Uprava: Nebotičnik. Gajeva ul. I. Telefon 38-85. Cek. račun:	Ljubljana
Itev. 14.614. Izhaja vsak dan. razen ob ponedeljkih In po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din Uredništvo:	Ljubljana
Nebotičnik, Gajeva uli-oa it 1. Telefon 38-58 Rokopisov ne vračamo
Št. 124»
Ljubljana, sobota 6. junija 1936
Leto II.
Zssmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.
Svetopisemski pregovor.
Dnevna pratika
Sobota. 6. junij. 1936. Katoličani: Norbert, škof. Pravoslavni:	24. maj
1936. Simeon.
Dežurne lekarne v Ljubljani:
Sobota: Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Tniko8zy, Mestni trg; Mr. Ustar, Solenburgova ulica.
Vreme
Napoved za jutri: Pretežno oblačno vreme, deževalo bo v severoza-padnem in severnem delu države. Temperatura ho za malenkost padla. Sonce vzhaja ob 3.53, zahaja ob 19.20
Gledališče
DRAMA
Sobota 6. Tiran Red B.
Nedelja 7. Mladi gospod šef Izven Globoko znižane cene od 14. Din navzdol.
-Ponedeljek 8. Zaprto.
OPERA
Sobota 6. Vesela vdova Premiera Izven.
Nedelja 7. Vesela vdova Izven
Ponedeljek R. Zaprto.
Kino
Sloga: Pri belem konjičku.
Matica: Vihar nad Afriko.
Union; Stradivari—Nesmrtne gosli.
šiška: Mala mamica.
Ideal :.Draga neumna mamica.
Kino Narodni dom Kranj: sobota in nedelja; »Intimni svetovi.«
Radio Ljubljana
Sobota; 12; plošče; 12.45; 13: obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, borza; 18: Radijski orkester; 18.10: Pogovor 8 poslušalci; 19: poročila; 19.30: Narodna ura: 0 Janku Veselenoviču, prof. Pavlovič. Beograd; 19.50: plo-&Se; 20.10: Zunanje politični pregled: fT- dr. Kuhar; 20.30: Idrijski večer; 22: poročila; 22.15; Radi iški orkester do 23. ure.
Borza
Ljubljana, 5. junij.
Današnja povprečna vrednost tujega denarja
Dinarjev
1 bol. goldinar	29.85
1 nemška marka	17.63
1 belga	7.47
I Sv. frank	14.30
J ftngi. funt	221.73
1 am. dolar	44.00
J fr. frank	2.91
1 Kč.	1.83
V privatnem kliringu J avstr, šiling	9.00
J nemška marka	18.50
1 »“gl. funt	250.00
Najlaže in najbolj radi dajejo Ijud-J6 v- obljube.
Osebne vesti Napredovati so za ®avčne uradnike VITI. pol. skup. Lov-vavpot v Slovenjgradcu, Dragotin rtu^lk davčni upravi Zagreb •i Miroslav Humar v Obrovcu, Franc oloček v Brčkem in Franc Rošer na avčni upravi Sarajevo mesto.
Neguš še upa
da sc bo vrnil na prestol
London, 5. junija, n. Daily Telegraph prinaša izjavo abesinskega cesarja Haila Selassia, ki je izjavil, da bo poskušal na vse načine, da zadovoljivo reši in pomore stvari abesinskega naroda. Dal je že natančna navodila svoji vladi, ki se nahaja v nekem zapadnem dela države. Cesar je dejal: »Čeprav sem zapustil svojo državo in domovino, se s tem še ne more reči, da se ne bom vrnil. Nisem se še odrekel prestolu niti svojim suverenim pravicam nad svojo državo.«
»Daily Herald« prinaša vest, da je cesar končno sklenil, da osebno od|K>tuje v Ženevo in prisostvuje zasedanju skupščine DN, ki bo 29. junija. Cesar je zaprosil za avdijenco pri kralju Edvvardu Vlil. in za sestanek z Edenom ter ostalimi vodečimi britanskimi državniki.	__________________
Prva vlada socialistov
Blumova 102. vlada Tretje republike
Pariz, * junija. Potem ko je bil izvoljen Edvard Honriot za predsednika francoskega parlamenta s 377 glasovi proti 150, ki jih je dobil Ksa-vij Val, je predsednik Sar ra ut pri predsedniku francoske republike podal ostavko svoje vlade. Predsednik je izročil mandat za sestavo nove vlade šefu socialistov Leonu Blumu, ki je predložil kmalu nato v podpis predsedniku Lebrunu listo svoje vlade, ki je sestavljena takold: Ministrski predsednik Leon BI um, ministri brez portfelja Chaufcmips (radjikal), Faure (socialist), in Violet-te (socr umiija), državna podtajnika v ministrskem predsedstvu DormoZ (soc.) in De Tessan (radikali), minister za obrambo in vojsko Daladi-or (radikal), minister za mornarico Gagnier, za letalstvo Got (radikal), podtajnik v tem ministrstvu Rlan-chot, notranji minister Saiengo (soc.), državni podtajnik v tem ministrstvu Aubaud (radikal), pravosodje Ruca-rt (rad.), prosveta Zay (radikal), državna podtajnica za posebne misije ga, Brutmvick, državni podtajnik za tehnična dela Julea Gulicnt (radikal), državna podtajnica za delo g.
Jotliot — Curie, minister za zunanje zadeve Delbos (radikal), državni podtajnik v tem ministrstvu Piemont, za kolonije Moutet (radikal), za finance Auriol (soc.), za pokojnine Riviere (soc.), za gospodarstvo Spl-nasse (soc.), za trgovino Bastide (radikal), za kmetijstvo M on not (soc.), za pošto in brzojav JardllMer (soc.), za delo Lebes (soc.), in minister za narodno zdravje Jellier- Moch jo generalni tajnik v ministrskem svetu.
Pariz?* 5- junija, r. Vlada Leona Bluma je 102. vlada Tretje republike. To je prvič, da je oseba iz vrst socialistične stranke bik pozvano, naj sestavi vlado. V vladi je 36 oseb. Od teh je 20 ministrov, 15 državnih podtajnikov Ih eden visoki komisar. Pet članov nove vlade so senatorji 27 jih je narodnih poslancev, a 4 členi so neparkmentejref. Po strankah pripada 19 članov republikanski uniji.
London, 5. junija, n. Glede na novo vlado Leona Bluma piše News C bromide«:	»Angleška javnost je
dočakala Blumovo vlado z iskrenimi simpatijami im z nado v uspeh«.
Tudi ženske bodo v bodoči francoski vladi. Slika kaže gospo Jollofc*
Curie, imejlteljico Noblove nagrade ter slavno znanstvenico
General Litzman je umrl star 86 let v svojem domu v Neuglobsowu. Litzman je bil znan po svoji zmagi pri Brzezini
Teden v verzih
Tako prijatelji, prijazna bo beseda — kot se spodobi nam, ljudem miru: namenjena pač ni vsem ista skleda, ta je na robu vrha, drugi pa na dnu.
Tu no pomaga prazno govorjenje: I-omlll kopje smo za sporazum — Kdor pa natanko prernotri življenj«, obstane ob gnusobi mu razum.
Pošteni naši so bili napori, poštena je še danes volja v nas, morda ob dni drugačnih zori potrdi nam besedo nepristranski ča*.
Vemo, da mnogim smo v nadleg«: Zaradi ljubega slovenskega miru Iz.prežemo za zdaj to vprego in mirno v tednik gremo brez sramu.
Kar smo kot dnevnik govorili to sveto nam ostane še v naprej: Pomirjenje bomo učili — kdor ne razume, ta se smej!
Prizor iz lepega filma »Mladi zdravnik«, ki ga v premieri predvaja idno Sloga. Film, ki nam predočuje delo in življenje v veliki moderni bolnici je izredno zanimiv in vzbuja baš te dni tudi na Dunaju veliko zanimanje najširših kroeov. Vse kritike tiska so odlične
Kdor pa sreč slovensko ima, ta pojde z nami, z bratom brati Naj bo oseka, naj ho plima, mi gremo sloge moč sejati
Vsem cenjenim naročnikom
in prijateljem
sporočamo, da smo po sili za nas tako neugodnih razmer primorani list začasno spremeniti v tednik, ki bo izhajal ob sobotah.
Prepričani smo, da nas naši naročniki zato ne bodo zapustili, ampak — razumevajoč naš težki položaj — nam ostali še bolj zvesti. Saj kdor je vzljubil naš list kot tak, kot vnetega in pogumnega borca za resnico in pravico, glasnika složnosti in ljudske skupnosti, zastopnika eksistenčnih interesov malega človeka, ali ga sploh vzljubil radi njegove zanimivosti, mu bo gotovo ohranil te simpatije še nadalje, vseeno ali je list dnevnik ali tednik.
Mi pa obljubujemo našim cenj. naročnikom, do se bomo kar najbolj potrudili, da jih bo »Glas« tudi kot tednik vsestransko zadovoljil. Poskrbeli bomo za čim pestrejšo in zanimivejšo vsebino tako, da ne bodo naši čitatelji ničesar pogrešali, kar se jim je doslej v našem listu tako priljubilo. Nasprotno: ker bo list kot tednik rešen i’se tiste vsakdanje navlake, ki tako obremenjuje dnevnik in mu jemlje prostora, bo zato vsebinsko še bolj bogat.
Posvečali bomo ko doslej vso pozornost važnim dogodkom in pojavom na vseh poljih javnega življenja doma in po svetu, prinašali aktualne reportaže političnega, gospodarskega, socialnega, kulturnega in družabnega značaja, izvirne slike in poročila zlasti z našega podeželja itd., v zabavnem delu lista pa poleg napetega romana in senzacionalnih zgodb tudi polno drugih zanimivosti. Zenske, ki se jim je naš list posebno priljubil, bodo našle tu dovolj zadovoljujočega jih beriva.
List bo kot tednik izhajal v večjem obsegu in bo veljal v naročnini Din 6.— na mesec.	/■
Prosimo cenj. naročnike za točno in redno plačevanje naročnine; zlasti pa prosimo zamudnike, naj nemudoma poravnajo zaostanke na dosedanji naročnini. Naj uvažujejo, da se naš list vzdržuje sam, da nimamo svoje tiskarne in nobenih fondov, da imamo z listom velike stroške in da težko občutimo, če so naročniki slabi plačniki.
Prosimo vse prijatelje, da list podpirajo in mu pridobijo novih prijateljev.
Kakor rečeno, je sprememba lista v tednik samo začasna- kadar se razmere za nas zboljšajo - upajmo, da kmalu, - bo »Glas« spet mogel izhajati kot dnevnik.
Uredništvo in uprava..
Premiera zanimivega in pretresljivega iiima, ki nam daje vpogled v življenje v veliki moderni bolnici.
MLADI ZDRAVNIK
(RANJENO SRCE)
Film, ki je mnogo lepši od znamenitega filma »Ljudje v belih haljah«. Izvrstni igralci, dobra režija! Predstave ob 16., 19.15 In 21.15 uri!
KINO SLOGA, tel. 27-30
BBIHfciii«lili III I ■■ || IH II Hilli—..lil
Dnevna kronika
Ministrstvo za promet je dovolilo vozne olajšave udeležencem sledeča h prireditev: 14. VI. 25-letmice Sokolskega društva v Središču ob Dravi. Popust 50°/o velja od 13. do 15- VI. 14. VI- Sokolski župni izlet v Ljubljani 50“/o od 11. — 17. VI. 21. VI. Otvoritev Sokolskega doma in odkritje spomenika blagopokojnomu kralju 'Aleksandru v Slovenjgradcu. 7>0% od 20. — 22. VI. Razstava sodobne francoske umetnosti v Beo-gradiu. 50°/» od 29. V. do 15- VI. za potovanje v Beograd’ od 30. V- do 17, VI. za povratek. Romanje k Ma-nast. Ostrog (Zetska banovina) za sledeče praznike: Petrovo, Preobražen je, V el. Gospojna 50°/® samo na povratku. 16. — 18. VI. Skupščina in kongres »Združenje državnih uradnikov« računske stroke v Podgorici.
1 ' 0 za državne uradnike člane udruženja, 50% za ostale člane. Popust velja od 12 do 22. VI.
— Meddruštveni odbor kulturnih in strokovnih društev v Kranju obvešča javnost, da bo v nedeljo 7. j umi ja ob 9, uri dopoldne na glavnem trgu v Kranju »Ljudsko zborovanje akcijo za razširitev bolnice v L hib?jan?«. Govorili bodo dr med Moršo!. dr. med. Bezek, ak^emik" Ravmkar. pisatelj Javornik Ta zastopniki strokovnih organizacij. Zborovanje naj bo izraz enotne volje slovenskeg i ljudstva. Zato pridite na to zborovanje.
Umrli so; v Ljubljani g. Jože čer-ie: v Petrovčah ga. Ida Wudler roj. tožič učiteljica v pokoju: v Veliki 'Jedelji g. Anton Kržič, posestnik. N.
, m; P Preostalim naše sožalje.
Diplomirali so na pravni fakulteti iuMjanake univerze gg. Bele Anton 7 Novega mesta, Cenlah Vekoslav iz ju kija ne. in Pergor Franc iz Moravč, čestitamo.
Odlikovan) so: z redom jugoslovanske kmne 5 raz. orožniška polkovnika Miloš Jedlička in Dragotin Mašek; z. zlato svetinjo za vestno službovanje orož. stotnik T. raz. Adolf Seidel.
Upokojen je orožniški nadporočnik Zvonimir Cejka.
UDAREC
pet čevljev ob trda tla se mora ublažiti, sicer bodo oškodovani čevlji in živci. Najlažje hodimo a PALMA gumijastimi podpetniki.
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedjkurl.
Obiščite nas, prepričajte sel
Nega mg Din lo,—
Ljubljana, Selenburgova 7.
rfrrrm
Imenovana sta za poveljnika 2. bat. H>. pešpolka peh. podpolkovnik Rudolf Štanfer, doslej v službi v štabu pešpolka kraljeve garde, in za vršilca dolžnosti poveljnika 1. diviz. 19. top. polka lopniški stotnik L raz. Marijan Dcrcnčin.
Odvetniški izpit je napravil g. dr. Mhon RleiVeis, odvetniški pripravnik i? Ljubljane, (“'estitamo.
mmsA
malo rabljena In šivalne stroje vseh znamk, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni kupite, (tudi obročno) edino pri
»P R O M F. T«
•"isproti k rižanske cerkvej.
— Sokol 1. Ljubljana—Tabor bo
na svoji društveni javni telovadbi v nedeljo, dne 7. junija ob 16. uri na Taboru pokazal plodove vztrajnega zimskega dela. V dveh urah bo nastopilo vseh šest telovadnih oddelkov ter v dvajsetih točkah bogatega sporeda prikazalo višino izvežbanasti v vseh panogah sokolske telesne vzgoje. Kot uvod v prireditev in v po čaščenje olimpijskega dne bodo čl a ni izvršili po ulicah okoli Tabora zvezdni tek z bakljaml. Vabimo vse sokolsko članstvo in sokolu naklonjeno javnost, da si prireditev ogleda. Javna telovadba bo v primeru zelo slabega vremena v veliki dvorani na Taboru.
— Gasilska zajednica dravsko banovine opozarja vse prostovoljne gasilske čete in župe na razglas v »Fi-nansijskem Zborniku« št, 22 z dne 28. maja t. 1., ki pod členom 39. dovoljuje finančno ministrstvo vsem do brotvornim in humanim društvom na njihovih zabavah s humanim ciljem točenje alkoholnih pijač na drobno brez plačanja takse, »ko izvršujejo io točenje v lastni režiji. Pravico za | to točenje in sricer za vsak posame-
zen slučaj posebej, Izdaje pristojna finančna direkcija po prošnji društva (čete) in predlogu pristojne davčne uprave, ki potrdi na podlagi predloženih in overovljenih društvenih pravil, da je cilj društva v resnici dobrodelen in človekoljuben. Na drav-davčnem uradu. Njih rešitev bo prosilcem vedno sporočena potom fina n-Čne kontrole dotičnega kraja. Trosa-rina se bo plačevala. Glede poslovnega davka bo poučila prosilce davčna oblast.
— Sokol I., Ljubljana—Tabor poziva svoje članstvo, katero se namerava udeležiti pokrajinskega zleta v Subotici, da so najdalje do 8. t. m. do 20. uro zvečer prijavi v društveni pisarni med urami (od 17. do 20. ure), kjer tudi dobi nadaljna pojasnila. Zdravo! Uprava.
Jugosl. ženska zveza vabi svojo članice na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 7. junija t 1. ob pol 10. uri v zeleni dvorani »Zvezde«. Obenem opozarja na predavanja o spremembi obč. drž. zakona, ki se vršo na predvečer občnega zbora, t. j. v soboto, dne 6. junija t. 1. ob 20. uri zvečer v magistralni dvorani.
Resolucije, same resolucije. •
London, 5. junija, n. Kongres meclinaradine zveze udruženja za društvo narodov, ki se vrši v Glasgowu, je včeraj enoglasno sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, naj vse države oziroma vdade sveta streme za tein, da se osnuje mednarodni sistem na sledečih jKtgoiih: 1. da se ustanovi organizacija kolektivne varnosti, ki naj ima pravico kaznovati vsak napad in skrbeti, da se ne kršijo mednarodne obveznosti in da še eventualna kršitev reši tako, da države niso prisiljene seči po orožju; 2. sklenitev novih sporazumov, ki naj streme za tem, da se gospodarska situacija prilagodi načetom politične solidarnosti in splošne varnosti; 3. da se ustva ri mednarodna kontrola, ki naj skrbi za omejitev in zmanjšanje oborožitve in 4. da se od vzamejo pravice privatnim tovarnam orožja in municije.
Abesinska predaja
Addis A beba, 5. junija- a Dose-daj Se je predalo italijanskim vojaškim oblastem že okoli 50.000 abesinskih bojevnikov Ti so oddali vse svoje orožje in municije. Doznava se, da se bodo na železniški progi Addis Abebe—Džibuti izvršile velike spremembe. Predvsem se bo uvedel moderen sistem prometa tako v vožnji kot v pogledu varnostnih naprav. Stari stroj) se bodo vrgli med staro šero. Istotako tudi vozovi- Nadomestilo vozovi, ki bodo kazali evropsko se bo vse z najnovejšimi stroji in kulturo-
— Hej vi tani gori, kako se pa eroplan ustavi, če slučajno ni nobenega drevesa?
----O------
— Ste že slišali? Bogata vdova Novakova se je poročila z stari111 Petrom. Ona ima sto tisoč dote* on pa nič, prava ničla je!
— Sijajno. 100.000 In ena ničla* pa bo milijonček skupaj, ljudi0 imajo pa res srečo!
— Staro-kntollška cerkevs V nedo-1 Ijo, 7. t m. odpade običajna slnlba božja radi sinodo v Zagrebu; prihodnja služba božja je ob 9. uri na prat' nik: Preev. Keš. Telesa, 11. t. »•
Ženstvo manifestira
Za pravično ureditev j novih zakonov
i	Ljubljana, 5. junija.
Kakor je znano, stojimo pred Uzakonjenjem enotnega občega dir. i&vljanakega zakona za vso drža. vo. Ker prav ta zakon Posega globoko v življenje posaleznih držav. Ijanov, tudi lajiki ne morejo in ne Smejo stati brezbrižno ob strani, temveč se morajo živo zanimati za tako važen dogodek v državi, ki bo morebiti za daljšo dobo urejal pravne odnose posameznikov.
Na pravični ureditvi teh odnosov je posebno zainteresirana žena-Obči državljanski zakon ureja rod-binsko pravo, dedno pravo, lastninsko in imovinsko pravo itd. To »o vsa tista področja, ki najbolj neposredno urejajo ženin položaj v družini, njen odnos do moža, njene pravice do otrok, njeno sa. moatojnost v gospodarskih zadevah. Od ureditve rodbinskega prava je odvisen tudi Položaj žene gospodinje ter vrednotenje gospo, dimjskega dela, ki naj se tudi z za. kanom oceni. Vrednost dobre go-
spodinje in njenega dela naj se to. rej tudi dejansko prizna, ne samo v frazah kot doslej- Žena in rodbina, napram kateri mož ne vrši svojih dolžnosti, naj se bolje zaščiti in osigura njena eksistenca.
Tako bi samo glede rodbinskega prava našteli mnoge pomanjklji. vos ti, ki jih občuti žena zlasti takrat, kadar preneha harmonično sožitje z možem in mora iskati zaščite pri sodišču. Posebno pa bi bile marsikatere iizpremembe potrebne glede varstva otrok, bodisi nezakonskih, pa tudi zakonskih.
Za takšno, času in razmeram ustrezajočo izpremembo dosedaj veljavnega rodbinskega prava bo. do manifestirale naše žene na sestanku, ki se vrši v soboto 6. t. m. ob 20 v magistratni dvorani. Predavali bodo: ga- T- Vode: Življenje zahteva nove zakone, ga. Vilka Kraigher:	Gospodinja in
sprememba rodbinskega Prava, dr. Vito Kraigher: žena v rodbinskem pravu poedinih evropskih držav.
Beda goni ljudi
V smrt, zločin, pogubo
Ljubljana, 5. junija. Malo čez poldne je nedavno bila obveščena uprava policije od stražnice na Dolenjski cesti, da leži v gošči pod gradom moško truplo. Takoj Je odšla tja polici jaka komisija, ki (Jo ugotovila, da je dattčniik Cimperman Mihael, star 30 let, po poklicu mestni delavec, rodom iz Iške vasi-Eaidtije čase je stanoval Cimperman e« Grajski planoti v skupnem delavcem stanovanju. Pni osebni preiskavi so našli pri njem denarnico s 34 polog je pa ležala steklenica, ki Je dišala po — lizolu. Jasno je bilo, da mu je ta strup pomagal na oni «vcft.
Cimpermana so pogrešati že od 34. maja, ko Je nenadjoina Izginil. Sumi-eo brž, da je Cimperman izvršil samomor, posebno ker se je nekoč *e poskušal zastrupiti z lizolom.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Tako j« zopet enemu izmed mnogih odleglo vse gorje-Razen gornjega slučaja je policija »rotirala 231 etn e ga brezposelnega na-^skarja, nazadnje stanujočega v Za-(frebu, nekega Jeliča Veselina, ki je v družbi svojega pajdaša ukradel pri »temi »Elegance« na Aleksandrovi
cesti dva komada manufakturne ga blaga, vredna več tisoč dinarjev. Ukradeno blago je na begu odvrgel in so ga takoj vrnili tvrdki.
Zadnje dni so Ljubljano posetiili poleg mednarodnih policistov tudi mednarodni tatovi. Najboljše torišče njih dela je velesejem, kjer v gneči kradejo na vse strani-
Policiji je tudi prijavila Salamon Zofija, zasebnica iz Ljubljane, da jo je podrl neznani kolesar ter jo poškodovali na desni rami, da je morala v bolnišnico. Po deželi pa hodi mlad cigan, ki menja tisočake, pa se takoj premisli ter pri tem zadrži par stotakov. Ko žrtev zapazi sleparijo, je ciganček že za devetimi goramiI
Gospodinja gopodu, ki je s.tar in me posebno top:
— Gospod, odvedite me, prosim, k mizi.
Gost ves počaščen:
— Ah, gospa, sl čim sem dose* gel to izredno čast?
Gospa prijazno:
— Ker ste edini, na katerega moj mož ne more biti ljubosumen.
POSKUSITE NASA ODLIČNA VINA
PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC
na Ljubli. VELESEJMU
V PAVILJONU H, koja št. 253
pero količ - Dubrovnik
• • • •
'Vaši kolji naf bodo vedno o redu, nosite gumi podpetnike na ceoljahr ker s tem prihranite denar, a pri hoji ne povzročajo ropota.

PALMA
GUMI-PODPETNIKI
JUGOSL.IZDELEK.
obe te pri vsakem Čevljarskem mojslrul
Ponižani in razžali eni
Ljubljana, 5 junija.
Ljudje zbirajo razne predmete v zbirke, policija pa ljudi. To je zbirka v slikah in še posebej zbir. ka pravih ljudi. Prvo imenujemo policijsko fotografsko zbirko, a drugo: odgonski zapori- V prvi zbira policija vse, ki so kateriko-likrat imeli opravka z njo- Zadeva ni vselej tragična. Ameriška poli. cija zbira v posebno zbirko celo slike vseh ameriških milijonarjev. Pri nas začasno še ne delamo te. ga, čeprav bi bila takšna zbirka morda zanimiva, pač pa zbiramo vagabunde in postopače, sem in tja pa tudi zaide vmes resnejši kriminalni tip.
Slikanje
Človeka lepo postavijo pred posebno platina, glavo nasloniš na stojalo, enkrat ga »mahnejo« naravnost v obraz, enkrat pa od strani. Da Pa mora povrhu pustiti svo. je prstne odtise tu. je tudi jasno-In potem je proklet, kriminal ga ne pustj iz evidence. Zapisan je živemu vragu, ne da bi se mu bilo treba podpisati z živo krvjo. Ljub. Ijanska policija ima že čedno zbirko takihle tičev- čim le prime kak predmet, ga imajo: hop! Pustil si
tu svojo sled in ne uideš več nam zlepa.
Odgonskizapor
Druga zbirka je policijski odu gonski zapor. Ta se Pa zelo menja. Rediko je kdo gost delj kot en dan, le izjemoma še eno noč. Prave »tiče« seveda prenesejo iz prve zbir. ke v drugo in tu potem čakajo. Parkrat na dan ga prepeljejo pred policijskega uradnika Če posebno diobro ne pazi, s^ mu lahko pripe. ti, da dvakrat enako ne pove. Seveda je pa »nebel« tič. Kar z a,v. tom ga vozijo iz policije v zbirko, ki si jo je Policija »omislila« v stari šentpeterski vojašnici, a za po. sebne tiče, ki jim ni mogoče nič dokazati, na mestnem magistratu-Tu se navadno zbirajo sami brez. domci, »poklicne lepotice« in berači- Vračajo se k nam v goste, a mi jih vračamo hvaležno na njih domovne občine. In to se ponavlja kar naprej, to je resnični perpe-tuum motrile. Čestokrat sem zaidejo nedorasli otroci, vrženi cesti v vzgojo, zapuščeni ter osamljeni. Tu sem pridi, kdor hočeš spoznati ves naš moralni nivo! Zal pa tu še niso videli naših poklicnih ne. dagogov, le sem ter tja zaide sam novinar, lačen senzacij in novic.
Dekle je vrgel v morje
Split, 5. junija
V Podstrani na otoku Korčuli se je zgodilo strašen zločin, ki je razburil vso okolico.
Sredi maja je nenadoma izginila mladenka Nevenka Banič. Sum je takoj padel na njenega fanta Nikolo An d reisa iz Vele Luke.
Nevenka in Nikola sta sc že dolgo imela rada Po vasi so šušljali, da jo Nevenka v drugem stanu. Zato so oblasti takoj, ko je dekle izginilo, prijele Nikolo Andreisa. Dekletova družina je prejela več anonimnih pisem, v katerih so neznanci zatrjevali, da so videli ponoči med 15. in 16. majem Nevenko z Nikolom Andrci-sotn, ki jo je vkrcal na čoln in jo odpeljal iz pristanišča. Dekle se je upiralo in jokalo, toda Nikola jo, jc nasilno vrgel v čoln.
Pod težo dokazov je Nikola priznal, da je zagrešil zločin. Povedal je, da jc mladenko s silo potisnil v čoln, jo zvezal in jo navezal na roke
kamenja, nakar jo je blizu Vele Luke vrgel v morje.
Oblasti so skušale najti utopljen-kino telo. vendar se jim to ni posrečilo. Koncem maja pa je kmet Ivan Vidulič iz Vele Luke našel Nevenki-no telo. Mladenka je bila povezana g vrvjo, a na rokah je imela obešenega okrog 27 kg kamenja.
Preiskava proti nizkotnemu zločincu bo v kratkem končana, nakar bo Nikola izročen sodišču, da prejme plačilo za svoje zverinstvo.
— Vaša lopovska druščina jc vendar imela pet članov, tukaj ste pa samo trije.
— Veste, gospod sodnik, kriza ie, pa smo jih morali -educirati! ★
Iz dnevnika neke dame:
Zopet ie minilo Leto. Vedno je težje računati, koliko sem mlajša, kot sem v resnici . . .
Kar znajo v Avstriji
Ml ne znamo
Ljubljana, 5. junija.
Na si gtispCKlaTStveniki, trgovci in taisko'pnoinieteii delavci živijo že v vdesejmskih dnevih. '1’aEko jih je kie iztakniti. Niatprej jih še dobiš1 na velesejmu, kjer generalsko vodijo posle in dajejo navo-dlila po svojih razstavnih paviljonih. V takem položaju je tudi ravnatelj Tujslko-pirometne zveze g. Vladimir Pintar. Treba je biti kratek zato sva najin razgovor oinfor-macftskeim potovanju g. ravnate-llia po Avstriji opravila kar mimogrede, brez vsake izgube časa, ki ga je v teh dneh popolnoma zavzeta skrb za velesejem.
Krožni
propagandni izlet
— G. ravnatelj, bili ste na in-fouinadjskem potovanju po Avstriji. Prinašate za našo tujsko«prometno sezono ugodna poročila in izglede? Kako je sploh v Avstri-tu kar se tiče tujskega-prometa?
— Vsako leto prireja posebna avstrijska tujsko-prometna organizacija informacijske in propagandne krožne obiske po Avstriji. Skoraj popolnoma na svoje stro« ške povabi ta organizacija vsako kto iz Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije in Poljske zastop nike tujskega prometa in jam priredi po Avstriji krožen izlet, ki ima propaganden značaj za avstrijska letovišča in sploh aystrij« ski tujski promet. Avstrijci pač dobro vedo, dia s tem plodonosno vlagajo svoje stroške. Letošnji krožni izlet je šel iz Dunaja v Gradec, odtod na Koroško, iz Lienza v Heiligenbhit pod Gross-giodkner, Bad«Gaisterin, Salzburg nekdanje cesarsko letovjšče Ischll in nazaj na Dunaj.
Napredna tujsko-prometna Avstrija
Na splošno moram reč«, da Avstrija z vsakim letom boli in bolj izpopolnjuje svoj tujski . promet. Tuiim letoviščaiiem gre do skrajnosti na roko, tako da mora biti tak tujec že ob prvih vtisih pri« jetno presenečen. Reklama in propaganda je precizno in učinkovito ter brezhibno urejena. Ceste odlličme, železniške zveze ugodne, prometna sredstva vse-
povsod na razpolago. Komfort m udobnost na vseh koncih in krajih. Človek se liailiko Avstrijcem kar čudi in jih kajpada zavida. Avstrijci znalo privabiti. Interesantno je to, da sem lahko na ve« čih krajih ugotovil, da ljubezen do Italije ni dejansko taka kot se očituje v vladni politiki. Ljudje pravijo Čisto kaj drugega.
Izgledi za naše kraje: dobri
Moje potovanje ni imelo glavnega namena v tem, da hi mene Avstrijci animirali za njih kraje, temveč ravno narobe. Koristno je sicer, če čilovek spozna vse moderne pridobitve napredne tuu-sko^prometne Avstrije, toda meni gre za to, da bodo avstrilsk1 letoviščarji dobro razpoloženi in vpeljani k nam. Vtem oziru moram reči, da sem navezal prav dobre stike in sem zlasti na Du« naju ugotovil precej zanimanja za naše kraje, zlasti za Bled. To tendenco, ki jo za naše kraje kažejo zlasti Dunajčani, sem seveda še primerno podkrepil m učvrstil.
Veliko zaninaanje Angležev
Z istim namenom sem obiskal tudi še nekatere druge kraje. Tod ni tolikega zanimanja s strani Avstrijcev, pač pa sem bil ugodno presenečen, kako zelo se angleške skupine, ki so že v Avstri« ji, zanimajo za naše kraue, kjer hočejo nadaljevati svoje letošnje letovanje. To angleško zanima-manje bi bilo treba seveda takoj izkoristiti in te interesente s primerno propagando usmeriti k nam. Podobno nagnenie izražajo tudi drugi inozemski letoviščarji, ki so v Avstriji.
Naša pomanjkljiva propaganda
Da Avstrijci iz stvarnih razlogov nimajo interesa, dajati svoje lastne informacije o naših krajih tujcem, ki se zanje zanimajo, to se razume. Tu bi morali biti mi na mestu. 2al, ugotoviti sem moral, da smo glede tega silno površni in malomarni. Koderkoli sem povpraševal po našem pro-I pagandnem materijalu, povsod
sem dobil odgovor, da ga nimajo, čeprav si ga želijo, da bi ž njim lahko postregli interesentom. Kakšna malenkost se je sicer kje našla. Toda to je premalo. Stvairje treba vzeti smo tren o v roke. Naše majhne tujsko-prometne organizacije v Sloveniji tega ne zrno«1 rejo, čeprav visi levje delo za propagando vprav na njih ramenih. Storili bi to morale naše centrale. kjer pa očividmo zelo primanjkuje potrebnega elana, inicijative in smotrenosti. Tu lx> treba stvar vzeti resno v roke, da ne bomo zamudili v bodoče naj« manjše priložnosti, ki se nam nudi.
Kaj pravijo Nemci
Po telefonski žici sem se iz Salzburga zanimal čez mejo, kako so v Nemčiji razpoloženi za naše Jetoviščarske kraje. Sijajno, odlično. Podoba je, da simo v Nemčiji sploh zelo v modi. Ne-
London, 5. junija.
Dnevnik »News Chronicle« je objavil razgovor svojega posebnega dopisnika, ki ga je imel na ladji s cesarjem vseh cesarjev Hallom Selasijem.
— Ali je bivanje v Gibraltaru v čem spremenilo vaše namere? je vprašal abesinskega cesarja dopisnik-
— V čem naj se moje namere spremene? Nahajam se na pravi poti. od katere me ne more nič odvrniti.
— Kako je Vaše Veličanstvo zadovoljno s sprejemom v Gibraltaru?
— Izredno sem zadovoljen. Prepričal sem se, da je Anglija zvesta svojim prijateljem, četudi jih je zadela nesreča-
— Računa Vaše Veličanstvo na podporo Anglije tudi v bodoče?
— Anglija je bila vedno branilec Društva narodov- Imam zaupanje vanjo, kakor tudi v Francijo In ostale članice DN, ki se bodo zavzele za pravico.
— Kaj namerava Vaše Veličanstvo v Evropi?
— Razglasiti hočem vsemu svetu, kaj se je dogajalo v vojni, ki smo jo imeli z Italijo. Vprašal bom svet, ali je pravica, da se v 25 tednih uniči abesinsko civilizacijo, ki je stara 25 stoletij, in si. cer uniči z barbarstvom, ki je primerna časom pred krščansko pro. svetljenostjo.
— Ali bo Vaše Veličanstvo posebej govorilo o rabi strupenih plinov ?
— Razume se, da bom govoril o tem strašnem vojaškem sredstvu. s pomočjo katerega so se do. godile stvari, kakršnih še nj bilo v nobeni dosedanji vojni. V naši vojni niso plina spuščali na nas samo z letalskimi bombami in to-
priiebto pa sem bil dir n jen zavoljo deviznega vprašanja. Letoviščar, ki kami k nam, plača aikre« ditivno devizno pismo marke po 15 do 16 in še več dinarjev, seveda sveto prepričam, da bo dobil pri nas izplačano v dinarjih Isto vsoto. Talko si potem izdela tudi sivoj načrt bivanja pri nas. Toda kako hudo je razočaran, ko predme pri nas mnogo manjšo vsoto kot Jo je doma vplačal. To seveda ne more biti za nas uspešna rektoma in vaba. Nemškim letoviščarjem se je tako postopa* nje silno zamerilo in sem bil nanj tudi opozorjen. V interesu našega tujskega prometa, ki nam na leto vrže lepe. dohodke, k, da se deviznim špekulacijam napravi konec. Ce hočemo tujce prijetno privabiti in presenetiti ter jih tudi za bodoča leta ohraniti, moramo biti do skrajnosti solidni in v lastnem interesu tudi — pametni.
povi, temveč tudi s posebnimi aparati-
— Hočete reči, da se taka metoda ni uporabljala niti v svetovni vojni ?
— V tej vojni so uporabljali plin, ki je zgoščen v tekočino. Padal je strupen dež, ki ni podavil samo vojakov, ampak tudi žene, otroke in starce v zaledju.
— Ali so Vam stavili kake pogoje za bivanje v Evropi?
— Vselej je težko pobijati napačne in tendenciozne vesti-
— Ali Vaše Veličanstvo misli, da bo imelo Popolno svobodo za akcijo?
— Celo največ ji zločitnci imajo pravico, da se branijo pred sodniki Tem bolj je prirodno, da bo imela pravico žrtev napada, ki ga je 52 držav obsodilo, da vsaj obrazloži okolnosti, v katerih je prišlo do napada.
— Kaj misli Vaše Veličanstvo o nadaljnjem razvoju dogodkov?
— ženeva bo našla rešitev problema. Z Abesinijo se ni ničesar izpremenilo. Kot država, ki je članica Društva narodov, računamo z ženevsko ustanovo. Mnogo j6 majhnih držav, ki so v tej zadevi ravno .tako prizadete kakor mi
Prvi avtogr' v Zagrebu
Zagreb, 5. Junija. Na zagrebškem letališču je včeraj pristal prvi autogiro, to je letalo, ki ima velik propeler na svojem hrbtu in s katerim se je mogoče brez zaletne vožnje skoraj navpično dvigniti in tudi navpično pristati na tleh. Autogiro je priletelo iz Bukureštc, kjer je bilo na velikem letalskem
mitingu. Letalo je last tvrdke Bata iz Zlinn, zgrajeno je pa bilo v Angliji-
Trmrmntm^JM^k^^T^^n^edcžn^
Glas Ima prijatelje
Glas ima sovražnike
NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTIKO PRI
». t E. SKABERNČ, LJUBLJANU
3S-S5
It Stevuk«, ^ktero »okličite pri naro-čevanlu svoflh
)asov
v „slasu naroda"
Zmagal je strupeni dež
Zanimiv razgovor s cesarjem vseh cesarjev
Hotel ^Madeira1
Vrboska
(na otoku Hvaru) Dalmacija. Daleč na okrog je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Garantiramo tudi za prvorazredno čistočo (brez vsakih golazni ! !)
Pension od Din 60.— do 60._
dnevno.
Motel
>TSroha<
(Sled
Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10.— Din naprej, dijaki, trg. potniki samo Din 6.— Porcija rib samo Din 10.—. Postrvi po velikosti. 10 dnevni abonma, vključno vse takse samo Din 440.— Vsak večer plesne zabave!
Rimske toplice
Jugoslavenski Gasteln
zdravi nervozo, ženske bolezni, revmo itd. Znižane pavšalne cene. Prošpekti brezplačno pri kopati Snem ravnateljstvu.
Obiščite hotel NOVO $ VIC ARI JO
v ROGAŠKI SLATINI.
Pod istim vodstvom hotel
MARIBORSKI DVOR Maribor
SO sob, kopalnice, avtogaraže, hišni telefon, avtotaxi, sobe od 20.— Din navzgor. Klubove sobe pripravne za bankete. Prvovrstna restavracija.
Se priporoča ADAM ČREŠNAR
Vsakemu Ni mogoče iti v kopališče
vendar
more vsak žrtvovati din
100.— (20 DO 25 VELIKIH STEKLENIC) TER MESEC DNI PITI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO
Radensko
Z RDEČIMI SRCI!
čitafte „Glas naroda"
Sloni izumirajo
Nekdaj po 1000 slonov v stajah
Na Ceylomi zdaj komisija ho' 1 andskega društva za zaščito narave proučuje stanje, slonov in ;e ugotovila porazno, dejstvo, da se je tekom zadnjih sto let ilevilo slonov neverjetno skrčilo. Talko da lahko rečemo: sloni na Ceylo» nu izumirajo. Treba je hitro nekaj ukreniti, da se- zaščiti slone, ki živijo divje, da se bodo lahko množili.
Boji slonov
Cevlom je stara kulturna dežela, ki je v času svojega proč vita gojila nekakšen slonovski kult. Posebno v stari državi Atijeh je moral vsak imenitnik imeti skr na- ki mu je služil kot domača ži" val. V kolikor pa sloni niso služili kot delovna živina, so jih uporabljali za šport na pr. za dvo= boje, kar je bil posebno priljub' Ijen sport. Posebno mlade, krepke samce so naščuvali drugega na drugega in sta se potem slona polna besa divje dvobojevala. Vendar niso pustili, da bi prema* ga n ec končal s smrtjo, temveč so boj prekinili, ko je eden podlegel. Taki boji so seveda privabili množice gledalcev in so bile tu vedno velike ljudske zabave.
Nekateri knezi so imeli v svojih hlevih do 1000 slonov, katere so negovali posebno izučeni stre* žaji, ki so plačali s svojo glavo, če se je kateremu teh deblokož* cev kaj pripetilo.
Dresura le z vrvmi
Slone lovijo na Gevlonu na preprost način tako, da jih love v jame. Ukrotijo jih enostavno z vrvmi brez sulic in palic. Ujetega stona privežejo med čredo krotkih slonov. Jetnik se že po kratkem Času privadi na sovrstnike in postane krotak ter z njimi skupaj opravlja rjaložena dela.
Pragozd —
edina rešitev
V 19. stoletju se je pričelo brez srčno zatiranje slonov. Dva vzroka sta, ki sta vzela ljudem vsak čut. Najprej pohlep za dobičkom
— druga slonovina, s čemer je postal lov na slone nenevaren. V trumah so se podajali domačini nad slone in padite so cele črede.
Tako poplažieui sloni so se instinktivno umikali čim giobje v pragozd. Toda človeški pohlep jim tudi tam ni dal miru. Jame in zvito nastavljene pasti, ki so se same sprožile, če se jih je slon le dotaknil, so bile večna nevarnost za uboge debelokožce. Tako se je hitro skrčilo njih število. Po vojni so oblasti hotele preprečiti preveliko zatiranje slonov s tem, da so omejevale orožne liste oziroma dovoljenje za odstrel.
Zdaj pa je nastopila še nova nevarnost — napredovanje kulturne zemlje in izsekavanje gozdov. Ker človek tako slonom čedalje bolj zožuje njih domovino, je naravno, da zahajajo te živali rade v riževa polja in druge nasade in delajo tam škodo.
S strupom
Toda to, kar so storili proti te" mu domačini, ni samo nesmlscl-tetmveč naravnost brezsrčno. Eno stavno so potresli strupa — mišice — in tako ugonabljali slone. To je zadnji udarec proti itak izumirajočemu plemenu oeylonsk:h slonov, tako da jih danes lahko že pošteiejo po številu, koliko je še živih.
Omenjena holandska komisija navaja štiri vzroke izumiranja slonov: to kar počenjajo domačini, drugič takozvani »športni lov* Evropcev, ki pa nima s športom nič skupnega, temveč je samo ubijanje, nadalje potresa nje strupa tn končno vedno Večje krčetVe pragozda.
Komisija je izdala spomenico, ki priporoča prepoved streljanja slonov in prepoved zastrupljanja, dahe je treba proglasiti zaščitne ■revirje v pragozdu, kjer bodo skmi lahko nemoteno živeli. Edino strogi ukrepi vlade morejo preprečiti, da ne bo lepi cevIonski slon v nekaj desetletjih samo še — mogočna žival v muzejih.
Kvaternikov© posestvo prodano
Ljubljana, 6. junija.
Pod tem naslovom je bila v predzadnji številki našega lista priobčena notica iz Celja, ki je poročala, da je Kvaternikovo posestvo prešlo v last mestne občine celjske. V zvezi s tem pa je bilo v tej notici iznešenih tudi nekaj — po naši sodbi — neumestnih in neokusnih opazk na naslov nekaterih gospodov iz občinskega sveta odnosno funkcijonarjev Ljudske posojilnice.
Izjavljamo, da je bila ta notica v naš fist vtihotapljena in od našega urednika v naglici dela prezrta. Mi odločno odklanjamo take reči, ki so protivne načelnemu nevtralnemu in nepristranskemu stališču našega lista, v tem primeru pa tolikanj bolj, ker imamo do vseh naših domačih denarnih zavodov berz razlike enako odkrite simpatije, smatrajoč jih za važne faktorje našega narodnega gospodarstva.
Uredništvo.
Smrtna šestorica
v deželi najbolj babjevernega naroda v Evropi
Atene, v juniju.
Smrt kosi med grškimi državniki. V zadnjih mesecih so nenadoma umrli Kondilis, Venizelos, Demercis in Caldaris. Vsak mesec v novem letu je zahteval svojo veliko žrtev. Samo v januarju smrt ni kosila, zato pa je pobrala generala Paraskevopulosa še med tem, ko je narod Želov«! za | Caldarisom.
Vedno je smrt prišla nenadoma. Državniki, ki so prej ta večer še javno govorili, so bili drugo jutro mrtvi. Le pri Vcnizelosu se je vedelo da je na smrt bolan. V tej zvezi so zanimiva prerokovanja pred novim letom, ki so nenadne smrti državnikov napovedale že v naprej.
Pripomniti je treba, da je grški narod najbolj babjeveren narod v Ev-
ropi in da imajo med tem narodom prerokovanja velik pomen. Prvega dne vsakega leta je tod običaj, da vedeževalci napovedujejo dogodke y novem letu.
Tri take prerokbe so zanimive. Dve ki sta jih izrekli vedeževalki na Silvestrovo, in ena, ki jo je izrekel prve dni januarja neki fakir.
Prva vedeževalka je napovedala smrt štirih vodečih grških politikov, druga pa smrt šestih politikov. Nekaj dni pozneje se je oglasil v redakciji lista »Estia« neki fakir, ki je napovedal smrt šestih vodečih grških’ politikov. Če drži prerokba druge vedeževalke, ki je doma iz atenskega predmestja Kifisia, in prerokba indijskega fakirja, mora smrt pobrati še dva državnika Grčije, oziroma enega, če štejemo bivšega šefa generalnega štaba Paraskevopulosa med vodilne ljudi Grčije. Zdaj muči vso Grčijo vprašanje:	Kdo je na vrsti
kot peti, oziroma šesti?
Med narodom vlada prepričanje, da ne gre za slučaj, temveč da je na delu »Črna roka«, tajna organizacija, ki zastruplja politike z nekim strupom, ki ga po smrti ni mogoče s pomočjo kemije v truplu ugotoviti. Zdravniki vedo za tak strup. Imenuje se »adrenalin«. Eden ali dva velika Grka bosta še žrtve tega strupa, tako meni narod in nihče ga ne more prepričati, da gre le za slučaj. Zato pošilja narod svojim državnikom talismane in amulete, ki naj si jih bi rešili smrti, ki ji je zapisa”« šestorica.
Turnir v Moskva
Moskva, 5. junija, v. V 16. in 17- kohi mednarodnega šahovskega turnirja je Flohr premagal LL lienthala, a Rjumin Loenvensteina. Partije Kilam—Eliskazea, Rogozšn —Lasker, Capablanca—Botwinik so končale remis
Pomorski fiogovorl
London, 5. junija, n. Britansko« sovjetski pregovori o pomorskem sporazumu, ki se vodijo v Foreigu Officeu. potekajo zelo ugodno. Včeraj so trajali 2 urj in pol ter: izgleda, da bodo dovedli do popoL nega uspeha.
Proti Židom tudi na Poljskem
Varšava, 5 junija, v. V Minsku so včeraj Pogorele ■ mnoge Židov« ske hiše, lq so jih žažgali proti židovski elementi- Gasilci so prišli na pomoč celo iz Varšave, da pomagajo gasiti ogenj. Štiri tisoč Židov je zapustilo Minsk. Neredi če še nadaljujejo.
— Vaš mož ima silno močan nahod. Dol bom sijajno srodstva proti nahodu, pa bo kmalu zdrav«
— Nikar, gospod doktor, ko je: pa tako zabavno, kadar kiha. Niti v kino nam ni treba hoditi, imamo vso zabavo doma.
★
Ribničan pride v Ljubljano. Vpraša stražnika, kje je ta in ta ulica. — Mož postave mu reče na kratko:
— Druga ulica, levo!
In Ribničan Je ta,val križesn k raže m po mestu in spraševal:
— Kje je .druga ulica levo’?
Skrivnost Sing-Singa
Iz zapiskov dr. Andersona.
2
Električni stol
Toda vsi spomini na te kazni tiblediiijo, če pomislimo maziaii na — $leiktritini stol.
Med tem ko tole pišem, ga vidim pred seboj, da bi ga kar zgra Jbll. OgUat mizek in širok stoji pred Bienoj s svojimi osmerimi zankami Iz širokih jermenov; dve zamj-kl za vrat, štiri za roke, dve za gSežitije. Zadaj na naslonjalu moli opora za glavo, ki se da premikati 'kakor pri stolih v brivnicah. Obe elektrodi odpreta svoje kile-Sče kot požrešno žrelo divje zveri. Ena je pritrjena nad oporo za glavo, druga pa je kakih 30 cm od
tal pritrjena in izolirana s kavču-kocm.
Kako bi le mogel pozabiti na
električni stol?
Stoinosemin tridesetkrat sem videl, kaiko se ie vseddl nanj zdrav človek v poli ni moči im kako je pred mojimi očmi umrl. Stoinosem intridesetkirat sem pri tem sodeloval, kako je bil Američan od svojih 120 milijonov sodržavljanov, zastopanih od 12 prič, pognan v smrt.
Dejansko je pravzaprav šef-zsbravnik tisti, ki da krvniku znamenje, da vklopi tok. Treba je namreč za prvi spoj električnega toka izrabiti tisti hip, ko so pljuča obsojenca prazna zraka, to je, ko izdiha. Ker sicer izžene električni tok zrak iiz pljuč z groznim tuljenjem, in to more le redlkokdo od navzočih prenesti...
S fcoi.no s cm int rides e tk ral sem dvi gnil roko v to usodepolno povelje In sem se potem s sketoskopom sklonil nad truplo, da slišim zadnji utrip srca, ki je prenehalo biti na moje povelje.
Cesto sem bil tako pretresen, da sem zamenja! utrip obsojenčevega srca s svojim lastnim . . . In potem je prišlo še nekaj straš-mejšega.
Pri avtopsiji sem bil primoran, vsakikirat prežagati lobanjo mrtveca. To žaganje je bik) slišati po vsem starem traktu jetnišnice, im vsakikrat je izbruhnila med jetni bi nekakšna kolektivna blaznost. Tulili m vpili so na vso moč, samo da bi zagjušitli strašno hrešča-
nje . . .
Ob takih dneh sem moral razdeliti med kaznjence trojno porcijo broma.
Smrt vabi...
Povedal sem, kako sem prišel v Sing-Simg, zdaj vam hočem tudi povedati,- zakaj sem spet šel.
V zadnjih letih se me je pola-ščalo pri vsaki eksekuciji neko čudno občutje. Občutil sem podzavestno čudno solidarno občutje s smrtnim kandidatom, — imel sem neodoljivo željo, da bi ga spremljal na oni svet..
Ko se je obsojenec na stolu zvijal, sem se moral s silo zadrževati, da se nisem dotaknil njegove roke. Smrt me je od leta do leta silneje vabila, in končno sem moral zagrebsti nohte v svoje dlani, da sem se ubranil samomorilne želje pri eksekuciji.
Nekega dme sem to svoie duševno stanje zaupal nekemu prijatelju. Ta pa je o tem pripovedoval moi: hčeri ki me je po*tem
toliko izpraševala, da sem j| vse priznal, in potom me je ona preprosila, da sem pustil to strašno službo, la to je vzrok, da sem šč danes sploh pri življenju . . .
Krvnik
Sing-Singa
Korektni gentleman, ki ima nalogo. da spravi obsojence potom električnega stola na oni svet, sl pri tem ne more prav nič umazati rok; nikdar ne pride v stik z delikventom, da, niti ne vidi ga nikdar.
Vsakikrat, ko krvnik spoli električni tok, zasluži s tem 150 dolarjev. Sicer mkakšno premoženje, vendar prav lepa nagrada za tako Lahko delo.
Res ne vem, kaj bi moglo krvniku v Sing-Singu manjkati, da ne bi bil popolnoma srečen. Vendar tukaj nekaj ni v redu, ker doslej je še vsak tak gentleman slabo končal. Jaz sem na primer poznal dva krvnika: prvi z imenom Davis, je umrl v norišnici. John Hilbert pa je predčasno zaprosil za vpokojitev im ko Je Imel dekret v žepu, je šel naravnost v klet — in se obesil.
„Črni četrtek"
Svojčas ni bilo za usmrtitve ni-kakega določenega termina; eksekucija se je izvršila na poljuben delavnik med peto in šesto uro zjutraj. Danes pa je :o vse drugače: krvnik dela samo ob četrt-k h, »črnih četrtkih«, kakor jim pravijo kaznjenci, in io vedno ob 11. uri ponoči.
Obsojenca obvestijo dan poprej, v sredo, da bo drugi dan usmrčen. Nato ga odveJe.o v takozvano »predsobo smrti« to je celica poleg »sobe smrti«. Pot tjakaj vodi mimo celi; njegovih tovarišev in drugi smrtni kandidat-je ga izkušajo s šaljivimi taci ohraniti pri dobri volji:
»Na svidenje, tovariš, rezerviraj mi dober prostor v peklu!«
»Korajža, fant, saj boš hitro o-pravil!«
»Ne pozabi narediti prijazen obrazi«
»Glavo pokonci, pokaži, da si mož . . .«
Kadar usmrtijo v isti noči več kaznjencev — zgodilo se je že, da smo jih imeli kar sedem na stolu, — tedaj usmrtijo najtprej tiste, ki kažejo najmanj poguma.
Dan pred eksekucijo, okoli dveh popoldne odvedejo obsojenca v kopel, nato ga obrijejo in ostrižejo. Napačna je trditev, da mu naredijo tonzuro na glavi, da dobi elektroda boljši stik; to ni potrebno, ker so lasje itak dober prevodnik elektrike. Pirav tako je legenda govorica, da v trenutku ko se vklopi tok v električni stol, zatrepljejo vse žarnice v Sing-Singu. Za eksekucijo je namreč postavlejn poseben generator.
En trenutek pa je vedno mučen, to je, kadar vstopi v celico obsojenca brivec.
S seboj privleče namreč tudi brivski stol, ki ima frapantno podobnost z »električnim«, in povrh to neprijetno občutje še poveča beli brivski prt, ki nehote spominja na mrtvaški prt. Človek ima vtis, kot bi bilo to generalna pre-skušnja za usmrtitev . . .
Iz domačih gajev
STA/V A VINŠKOV A:
Bolest
Proklete sem rodovine: pradavnega prednika strup iz naših til ne Izgine — zastonj je upor in obup.
In vendar živimo radi.
Ko vroče zapolje ml kri, se vdajam brezupni nadi — a tetke so moje noči.
Moj dragi, dam rada tl cvetje, dam rada, kar v meni živi — daj tl mi le Uho zavetje, olajšaj poslednje mi dni.
Da užijem vsaj nekaj še sreče, o, bodi pri meni vsak hip — saj kmalu poslednjič vztrepeče ml bolnega srca utrip.
*
Stana Vinškova se oglaša največ v mesečniku »Zenski svet«, odkoder je tudi gornja pesem ponatisnjena (letnik XI. 1933) Način njenega izražanja je iskren in ne taji svoje mehke ženskosti. Radi tega so njeni verzi neprisiljeni. Znane so tudi njene ljubke mladinske pesmi, raztresene po raznih mladinskih listih.
Letalka
o letalkah
Slavna ameriška letalka, gospa Molllsonova, je priznala novinarjem, da bi kaj rada zamenjala letanje za politiko. Ko so jo vprašali, kaj bi ona napravila za letalke, če bi bila članica parlamenta, je sklenila roke In vzkliknila:
»Vse bi podvzela, kakorkoli bi mogla, da se ženskam prepove letanje. Vsak dan sem bolj prepričana, da letanje ni za ženske. Zato je prava sreča, ko je na svetu samo nekaj malega letalk. Jaz sama ne bi nikdar in za nič na svetu potovala z letalom, ki bi ga vodila ženska!«
Pred desetimi leti se je Lindbergh izrazil v Istem smislu in ženstvo se e razburjalo radi tega. Tedaj so bi-e ženske užaljene. Sedaj je gospa Molllsonova povedala isto, a ženske niso nič več užaljene.
355.000 državnih uradnikov
Iz državnega proračuna za leto 1936 je razvidno, da Ima Avstrija 355 tisoč ljudi, ki prejemajo mesečne prejemke iz državne blagajne. Od teh je 188.445 aktivnih nameščencev, 166.678 pa upokojencev. Na vojsko odpade 36.749 oseb, na organe javne varnosti pa 21.191 ljudi.
Tesla - nežen
brat in stric
Zagreb, 5. Junija. Genijalni izumitelj Nikola Tesla se je zahvalil svoji sestri za čestitke ob 80 letnici z brzojavko tele vsebine: Spet sl me razveselila. Da me le ne bi dvignili v nebesal Vse je dobro. Bratski pozdrav Nikola. Otrokom svoje pred 4 leti umrle starejše sestre je pa brzojavil: Hvala zn čestitke otrokom moje mile Angeline. Upam, da ste vsi zdravi. Pozdrave stric Nikola.________________
— Bojim »e, Mimica, da se ml ne bomo srečali v ralu — je karala učiteljica učenko.
— Kati pa stle takega zagrešili, gospodična?
Astrološka napoved
Za 6. Junij
V splošnem miren dan, brez posebnih potresljajev in motenj. Za poklicne in poslovne zadeve kaže dobro. Duševnemu delu se obetajo • uspehi.
Za T. junij
Dati kaže prijazno lice. Dobri uplU vi na rodbinsko, ljubavno in družabno življenje. Seznanjali se boste danes z novimi simpatičnimi ljudml{ vendar sklenjena nova prijateljstva ne bodo trajna. Za promet, torej tudi za potovanja in izlete ugodni aspekti. Marčniki bodo ta dan prijetno občutili.
Za 8. junij
Ni slab dan, vendar ustvarja nekam nemirno in nervozno razpoloženje. Ženske bodo kazale nagnenje k pustolovščinam, pri moških se bo pojavljala lahkomiselnost in čut odgovornosti bo pri njih danes dokaj slaboten. Zato pretijo na tak dan nesoglasja v zakonskem in ljubavnem življenju. — Alkoholiki bodo imeli danes svoj slabi dan.
Za 9. junij
Spremenljiv dan. Za poslovne zadeve dober, prinaša pobude in delavnost. Važno korespondenco opravite danes. — Z motornimi vozili ravnajte danes previdno; pretijo nezgode. — Pazite se danes tudi pred slepar--ji In hohštaplerji. — Splošna tendenca kaže na slabo.
Za 10. junij
Na nebu se pripravljajo zelo neugodne konstelacije, ki bodo vplivale kritično na vse javno In privatno življenje. Za politiko prav slaba znamenja. Denarstvu pretijo pretreslja-ji. — Znamenja kažejo tudi na naravne katastrofe, potrese, neurja In druge nezgode. — V rodbinskem In ljubavnem življenju depresije. Priporočljivo je danes važne odločitve opustiti.
Za 11. junij
Po splošnih astroloških napovedih je danes najbolj kritičen dan leta, kt utegne prinesti usodepolne dogodke. Astralno ozračje je zelo napeto in grožeče. Položaj včerajšnjega dne se je še bolj poslabšal.
Za 12. junij
Napetost nekoliko popušča. V vsakdanjem življenju prinaša tudi današnji dan razne nevšečnosti, oviro In težave. Zdravje je ogroženo. Bodite v vsem previdni.
Tragedija
mladega profesorja
Sarajevo, 5. junija.
Poročali smo že o samomoru profesorja v Visokem Stanislava Borko-vlča, ki se je vrgel pod vlak. Borko-vlč je prišel pred poldrugim letom na frančiškansko gimnazijo v Visoko. Bil je nadarjen profesor za matematiko In odličen šahist. L. 1927. Je bil zagrebški šahovski prvak. Pred trend leti je odslužil vojaški rok In je bil potem brezposeln. Z veseljem je prevzel pozneje službo suplenta na gimnaziji v Visokem.
Mladi profesor, ki je splošno priljubljen, jo redno zahajal v Sarajevo, kjer je v klubu Igral šah. Zadnje čase so opazili, da je zelo nervozen. Tudi v Sarajevo ga ni bilo več tako po' gosto. Potem se je razvedlo, da J» zaljubljen. Umaknil se je v samoto In na dan, ko naj bi se zaročil s »vO" jo Izvoljenko, se je skril ob progi *8 grm ter skočil nato odtod pod vlak, tako da strojevodja nikakor ni mogel preprečiti nesreče.
Most je porušen
Ultimativne brzojavke Arabcev Angležem
Jeruzalem, 5. junija- Arabski odbor, M vodi stavko Arabcev v Palestini, je dva dni v na.j več ji tajnosti zasedal to se odločil, da je Poslal posebne brzojavke angleškemu kralju ter gornjemu in spodnjemu domu v London-
V teh brzojavkih pravi odbor, da je samo angleška mandatarska vlada kriva, da so nastali nemiri in pokolji v Palestini- Arabci bodo začeli še močnejšo borbo za svoje pravice do končne zmage, če Angleži ne bodo ugodili njih zahte.
vam in preprečili naseljevanje Židov v Palestini.
V Londonu sodijo, da so s to brzojavko porušeni vsi mostovi za sporazum med Arabci in angleško vlado.
Jeruzalem, 5. junija, z. Nemiri se še vedno nadaljujejo- Uporniki mečejo bombe. To so navadne steklenice ali medene cevi, M so napolnjene z eksplozivnimi snovmi- Policija je na mnogih krajih, kjer so metali take bombe, odgovorila z ognjem iz strojnic in pušk. Stavka nad pol milijona delavcev
Nad pol milijona delavcev že stavka
Pariz. 5. junija. Po zadnjih po. ročilih se stavkovni val razliva že po Vsej Franciji Stavka že nad Pol milijona delavcev. Politikom dela stavka velike skrbi. Delavske
organizacije se trudijo, da bi mirno rešile spor med delodajalci in delavci V stavko so stopili tudi vsi delavci v pekarnah ter tekstilni delavci in mesarski pomočniki.
Dnevno 1 dinar Izdatkov
in 20 minut časa
zadošča, da se doma na lahek In zabaven način naučite pravilno
NEMŠČINO	v 6 mesecih	
FRANCOŠČINO	v 6	
ITALIJANŠČINO	v 6	M
ANGLEŠČINO	v 4	n
STENOGRAFIJO	v 2	it
/a učenje po naši originalni metodi »Perfekt« ni potrebna nobena posebna Izobrazba ali posebna šolska pripravljenost; vsakdo, kdor zna pisati In brati, lahko doseže ta svoj smoter, ako dnevno posveti 20 — 30 minut čitanju predavanj, katere mu pošljemo po pošti domov na naše stroške. Tisoči zahvalnih in laskavih priznanj, katera nam prihajajo vsak dan, je tudi najboljši dokaz za veliko vrednost In edinstveno uspešnost metode »PERFEKT«.
Sporočite nam, za kateri jezik se zanimate, pa vam bomo Poslali popolnoma brezplačno predavanja za prvih osem dni z obširnimi prospekti o delu in uspehih naše šole.
DOPISNA SOLA TUJIH JEZIKOV
„PERFEKT«
Kralja Aleksandra 10 BEOGRAD Poštni predal 557
V velikih skrbeh so lastniki petrolejske in bencinske industrije, ker se boje, da bo delavetvo te stroke tudi začelo stavkati- V političnim krogih govore, da bo prva skrb, Leona Bluma, da s primernimi ukrepi uredi spor delavstva z delodajalci
Položaj je v Franciji trenutno zelo napet. Okoli 300 tovarn so zasedli delavci. Tovarn nikakor nočejo zapustiti, preden ni rešeno vprašanje mezd in kolektivnih pogodb. Parizu pretj nevarnost, da bo danes ali jutri brez kruha, luči in kuriva. Baje se tudi že železničarji in nameščenci Pošte pogajajo za stavko.
Anvere, 6- junija. Iz solidarnosti s francoskimi delavci so začeli
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjti inesek 5 Din. Drž. in ban. dave« S Din. Oglasniki, ki Iščejo slnžbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. 4« Mali oglasi so plačljivi takoj pri na« «nčiln
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ah kapi'le aajbolj* potom moje oblAAt veno dtrroljone plearoe. — Deoai tako J. Prhotite snamke.
RUDOLF ZORE, Ljubljana
Clledtiltte utic* 12. Teletom S8-.10.
Gospodična,
perfektna v slovenščini, nemščini iri francoščini, vajena otrok, išče mestS kot francoska guvernanta. Nahaja se še v neodpovedanl službi. Samo resne ponudbe pod šifro »Simpatična in vestna guvernanta« na upravo lista.
stavkati tudi belgijski pristaniški delavci, pripravlja pa se stavka v vseh večjih belgijskih delavskih Igrajih-
Pariz, 5- junija, r. Mnogi so mnenja, da bi nadaljevanje štrajka metalurgičnih delavcev pod vlado Leona Bluma imelo neugodne vplive za vlado. Radi tega se smatra, da bo Blum osebno posegel v celo zadevo ter zadovoljivo rešil ves spor. Blum bo v ponedeljek najbrže sprejel delavske delegate ter pretresel ves položaj. Vsekakor se upa. da se bo Blumu posrečilo zopet vziPostaviti delo.
„Drzna" gesta abesinskega cesarja
London, 5. junije. Ob priliki prihoda abesinskega cesarja v London ■ je abesinsko poslaništvo poslalo vsem diplomatskim zastopnikom tujih držav v Londonu vabila na svečan spre jem, ki bo v nedeljo dopoldne v abesinskem poslaništvu. Vabilo se glasi v imenu abesinskega cesarja. Italijan ski poslanik seveda n,i bil povabljen.
»Star« piše, da je lo vabilo močno presenetilo angleško zunanje ministrstvo in nekatera poslaništva. Italijani v Londonu so pa izjavili, dn je to zelo drzna gesta »gospoda Tafa-rika.« Znano je, da Italijani ne imenujejo negnša več s cesarskimi naslovi, temveč ga Imenujejo dosledno, kadarkoli ga kje omenijo, le »gospod Tafarik.«
Španska opozicija
Madrid, 5 junija- d. V teku nočne seje parlamenta je desničarska opozicija korporativno zapustila dvorano. Danes so se v vodstvu opozicije vršili razgovori, ali bo opozicije še sploh prisostvovala bodočimi sejam parlamenta. O po. zicija je zato zapustila sejo, ker je minister prosvete zahteval, da se duhovnike ne bo več smatralo kot šolske nastavljence.
— Zjutraj hočem vstati malo bolj. zgodaj. Ura bo zbudila psa, pes bo začel lajati in prebudil služkinjo, služkinja bo prebudila mojo ženo. žena pa meno!
I. CREŠNJE
trde, črne, rdeče, 30 kg Din 130.—, Najfinejši cvetlični med 30 kg Din 320.—, 10 kg Din 130.— razpošilja franko postaja — G. DRECHSLER, Tuzla.
jigzasgi
POHIŠTVO'
Oglejte sl na
velesejmu paviljon E koja 9 — 13.
KOLESA
za časa velesejma veliko znižane cene. Na zalogi prvovrstna nemška kolesa Mlele, Dtlrkopp, Original Adler — že od Din 700 nanrej.
REMEC OSKAR Dolenjska cesta 6. Ljubljana
VASE
pisalne stroje, računske stroje, registrirne blagajne
VAM
poceni in strokovno popravi BORIS V. SIMANOl., Ljubljana, Kolodvorska ui 11, telefon 24-37.
Izdelovalnica
harmonik DRAGO JANC
se je preselila na Sv. Petra cesto 55, ter se priporoča oenj. občinstvu.
Birmanske ure
od Din 40,- naprej nudi Grajski urar Ig. Jan, Maribor,
POZOR!	POZOR!
Za časa velesejma zelo znižane cene. NOVA KOLESA
že od Din 750.— naprej s svetilkd vred dobite pri Pepi Krmelj, Celovška cesta 115.
KAUĆE,
otomane, modroce, posteljne mreže, zložljive postelje, fotelje, rolete, za« vese, preproge, sploh vso tapetniško opremo nudi najugodneje Egon Zakrajšek,
tapetništvo, Ljubljana, Miklošičeva o, 34, telefon 34-84. Prodajamo vsakovrstno blago za pohištvo, zavese, gradi za modroce, vse tapetniške potrebščine.
^ TELEFON 20-59
i	Suha drva, premog in kar-
b o p a k e t e dobite pri
L POGAČNIK - Bohoričeva 5
i Glas fe llisSski glas
r
Izdajatelj: Josip Fr. KnafllC. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.