeljal, je bilo tako prestrašenih, da mi brez upora izroče svoje sulice in nože. Nato pa povem vsem petnajstim Bejatom, da so lahko brez skrbi, ker kazen prejmejo le tedaj, če nas njih kan namerava zavratno napasti; ubeglega Bebeja pa nisem mogel več dobiti v svojo oblast. Master Lindsay je za iaua moje nenavzočnosti nekaj zvedel od Ha-Lefa, kolikor se je pač mogel z njim pogovoriti. Vendar ta razlaga, ga najbrž ni zadovoljila, ker ko se vrnem v tabor, pride k meni, da se po možnosti natančno informira. "Sir, kaj počnemo z ujetimi aduti?" "To vidimo šele tedaj, ko se vrne kan." "(.'■e pa pobegnejo?" "lo se jim ne posreči. Mi jih bodemo čuvali, in hadži Halef Omar stoji pri vhodu v taborišče." "Pri vhodu?" — Anglež pokaže na pot, ki je vodila iz kotline. Ko prikimam, pa še pristavi: "Ni dovolj! — Je še en izhod iz kotline. Tam zadaj! Yes!" Pogledam v smeri, kamor je kazal Lindsay s svojo roko in res opazim neko skalno kleeet. pred ktero je stal precej gost grm. "Vi se šalite. Sir!" rečem. "Kdo more preplezati čez ono skalo! Saj je najmanj pet metrov visoka!" Anglež i-e zasmeje, kar se more, in sioer na oni znameniti način, da so tvorila njegova usta trapezoid, in so se svetili njegovi rumeni zobje. "Hm! Ste pameten adut. master! Toda David Lindsay je še bolj zvit! Well!" "Razložite mi, Sir!" "Pojdite vendar tja in poglejte si skalo in grm!" "Torej je res? Toda k skali ne smem, ker bi opozoril Bejate, da mi je znan njih skrivni izhod." "Izhod je res pri skali, master! Yes!" "In kakšen je?" "Skala, ki jo vidite, ni ena skala, temveč dve in v sredini je razpo-klina, ktero zakriva grm. Razumete?" "Ah, nekaj prav imenitnega za nas. Ali ved lejati o tem izhodu?" "Ne vrjamem: ko sem se mudil na onem p. jstoru, me nihče še pogledal ni." "Ali je razpoklina široka?" "S konjem lahko jahate skozi." "In kakšen je svet za skalo?" (Dalje prihodnjič.) Za pevce!! V zalogi imamo lepo vezane Glasbene Matice u štiri možke glasove. V tej pesmarici so priljubljene slovenske pesmi a sekiricami (notami) v partituri za vsak pevski zbor, kvartet ali oktet. Veljajo $1.50 ■ pošto vred. SLOVENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, H. T. JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti na d kraljujejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. I NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TBOPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žga-njeso 4V2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE 8E HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Df NAJCENEJŠI DNEVNIKI Nektera so dobre! Druga morda bolš SEVEROVA ZDkAVILA SO NAdBOLJSA! Bolezen na obistih jejako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je kot taka jako težko odstranjena. Znamenja take bolezni so neredi jeter in obisti, zabnh-lost obraza iti otekle noge, bolečine v členkih, trganje v hrbtu ter barvna in boleča voda. Severovo i zdravilo za obisti in jetra I Cnjiapie Generale TiansaiMip (Francoska parobrodna družba.) ?s »>• je |w*rfektuo zanesljiv« za vse nerede obisti, jeter in odstrani vse vodne nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, potem začnite takoj rabiti to zdravilo in okoristite se. Cena 75 centov in 91.25. Gosp. Emanuel Hrbek, li. >"o. 1, Box 48, Phillips, Wis. piše: "Prav zadovoljen sem z Vašimi zdravili. Pofebno zdravilo za obisti in jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja vode. Porabil sem samo dve steklenici istega in od tistega časa več ne trpim". Zdravniški nasvet pošljemo net zahtevo — zastonj t V i£ & 3f $ * & & & * e e •t; •ti- i Nepnnosi a je najnavadnejSa bolezen v tej deželi, ki kaže neprebavnost. Povzročena je po napačnem rabljenju jedil, hitrem uživa nju, preveč jedi, nerednem uživanju, ne-rednem pitju in prenapetost pji delu, | Severov življenski balzam odstrasi najnevarnejše vrate neprebavno-sti. Daje tndi dober okus. Cena 75c. ee lahko primeri vsakomur. Vedno je treba imeti pri roki d«»bro mazilo za odrge, pretege, kraste, da se prepreči bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se hitro odstranijo in normalna kondicija se kmalu namesti, ako se že v začetku začne rabiti Severovo olje sv. Gotharda. Storilo bode vse, kar se od njega pričakuje — morda že veliko več. To je najboljše mazilo. Cena 50 centov. Prod&jejo se v vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA !N SJUBUAM Poštni parniki so:? «La Provence** na dva vijaka...................14,300 ton. 30,000 konjskih mc£ LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ 'La Lorraine" „ „ ..................12,000 25 000 ! " -^Tourame" „ ..................10,000 „ 12,000 " 'LaBretagna" .............................. 8,000 „ 9,000 -aGasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Ckesebrough Building, iarmlki »d pi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ar : o pol ud ne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., N. J *LA LORRAINE 5. nov. 1908 *LA TOURAINE 10. dec. 1908. •LA TOURAINE 12. nov. 1908 La Bretagne 17. dec. 1908. •LA SAVOIE 19. nov. 1908 *LA PROVENCE 24. dec. 190ft *LA PROVENCE 26. nov. 1908 *LA LORRAINE 31. dec. 1908. *LA LORRAINE 3. dec. 1908 *LA TOURAINE 7. jan. 1909. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. bot. t Havre. Parnik CALEFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje sap. 44. ali«« Cexn dragega razreda Sfcrrc: fK§.M in vti^e. ;?*rmfc* Tfezdc tuinatnovsai »maje .pi irn 7T$Bis*k W\ Kozminski, generaim iger.- vz ■ rac vo 71 Ueooorn St.. Wliit^atfo W. F. Severa CO. CFDAR Rftpins - I0WA EP* Velika asnloga vina In žganja. ^ Marija Orill Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........60c. „ Drožnik 4 galone ca............$11.00 Brinjevec 12 steklenic n........$12.00 ali 4 gaL (sodček) sa...........$16.00 Is >Mm aareaie w —ifteCa Marija Orill, S308 St. flair Av^ N. EL, CMand, Ohio. Cenik: len jig, katere se dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN.\ DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Ba- NAVODILO KAKO SE POSTA*— raga,) platno, rudeča obreza 75c., j DRŽ^V\TjJAN ZJEDIN. DRŽAV^ broširana 60c. ^ ' y JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat^ no 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 2oc, RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezana $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50e. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIK^. 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLO^NI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZ- 5c. ROČNI SLO^NSKO — ANGLEŠKI SLOVAR, 50c. STARE IN NOVE ZAVERE, 50c AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. 20c. BARON RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20c. BOJ TEK V DREVO VPREŽEN VI TEZ, 10c. CAR IX TE SAJ?, 20c. ČAROVNICA, 20c. D03IAČI ZDRVNIK PO KNEIPU. 50c. ELIZABETA, 30c. HEDVIGA BANDITOVA NEVESTA. 20e. HIDEGARDA, 20e. HITRI RAČUNA R, 40c. JAMA NAD DOBRUŠO. 20c. NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA,. 15c. PESMARICA glaze ene matice. fino vez. $1.50. POD Tr-RBivIM JA3?MOM ''Oc POTOVANJE V LILIPUD. o0c RIBIČEV SIN, lOe. SANJE V PODOBAH, male 15c SV. GENOVEFA, 20c. SV. MOTBURGA, 20c. ZBTRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50c. ZENTNOVA SIORn-XOST 20c MLATI BOŽJA Z BLEDA, 10c MIR BOŽJI. $1.00. MTRKO POŠTENJAKOVTČ, 20c MLADI SA.MOTAR, 15c. AILINARJEV JANEZ, 40c. rAv eleg-antno GOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c, veliki 40c. ^IRT^I GOSTAČ, 20c NAVODILO ZA SPISOVANJE MUČENTKT, A \škerc RAZNIH PISEM, ne vez. 75c. ; vez. $2.00. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo NA INDIJSKIH OTOCIH. 25c naseliti v Ameriki, 30«. NAJDENČEK, 20c PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ! NA PRERIJI o0c ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI NARODNE PESMI, Žirovnik 3 zve- SLOVAR 40c. j zki, vez. vsak po 60c SLOVAR SLOVENSKO — NEM- NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvez-ŠKI Janežič-Bartel, fino vezan ki, vsak po 20c. j NASELJENCI, 20c. SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN- NASELNIKOVA HČI. 20c. SKI Janežie-Bartel nova izdaja, NAŠ DOM, Zbirka povesti. Vsak fino vezan $3.00. J 20e. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- NEDOLŽNOST PREG V JANA ŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. \ POVELIČANA. 20c ^ SPRETNA KUHARICA, broširova-' NIKOLAJ ZRINJSKI. 20e no j OB TIHIH VEČERIH, 70e SPISO\rNIIv LJUBAVNTH IN ŽE- | OB ZORI. 70c. NITOVANJSKIH PISEM, 25c. ! ODKRITJE AAIERIKE, 40c. IN PAVLIH A, 20c. POSLEDNJI JMOHTKVNEC, 20c. VOŠČILNI LISTI, 20e. ZCODBE SV. PISMA _________ _ ZABAVNE IN RAZNE DRUGE ' pR A VEJICE (Majar.) 20c. KNJIGE. j PRED NEVIHTO, 20c. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- j PREGOVORI, PRILIKE. REKI, CO 10e. ] 3°e- ANDREJ HOFER 20e. | PRI SEVERNIH SLOVANIH. 30c AVSTRIJSKI JUN^Ua, vez. 90c., , PRINC EV GEN, 20c. nevez. 70c. BELGR A J SKE BISER, 15c. BENEŠKA VEDEŽE VATiKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15e. BUCEK V STRAHU, 25c. BUR SKA VOJSKA, 30c. CERKVICA NA SKALI, 15c. ( ESAR FRAN JO-SIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. CVETKE, 20e. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DA INKA, MALA ČRN OGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oee železnic, 40c. GODČEVSKE KATEKIZEM, 20c. GOZDO\rNTK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HI RL AND A, 20c. IVAN RESNICOLJUB. 20c. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROmL, 20c. JURČIČEVI SPISI, 11 svezkov, u-metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20c. KAKO POSTANEMO STARI, 40c. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. K3RALJICA DRAGA, 20c. KRVNA OSVETA, 15o. MAKSIMILJAN I., oesar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zrezki skupaj $2.35. TWAT.T SVEZNAicEC, 20c. MARTJA, HČI PODKOVA, 20e. MARJETICA, 50e. materina žrtev, soe. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20c PRST BOŽJI, 15c. REP0ŠTEV, 20c. RINALDO KINALDINI, 30e. ROBINSON, broširan. 60c. RODBINSKA SREČA. 40c. RODBINA POLANEŠKIH. 3 zvezk-$2.50. f RUSKO-JAPONSKA VOJSKA. 5 t zvezkov za 75e. i SANJSKE KNJIGE. vPlike. 30c | SEN ILIA, 15c. SITA, mala Hindostanka. 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zvezka, po 20c. SPISJE, 15c. SPOIMINSKI LISTKI IZ AVSTIJ- SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60e. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zv.. vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUNG LING, 20 c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA, 40cc. V DELU JE REŠITEV. 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOIIl^N. SOe. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZARJI MI,A DOSTI, 20c. WINNETOIT, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJEVTDL ZEMLJEVH) AVSTRO -OGRSKE, veliki 25c.. mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV. mali 10c. Opomba. Naroiilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, noitni nakaznici aH postnih snamk-sh Poštnina je pri vseh teh cenah že viteta.