ŽENSKA POLETELA OD OBALI DO OBALI.
BOLJSEVIKI ZAVZELI DRUGO STALISCE
Postopati hoče z ostalimi narodi le na stališču enakosti. Koncesije, ki so bile ponudene na genovski in haški konferenci so bile razveljavljene. — Če hoče Amerika poslati komisijo v Rusijo, je bodo tudi Rusi v Ameriko poslali.
VLADA TRACIJE JE BILA IZBOČENA BOLGARU.
Lillian (iatUn prva Amerikanka, ki je preletela v zrakoplovu razdaljo med Atlantikom in Pacifikom. Arnladni častniki so jo odlikovali z velikim jtozla cenim ključem, kar naj pomenja, da ima prost dostop na vsako ameriško letalno polje. — Slika nam jo kaže rta vrtu Ik»le hi še, ko se igra s predsednikovim psom "Laddie Boy-em".
PROCES PROTI MAJNARJEM IZ HERRINA
Zagovorništvo hoče dokazati, da je bil masaker skebov popolnoma upravičen. — Izzivalni nastop rovskih stražnikov je izzval spopad. — Državno pravdništvo se je grozovito blamiralo s svojimi "dokazi". Marion, III., L'4. dt-rcmbni. — Zagovorniki petih obto
sUmili inajn;u:jfv \/. llcrriiin pričeli j rijmvriloval i svojo stran <*rle zadeve. Povedali so, na kako casraincii 111 izzivalen način so nastopali najeli detektivski agenti, ki st imeli za seboj celo nio«'- drwive in policije in kakšnemu iz-zivanjti s<» bili izpostavljeni možje, stavkarji, ki so se borili za svoje najbolj elementarne ]>raviee.
Državno pravdništvo j<* doživelo velikansko razočaranje, kajti vsi dokazi, katere je predložilo, niso prav ni? zalegli vspričo trditev za^ovorništva, <Ia je l>ila provoka-< ija velikanska in da je povsem razumljivo, da so se poslu->ili obtoženi edimili sredstev, ki sojini bila na razpolago t ei izvedli pravico nad onimi, katere so poslali njih izkoriščevalci, da jih uničijo.
; Kakšne so bile razmere, ko je prišlo do spopada, je dobro znano. Skebi, ki so se vozili v oklopnih avtomobilih, zavarovani od avtoriteti' Lester-ja in rovskih bosov iso neprestano izzivali stradajoče majnarje. Izbrnh. ki je sledil temu. je bil v polni meri upravičen in 'obravnava ki se vrši sedaj proti prenu»varjeni, jc le izraz osvetoželj-inosti in lnnavšeine kapitalistov, ki vladajo tej deželi.
Moskva, Rusija. 24. dceeinbm. — Mi ne bomo dali Evropi in Ameriki niti koncesij, katere smo bili pripravljeni dati na genovski in jiaški konferenci. — Edini dogovor, katerega smo pripravljeni skleniti z.buržuazijski-mi narodi, mora biti sličen pogodbi. katero smo sklenili z Nemčijo v Rapallo. Nobenega dogovora ne bomo sklenili z nobenim narodom, ki nas ne bo priznal politično, — na temelju enakosti.
To bo bodoča jwditika Rusije, soglasna z izjavo Leona Kamcnc-va. pri otvorjenju vse-ruskega so-vjertsknga kongresa tekom preteklega večera.
Vsi navzoči. Rusi. Mongoli in Tartarji. .so pričeli ploskati, ko je nadaljeval Kamenev:
—	Ameriška buržuazija in njena vlada se je skušala prepričati glede možnosti našega rnske-ga trga. Hotela je poslati semkaj svojo preiskovalno komisijo. Povedali smo jim. da ve Rusija prav tako malo o Ameriki, kot ve Amerika o Rusiji in tla hočemo odposlati svojo lastno komisijo v Ameriko.
—	Posledica tega je bil nesporazum. Med Rusijo, velikansko dežel<» ter Ameriko, jnajbolj u-plivno in mogočno med deželami sveta, pa vendar obstaja gotov kontakt. Izza zadnjih volitev v Ameriki so jc pojavila nova skupina političnih mislecev, kot sta naprimer senatorja Borah in La Kotlete, ki so tuaenja, da jo treba na vsak način priznati Rusijo. a ne raditega, ker je komunistična. temveč ker jc skrajnega gospodarskega pomena.
—	Priznat i hočejo Rusijo. k »t postaja tudi v Ameriki z vsakim dnem vedno bolj utemeljeno na-ziranje, da nas ne more Amerika še nadalje ignorirati ali omalovaževati.
—	Vsoruski sovjetski kongres bo združil celo Rusijo v eno narodno ekonomsko enoto, v sleci katere bo postala Rusija skorc
| popolnoma neodvisna od drugih narodov.
KAMELA UGRIZNILA IGRALKO.
Indio, Cal., 25. decembra. — Pri sestavljanju ne.ke kinemato grafske slike je ugriznila kamele gledališko igralko Eleano-ro Board man. Zdravniki so izjavili, da bo do morali igralki roko odrezati
Sofija, Bolgarska, 25. dee. — Xajbolj zanimiva podrobnost zjna (»oslavnega povratka Turkov v Evropo je dejstvo, da je novi generalni goveraer Traeije. Refit paša, Bolgar, potomec družin, ki so dolgo časa prebivale na balkanskem polotoku. Glasi se, da je direktni potomec enega starodavnih kraljev ali carjev Bolgarske. To ga pa baje prav nič ne o-vira biti dober mohamedanee ter turški patriot.
— Ne morem pozabiti, — je rekel pred kratkim, ko je govoril o mohamedancih v Traciji, — na svoje lastne stike z Balkanom. Jaz sam sem Kumeliot. Moj oče prihaja iz Riiščuka in moja inatr j in Trnova. V polni meri se zavedam težkoč, v katerih žive ljud.ie našega plamena v onih krajih in moja najbolj srčna želja je pomagati jim ter jih oprostiti.
Refit paša si je pridobil svoj i sedanji sloves kot žandarmerijski j častnik. Več let je vzdrževal jav-i ni red in mir v vilajetu Angora. | Tam se je tudi seznanil z genera-I lom Baumanom, polkovnikom Ca-jprinrjem ter drugimi inozemskimi j častniki, ki so imeli nalog reor-' ganizirati turško žandarmerijo. I Tekom svetovne vojne je bil j Refit paša prid el j en armadi v Siriji. Vdeležil se je ekspedicije j proti Sueškemu kanalu ter se od-, likoval prav posebno v bitki pri . Gaza. Odpuščen od kabineta Fe-rid paše se je pridružil Muštafi I Kemalu ter svoyini tovarišem v o-I rožju. Izvoljen je bil poslancem v I narodno skupščino v Angori iz Smirne ter prevzel ljudski komi-sarijat za notranje zadevo, a bil kmalu prisiljen resignirati.
Radi svojega prejšnjega slovesa. poznavanja ozemlja ter splošnih sposobnosti je bil sedaj imenovan prvim turškim governer-jem iztočne Tracije.
TURČIJA NASPROTUJE ANGLEŠKIM ZAHTEVAM
Turki nasprotujejo angleški trditvi, da spada ozemlje Mosula, kjer se nahajajo dragoceni petrolej ski vrel ci, pod mandat Anglije.
Lausanne, Švi.-a, 24. decembra. Vprašanje mosuUkega pet role j-sk»'g;i oztMnlja je Htopilo danes v nov stadij, ko so Turki obvestili angleško deloganijo. da ne morejo sprejeti angleške trditve, da je Mosul okraj del Iraka in v sled tega del angleškega mandata v M »• z« • {x »tam »j i.
Zavezniki in Turki no skušali rešiti to vprašanje izza ča<sa, ko so dospeli v I«ausanne ter se zbrali na konferenci, da določijo meje Turčije.
IVtrolejska jKilja krog Mosul a so mogoče najbolj bogata na celem svetu. Soglasno / dogovorom, ki je bil sklenjen v Sun Rem<», j»-dovolila Anglija Franciji 25 «wl st«>'k«>.v proizvoda teli |»etrolej-skili jndja. a Turčija je prišla na konferenco v Lausanne z izjavo, da pripada mosuNki vila jet Turčiji. ker je večina prebivalstva turškega izvora.
Turki zahtevajo na vsak način. da naj prizna Anglija Mosul okraj k»»t turški, a so pripravljeni dati Angležem izkoriščanja teh petrolejskih jxdja.
Preti kratkim je odposlala Anglija memorandum na turške delegate, v katerem se je glasilo, da je Mosul okraj del Iraka v zemljepisnem in ekonomskem oziru.
Odgovor, katerega je prijavila danes turška delegacija, pa pomenja popolno odklonitev angleških argumentov. Turki trdijo, da je \ ilajet Iraka integralno spojen s Turn jo in da mora še nadalje ostati ded Turčije.
Absolut r»o zanikujejn trditev, da je prebivalstvo Iraka v glav-i.em kurdskega izvora in da je vsled tega nemogoče, da bi se smatralo Irak integralnim delom Turčije.
POŽAR UNIČIL AMERIŠKI KONZULAT V MEHIKI.
Washington, D. <25. dec. — Danes zjutVaj je uničil požar ameriški konsulat v Juarezu, Mehika. V sled pomanjkanja vode gasilci niso mogli gasiti. Sreča, da no bili dokumenti zaprti v težki blagajni, d« ni mo#r«l ofrenj do njih.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
jeshup, < 'al., 2.">. decembra. — Štirideset oseb je bilo poškodovanih, a nobena med njimi resno, ko se jo preobrnilo sedem pull-man vozov potniškega vlaka št v. 83 Atlantic Coast Line Railroad, med Allenhurst in Mcintosh, včeraj krog desetih zvečer.
Neki rlr. Ludovici. ki se je prvi odzval pozivu. je rekel. da je bila v skupini poškodovanih 1p ena ženska, ki bo morlliat iti v bolnico. Ni si zapomnil njenega imena.
— Niti eden nima ran, ki bi bile resne. — je izjavil. — Bije so skoro same {todplutbe. Naravnost čudež je, da ni bilo niti enega slučaja zlomljene kt»sti.
IZVANREDNO VELIKO ŠTEVILO NESREČ.
Harrisbttrg, Pa.. 21, decembra. I'rad za delavsko zavarovanje je izdal ]x>ročrl<>. tla so je porjf-srf-eilo v devetih mesecih v Pcnnsylvan i ji 101.077 oseb. Izumi teh s«1 j.ih je 3S.000 smrtno ponesrečilo. Nesreče v "pranogovnikih zavzemajo prvo mesto.
BIVŠI PREDSEDNIK ŠVICARSKE REPUBLIKE UMRL.
Bern, Švica, 1 't. decembra. —
V Ariesheimu. Švica, je umrl Emil Frev, bivši predsednk švi-carske republike. Svoj čas je bil t;i*!i švicarski ]M»slanik v Združenih državah. Star je bil 8.3 let.
SARI BERNHARD SE JE OBRNILO NA BOLJ&E.
Pariz, Kraiieija. 25. decembra. ,Zdrav.>tveno stanje Sare Bern-hard se j»* zna1n«» izboljšalo. Ko >e omedlela tekom svoje za<lnje ,I>r^dsta.A-e, si> vsi zdravniki mislili, da j«> k»*nec blizu. Njena trdna volja je pa premagala naravo.
ČUDNA ODREDBA NEMŠKE VLADE.
Berlin, Nemčija. 25. decembra. Njamanj pot deset ti-soč berlinskih otrok ne bo deležnih šolskega pouka. ker je bila vlada prisiljena odpusti iz <J.užl»e tisoč ljudsko-Šolskih učiteljev. Pravi, da jih n« more plačati.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom uit bank« Urrtnjejo anuljivD, hitro in po ti*««*
VivaJ m Uk
JufoslATij*:
Baspoffllja na cadnje pošt« ln lsplačnj« "Kr. poštni Moral urad in "Jadranska banka" t LJubljani, Zagreba, Beograda. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnika, Splita. Sarajevu all drugod, kjer J« pač aa bltro laplačilo najagodneja.
300 kron	.... $ 1.10 1,000 kron	....	$ 3.40
400 kron	.... $ 1.45 5,000 kron	....	$16.50
500 kron	.... $ 1.80 10,000 kron	....	$32.00
„	Italija in sasodtno osamijo:
BaspoSUJa na aadnja poŠta la laplaAiJa "Jadranaka baaka" t Tnta. Opatiji In Zadru.
50 lir---- $ 3.10	500 lir ____ $27.00
100 lir----$ 5.80	1000 lir____$53.00
300 lir____$16.50
b »HIUitTfc Id preeecaJ« meMk dvajset tiso« km m pa «ntM Ur 4av«IJaJeaa pa ■»tohmti la peaebnl pepart.
Vrednost kronam, dinarjem In liram aedaj nI stalna, menja ae reOkrat la neprliakorano; Is trgu razloga nam nI mogoče podati natančne cene snaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka.
CleJs toplarn t aawrUkfl« deiarjlh glejte poseben oglas T trm foSn.
Denar nan Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK ftATTBER STATE BANK Strata	Maw York, H. Y.
Glavno zastopništvo Jadranske Banke.
(AdrertlaameBt)
■ - - / . - ^ '
p^ISZ^Pl rj.T A Q lvr A POTI A '	p-irjšižF7!
; uJuAO AIVv/LFA
H Za inozemstvo celo leto $7.00 J	#	;	8	75,000 Readers.	01
.....- -,, , ,1_tr__rn1fJyl	^	List slovenskih delavcev v Ameriki,	^=Lu........J
TEIJ5F0N: CORTLANDT 1876 _Entered as Second Ola— Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York^ N Y„ under the Act of Congress oi March 3, 187».	TMJ5FON: CORTLANDT 2876.
NO. 301. — fiTEV. 301	NEW YORK, TUESDAY. DECEMBER 26. 1922. — TOREK. 26. DECEMBRA, 1J?2.	VOLUM!	T.ETNTK XXX
KONGRESNIK UPSHAW IN SUHI ZAKON
Kon^resnik Upshaw i z Georgije je pripravljen podati vsa ugotovila glede kršenja prohibicijske postave, a noče spraviti s tem nikogar v zadrego.—Predsed. Hardinga zaenkrat še ne more dolžiti kršitve.
Poroča William D. Upshaw.
Ashville, N. <21. <U*r«»nibra. — "Predvsem hočem objaviti, da bilo vaše porodilo ^ledr mojih govorov v kon-jrresu |k»vsc«i ria|»a<"iio in «hi iiis«m I»i t deležen takozva-ne^a 4mock' odobravanja, kot ste poroeali.
Kesnica je, da so moji tovariši z odobravanjem sprejeli moja izvajanja in da je dostikrat poteklo vee minut, t«'kuin katerih sem bil prisiljen umolkniti ter prekiniti s svojim govorom. Glavni namen, katerega sem imel, je l>il dati izraza božičnemu raz)H>loženjn ter obenem opozo-'' riti na hinavšruio, ki se širi po deželi z ozimni na izvedenje pmhfbieije.	|
"Xa vprašanje, «*e hi lahko navedel imena državnih ter zveznih uradnikov, ki kršijo dosledno prohibieijskfj ]>osta-' v«., odgovarjam z zatrdilom, d;« sem j>revee kavalirja. da lii skušal spraviti v zadrego te ljudi.
'"Imam pa na niZ}x>laj;o dokaze in v sluraju skrajne j k »t i"«'l m* sein tudi pripravljen |>oslužhi se jih.
4* Veseli me. da ni ]»redsetlnik Harding sam vključen v obdolžit ve. katere s<*m dvignil proti članom kabineta, kon-J ^resa, senata ter sodnikom, zveznim in vladnim, a nanovo moram izjaviti, da se vrši kršenje postave i>osebno pa tam, kjer je kršenje postavno dovoljeno, v poslaništvih bi konzulatih zmianjili dežel.
PAR PODROBNOSTI 0 BECKERJEVEM PROCESU
Abraham Becker je bil spoznan krivim umora svoje žene, katero je še živo zakopal. — Pravorek je sprejel mirno.
New York, decembra, jmor Jennie Meeker je bil ilelo ua o>veeen (lane^ zjutraj. l)va-jajst porot n i kov je malo prei': Irugo uro zjutraj i/reklo pravo -ek, katerim je bil spoznan A Seeker krivim umora svoje žene x> prvem redu.
Beeker je etlen dveh mož. k »ta bila oiMožeiia v zvezi s ton unorom.
lieeker je sprejel pravorel ire/. vsakega zimanje^a zuaine ija razburjeno-ti. Niti <ranil s« li, ko je izr«'kel Charles Oppen leim. načelnik por<>te. par besed ti so odločile Ji.;«';r > umxIo. Nje-jov glas j«* l*<J luir.-.i in ei>>t. kc je odgovarjal tm rutinska v]>ra ianja sodnika iiibbsa. ki je vo lil obravnavo proti njemu. Nat ;>a se je obrni! proti paznikom, k io sedeli poleg njega, ila ga od ^e<lejo v ječo. kjer bo ostal do torka, ko bo čul sto jo obsodbo. — smrt v električnem -sitolu.
Nekako st»» ljudi, vključno zonske. je polnilo sodno dvorano, kljub pozni uri.
Navzoči so sprejeli pravorek J prav tako molče k<»t obtoženi sam. J Jasno je bilo razvidno, da so o-•>redotočtije celo zanimanje na na- \ slednjo c4)ravnavo.ki se bo vršila proti Ruben Nurkmu, ki je tudi nbtožein umora jut prvem redu v zve»i s tem z-loeliioui.
Poroti je bil izročim slučaj malo pred eno uro ter je potrebovala le nekako šestdeset minut, da sc zeditti gJede pravoreka.
Obravnava proti Norkinu sr bo pričela v par dneb.
Pomožsii okrajni pravilnik, Albert Colin, je v svojam zajključ-nem govoru zahteval pri prost o pravico za ono mater. Jennie Beckcr, katero je na brutalen način umoril ta islovck. ki nosi v , svojih prsih srce iz kainena. Orisal je zločin ter rekel, da se porotnikom ni treba ozirati na otro- ; k«' Beckerja. katere je navedel ! zagovornik obtoženega kot vzrok, f • la se milostno postopa z njim. i
NOVA PAPEŽEVA ENCIKLIKA
Rim, Italija. 24. decembra, —j V tukajšnjih |»olitičnih krogih je! vzbudila veliko zanimanje enci- 1 klika, katero j<» objavil papež. Prvikrat v zgodovini izza časa. ko je Garibaldi razveljavil posvetno oblast papeža, je ]H>kazal Vatikan vsaj nekoliko prijazno razpoloženje napram Kvirinalu.
Mussolini, sedanji italjanski ministrski predsednik, je izjavil v nekem govoru, katerega je imel preteklo loto. da je pripravljen sprejeti katerokoli rešitev tako-zvanega li rimskega vprašanja To vprašanje se tiče seveda posvetne oblasti papežev. Rekel je, da se bo posvetoval s papežem jrledc rešitve tega mučnega vprašanja in da bo skušal na vsak na- j čin uveljaviti politiko, koje namen bo konečna sjwava med ita-ljansko vlado ter Vatikanom.
Javno mnenje v ItaJiji je baje povsem pripravljeno podpirati to \ polhiko javne sprave. Celo faši-stovski listi izjavljajo, da je prišel čas, ko l»oKta morala Kvirinal in Vatikan obnoviti prijateljske odno«aje.
početka, ko so ga pričeli zdravi-
. . i Glavni zdravnik, ki se mudi poleg njeg-ove bolniške postelje, je izjavil:—
"Ne morem izjaviti, da bi bil izven nevarnosti."
v	t
ARBUCKLE HOGE ZNOVA NA PLATNO;
Navedel je Sveto pismo v i odgovor na obreko vanja i • njegovih nasprotnikov. — > Boiič ni po njegovem mne- s nju nikak čas za farizejska;1
obrekovanja.
_ ] 2
Los Angeles, Cal., L'4. dre. — | Kofecoe <Arbuckle. znani kiti«'- ^ matograf»ki ijrrabH*. j«- izdal da-ius ugotovilo, ki t i<"•»• njegovega "pomilušcenja". katero j<» <xlr«lil Will Hays, prejšnji ge- '
neralni poštni mojster ter seda-;, . ' 1 nji diktator kinematografske in-
dustrije. V ttfrnu gotovilu se glasi:,
—	Jaz ne zahtevam zase niče- |
sar drugega kot pravico aaneri- j ^
škega državljana. Vslc<l nesreče j
ter tragičnih zapb-tljajev sem bili
stavljen i»o<l obtožl>o r;wl izJoči-
. ti na. katerega nisem za vršil. Poro- j:
ta. obstoječa i/. "Milili moških in I štirih žensk, ki >«> pripadale vsem j veroizj>ovedajijc*n. me je spoznala j nekrivim. Ista porota pa se ni zadovoljila s tem. pač pa naslovila', na iimeriški narod poslanico, v kateri se je glasilo:
—	Za R<*»coe Arbuekla ne za-dostuje le oproščen je. Prepričani >mo. da mu je bila storjena velika krivica. V.sleil tega smo mnenja. da je naša dolžnost nuditi mu vse jM>trebno zadoščenje, ker >.e ni navedlo niti najmanjšega dokaza, da je jr resnici zagrešili zločin, katerega se je obdolžilo.
—	Svoto pismo pravi; — Kot boste sodili, tako boste sami so-
I
jeni. — ALi žele moji sedanji ob-tožniki. da bi se jih sodilo ko* sodijo mene?
—	Naprave naše dežele, sodišča in porote so me proglasile ne-1 dolžnim in v&led tega sem rane-1 nja, da smem biti deležen varstva postav. Oni. ki me napadajo ter s ! tem odklanjajo pravorek porote.» omalovažujejo s tem vse postave ' dežele.
_
i
IGRALEC RETT) NI dE IZVEN
NEVARNOSTI.
_
-
Los Angeles, Cal., 25. dec. —i Wallace Reid, znani kinematograf, ski igralec, ki je zbolel vsled pre-^ obilrfega zavžjvan ja opojnih pir j jač ter o mamljivih sredstev, ki
90 v splošni navadi med temi ve-likali, se ne počuti posebno dobro, — soglasno z izjavami njego-
Ivih zdravnikov, ki pravijo, da je Še prav tako slab kot je bil iz
GLAS NARODA, DEC. 1922
najbr?* ne b--aio nikdar bogati poklali.
Dokler nam jo sijalo gorko sMn-"c in je bila komata lina lepo zelena, smo se radi zabavali v hladni sonci Narava pa se je spremenita. Dobili smo bele snežno odejo in z našimi zabavami v senci j>? za nekaj mesecev pri kraju.
Slovenec pa jc rad vesti, ljubi narivo in še nekaj drugega. kar pa ne zuraste v našem W'i*pons;-nu. pa kljub železniški »tavki in vicia drugim neprilikam stavim, da se je te stvari uvozilo v naše mesto do sedaj vc-č kot premoga. Vera, da ste radovedni, kij d^ je to? Povem vam le. da se d« iz tega nekaj stisniti, kar ljubi vsak Slovenec.
Ker takoj po božiču nastane predpustni čas, ki je najbolj pripraven za razne zalive in plese, smo ?c odločili prirediti ma^ka radno veselico z nagradami v znesku de.>vtih dolarjev za najboljše maske V« seliea se vrši na starega leta ali Silvestrov večer v prostorih rojaka Franka Faje na Indiana cesti. Vse rojake in b»ate Hrvate najvljudneje vabimo na to zabav", ker bo preskrbljeno / vsem najboljšim za dobro postrežbo in zabavo. Cisti dobiček je namenjen blagajni Slovenskega mla-d^niškega podpornega društva •Nada".
Društvo 'Nada" je imelo šc "na vsaki prireditvi veliko udeležbo. !;ar kaze. da bili rojaki vedno do-L»ro postreže ni in imel: dobre zabavo. Pridite in počakajte Novo !eto v veselju med nami. "ker tuhče ne ve, kaj nam bo prineslo.
Od>*>r.
Clarksburg, W. Va.
Je minulo poletje, pokosili so t~raviC'> ko?.-i, in pšenička je omla-tena, ovčke j a ostrižene.
Traviea v jaslieali, pš^niilka v icleteh, in ovčice v mrazu plakajo Lc t opata m na prkošeneni travni-
ku se nb drevo zaganja oskubljen kuštnui.
Kaj ,ga zlnnka pokate, urednik*
Ali ne veste, kaki paragrafi so zdaj v modi*	i
Če k. ira kdo 110 glavi tepe se r»ora tepenemu na ušesa povedati, da mu zabija v glavo dobrote tega sveta.
če ga po žepu razira. se mu pove, da «o to telesna dobra usmiljenja, itd.
Vojne so bile, da smo pebiii sovražnika. darovali smo dolarske :n delarčke, da smo rešili naše brate in si ustanovili veliko svobodno d^mo^*ino. Zdaj smo odrešeni in rešili vseh dušnih, telesnih in žepnih te/.av.
Ostriženi in razirani se lahko predstavijo vsem najsvetejšem praznikom, ki jih obhajajo tisti, ki so obuti v volnen.h nogavicah m jih lačne ovčice preklinjajo, ne kate ri c^triženi koši runi jim pa salutira jo!
Ljudje božji, ali ste slišal, im portiraucga moža iz Purs^love, W. Va., ko se je zaganjal z debelo bučo v drevo, dobro da mu ni Bog pameti odmeril, kako bi bila v nevarnosti !
Za Iiojra vendar, kaj mislite, v We.stmorelandu smo stavkali, bo kmalu l'J let od takrat.
čital spm .dopise, ko so «tav karji skebe opisovali v Ola u Naroda od no? d" glave, kaki so.
Glejte ga moža iz Pursglove, TV. Va.!
Pred kakimi devetimi leti se je 5c zaganjal v skalovje ob staro-kranjskili pašnikih v nekdanji Avstriji, zdaj pa meketa, kako je Glas Naroda pisal pred dvan^.j-Tti-m:. skoro trinajstimi leti.
Saj meni je vseeno, ali rsvše se mi smili.
Več te Vrste k« štrunov, pa bomo r^s morali še eno J. R. Z. ostane viti.
Eden, ki jc v Westmorflnndn štrajkal 1910.
ilugnsinu^n^kct
Ustanovljena 1. 1898
Stalni. 3te&turta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki. Predsednik: RUDO LP PERDAN, »33 E. 185 th St.. CleveUcd. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT, Box 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI S H LE R. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
IP^CM"1* netzplaCanlb amrtnin: JOHN MOVERN, Ul — Utfc Arm. mmalt Duluth. Minn.
Vrhovni zdrsvnlk • 1
Dr. J OS. V. GRAHTCK, 141 ■ Ohio Street, N. ».. Plttaburrh. P*.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 20« BakeweU BU(., eor. Diamond and Qrut
Streets. Pltteburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 482X Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD 8LABODXIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Zdruievalnl odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle, m. J08IP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street. Waukegan, I1L
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda''.
Vm stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poftlljatve naj so poftiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na] ae pošilja na predsednika porotnega odbora. Proftnje za sprejem novih Članov ln bolnlika ■plčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katollika Jed nota bo priporoča vaem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zclarl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se \>a obrnite na si. tajnika- Novo druStvo se lahko vstanovl a • člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Vabilo
N A
-:- NARODNO IGRO -:-
( V 4 DEJANJIH)
"Divji Lovec"
KATERO PRfREDII
DRAMATIČNI KLUB
dne 31. decembra 1922, na Silvestrov večer
v Slovenskem Domu,	na 57th cesti,	Pittsburgh, Pa.
Uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke v Pittsburghu in ckoli"i. da l>i prišli gledat to krasno igro naše lastne
narodne drame. ZajamOimo,' da nikomur ne bo žal. Prosi se p;i slavno-občinstvo, da bi si vsak prej preskrbel vstopnice, ker ni dovoljeno prodajanje vstopnic v nedeljah. Ker je igra dolga, ne bo mogoče čakati, ampak se prične točno ob 7:30 zvečer.
Vstopnina:
Rezervirani sedeži 7.V. ostali sedeži 50e, ml rasti i otroci 2.jc,
Za mnogoštevilno vdeleižbo se priporoča
Odbor.
Velika Blaznikon
Pratika
(s trmi Blatiti.)
Cena i poštnino ... 20c 85 pratik ...... $3.7»
50 pratik .....,, 6.50
100 pratik ...... 12.00
Slaienic PiNisbiii Co.
12MM$M HvYffl
ar Dob« m tudi prt zastopniki* tw Gla* Naroda.
Sedaj je cas za nove vloge.
VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10. JANUARJA, BODO OBRESTOVANE ŽE OD 1. JANUARJA PO
Početkom vsakega novega leta se otvori več novih vlog kakor tekom celega ostalega leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih ?
ZAUPAJTE VAŠE PRIHRANKE STARI SLOVENSKI BANKI
Frank Sakser State Bank
82 Cortl&ndt Street New Tork City
—GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. =
( Adrartl a« mept)
■1 '""'""T" ' ■m' 1 l'l,=3=====~==gsa^—aa^na^j^^gj—^
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
0«»neo ar.o	.siicu oy
Slovenic Publishing Company
<A Corporation)
FRANK SAKSER. President __LOUIS BENEDIK. Treasurer
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers:
42 Corttawdt Street._____Borough o« Manhattan._ New York City. N. Y.
"GLAS NARODA" ______(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko	t Za New York za celo leto .........$7.00
in Canado ....................................M.00	za pol leta ....................................»3.50
Za pol leta ..............................................(3.00 Za inozemstvo za celo leto ............97J00
z s žet rt leto .................................tlJtl rs pel leta ....................................»3.50
Subscription Yearly $6.00____"
_________Advertisement on Agreement.	_
_"O'ss Naroda** Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov._
Dopisi bres podpisa ln os*-t>nostl ne n© prloWujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ■{•remunbi kraja naj*ofnSkov. prosimo, da se p°m ' _tudt preJAnje bivali*«*«? naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA*' 12 Cortlandt Street, Bcrough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2S76
1ZJALOVLJENJE PROHIBICIJE
iVt.'dscHinik Harding, ki jc res tiiiliat* ter od srea ]ircpri<*an, <la prihibiciju. ki je postala postava dežele, (icjan^ki koristila ameriškemu narodu, je sklical konte-l-Mprn, katere so je udeležilo par governerjev.
Km prit-akovauo od prvega jKx'etka, so bila vse to-/adcviti* konference bivzuspešiie, kajti ^overnerji, čeprav >(» najvišji izvrševalni uradniki ]>osameznih držav, ne mo-lejo ali tudi iunVjo odpraviti brezpravnosti in omalovaževanja postav, ki se je {»ojavilo v trenutku, ko so bile sprejete tt*r uveljavljene ]irolnbicijske postave.
Na toh konferencah so prišli governerji s predsednikom vnnl <lo rudnega prepriranja. da je rasopisje dežele v prvi vrsti krivo tega splošnega omalovaževanja prolii-bicijske postave.
Predsednik Harding sam je časnikar po poklicu ter i »i moral vedeti bolj kot kak drugi, da je rasopisje le enostaven izraz javnega mnenja, — seveda z gotovimi izjemami. kadar pridejo vpoštev takozvani "yellow" listi, ki zasU*<Uijejo gotove sebične namene ali skušajo ustreči liaj-i «.lj nizkim strast**iii «**it atelje v in njih hrepeiu'iiju po sen-! zacijah in to javno mnenje so odlorno obraea proti, pmhihieiji kot je uveljavljena sedaj.
Predsednik preseneren, da je toliko ljudi priprav-; ljriiih kišiti postavo, tikajoro se proliibicije. ter s tem tu-1 oi «lruge |M»stave, ki se t ire jo varnosti dežele, a nore izjaviti, — roprav je inogoee ]uei)riean v svojem srcu, —
da mora imeti vsaka taka tiranska odredba za posledico , 1
javni oupor.
Iz dogodkov, ki so sr pojavili izza uveljavljenja pro-; hil»i« i je. je jasno razvidno, da pretežna večina naroda ne "dobrava. — vsaj v svojem sn u ne, — te tiranske odred-j Im* in da j" l»ila uveljavljena prohibieija le s pomočjo te-j rorja ter ustrahovanja članov kongresa ter posameznih dr-, žavnili zakonodaj, ne pa s ]>oinočjo ]irostovoljnega sklepa večine narodov.
Kongresnik I'pshaw iz <ieorgije je izjavil v ])osIanski zbornici, <ia kršijo proliibi<-ijsko postavo člajii kabineta, kongrrsa, senata ter drugi državni uradniki, ki so prisegli, da bodo branili ter vzdržali ustavo Združenih držav.
"Hiba smrdi pri gobcu," se glasi star pregovor, in če kršijo prohibicijsko postavo ljudje, ki so bili pozvani, da jo izvedejo, se ni treba posebno čuditi, če jo kršijo tudi • ni. katerim je način življenja vedno ukazoval, da uživajo opojne pijače, čeprav le zmerno.
Konferenca, ki je bila sklicana v Washington, nam! je priča, da je pričela vlada s svojo retirado in da bo kmalu pmšel čas. ko bodo spoznali tudi oni, ki vodijo usode i naroda, — seveda le pod pritiskom javnega mnenja, — da! jc nemogoče uveljaviti ter uspešno izvesti postav, kate-l rim nasprotuje večijia naroda.
Dopisi.
Pittsburgh, Pa. i
I »ne v i b v.no kakor bi jih kdo v neskončno večnost, iz Ure t«-re nik«i;ir nnhenrnm uc povr-' n« j^, vrč Približuje /adnji dan te-j ga -it:ir« j»a l««ta Marsikateri i»u ve-m I in 7 vrv!;, m ca ho zaključil M<id siovcn-ri .lih bo jako m:ilo. ki l»i se z viseljnu p »»»livljul; od nj^sra Slovem i srno ohogi »rp'ul in ul>o2i ♦rpin ponavadi nima ni-1 Udar dcbr*-jra iu vestdrga trenutka. Vsakemu ho lza zai^"ala v iceh, ku s<? bo «pomuil na pretek-' te?a leta. koliko rorja in trp-l.ienja jc uior.il prestati in prenesti,	, Da sc pa t?mu tnalo odpciuore, da se ne bo kdo prevoc vtupi! v premišljevanje preteklosti, in da bodo t uka jc iloTcnske drnžme v Pu:»hurghu in okolici imele vin j par uric /adoirpa dnei*a tesja' letn vesrle in zad^v.djue obraze, se| je pa Dramatični klub zavzel za to, da vas bo malo potolažil. Pri-! redil bo na Silvestrov večer ijrro' "D:\ji loveckatera je v .4. de-] jaujih.
Skoraj vsakemu Slovencu bi Tm-r.i'o Liti znano vsaj n*kaj o Divjem l-vi-u to je namre-; igrj, ki jc vedno in povv»d vzbu-d la veliko ^azuroaujc. "Divjigs
f lrivi*H" se ic vprizrrilo že skornj* ' na vsake.m rdru. tako v domovi ' rii. kakor tudi tukaj v Aip.eriki. Da pa Jif» b^mrs pcpolcoma za-! ostali v nittsburaki naselbini, v«aj k-.likor uridejo i?rr v poštev. sp je-toka.ian.ii Dramatični klub zavzel /a t< . da so našim rojakom po^ra ž-" kak»' lope so na^e lastne na-; drame.
1 Take' irrc vprizarjati zahteva veliko tmda in d. brc volje, vsled tejra je dolin .st vsakega Slovenca ' in Slovenke v Pitt«bur«rhu in oko-i liri. da s svrio m nog« številno ude-! IfvLbo dc kažejo, d« znajo t-eniti po-(žrtv.-vainest in trud Dramatičnega kluba. Torej i:a svidenje S3, d^eembra v Slov. )i,*mut Tain bo-^ mc skupno p'>»"aka!i nastop novega leta 7 nndanjcin. da bo bolje k< t j*1 bilo staro leto. I Čiiajle oslas v tem listu!
Koncem dopisa na želim vsem 'Slovencem in Šleveukam po širni 'ArneriU: srečno in veselo novo leto.
Ivan Varoea.
!
Sheboygan, Wis. j
Delavske razmere v naši naselbini so tnake razmeram po drugih! naselbinah. Dela se pri nas vsaki; dan ui tuii delo ni ravno težko j dobit L Plače pa so tako male, da
I	■
, Peter Zgaga
i: . , - . . . . —
BAJKA O MULI.
; Nekoč je živela mula, ki je ime-
>	la hudega gospodarja.
Gospodar jo je silil delati od zore do mraka. V zameno za trdo delo ji je pa dajal slabo hrano in še slabše stanovanje.
Mula se je piitoževada nad svo-! jo usodo.
; Gospodar je pa rekel:
—	Zakaj se pritožuješ.' Zakaj
-	mrmraš? Tako usckIo ti je Boir odločil, in moraš bitd zadovoljna. No, sicer iši pa jmmetna in dobra
1 žival.
Tako jo je tolažil in ji obljub-' ljal lepše čase.
Nekega lepega dne je pa mula 1 izčrpala svojo potrpežljivost. j Dvignila je zadnji nogi ter s I kopitom treščila gospodarja preko ograje.
>	Gospodar se je pobral, kar pe-' nil se je same jeze, ter vprašal
-	mulo. če se ji je zmedlo v glavi.
Mula je pa odvrnila :
—	Jaz sem sita slabe hrane. * j težavnega dela in zatohlega sta-
i novanja. Kita sem tudi udarcev in zmorjanja. -Jaz hočem živeti i>o-' steno življenje. Ker pa nočem imeti ničesar zastonj, sem priprav-j ljena delati gotove ure. preostali . čas pa uporaboiti za razvedrilo in . j svojo zabavo.
Gospodar je pa rek M :
—	O ti nehvaležna žival! Ali si pozabila, da m pri meni v službi? Povej mi. kaj bi bilo s teboj, če bi ti dela ne dal?
Tn mula je odvrnila:
—	Seveda si mi dal delo. Toda
I	tvojega dela sera bila šele tedaj potrebna, 'ko si zagradil travnik in pašnik. Praviš, da j<* Bog tako odredil, tmla jaz dvomim. Najprej si mi vz«*l vsa, sredstva za živ-
II	jenje. ivutem si mi pa dal delo v nagrado. S tem si se silno pregre-
j šil. Predno si me zaposlil, sem morala sama skrbeti, kje bom spala je in jedla. Ta skrb je bila lahka. Brez posebne težave sejm dobila hran^ in gorak kot. kjer i sem se odpočila. Ln ure počit ka •so bile v tistih časih veliko delj-' še kot so sedaj. Sedaj pa moram tudi zate delati, delati nepresta-(no. in če ne delam, me oplaziš s | polenom.
Gospodar se je zamislil in odgovoril :
—	Preljuba moja mula. ti naj-Hrže ne znaš ceniti, koliko jc prav
j zaprav delo vredno. IVeljuba mo-mula, ti ne poznaš hvaležnosti : Že vsaj toliko bi mi morala biti hvaležna kot mi je lwi hvaležen I tvoj oče. Dolgo, dolgo let je de-I lal zame.
—	Vem, da je delal. — je odvrnila mula.
| Gospodar jo je preslišal ter nadaljeval :
—	Delal je od jutra do večera, j včasih celo malo ponoči, včasih
celo noč. Bil je ponižna, voljna in zadovoljna žival.
—	Moj oče? — se je začudila mula.
—	Da, — je'odvrnil gospodar. — Bil je ideal dobrega delavca.
j Demokratska in republikanska stranka sta ga stavljali za uzor ! vsem njegovim tovarišem. T'bogai me je na korunando. Dal sem mu manj hrane in slabše stanovanje kot tebi. pa je desetkrat bul j garal kot ti.
Mula se je zamislila ter odvrnila :
—	Da, o tem >o mi pravili, ln ' znana stvar je po vsem svetu, da je bil moj oče osel.
'vrgel tako močno ob tla. da je do-i bil težke poškodbe.
Fran«*a Neeimerja, strežnika v bolnici za u ni obelile v Ljnbljani, 'so na Rcsljevi e-^sti napadli neznanci in mu jc eden zasadil nož Iv hrbet.
Franca Železnika, delavna pri Scagiiettiju, jc mizarski stroj zgrabil za prst desne roke in ga mu odtrgal
Avgo-t M a gusar, ključavničar Južne železnice, je hotel prekoračiti železniški tir. Zašel je med premikajoče vozove, pri čemer ga je edenn pritisnil čez život in težko poškodoval; v opasnera stanju 'so ga prepeljali v bolnico.
V znamenju alkohola.
V Bodlajevi gostilni na Kregar-jevem pri Kamniku so popivali jiantje iz Županje njive in Bister ičiee. Ko jim je alkohol razgrel [glave, je pri&lo med Erjavškom in i Potočnikom do prepira, k: se j?
nadaljeval še na potu proti domu. Pri tem jc Erjavšck udaril Potočnika z motiko s tako 9ilo po jrlavi, ■ da je ta vsled te/.ke poškodbe S. novembra na svojem domu umrl. [Ubijalec je že pod ključem.
i Nezadovoljni 3 poštnimi prostori.
I i Pristave pri Mestinjnh piše-j« r "PoŠta." To jo kratek naslov prstnega urada v Pristavi. Stvar sama na sebi ni nie čudea. vse dru-e:i'"v pa iz^lpda, ako pomislimo, d.-» «.e nabada pošta v poslopju znanega nemškega renegata Su-panza Poštni uraii imajo povsod naslov ''Kr. posta" in no tem naj bi se ravnala pošta v Pristavi.
Vesti iz Slovenske Bistrice.
Dr. Bočtjan Scbaubaeh, odvetnik v Slov. Bistrici, se je poročil z gdč. Faniko Novak, ucitelj:eo istotam - Matico Sajko. knjigovodja okrajne hranilnice, pa z gdč KrančiŠko Homnr iz Postojne.
Tukajšnji aprovizaeijski odbor mestne občine že pr:-.v pfr'dno dolnje. Te dni »c je vršila nenadna revizija pri trgovcih in mesarjih /aradi cznačenja cen. kakor to predpisuje zaken o pobijanju draginje.
Namesto umrlega vladnega komisarja Petra Novaka še do danes ni imenovan n-.vi gerent tukaj šnjetra okrajnega zastopa. Vse veste so tako zanemarjene in v tako slabem st&nju, dn ni dneva brez pritožb, .Je že skrajni čas. da re imenovanje n^.v.-ga g»»renta izvrši in istočasno imeni.je novi wsvel, ki bo energično šel na delo.
L
Smrtna kosa.
Dne 13. nov. ponoči je umrl g. Henrik Debeve, ravnatelj podruž-ttiee Prvi hrvatske žtcdiTniee v Ljubljani, ile jen 29. maja 1S64, je vstopil dne 1 septembra 1881 v prakso pri nekdanji Kranjski e«-1 liomptni družbi, nato v menjalnico 1. C. Mivcr, potem k Splošni prometni banki in končno k Prvi hrvatski štedionici. Vsa ta leta je I del 1 val v bančnih poslih, vedno 1 vljuden, točen in vzorno vesten Sovražnik vsake nerodnosti in laži, je užival ugled najbolj marljivega in solidnega bančnika. Vse (življenje je bil kivrnen^t rodoljab m v službi izredno simpatičen mož.
V Pod gab ru pri Grosupljem je nenadno umrl Josip Koša!:, veleposestnik in gostilničar
Po dolgi bolezni je izdihnil \ Ljubljani Florijan Sluga, vpoko jeneo južne žclezrnce. st.as 71 let, I T van 111 Hermina Jenko v Kra-fn^u naznanjata, da je preminul elau njune družine Ivan.
j
Palača ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Dne 14 nov. se jc vršila v Za-jerebu seja Središnjegn urada za osigur.mjc radmka, katere sta se itideležila tudi predsednik ljubij !okrožnega urada dr Golia in ravnatelj Koeraur. Po temeljiti debati je bilo sklenjeno, da se gradba palače na Miklošičevi cesti odobri v okviru najvišjega kredita 44 liniljonov kron.
Poslovalnica trgovskega bolniškega in podp. društva v Celju.
Ljubljansko trgovsko bolniško ! in podporno društvo otveri z novim btem v Celju svojo posloval-n:co. ki bo izdajala obolelim članom izkaznic-c za zdravnika, le-Ikarno in na podlagi zdravniške odredbe tudi izkaznico za bolnico. V plačilo zapadle pristcibiue pa se hod o predpisovale tudi v bc.doče luaravuost iz Ljuldjane.
Razne nezgode v Ljubljani in i	okolici
ivan 1'ičulin, mizar na državni [železnici, jc padel raz slrchn železniškega vrz« ter se [.cškodova! po glavi.
Lad k o Hribar, dijak državne gimnazije, si je pri telovadbi v šoli zlomi! levo "roko.
Alojzij Kozlevčar. rudar v Tr-| bovljah, si je pri delu zlomil desno; roko.
Ivanf Malavaši.-a, vajenca pri tvrdki VojnoviČ & Co.. je puh ki-j sikovega stre ja, ki je eksplodiral,1
Iz Slovenije.
Volkovi v ogulmskem okraju.
V takozvanem ti(.r-.l:em okraju zlasti med Delnicami in Ogulinom, M) volkovi postali prava nadloga. Volkovi prihajaj« cele v Ro.v;:a •roro t» r napadajo hleve in domače pse Takejra vol?je«»a prit:pen> ea je I21ctni Ivo Svetličič udaril s težko palic««, misleč, da je pes Volk se je spustil v beg. pri ne kem plotu pa se jc ustavil. Neki kmet ?a ie pobil s sekiro. V Gorske m kotaru so volkovi napadli s^ljaka Krivca, ku jc vozil z voli drva na d^m Delavci s sekirami razpodili volkove
Rodbinska tragedija v Dalmaciji.
Pri poveljniku or.žni>ke postaje v Žirovnici v Dolniaciji se j«-juVii kmet Ivan Jerkovič in izpo-v. dal, da je na svoji livadi ustre-
lili = veječa strica, ki 11111 je s svo-}ji*n-» dvema sinovoma obiral oljke. (Ivan Jerkovič jih je opozoril, naj • puste njee »ve oljke pri miru, toda ti .se za njegov opomin niso zme-jnili. ampak ga eelo vsled tega na-1 padi 1 J tr iv o\ič se je hotel braniti, puška se je sprožila in zadela njegovega strica, ki se je'takcj zgrudil mrtev na tla. Sinova sta ga nato i.ap:idla, am jima jc ubežil in se sam prijavil orožništvu.
Porenitcv železnih izdelkov.
Iz Zagreba poročajo, da se je tc dni d'»m.iee železno blago znatno pocenilo, s čemer se je vrnila živahnost v Irgovino s Lem blagom.
100,000 dinarjev
i jp bilo poneverjenili delniški dni-ibi " Moravija"" v P.eogradu.
G LA? NARODA. 26 DEC. 197?
Moč molitve in trpljenja.
Jugoslavia irredenta.
(Konec.)
Takrat so začeli hoditi moški na Nemško. Razno drobnjavo so prodajali od hiše do hiše in so prinašali domov denar in izkušnje. In Jandre je sklenil, pa pojde tudi on z doma. Brati ne zna. pisati ne zna nemškega ne zna — pa saj drugi tudi niso znali, a so šli vendar z doma : v tujini so se vsega naučili vsaj za silo h: potem, ko so s«* vrnili, jim je šlo bolje.
In Jandre se je odpravil na pot. Z bratom sta pospravila pridelke ( s polja, potem pa je vzel Jandre potno palico v roke in se odpravil * doma. Palico je urezal v domači meji in stisnil bratu roko v slovo. Stopil je v domačo cerkev in prosil Boga sreče in varstva. Na vrhu, odkoder se spušČ« cesta v dolino, se je še enkrat ozrl na domačo vas na rojstno hišo. Na pragu je ogledal brata Jureta Zdelo se mu je iz dalje, da je po tegnil brat Jure z desnico po očeh. In tudi je potegnil z desnico po očeh, zakaj nekaj mokrega je za čutil v njih. In srce mu je bilo težko in žalostno, ko gre prvikrat 1 z doma. In okrenil se je in stopil naprej. In pred njim se je razgrnil svet, velik in lep in bogat. Ce-! sta je hitela v dalji pred njim, med njivami in travniki in gozdi je hitela v daljo, preko gora in voda >.»• vila. dolga in prašna, posuta s kamenjem, z bodečim tr njem vzpota. In Jandre je stopal naprej, in njegove misli so zasa njale. Kidel se je že v tujini, kako kramari in spravlja denar na kup., kako se vrača domov z zlatimi gumbi v beli srajci, s težko veri-rižico in drago uro v telovniku.1 s polno mošnjo denarja. Gospod se vrača v domačo kočo. kjer ga \ pričakuje dobri Jure. In domača koča bo izginila, in bela hiša vzra-ste na tistem mestu, in prodajal-' niča bo v nji in gostilnica. Na go mili kraj domače cerkve pa se dvigne lep rezan kamen s križem na vrhu in z zlatimi črkami.
In ko je Jandre tako sanjal in j sanjal, je zdajpazdaj obrnil pogled proti nebu, ki se je po njem raztapljala večerna zarja. Obrnil je popled proti nebu. in srca mu je bilo ena sama molitev, gorka | in iskrena. I^epše in pobožnejše ni \ nikoli pred oltarjem....
In ko je Jandre tako sanjal in molil in hitel naprej, je prisopihala za njim grda, stara, »ključe- i na žena z dolgimi, koščenimi prsti, s hudobnimi, lisičjimi očmi. Prisopihala je za njim in ga zgrabila za tilnik, da se je ubogi Jan- j dre zdramil iz sanj.
Bila je Skrb!
i
Ni ga bilo dneva, da bi pozabi- . la nanj. Neskončno veliko je pre-' bil, p ret len je naučil toliko, da jt lahko izhajal med tujimi ljud mi. A Jure se je mučil in ubijal doma, da se je postaral v mladih i letih. "Morda bi bilo bolje, da; s«* oženim,*' si je mi*>lil. a precej nato je preudaril. da je bolje trpeti in stokati samemu, nepro bi J bilo mogoče veČim. In njegovo sr-, ee ni niti za trenutek krenilo od j Boga. "Pravičen je in dober in tudi name ne pozabi." se je tola-, žil Jure in delal od mraka v mrak. a ni šlo in ni šlo nikamor naprej:1 kakor da je prikovan na dlan veliko zemljo, uklenjen v jarei«*, obsojen v večno trpljenje.	•
Jandre se je vrnil. Prišel je brez zlatih gumbov, brez težke verižice in dragocene ure. Hrbet se mu je nekoliko upognil. in 1'isje so mu posiveli na sencih. Pozdra-vda sta ga osamelost in siroma- j štvo domače hiše. V tujini si jc pritrgal od lačnih ust in žejnega grla vendar toliko, da jep rinesel s seboj nekaj denarja, ki sta z njim on in Jure pokrpala hišo, kupila par vol in nekaj poljskega orodja. Kar ga je bilo se pri hiši, se je že polomilo in izrabilo, in bilo jc treba novega.
Vsako noč sta se brata razgo-vagjala do poznih ur. Snovala sta načrte in gledala pred sabo lepšo dobo. In desetkrat je že odpotoval Jandre v nemške dežele, desetkrat se je vrnil domov, in desetkrat so bili prevareni upi bratovi in njegovi. Bil se je it drug trgovec naselil v vas in v par letih pritriil toliko, da je iskal, proftor*, kjer bi si postavil svo-
razblinil in sna! povedati, d:: se je našla <v»la zaloga bomb, in sicer pri naših dobrih in miroljubnih Trebčanih. "Kdin«st"' piš" o tem: •Overiti smo se hoteli na licu mesta. kaj je na stvari. !?oiek fa?i-»tovske operacije v Trebčuh je bil tale: Okoli 10. zvečer je vdrlo v vas od več strani približno 200 fašistov pod povrjjst voni fašist o v-skega poročnika. Streljali so s pu škami in samokresi v zrak že od Kolon je dalje, vstavljali in pie-iskcvali, kogar so srečali. Pri mnogih so našli krivčke. te «o jim pustili, ktr jih kmetje rabijo za svoje dnevno kmetsko delo. le nekega Mladeniča so oklofutali. ker so mu uašli rdeč robe-:. Sl-'dujega so raztrgali, nato so omenjenemu preiskali še stanovanje v misli, da nemara najdejc pri njem kako o-rožje. V društveni gostilni s«, naročili večerjo. Zasedba je trajala lo 2. ure. nato je večina fašistov vdšla, le ena četa je ostala v gostilni pri Stikovičti. "pripravljena na vsako eveutnalno-t"ker se le š-j *ie mon-jo prepričati, da ko-knjski gostje, ki so prišli včeraj popoldne v Trebče z mandolinami na izlet, niso v nobeni zvezi z domačini ter hočejo pr, vsej sili odkriti v Trebčah "rdečo zar(to?" ki je pač ni in nc move biti. Gre t« rej za nelotreluo strsŠenje naših miroljubnih okrlieauov, ki se na-n ne zdi nikakor na mestu. Sicer pa bi tukajšnji (tržaški) fašjo sam moral vedeti, da niso naši okoličani nikaki — zarotniki.
Tatvina na račun fašistov.
Neznani zlik-.vci so izrabili novo nastali položaj v deželi, da je šla skupina mladeničev k opekar-n:,rju Pah«»rja v Bnkovieo na Oo-r^kem .-»e izdala za fašiste in izsilila !20v) lir. Oropala je tudi vso zlatenino in srebrnim*, ki je bila v hiš:, in dala ultimatum, da mora pripraviti Še 7000 lir do 2. ure po poldne raslednjega dne Poslanca Sček in dr. Besednjak sta se po dala radi tega k fašistov«-kemu 1 cnzulu Hcilandu v Gorici, ki je izjavil, da dejanje v Bukoviei naj-ostr?je vhsoja in da se bo stvar strogo preiskala in bodo krivci' kaznovani. Kot se je di •znalo, omenjeni storilci nico bil: fašisti, am-pi;k prupakce, ki so hoteli izrabiti nastali položaj in deluo zbeganost ljudstva v svoje grde namene.
Fašistom prepovedano nositi izven službe črno srajco.
1 Vodstvo tržaške fašist, stranke objavlja, da krožijo po mestu raz ličui ljudje oMečeni v črno srajco ter zagrešajo čine na«.ilstva in pre-
pntence. Dn <e ščiti čast stranke, odreja omenjeno vodstvo, da morajo vsi fašisti sleči črno srajco. Mr.sili jo bodo le tisti, Ivi bodo dobili ukaz od pristojnih fantovskih oblastev. Posebne patrule bodo skrbele za izvršitev ukaza.
Nov prefekt v Gorici.
Inž. Umberto Ulivieri, tajcik ' fašiste vske sekcije v Gorici, je v sporazumu z vojaško oblastjo .prevzel vodstvo civilnega koinka-iriata Dni si jc predstaviti urad-l ust v o in je imel kratek gover. ! Sprejel jc načelnike raznih uradov [in med drugimi tudi šolskega nadzornika Rubbio. Ti jc dejrl. da je S potrebno, da se enako postopa s slovenskimi kakor z italjanskimi učitelji. Ulivieri ga je .apro^il, i naj začne z delom resne šolske ob-j nove, ki je zelo potrebna.
Občinski zastop v Postojni.
"Pieeclo" je objavil vest. da je I bil občinski zastop v Postojni od ' fašistov razpuščen. Radi tega sta ' bila poslanec Šček in dr. Bcsed-! lijak pri goriškem konzulu Bei j landu. ki je poudaril, da so je to I izvršilo brez Vrdaoati vodstva in {da pošlje nemudoma v Postojno I ukaz. naj se občinski svet takoj vzpostavi Župau zasede vnovič-«voje mesto ter se mu izkaze čast, & i mu pritiče.
Botsild.
Rotšfld, začetnik te bankirske dinastije za časa drugega francoskega cesarstva, je bil povabljen na obed k Napoleonu III. I Pred odhodom v obednico sta se sešla s pariškim nadškofom. — Drug drugega sta silila naprej, nobeden ni hotel stopiti prvi. — Nadškof reče Rotšildu. da mora že zato vstopiti prva, ker je starejši ; Kotšild se uda in reče: — Dobro, ubogam in grem naprej, po pravici starosti, kakor je bn tndi atari testament pred novim. — Mislil je na«e kal' Žida in na nadškofa kot katoličana.
Zaslužen ukor,
Vojvoda Norfolški je bil od leta 1857 do 1860 generalni poštni nadzornik na Angleškem, nekak poštni minister. Na zunaj je bil nenavadno neznaten človek, brez vsakih zahtev. Na potovanju pride ▼ malem škotskem mestu na pošto in hoče oddati telegram. — Poštarica je bila silno surova in neprijazna z ljudmi. Ko pride Norfolk na vrsto, vzame pošt a-rica brzojavko, jo prebere in vrže list nazaj: — Podpišite se vendar. —
—	Saj sem se.
—	Norfolk? To je ime neke grofije, ne pa osebno ime. — ga pouči nekako od zgoraj.
Vojvoda vzame brzojavko nazaj in spiše drugo s sledečo vsebino : — Na glavni poštni urad v Londonu. Uradnica tukaj skrajno neprijazna in neprijetna napram občinstvu. Potreben je zato strog ukor; če se bodo pritožbe ponavljale, takoj odpustiti. Generalni poštni nadzornik. —
—	Ko ji je listek izročil, je rekel : — To nič ne stane, je uradno. — Seveda je dama skoro o-medlela. Prosila je, naj ji odpusti, da se bo poboljšala in vojvoda uniči drugi telegram.
Seterova zdravita vzdržujejo Tdravje v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak ii se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
Q
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravne lak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 m 50 centov.
.Vprašajte po iekarnah.
SEVERA'S COLD AND CRIP TABLETS
zoper prehlad, tfripc :n _a odpom^č pri glavoboli vsleci prehlada
Cena 50 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Napoleon in sošolci.
Ker je bil vedno zamišljen, sam zase in se za nikogar ni zmenil, so ga sošolci neprenehoma zbadali. Zlasti so ga vzeli na piko zaradi njegove revščine; bili so namreč sami plemenitaši. — Napoleon pa je bil v šoli na stroške kralja. Ko mu je vsa stvar že presedala, piše očetu: — Dovolite mi, da pridem nazaj domov in se izučim nazadnje tudi kakega Rokodelstva; naveličal sem se kazati vedno svojo revščino in biti predmet zbadanja tovarišev. — A oče prošnji ni ugodil.
Ministrovi žepi.
Dobo od leta 1815 do 1830 imenujejo na Francoskem "restavracijo". Do leta 1831 je vladal Ludovik X.V11I. Predsedoval je nekoč ministrskemu svetu. Minister Corbieres se spozabi in dene vpričo kralja na mizo tobačnico potem pa še žepni robec. Kralju se je nekoliko pokadilo, da minister tako malo pazi na navzočnost veličanstva, zato pa mu reče:
—	Gospod minister, vi praznite evoje žepe.
—	Veličanstvo, veliko lepše je. ee govorijo o vaših ministrih, da svoje žepe praznijo, kakor pa, da jih polnijo.
Platonov človek.
V "akademiji" je Platon razlagal učencem, da je človek dvo-nožno bitje brez perja. Modrijan Diogen pride slučajno mimo, sliši Platona, hitro vjame petelina mu izruje perje ter ga vrže pred Platona z besedami: — To je Platonov Človek.
j _ Velik in dolg.
Napolean je bil majhne posta-1 ve. Nekoč je hotel vzeti knjigo j visoke omare, pa je ni dosegel, i Hitro priskoči genend Augerau i (Ožro) z besedami: — Veličan-^ stvo, naj ram dam jaz knjiu«>. j jaz sem večji. — Vi niste večji, samo daljši ste, — je bil odjjo-vor.	» * 4 i
Dober odgovor.
Angleški diplomat je bil povabljen k carju Nikolaju II. na obed. Prevrnil pa je kozarec, rdečica ga je poKla, v zadregi j<> bil. Nikolaj, sicer zelo dobrodušen, se hoče malo pošaliti in pravi: — Ali je pri vas na Angleškem taka navada? — Da, veličanstvo, ' včasih se pripeti kaj takega, a ha Angleškem tega nihče ne opazi-____lf ^^
Neškodljivo sredstvo za odpravo masti.
Veliko ljudi se boji navadnih sredstev ; ra odpravo teže To Je lzvanreden način.
Izvanreden, ker Je čisto neškodUJv — nii | poštenja, nič vežbanja. Marmola Predpis-I ne Tablete (Marmola PrescripUon Tab-; leta) bo napravljene v polnem soKasJu s '■ slavnim Marmola Predpisom. HuJSate stalno ln lahko brez slabih učinkov. Dobite Jih od svojepra lekarnarja za en dolar zavojček ali pošljite svoto naravnost ua Marmola Company. 4612 Woodward I Ave . Detroit. Mich.
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. ★
Knjiga jo fino v platno vezana, vsebuje 201 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 paleev široka.
f	Cen« s poštnino =
$4.a
"GLAS NARODA"
82 Cortl&ndt Street NEW YORK CITY
* * -K -K M +
Nuga-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. •
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
Ce ste slabega zdravja in pri alabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo rcvaci, če ste se že naveličali jemati pomirlj iva in Aarkotična. sredstva, potem posku-Nntr»-Tone. in izprevideli boste, icako hitro se boste CVtfli drutr&čnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot fcpehavanje. anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevraljrija. ftai>rimer slabi tek, n^prebava, vetrovi in kol can je, zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne-•PCiBMt, iihtjs is pomanjkanj* živčne moči. redke zvodenele krvi in slabe krvne .cirkalaeije.
Vaak ud. vsak® delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje ItvIJenje m delovanje. Živčna moč je potjla\-Hi.a stvar za ialodec.
drok, utripanje srca in krvno cirkulacijo. N'Jiga-Tone Je najbolj ospesno zdravilo za nervozne in fiziCno izdelane. Zakaj? Ker seetoji it osmem važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniki — Nuira-Tone je bogat n* telesu m fosforju — ter je brana, krvi in živcem.
■Noga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da redno deljujejo. Oživlja led ice ter izganja i« njih strupene se-rtavme. Nič vet vetrov • in kolcanja. težke sape in rokriš««ra jezika. Nič več bolečin in bolezni I Nuga-Tone daje čudoviti tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter »dravo okrepčujoče spanje msa-Tone obogati kri, čredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje Zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne no te. zdra-▼«••• m_krasnejie ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripravan za\-ojček. Pokrit Jm ■ sladkorjem, ugodnega oknsa. ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili ga boste vsem svojim prijateljem.	v
GAR^NCIJA^-Cena Nufa Tone je en ($1jOC) dolar za .^Menico. V«*a steklmfe* vsebuje devetdeset (90) ta£l«t, polne mesečno zdravljenje. Vi Imb^ »Kjfgj.JiSirf^^*^—" (»OO) dolarjev. Jemajte Nuf.-TtM ČniMt <20) dni. Ce »iste zadovoljni s lupckon, vrnite preoetanek začno a škatlic * mi earn bomo takoj vrnili denar. Vidite, da na morete iigubiti niti penija. — Ml riziko. Nuga-Tone Je na prodaj pri vsih dobrih Iekarjlh po enaki ceni prittji.
-	KO NAROČATE, SA POSLUZITfe TEGA KUPONA.	.
NATIONAL LABORATORY, S. 2C, 1018 So. ^ahash A«a. Chicago, III.
Geepodje>»—Prosim, dobite priloženo..............za kar mi pollute........
•Ufclenie Nuga-Tone.	.......
On «tv. ali R. F. D..........................................
država ..«•«.t»••«.,.•.,.«

jo hišo. Jandretu in Juretu so u-padii upi. Bilo je to prvikrat, a tudi sedaj ko sta se čutila vržena na sredo puščave, kjer ni vode niti sadu, nista razklenila rok. — Vedno sta jih dvigala ?roti nebu, iščoča rešitve in pomoči v božji pravičnosti____
IV.
Takrat sta zvedela brata, da je v Metliki naprodaj hiša, kjer je pripravno mesto zap rodajalnico. fHiša stoji namreč tik cerkve, in ! zlasti ob nedeljah in praznikih in semanjih dneh je tamkaj vse pol-' □o ljudi. To bi bilo nekaj za brata Veselica. Onemu, ki je iskal primernega mesta za hišo v Adleši-čih, sta prodala Jandre in Jure svojo domačijo, kupila hišo v Me-itliki in se preselila tjakaj. Jan-| dre je odprl prodajalnico. Jure j se je oženil in kmetoval.
Jure se je oženil. Prigovarjal mu je Jandre, češ, žena mora biti pri hiši. da kuha in gospodinji. "He," je dejal Jure, "če je tako, pa se oženim!" Napravili so j svatovščino, in l Ve*eličevim je1 prišla pridna in bogaboječa žena.
In začelo se je izvona delo. Jandre je prodajal, če se je kdo o-^lasil v tesni prodajalnici, a Jure in žena sta rila po njivah, da se Bogu usmili. Rodila mu je sko-ro vsako leto otroka, a vsi so pomrli. Ostala je samo hči, ki ima pohabljene ude, da ni za težko delo, ostal je sin, ki je gluh....
Sosedje Veseličevih kroginkrog že davno spe, zakaj pozna noč je ie že, in zvezde trepečejo na nebu. A izza tesnih oken Veseličeve hiše prihaja v pozno noč šepet. [ Najprej je Čuti en glas, potem za mrmra več jrla.sov. Molijo. Noč na noč molijo rožni venec, veseli lel, žalostni del, čestitljivi del. Ko dospo do čestitljivega dela, že omagujejo. Kolena jih bole, oči se Jim zapirajo, in prlave se jim sklanjajo. Najprej postrgajo iz skle-i de skopo zabeljeni krompir in potem molijo. In ko odmolijo, so trudni do smrti. Noge jim odreve-ne, da se komaj priplazijo do postelj. Jandre se pritiplje do pro-I dajalnice in leže na trdo ležišče na tla, zakaj v sobi ni več prostora zanj. Preveč jih je že tamkaj... In toliko, da zapojejo petelini dru-uič tako-le okrog tretje ure zjutraj, že vstajajo Veselici. Trudni so, kakor da bi jih kdo pretepel, oči — krvavo podplute — jih šče-me, in v žilah jim je nekaj težke-i ga, svinčenega. In njihove duše iahrepene proti nebu. Trkajo .se na prsi, in oči so jim solzne. In potem odidejo na delo. V hlevu za muk a pol prespano govedo, za-plahečejo kokoši, nekdo kleplje koso. Morda smrt, da pokosi in spravi s sveta vse to uboštvoT Jure Veselic je, ki se napravlja na arrivo ob njivi, da nakosi krme šibkemu teličku. In Veseličevina, ubožna in pobožna, se zagiblje in J požene v staro trpljene. In ko se ^aleskeče mladi dan, takrat so Ve-i seličevi že trudni in upehani. Ko bi imeli krepke juhe, da bi jim dala ziovih moči! Ali pri njih ni vse l^to krepke in jo skuha in jo 1 pojodo. Ko bi imeli krepkega vina. da bi jim dalo novih moči! Ali pri njih ni vse leto ni kaplje vina. I Se o Božiču ne. Jeseni stolče in iztisne Jure nekaj jabolk, da se napravi iz jabolkovca kis, ki ga Jandre prodaja.
l>a. ta Jandre! Že nekaj let je od takrat, kar so ga začele čudno i ščemeti oči. Ali verjel ni samemu sebi, da ga bole. "Bo že bolje, bo že Bog pomagal," je govoril Jandre. a vid mu je umiral bolj-inbolj. Molil je podnevi in ponoči k svetemu Vidu in k sveti Lusiji, naj mu ohranita luč oči, a Jandre ni bil nslišan. Luč oči mu je u-mrla, samo tako-le malo se mu še svetlika, da ve, da sije vsepovsod po zemlji veselo in svetlo solnce. Zdaj ni za nobeno delo več. Tipje se od stene k steni, če pride kdo v prodajalnico, da mu postreže. Predalček s denarjem odpre in zaprosi kupca: "Daj, tam si vzemi, kolikor ti je treba dati nazaj!"
Slepi Jandre misli, da eo rti i ljudje tako pošteni, kakor je bil on in brat Jure vse žive dni.
Smrtna kosa.
V	Cicriei je nmrt znani vinski trgovec Audrej Abujfi v visoki starosti. Pogreb je bil veličasten, kvartet je pel žalostinke: pogreb jc vodil stolni kanonik dr. Kobnl.
Na Opč-inali je umrla Amalija Oslrouška.
V	Trstu pri Sv. Jakobu jc preminul Karel Glavič, star 58 let.
Smrtna nesreča.
V	Spodnji Idriji je prišel 19kt-ni posestnikov sin Ignacij Mlinar pod težak voz. ki mu je zlomil hrbtenico. Mladenič jc ostal na mestu mrtev. Mlinar jc bil baje pijan m je na vozu za«pal. Na ovinku je podel z voia m prišel pod kolesa.
Zagoneten zločin v I*tri.
V	Pazlnu jc bil izvršen zagone •.en zločin. Dne S. nov. okoli treh po p^»nrči so se pred pekarno Antona Ančiča prikazali tri j.? ne-znanci, ki so ga pozval:, naj pride ven na pogovor. .Ančič jib jt v skrbeh za svojo varnost odslovil. V odar.vor pa so ncznanci zaceli nanj streljati. Streli so nevarno ranili Aučičevega pomočnika, ki ie kljub hitri zdravniški pr.moei kmalu nato umrl. Kricev kljub vsemu naporu niso izsledili.
Nesreča z revolverjem
V	tržaško mestno bolnišnico »o prepeljali Alojzija Segina, starega S3 let, stannjočesra na Proseku št 182. po poklicu železničarja Po nesrt-či se je ustrelil z revolverjem v levr nogo
Osebne vesti.
Dr. Ignacij Kobal, stolni župnik' v d« riei, je postal kanonik.
M*gr. dr. Jakša Brumat je imenovan za rektorja centralnega senatni v* a v Gorici.
Zdravnik dr. Rado Sfiligoj se je nastanil v Gorici.
Pri nočnem "delu" zasačen.
Neki nočni čuvaj v Trstu ie ponoči aretiral pred treovino Karla Erha nukega meža, ko je rezal s posebnimi škarjami železni zastor te trir^vine. Mo/. je bil odpeljan na policijo in cd tam. po zaslišanju, v zapor. Imenuje se Hektor Cernulič, star 'J6 let. brezposelni krtlar, stanujoč v Trstu,
Prevrtana železna blagajn*.
Neznani vlomilci so vdrli v Tr-btvuv skladišče tvrdke Mihaheskul v uli^i S. Francesco d'Assisi. Tam so prevrtali železno blagajno ter vzeli ic nje 600 lir. Vrhu te^a so odnesli so za 7000 lir blaga. Tatvina je bila naznanjena policiji.
i
Predrzen vlomilec pobegnil iz tržaških zaporov.
Imenuje se Marijan Cermel. O trjem in njegovem delovanju se je že večkrat poročale. Pred nekoli ko meseci je skušal prevrtati v trilaški mestni bolnišnici veliko železne blagajno. Toda srcea mu ru bi!a mil.*.: »ri 'delu" so ga aretirali polieisti ter ga odpeljali v j\-ir dni pozneje je nevarno ebclrl na pliučnk-i. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je bil »cveda p^d policijskim nadzorstvom Nekega lepega dne se mn j» pa posrečilo pobegniti iz bolnišnice. Policijsko oblastvo ga je
In pritiplje se tudi še do cerkve in do oltarja, kjer poklekne in moli vsak dan, vsak dragi dan...
A brez gostov niso skoro nikdar Veseličevi. Poznajo jih vsi berači naokrog .Vsak potrka s pravno roko, a ne odide prazen.
"Pa molite za nas!" naročajo beračem.
Od blizu pa je čuti, da s^ nekdo hudobno reži po vseh. kotih Veseličeve hiše.
Takrat namreč, ko sta se selila Jandre in Jure iz Adlešič v Metliko, in ko je oba z ubožnrm pohištvom vred peljal na vozu konjiček, je prisopihala za njima grda, stara, sključena žena z dolgimi, koščenimi prsti, s hudobnimi, lisičjimi očmi. Zavihtela se je na voz in pritisnila Jandretu in Juretu glavi malone do kolena ----
"Joj. Jure," je zastokal Jandre, "z doma greva.!"
Jure ni ničesar odgovoril, samo z bičem je wnnahpil in potegnil klobuk na oči. In mftlce sta se pripeljala ▼ Metliko, in z njima se jep ripeljala ona pošastna žena in pri njih ostane do konca
[iskalo nekoliko tednov, končno ga je pa vendarle prijelo. Torej. Marijan Cermel je bil zopet na var nem v zaporu Pri proceau, ki sc jc vrŠ:l nekoliko .ini pozneje, s<j ga obhodili na triletno ječo. Toda 'Cermclj ni bil nič kaj zadovoljen iz novim oziroma s starim domom. ;Zato je ponoči in podnevu premi-išljeval, kako bi pprišel na prosto. To se mu je tudi posrečilo.
Predrzen roparski napad pri be lem dnevu.
V	Trstu se je pri belem dnevu ;odigral v samotni ulici Moise I.uz-zat.» roparski napad, ki vucvie do iki.zuje predrznost in hladnokrv-nrst gotovih elementov, ki preži-i jo, bodisi podnevi, bodisi ponoči ;na ulicah na svoie žit ve Evo poročilo* nOlctni Ivan Angeli, sluga pri "Cassa ammalati marittima" v v.liei Mois«"- Luzzato, jc šel kakor ponavadi v banko "Commer-cialc Tricstina'' ter dvignil tam za omenjeni zaved sv«*to 25,00C lir. Denar jc zložil v rumeno us-njato torbo, jo del pod pazduhe Iter zapustil banko Ko jo šel hi
trih korakov po ulici Moise Luz-z-ito proti zavodu, so se mu nenadoma približali trije m«- ški Eden izmed njih ga jc \prašal. naj mn 'pri/.^e eisareto. Sluga mu jo j« rrižgal. Mož je tedaj nalašč spu
stil pri/.jiann cigareto na tla. Ki se je pripravljal, dn jo bo pobral , bral. se je zagnal v slugo. V tistem hipu sta planila na slugo tudi o-stala dva meška ter mu skušala odnesti usnjato torbo. Slv:.3a se j« nekoliko minut branil z vsemi močmi s tolovaji. Klical je tad: , na pomoč. Toda slišal »a ni nihče /akaj na ulici ni bilo ob tistem *a Mi žive duše. Končno so aiu ope šale moč-i; ti lova j: so ga vryli tedaj z vso silo ob t1 a mu v^eli tor bo ter zbežali. Ha v no v tistem hi pu je prišel k sreči na ulico neki ■nladenič »n ko je spoznal, za ka; igre, se je spustil v dir za tistin; tolovajem, ki je nosi! ukradene torbo. Po dolgem begu ga jc pri jel ter ga izr- čil policiji. Ostr*L dva sta seveda srečno odnesla j.e tc Aretirane«.* je izjavil na polii c-ij\ da s*? imenuje Anton Pizok (star 24 let, brezposejui pomorščak ; stanujoč v Trstu. Nadalje je izja vil, da ga je doved'.a do tera ko raka L«cJa. Tovarišev ne pozua Odpeljali so 2a v zapor. Slu^a j( dobil torbo z denarjem n.iznj.
1
Napad pri Sv, Jakobu.
V	tržaško mestno bolnišnico s<: pripeljali iJSlctn^ira Petra Benčiča sLanuj-.tcega v nlicti lirolelto Mladenič je imel tri rane, in sirei dve na gla\i in eno na hrbtu. Sla žbujoeerau policistu v mestni boi rtišniei je povedal, da so ga na padli brez najmanjšega povodi mladeniči t-»r ga ranili z bodalom
' Oče pošiljal otroke beračiti.
V	Trstu je policist aretiral tr »deCl.c, ker so na ulici ueračili. Od (ptlj.^1 j:Ji je na policijo. Tam ss
»povedali s sclzami v očeh. da j it je njihov oče poslal beračiti. Č< u* prinesejo domov mnogo pribe jraČeuega denarja, jih oče lu jsmi iljeno pretepe. Proti očetu, ki st imenuje Ivan KreŠevič, se bo ka žensko postopalo.
i
Vrgla se raz okno 5. nadstropja
Neka ženska, ki jc šla zjutra. po stopnicah v hiši Štev.*-) v ulic j Padlima v Trstu, jc srečala v tre 'jem nadstr. pju mlado, slabo oble čeno žensko, ki je hitela močnr razburjena proti petemu nad < rop ju Ko j- dospela tja. ie sko j čila na . l:no ter se vrgla na dvo riečc Zlomila si ie obe roki iu no gi; nadalje je dobila težke notra 'nje poškodbe. Nesrečna ženska j<
* kmalu izdihnila. Pozneje so iden Ufieirali saunoiporilko. Imenuje s< .Marija Šubert, stara >16 let, stanu joča v Trstu. Do t.-ga koraka j< i je dovedla nevrastenija.
Mrlič v Zagraju.
Neki železničar je našel ob že lezni&ki progi v Zagraju mrliča ki je imel globoko rano na čelu .Orožniki so našli pri njem pismo 'v katerem je re?eno, da si je do tienik, TržaČan Josip Škerl, vze 'življenje radi neozdravljive bolez n< pokopali so ga v Zagraju.
"gdtta zarota"'.
Pod tem naslovom je poroča HPopolo di Trieste ', d& so tržašk fašisti odredili zopet delno mobi!: zacijo "črr.ih srajc" z?, u^ušitei ! vsakega zar. tniškega "poskusa ko jiquni»tov. "Piccojo'- jo stvar pj
GLAS NAHODA. 26. DE C. 1<»?2
KAPITAN BLOOD
HJXOOVA ODISEJA,
Spisal Rafael Hahatfirt.
Za "Glas Naroda" prml O. P.
Razne novosti iz zraka.
M	(Nadaljevanje.) t
Njegovi kapitani, llagthorpe. Christian In Yibervillcf, so čakali na pomolu, da ga .sprejmejo in v njih spremstvu je bilo par stotin njegovih ljudi. Vse njih pozdrave je odklonil ter o<Jgovoril na njih -številna vprašanja, naj čakajo prihoda AVolver^tona. ki bo znal v polni meri zadostiti njih radovednosti. Na ta način se jih je iznebil t«»r m priboril pot skozi raznoliko in pestro množico ljudi razločnih narodov, Francije, Anglije in Nizozemske, — plantažni-kov in mornarjev različnih razredov, pravih bukanirjev s Hispa-niole ter nadaljnih bukanirjev, ki niso bili nič drugega kot navadni morski roparji, gozdarjev in Indijancev, mcšancev različne krvi, sužnjev ter nekaj gnojiščnih kraljic iz starega sveta in drugih tipov človeške družin«', ki mj izpremcujali pomol Cayone v pravi odsev liabilona.
Ko si je z velikimi težkočami priboril pot skozi to množico, se jo napotil kapitan Blood proti lepi Uiši d'Ogerona. da pozdravi svoje stare prijatelje, guvernerja in njegovo družino.
Izprva so bili bukanirji mnenja, da sledi Wolverstone s kakim prav posebnim vojnim plenom, a posadka Arabelle je pričela pripovedovati povsem drugačno povest, ki je izpremenlla prvotno zadovoljstvo bukanirjev najprvo v začudenje in nato v srd in ogorčenje. Deloma radi čuta lojalnosti, katero je še vedno gojila do svojega poveljnika, deloma pa tudi raditega, ker je spoznavala, da je suna v prav titko veliki meri kriva izdajstva, je posadka Arabelle molčala tekom prvih dveh dni, pred prihodom Wolver-stona. Ni pa bila dosti molčeča, da bi mogla preprečiti kroženje gotovih vznemirljivih vesti ter ekstravagantnih povesti o gotovih nedopustnih doživljajih, — nedopustnih s stališča piratov, — katere je baje zagrešil kapitan Blood.
Ko s» je stari volk, Wolverstone, zasidral v pristanu dva dni pozneje, so v-»i planili nanj t«r zahtevali od njega pojasnila, katero so zaman skušali dobiti od Blooda.
Kot znano je imel Wolverstone le eno oko. S tem edinim očetom pa je videl več kot pa vidi večina, ljudi z dvema. Kljub svoji zunanjosti ter sivi glavi, katero je vedno ovijal na slikovit način z rdečo cunjo, je imel srce otroka in v tem svojem, srcu obilo ljubezni do Petra Blooda.
Pogled na Ar&belo, zasidrano v pristanišču, ga je izprva presenetil, ko je prijadral krog skadovitega promontorija, na kaite-rem se je dvigal fort. Ni mogel vrjeti tega, kar je videl s svojim zdravim očesom. Takoj nato pa so mu naznanile besede Dyke-a, ki je odjadral z njim, da ni edini, ki je presenečen.
—	,Za božjo voljo, ali je to Arabella ali njem duh7
Stari volk je zavil svoje zdravo oko proti Dyke-u ter odprl usta, da izpregovori. Takoj nato pa jih je zopet zaprl, ne da bi govoril. Obdarjen je bil z veliko mero previdonsti, posebno v zadevah, katerih ni razumel. Izključen je bil vsalc dvom, da je to v resnici Arabella. K-er je bila stvar taka, je moral najprvo premisliti, prt-den je govoril. Kaj za hudiča dela Arabella tukaj, ko jo je vendar pustil v pristanu Jamaioe? Ali je kapitan Blood sam na krovu ter ji poveljuje ali pa je odšla posadka z ladjo ter pustila kapitana v Port Royalut
Dyka je ponovil svoje vprašanje in tedaj mu je odgovoril Wolverstone:
—	Ti imaš dvoje oči ter vprašuješ mene, ki imam le eno oko, da gledam z njim po božjem svetu.
—	Jaz ne morem videti drugega kot Arabello.
—	Seveda. Tam se ziblje na valovih. Kaj drugega bi mogel pač pričakovali f
—	Pričakovati * — Dyke je zrl nanj z odprtimi ustmi. — Ali si morda ti pričakoval, da boš našel Arabello tukaj t
Wolverstone se je ozrl nanj z&ničevalno, se nato nasmehnil ter pričel govoriti dosti naglas, da so ga čuli vsi v bližini stoječi.
—	Seveda. Kaj drugega? — Zopet se je zakrohotal ter odšel, da posveti vso svojo pozornost poslu. zasidranja.
Kakorhitro je stopil na breg, ga je obdala tolpa bukanirjev in iz njih vprašanj je izvedel, kako stoje stvari in da ni hotel obrazložiti Blood vsled pomanjkanja poguma ali kakega drugega motiva svojim pristašem, kaj je počel, odkar je bila Arabella v viharju ločena od ostalih ladij brodovja. Wolverstone si je takoj nato čestital, da je bil previden v svojih izrazih napram Dyke-u.
—	Naš kapitan je bil vedno ponižen človek, — je pojasnil Hagthorpu in drugim, ki so se ogrinjali krog njega. — Ni mu dano, da bi proglašal svetu svojo lastno slavo. Stvar je bila naslednja: Srečali smo se s starim Don Miguelom in ko smo se iznebili njega, smo sprejeli na krov nekega londonskega gizdalina, katerega je poslal državni tajnik, da pomudi kapitanu kraljevo komisijo pod pogojem, da opusti piratstvo ter se prične pošteno obnašati. V odgovor mu je kapitan proklel dušo. Nato pa smo se sestali z brodovjem Jamaice, kateremu je poveljeval stari hudič Bishop m to je pomenjalo gotov konec kapitana Blooda ter sina vsake matere na krovu. Šel sem torej h kapitanu ter mu rekel, naj sprejme to smešno komisijo, da reši svoj tilnik in tudi naše. Poslušal me je in londonski gizdalin mu je izročil kraljevo komisijo, čeprav se je Bishop penil od jeze. ko je izvedel za to. Zgodilo pa se je in moral je požreti to grenko medicino. Postali smo takoj kraljevi možje ter odjadrali v Port Royal z brodovjem Jamaice. Bishop pa nam ni zaupal. Preveč dobro nas je poznal. Če bi bilo po volji Blooda, bi še hrt o noč odjadral iz pristana. Bishop pa je dal
potrebna povelja in fort je straži! brez prestanka. Sele po preteku štirinjastih dni ga je Blood prekanil. Poslal je mene ter večino ljudi v fregati, katero sem kupiL Najbrž je natvezil Angležem, da me hoče zasledovati ter je na ta način ušel. Ne vem še, a tukaj je in preje kot sem ga pričakoval.
V	Woiverstonu je bil izgubljen velik zgodovinar. Imel je prave vrste domišljijo ter vedel, kako daleč se sme oddaljiti od resnice in kako pobarvati dejstva tako, da je bilo prunerno in u-godno njegovim lastnim namenom.
Ko je na ta način sporočil svojo lastno distilacijo dejstev tn li»ži, je vprašal, kje bi mogel najti kapitana Blooda. Informirali oO ga, da se nahaja na svoji ladji in vsled tega je sedel ▼ čoln, da se mu java, kot je bila njegova dolžnost.
V	veliki kabini Arabelle je našel Petra Blooda samega ter precej opitega, — torej ▼ položaju, v katerem ga nI videl ie noben človek. Ko je vstopil' Wolverstone. je dvignil kapitan svoje a krvjo šalite oči, da si ogleda novodoaleca. Nato pa se je zasmejal, pri prost o, idiotsko ter na zaaičljiv način.
a— j — c-JL
i:
Tekom svetovne vojne, »e bolj pa po svetovni vojni, so se vršili za razne panoge letalske in letalne tehnike interesantni poskusi, ki pa niso prodrli v javnost, deloma ker so poskusi slabo uspeli ali pa ker so bili uspeli predobro in dotični narod ni hotel izdati svoje tajnosti tudi drugim. — Tako sme prišli na koncu vojne do točke, kjer ne govorimo več o možnosti zračnega poštnega in potniškega prometa med glavnimi mesti kontinenta, ampak prihaja že resno v pretres vprašanje zračne eveze med posameznimi deli sveta, celo med Ameriko i Evropo, kd ju loči ogromna širina Atlantskega oceana.
Tako daleč smo prišli, da se nam zdi letanje po zraku nekaj vsakdanjega, četudi je le malo-kateri izmed nas že sedel v letalu — ker je pač ta "špas" predrag.
Tudi nočemo v naslednjem govoriti o letalih, ki jih goni motorna sila ampak opisati vsaj v glav nem poskuse letanja brez strojev ali motorjev, z onostavnimi peroti in krmili. Poizkusi te vrste se vrše že več časa na Nemškemu v Rhoenu. Nemoi kot praktični ljudje, ki gredo vsaki stvari kolikor mogoče do dna, so spoznali, da se letalstvo ne more nikdar razviti povoljno, ako nadaljujemo s sedanjim načinom, namreč letanje z motornimi letali, ker je to predrago, prekomplicirano in rabi preveč snovi. Vsled tega so skušali in še skušajo rešiti problem letajija na drug način, kakor ga je rešila narava — ptice. Kdor je opazoval najboljše letalce med pticami — to so ptice re-parice in pomorske ptice — 5 moral priti do tega, da se te ptice ne vzdrže v zraku samo z lastno močjo peroti, ampak da rabi-| \o peroti kakor nekako oporo al: past, s katero se lovi veter in jih na ta način drži v zraku. "Druga 5e bi bilo nemogoče razložiti milno in negibno stanjet galeba, kail ar opazuje ribo pod seboj, ali jastreba, predno plane na plen. Ob mirnem in soJnčnem vremenu ^aleb ne leta rad, pač pa ob vetru. Pri tem zna izrabiti vsak su nek vetra, vsak dihljaj zraka gr ponese kvišku, odkoder se lahko spusti v padalnezn poletu, kamor hoče, ker zopet izrabi veter, Vd ga dvigne kvišku.
Na tem principu je zamišljeno letanje človeka. Dve peroti zadostno močni za težo človeka naj bi si človek prdpel ki se s pomočjo teh kril in vetra d vi gnil-v zrak — kjer bi nasproti idoči veter izrabljal, da pride kvišku in se nato spuščal v padalnem poletu poljubno daleč. Za uravnavanje smeri naj bi mu služili dve krmili, višinsko in stransko. Pri ostrem opazovanju ptičev, primerni konstrukciji letala in pametni izrabi vetra ideja ni neizpaljiva te Nemci so se je lotili z vso njim 'astno vztrajnostjo in energijo. Tekmovali so med seboj v ostrem opazovanju ptičjega letanja ustroja njih trupla, peroti in repa. Pri tem so jih znatno podpirali v raznih zračnih tokih iaku-šeni vojni letalci; tudi industrijski, znanstveni in tehnični zavodi so podpirali z vsemi močmi te poskuse, ki so dali v začetku sicer le borne uspehe, ki pa so pokazali, da je princip pravilen in da se bo dalo z izboljšanjem letal in boljšo tehniko doseči kr sne rezultate.
Iz začetka so letalci v taksnih letalih, v katerih so sedeli ali bili pripeti pod peroti, ali stali med perotmi in z rokami uporabljali krmilo, leteli samo kakih par sto jardov daleč. Bili so to enostavni padalni poleti — z visokega hribčka v dolino. Pozneje so se potati vedno bolj daljšali, niso bili več ravnočrtni in ko so se letalci privadili vetra in njegovim sunkom, ko so začeli loviti ▼vter v svoje peroti, so se tudi lahko dttigali nad odbodno mesto. S tem je Ml princip potrjen. — Is vseh tek poskusov in poletov se je neinrilo vsakoletno predskn-ševanje letadndh modelov in letal
Letošnje tesane so se Trifle v Rhoenu od 9. — 24. avgust« in
so prinesle uspehe, ki jih je pozdravila Nemčija z veseljem, —-drogi naroda z vedno rastočim zanimanjem. |Za tekme je bilo raz pisanih več nagrad v znesku par stotisoč mark in so se pri tekmah posebno odlikovali hanoveranski
Royal Mail
Vnaprej plačane vožnje.
Unditi sedaj, da kosti dobili svaja sorodnika i zdražoio država pstm
ROYAL MAIL.
in darmstadtski tehniški visoko-šolci. Visokošolec Martens je ostal z letalom " Vampyr" v zrake eno uro in šest minut in si s tem dobil nagrado 100.000 mark zveze nemških zrakoplovu i h indu-strijcev. Za prejem nagrade je bil predpisan polet, trajajoč 4( minut — nato preleteti odhod no me^to in leteti še dve milji daleč. Martens se je pri svojem poletu dvignil skoraj za 130 jardov nad odhodno mesto, kar je značilo svetovni rekord za letanje z brez-mat ornimi letali. Obtežba letala (največja pri teh tekmah) je zna šala 12. 5 kg pro jard.
Kmalu nato pa je prekosil Martensa Hemtzen iz Hanovra ki je ostal v zraku dve uri in de-*>et .sek. Vzdignil se je pri tem za cirka 250 jardov nad odhodno mesto, ko je veter ponehal na € jardov na sekundo, se je Hent zen po dve uri in deset sekundah spustil na tla.
Nagrado za pristajanje na določenem mestu je prejel tudi Martens, ki je pristal samo pet jardov od določene točke, kjer je vihrala bela zastavica. Oster boj je imeti pri tem z Boltschem, ki je pristal 17 jairdov od cilja.
Posebno pozornost je vzbudil pilot Stamer, ki se je, izrabljajoč malenkosten sunek, čisto brez tuje pomoči dvignil v zrak pri vetru 10 jardov, plaval nekaj Časa proti vetru ter nato obstal čisto mirno v zraku — kakor obstane jastreb brez giba visoko v Stamer se je dvigal nato navzgor in navzdol, ter se končno spustil navpično navzdol z brzino prostega padca ter nato brezhibno pristal.
Kvalitatavno največji polet je dosegel Hentzen, ka je pri minimalnem vetru ostal v zraku celih osemnajst minut on s tem dokazal, da se da leteti tudi pri naj-maoajšem vetru, treba ga je znati samo izrabiti. Preletel je pri tem okoli šest milj.
Na zaključni dan 24. avgusta je postavil Hentzen nov svetovni rekord v trajnem letanju s poletom, ki je trajal preko tri ure. Višinski rekord je postavil Haok-mann, ki se je dvignil za celih 450 jardov nad odhodno mesto.
Ako vzamemo v poštev kratko dobo, odkar trajajo poskusi z breanotornimi letali, moramo priznati, da so uspehi naravnost presenetljivi. Pred kratkim smo dvomili, da se bo sploh kdaj letalo, danes stojimo pred dejstvi, da se je brezmotorno letalo dvignilo samo z izrabo vetra za 450 jardov nad odhodno mesto, da je mogoče s takim letalom preleteti preko sedemdeset milj in ostati nad tri ure v zraku, da je končno mogoče tudi z minimalnim vetrom 3 mm v sekundi letati (o čemer se je poprej dvomilo) ter pristati na cilju, katerega se hoče dtosečL Zato ni čuda, da se dandanes za nemške poskuse v Rhoenu zanima ves civilizirani svet, posebno pa Francozi, ki z nemirom opazujejo vsak pojav energije svojega soseda.
Posebna postrežba za fugoslovanske potnike; taborna hrana in čiste kabine u vsakega
VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKI VEČKRATNA ODPLUTJA
ORDUNA ORCA ORBITA OHIO
Kretanje parnikov - Shipping News
Vpisnina za potovanje ta vseh avropsMh dežela.
Pifiite po knjižico. Vprafiajte za nadaljne podrobnosti pri
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SONS, Inc., Agents
117 W. Washington St.. Chicago 26 Broadway	New York
«^^Jjr^Jkateremkoli£otnlft
Friderik II. in tobacnica.
V 18. in v začetku 19. stoletja je bilo nosljanje zelo v navadi. Jako rad je nosljali tudi pruski kralj Friderik II. Da bi mu ne bilo treba vedno stikati po žepih, kje je tobaenica, je dal položiti na vsalc kamin eno. Nekega dne stoji v svojem kabinetu in opazi strežaja, ki" stoji v sosednji soba pred kaminom in ogleduje kraljevo tobačnico. Radoveden, kakšen tobak noslja kralj, iztegne prste in si ga malo privošči. — Kralj misli, da ga zadene strela, a ne reče nič. Uro pozneje poklice strežaja k sebi, mu ukaže prinesti tobaenilo in mu reče, naj noslja.
—	Kakšen je ta tobak T — ga vpraša.
-t- Izvrsten, veličanstvo.
—	In ta tobačnicat
—	Krasna, veličanstvo.
—	Dobro, vzemite jo, za naj-u oba je premajhna.
Kje ic moj o,at FRANK KF.R-NFL * Pre-inc sva se oba naen krat preselila, sva si dopisovala, zd:i j p a ne znava drug 2a družeča. Doma je iz Studone gore, Kositelnoro, Istra. Co kdo ve ?anj. ali pa ee sam bere ta oglas, naj mi p^lic naslov. — Andv Kcrncl, Box 4S6. Davis, W. Va. r20-27—1*2)
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
V tak torek odpis je cd« nerikik Telikaaer.
\QUITANIA . . 45,647 ton MAURETANIA . 30,704 ton BERENGARIA . 52,022 ton
Vrnjeni stol.
Kdor je Čltal zgodovino francoske revolucije, dobro ve, da so se graščaki in kmetje v pokrajini Vendee prav dobro razumeli. Tako je nekoč neki grof pogostil svoje kmete. Oskrbniku je uka-jzal, naj jih dostojno sprejme in vsakemu njegov prostor lepo od kaže. Zadnji je bil ovčar, najmočnejši med kmeti Ker je bilo že vse zasedeno, se obrne na oskrbnika in ga prosi za stol.
— Tu ga imaš, — pravi ta in mu da krepko brco.
Ovčar ne reče nič, si sam poišče stol in sede. Po obedu pa gre k oskrbniku in mu vrne brco s tako močjo, da se ta onesvesti. V gradu nastane velikanski vrišč ovčarja peljejo pred grofa. Vpra šajo. ga, zakaj je tako nasilen. Mirno odvrne: — Gospod grof, niseren vam hotel odnesti hišne oprave in serm vrnil oskrbniku stol, ki mi ga je bil posodil.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom "Glas* i Varuda" v državi Ohio naznanja j mo, da jih bo obiskal naš potoval ii zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati na , r>>čnino za naš list, zatoraj prosi : eno rojake, da ma bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
1 asi sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
cupijo vožnji listek za pot v Ame-3 rikc najugodneje z ameriškimi ' lolarji. Proti predložitvi potrjo-aega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki ' Ljubljani in v Zagrebu, toda nese k za posameznega odraslega .>otnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivred-lost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlja a lahko izplačamo brez izjeme sakemu poljubne zneske v tme-iških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 Ho 50^, za izplačila od $10.— do <50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Frank Sakser Stat Bank, <2 Cortlandt St., New York. H. Y. advertise in »o las naroda*
Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4, 6 posteljami.. Krasne obednice. kadilnice in počivališča. Pokrit promenadnl krov. Izborna hrana. Domače udobnosti. Nobene skrbi.
Glede kart in drugih inlorinactj vprašajte najbližjega agen- t vašem mestu
ali v okolici.
IŠČEM ŽENSKO
l»rez ctrik v s'ar-sti od ">0 do 40 let Imam f> otn»K in uikoiiar. da bi jim Uuhal in i-oilu linam stalno delo in liekni pr. ni o/en in O-•rlasite na: Frank Dolenc, Hox u, .M«»on Kun. Pa.
NAPRODAJ
<!<» 1!{ oral«»v nilnle smrekove in lir.i^tuve hoste 'oli/u /HeznišUe p«»-staje v Črncmiju. I'mda s- i/ pro->t«* r« Ur> Več se iive pri "Glasu Nf.rnd:iT\ šif« ;« " T-.pl ice' \
JAVI NAJ SE
ALEXANDKH K1ZLKR doma iz Sotina (Vukovar*,-ki se nahaja /.e več let v Ameriki, na naslov: Ivan Movr-n. narednik knnnnie ornsta Brod na Savi, Jugoslavia. (26--T—12)
DR. LORENZ
jPttit Srifcofeft.1
•	t V
..-"I..,
General na straži.
Po dolgi in krvavi bitki pri Arcole je Napoleon ponoči pregledoval taborišče, preoblečen kot nižji častnik. Dobil je vojaka na straži, ki je bil utrujen zaspal. Vzel mu je puško in.stražil dve uri namesto njega. Prišel je kor-poral z drugim vojakom, in je spečega zbudil. Nemalo se vojak začudi, ko vidi častnika s puško v rokah, ie večji je pa strah, ko spozna generala.
—	General, izgubljen sem! — zakliče.
—	Ne, — pravi Bonaparte, — pomiri se tovariš. Lahko si razlagam, da po takih naporih, kakor smo jih imeli, koga premaga ■pinec in to tudi opravičim. ^Samo to te prosim, ljubi moj, da ar drugič izberei prikladne jii čas.
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amertkanski
KOLEDAR
zalete 1923
192 starani povesti, poučnih Člankov In razprav, slik, šale in
Cena samo 40 centov. NaroČite ga še danes.
SLOVKNIC PUBLISHING CO. at Ccrtlandt St* Nmt York
HT Dob« m tudi 'pri zastopnikih EV GUa Naroda.
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
ZDINI SLOVSNSKO eOVORZČI ZDRAVNIK APECUALIST MOŠKIH eOLSZNI. MoJa otroka Jo stfrovljonjo akutaUt In kroničnih boioxal. Jas oam io zdravim nad D Kt tir t.Tiam skuftnja v vnh bolaznlh | In kar snom alovonoko, zato vaa moram popolnoma razumotl In oposnatl voio botoaon. da vao ozdravim In vrnem mo« In zdravja. fj«l S3 lat oam pridobil pooabno okuftnj* prt ozdravljanju mo*klh bolaznl. Zato m morata popolnoma zanaatl na mana. moja okrb pa ja. da vaa popolnoma ozdravim. No odloiajta, ampak prtdlto eimpraja.
Jas ozdravim zaatrupljono kri, mastjo In llaa »o toloou. boloanl v grlu. Iz-padanja laa. balastna v fcaatat».»tarorana;o«laba«oat.žlvftna in bo loan I v mahu-Julodlcah, lotrah, želodcu, rmonlco rovmatlzom. katar; zlato lilo, naduha Itd Uradna urai V ponedeljek: arodo 1» petek od t. dopokln« do K. popoMaes v torek. Četrtek In aobota od S dopoldne do I. sveder; v nedelja* ta P—"**** od IV. dopoldne So a popoldne.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
ste kedaj imeli misel kupiti moško ali žensko žepno uro, jo boste prav gotovo kupili, če pišete nam po novi cenik za zlatnino. Ure so najnovejšega in Krasnega izdelka, nekaj novega.
Velika zaloga pravih glasnih Columbia gramofonov; slov,-nemških vojaških in v vseh jezikih Columbia plošč.
Pišite po brezplačni cenik takoj na—
IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA.
Praktični Računar
Priročna iepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi aa izračun j en je obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING GO. •2 Cortlandt Street : New York
t.

i
18. januarja:
Mongolia, Cherbourg in Hamburg: Ta-ormina. Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20. januarja:
America. Cherbourjc Ln Bremen: Olympic. Cherbourg: Conte Rosso, Genoa
23. januarja:
Aqult&nia. Cherbourg; Pittaburg. Cherbourg in Bremen.
34. januarja:
President Van Buren. Cherbourg. 25. Januarja:
Mlnnekthda, Cherbourg ln Hamburg. Bayern. Hamburg.
37. januarja:
Proaldent Harding. Cherbourg in Bra-men; Kroolond. Cherbourg ln Antwerp; President Wilson. Trat.
68. Januarja: La Lorraine. Havre.
t». januarja: Torek. Hamburg.
80- januarja:
Chicago. Harre. SI. Januarja:
President Polk. fhcrbuorc: Orh'ta. Cherbourg In Hamburg; Antonia. Cherbourg in Hamburg.
3. februarja:
George Washington. Cherbourg »n Bro-men.

18 decembra:
Colombo. Genoa.	t
M decembra:
La SaTole. Havre; Olympic. Cherbourg.
1.	januarja: Seydlitx. Bremen.
2.	januarja: Berengarla, Cherbourg.
I.	Januarja:
Manchuria, Cherbourg in Hamburg: Mount C aro 11, Hamburg. S. januarja: Hannover. Bremen.
S. januarja:
Majestic. Cherburg; Finland, Cherbourg in Antverp.
7. Januarja: La TouraJne. Havre.
10. januarja:
President Monroe, Cherbourg; Orduna, Cherbourg in Hamburg; Saxonia, Cherbourg in Hamburg.
II.	januarja:
H ansa, Hamburg. Argentina, Trat.
13 januarja.
Lapland ;Chcrbourg
16. Januarja:
Rot-ham beau. Havre.
»7. januarja:
Preaident Adama. Cherbourg: Paris