SKUPSCINSKI Št. 6 Leto XXIV. . 1 CENA 50 DIN Študijska knjižnica Mirana Jarca 68000 NOVO MESTO za občine ČRNOMELJ, V, NOVO HBNICA •BNJE 12. marec 1987 r OBČINA RIBNICA 50. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Ribnica 51. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto 1987 52. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Ribnica 53. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Ribnica 54. Odlok o javnem redu in miru v občini Ribnica VSEBINA OBČINA TREBNJE 55. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1987 56. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnegazneskadavkazavezancem,kiopravljq’ogospodarskein j poklicne dejavnosti MEDOBČINSKA OBJAVA 57. Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1987 Občina Ribnica 50. Na podlagi 41. člena zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS št. 8/82), 4- in 9. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83 in 42/85), 16. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št, 11/78 in 2/82) skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 2. >987 sprejela ODLOK 0 spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Ribnica 1. člen Odlok o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 20/77) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Besede komunalna in cestna skupnost se v odloku zamenjajo z besedama Komunalna skupnost, organ upravljanja pa z besedami upravljalci stavb in stavbnih zemljišč. 2. člen Za prvim odstavkom 2. člena se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita: Pri opravljanju vzdrževalnih del in kontrole kanalizacijskega omrežja in priključkov lastnik ni upravičen do odškodnine za nastalo škodo na zemljišču, po katerem potekajo kanalizacijski kanali, v kolikor upravljalec takoj po zaključku del vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje oziroma v kolikor tega ni mogoče, povrne lastniku zemljišča pravično odškodnino skladno s pozitivno zakonodajo. Priključitev na javno kanalizacijo se izvede neposredno iz objekta preko spojnega kanala, v kolikor pa ima lastnik že zgrajeno greznico se le-ta opusti. 3. člen V petem členu se spremeni drugi odstavek, ki se glasi: Če lastniki ali upravljalci stavb in stavbnih zemljišč ne napeljejo spojnega kanala v predpisanem roku, jim to naloži z odločbo pristojni občinski upravni organ, ki lastnika stavbe ali stavbne parcele in upravljalca stavb in stavnih zemljišč >ahko oprosti dolžnosti napeljave spojnega kanala in priključitve na javno kanalizacijo, če je to onemogočeno iz tehničnih razlogov oziroma je to povezano z nesorazmerno visokimi stroški. 4. člen V 16. členu se za besedami »največ 25% od zneska vodarine« doda stavek, »ki jo zaračunava uporabnikom upravljalec vodovoda«. 5. člen Za 16. členom se doda novi 16/a člen, ki se glasi: Iz kanalščine upravljalec kanalizacije pokriva naslednje stroške: i — amortizacijo po predpisanih stopnjah, — materialne stroške za redno investicijsko vzdrževanje, I — osebne dohodke in sredstva skupne porabe delavcev vzdrževalcev, — pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti. Kanalščina se ne zaračunava od porabljene količine vode v primerih požara, vendar mora upravičenec porabljeno količino vode prijaviti upravljalcu kanalizacije najkasneje v desetih dneh. * 6. člen 17. člen se spremeni in se glasi: Za priključek spojnega kanala na javno kanalizacijsko omrežje so dolžni lastniki stavb in stavbnih zemljišč oziroma upravljalci stavb in stavbnih zemljišč upravljalcu kanalizacije plačati prispevek. Višino prispevka določi skupščina Ko-i munalne skupnosti v soglasju z upravljalcem kanalizacije. 7. člen V 18. členu se stavek »Višino prispevka določi s sklepom Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine Ribnica« nadomesti z besedilom: »Višino prispevka določi skupščina komunalne skupnosti v soglasju z upravljalcem kanalizacije«. 8. člen V 20. členu se številke 15, 16 in 17 zamenjajo s številkami 16, 17 in 18. 9. člen Za 20. členom se doda novi 20/a člen, ki se glasi: Upravljalec javne kanalizacije ima pravico ukiniti priključek na javno kanalizacijo v naslednjih primerih: — če uporabnik odjavi uporabo objekta, oziroma če se le ta odstrani ali poruši, — če uporabnik spušča v kanalizacijsko omrežje zdravju škodljive snovi, oziroma snovi, ki onesnažujejo okolje, in snovi, ki povzročajo motnje v biološkem procesu čiščenja odpadnih voda, — če uporabnik opravi priključitev na kanalizacijsko omrežje brez soglasja upravljalca kanalizacije ali če so dela opravljena nestrokovno. ! 10. člen Kazenske določbe 25. člena se spremenijo in sicer: znesek 5.000 din se zamenja z zneskom 20.000 din, znesek 30.000 din se zamenja z zneskom 200.000 din znesek 2.000 din se zamenja z zneskom 10.000 din. 11. člen V 26. členu se črtajo besede v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine Ribnica. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-3-77-01 Datum: 19. 2. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 51. Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 13/74), 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS št. 13/80) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 2. 1987 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto 1987 1. člen Veljavnost odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto 1986 (Skupščinski Dolenjski list št. 7/86) se podaljša tudi za leto 1987. 2. člen V prvem členu citiranega odloka se nadomesti leto 1985 z letom 1986, številka 82.391,— zamenja s številko 155.496.—, v tretjem členu pa se številka 6.591.— nadomesti s številko 12.439.— in številka 4.944.— nadomesti s številko 9.331.—. \ • 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-3-85-01 Datum: 19. 2. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 52. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76,63/79, 57/83), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24/77, 54/83, 5/86), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS št. 21/77,29/86), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83, 42/85) in 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 2. 1987 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Ribnica 1. člen Odlok o poslovnem času v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 27/81) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 8. člen V primerih, ko ta odlok predpisuje, da se poslovni čas prodajaln oziroma poslovalnic in obrtnih delavnic določa s samoupravnim sporazumom in če le ta ni sklenjen do 1. decembra za prihodnje leto, določi poslovni čas s sklepom izvršni svet skupščine občine Ribnica. 9. člen Tretji odstavek 9. člena se črta. 17. člen V mestnem naselju Ribnica mora v času turistične sezone (15. junija do 15. septembra) poslovati stalna dežurna prodajalna z živili: v nedeljo od 8. do 11. ure. Stalne dežurne prodajalne določi s sklepom izvršni svet skupščine občine Ribnica. 20. člen Za tretjim odstavkom se dodasta odstavka: Odstavek, ki se glasi: »— diskoteke začetek med 18. in 20. uro, konec pa najkasneje ob 1. uri« »— nočni bari in lokali začetek med 20. in 22. uro, konec pa najkasneje ob 4. uri«. 21. člen V drugem odstavku tega člena se številka »18« nadomesti s številko »20«. 27. člen Členu se doda »in nedeljo med 9. in 14. uro v času turistične sezone«. 2. člen Kazenske določbe odloka se spremenijo in sicer: 1. V 34. členu se znesek »500 din« nadomesti z zneskom »5.000 din« 2. V prvem odstavku 35. člena se znesek »do 20.000 din« nadomesti z zneskom »300.000 din«; v drugem odstavku istega člena pa se znesek »do 3.000 din« nadomesti z zneskom »do 50.000 din«, 3. V 36. členu se znesek »do 20.000 din«nadomesti z zneskom »do 50.000 din«, 4. v prvem odstavku 37. člena se znesek »do 30.000 din« nadomesti z zneskom »do 300.000 din«; v drugem odstavku istega člena pa se znesek »do 3.000 din« nadomesti 7. zneskom »do 50.000 din«. 5. V 38. členu se znesek »do 30.000din« nadomesti z zneskom »do 300.000din«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 14-5-81-01 Datum: 19. 2. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 53. Na podlagi 98., 107., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 15/86) in 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78, 2/81) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 2. 1987 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Ribnica L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje samostojnih gospodarskih in drugih dejavnosti: — sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo ter prodaja lastnih izdelkov m storitev izven poslovnega prostora, — sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, — prodaja na drobno, — opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, — opravljanje gospodarske dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb, — kazenske določbe, — prehodne in končne določbe. II. SPREJEMANJE NAROČIL OZIROMA PREDMETOV V DELO TER PRODAJA LASTNIH IZDELKOV IN STORITEV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA 2. člen Samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje, ki opravljajo obrt kot postranski poklic ali kot domačo obrt, smejo z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo, sprejemati naročila za delo, prodajati svoje izdelke oziroma opravljati gostinske storitve zunaj svojega poslovnega prostora, na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih in ob drugih priložnostih, če želijo popestriti ponudbo. 3. člen Dovoljenje iz 2. člena tega odloka se sme iždati, če ima prosilec ustrezen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane sanitarno tehnične pogoje in če s prodajo ne moti javnega cestnega prometa ter javnega reda in miru. 4. člen Prodajni prostor mora biti vedno označen s firmo obratovalnice. Cene storitev in izdelkov morajo biti razvidne iz cenika, ki mora biti izobešen na vidnem mestu. 5. člen Za prodajo izdelkov in storitev na tržnicah, sejmih in razstavah samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka, vendar s soglasjem m pod pogoji organizatorja prireditve. 6. člen 3., 4. in 5. člen se uporabljajo tudi za organizacije in društva, za priložnostno opravljanje gospodarske in druge dejavnosti izven svojega poslovnega prostora. 7. člen Samostojni obrtniki, ki imajo obratovalnico izven občine Ribnica, morajo poleg pogojev iz 3. člena tega odloka predložiti vlogi še obrtno dovoljenje in potrdilo Uprave za družbene prihodke občine Ribnica o plačilu družbenih obveznosti za prodajo lastnih izdelkov izven poslovnega prostora. III. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO 8. člen Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah ter kmetije v svojih kmečkih gospodarstvih sprejemajo goste na prenočišče ter nudijo gostom hrano in pijačo, če to dejavnost priglasijo in pridobijo potrdilo pristojnega občinskega organa za gospodarstvo. To dejavnost sme občan opravljati samo preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko turističnega društva. 9. člen Način posredovanja, sprejemanje gostov na prenočišče in hrano se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pogodba mora vsebovati določila o zaraču- navanju storitev, o obveznem vodenju evidence o zasedenosti turističnih kapacitet, znesek provizije za opravljanje posredovanja ter druge dolžnosti pogodbenih strank. 10. člen Občan, ki sprejema goste na prenočišče in hrano je dolžan v vsaki sobi, namenjeni za prenočišče gostov, na vidnem mestu izobesiti razvrstitev v kategorije sobe in cenik storitev. IV. PRODAJA NA DROBNO 11. člen Občani lahko z osebnim delom s sredstvi v svoji lasti v svojem imenu in za svoj račun, pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu, opravljajo prodajo na drobno na celotnem območju občine Ribnica, če je podan družbeni interes. Družbeni interes za odpiranje prodajaln samostojnih prodajalcev ugotavlja izvršni svet skupščine občine Ribnica na podlagi mnenja sveta potrošnikov krajevne skupnosti, na območju katere bo prodajalna. 12. člen Samostojni prodajalec lahko opravlja prodajo na drobno tudi v premičnih °hjektih, ki izpolnjujejo veljavne sanitarno-higienske in tehnične pogoje in s soglasjem krajevne skupnosti-, kjer bo objekt stal. V- OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC 13. člen Delovni ljudje in občani smejo na območju občine Ribnica kot postranski poklic opravljati vse gospodarske in druge dejavnosti, razen tistih, ki jih že po samem obrtnem zakonu ni mogoče opravljati, in naslednjih: — prodaja na drobno, razen prodaje plina v jeklenkah, — gostinske dejavnosti, razen gostinskih storitev v kočah, domovih in ob urejenih smučiščih v času zimske sezone, — avtoprevozništva, razen prevozov opredeljenih v 5. točki 111. člena obrtnega zakona in prevozov s traktorjem za potrebe občanov, — opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali in viličarji, razen kmetijsko mehanizacijo, — storitve, lci se opravljajo z avtomati in drugimi visoko produkcijskimi stroji ali pri katerih se proizvaja v linijskem tehnološkem procesu. VI. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB 14. člen Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s storitvami (popravili, vzdrževalnimi de- li. izdelavo posameznih izdelkov in individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika ali v tem okviru opravljajo dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela) smejo zaposliti več kot sedem delavcev, toda največ deset delavcev. 15. člen Dovoljenje za zaposlitev iz prejšnjega člena izda občinski upravni organ, Pristojen za gospodarstvo, na vlogo stranke, če redno izpolnjuje davčne obveznosti in da poslovni prostor z opremo ustreza predpisom in pogojem glede varstva pri delu ter drugim sanitarno-tehničnim pogojem glede na povečano število delavcev. 16. člen Izjema (v sezoni ali v posebnih primerih) sme samostojni gostinec na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa dodatno zaposliti do pet delavcev po Pogodbi o delu. VII. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi oddelka za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica. 18. člen Zoper kršitelje določb tega odloka se uporabljajo določila 152. člena obrtnega zakona in 67. člena zakona o blagovnem prometu. VIII. PREHODNE DOLOČBE 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 1/80). 20. člen z Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 313-1-87-01 Datum: 19. Z 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 54. Na podlagi določil 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in 42/85) ter 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11 /78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. 2. 1987 in zbora združenega dela dne 19. 2. 1987 sprejela ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI RIBNICA I. SPLOŠNE DOLOČBE i 1. člen Ta odlok določa ukrepe za varstvo delovnih ljudi in občanov, njihovega premoženja ter varovanje javnega reda in miru. 2. člen Delovni ljudje in občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem življenju, delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega premoženja', da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali opravljajo dejanja, ki so prepovedana. Starši, posvojitelj, rejnik in skrbnik so odgovorni za prekršek, ki ga stori mladoletnik, če je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi za mladoletnika. II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnih shodih ali javnih prireditvah je odgovoren, organizator, v gostinski organizaciji ali drugi organizaciji, ki opravlja gostinsko dejavnost, pa odgovorna oseba te organizacije ali posameznik, ki samostojno opravlja gostinsko dejavnost. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, je dolžna, da: 1. ukrene vse potrebno, da se odstrani tisti, ki ogroža javni red in mir, vzbuja zgražanje, žali ali nadleguje delovne ljudi in občane; 2. zagotovi ustrezno varnost; 3. poskrbi za parkirne prostore ter zagotovi red na parkirišču in varnost vozil; 4. poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev po 21. urine zadržuje v gostinskih lokalih ali na javnih prireditvah; 5. izprazni gostinski lokal po izteku obratovalnega časa; 6. po končani prireditvi očisti prireditveni prostor in iz njega odstrani predmete, ki so bili uporabljeni izključno za prireditev. 4. člen Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove Oddelek za notranje zadeve, če ugotovi, daje taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in mira v kraju. Kartanje ali druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ali posameznik, ki opravlja gostinsko dejavnost. Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu. 5. člen Za zagotovitev javnega reda in miru ter družbene discipline je prepovedano: 1. motiti ali ovirati zborovanja, sestanke, dovoljene sprevode, ter vznemirjati udeležence teh sprevodov; 2. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač; , 3. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali kraj, kamor je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena; 4. zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 5. kaditi v kulturnih in športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih in drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena; 6. prenočevati po senikih, kozolcih, parkih, zapuščenih vozilih, opuščenih stavbah in drugih za to neprimernih prostorih, ali ostati v opuščenih stavbah in drugih objektih, ki so neprimerni za bivanje; 7. poleževati po zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir ali povzročati javno zgražanje občanov; 8. odmetavati odpadke na javnih krajih mimo za to določenih posod; 9. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva; 10. imeti živali, ki občutno motijo okolico; 11. prinašati alkoholne pijače na športne in kulturne prireditve; 12. zalivati vrtove, prati avtomobile ali druga vozila ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času izrednega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 6. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter ohrani družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano: 1. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave, ki so pomembni za varnost ljudi in premoženja; 2. s fračami, z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja; 3. dražiti, plašiti ali ščuvati živali; 4. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja; 5. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke, še posebej na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar; 6. puščati živino na javnih prostorih in prometnih površinah brez nadzorstva; 7. sankati, drsati, kotalkati ali igrati žogo na trgih, ulicah, pločnikih in prometnih površinah; 8. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem ali motorna kolesa k stenam hiš in drugim objektom, na robnike hodnikov za pešce, izložbe ali na druge kraje, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet; 9. puščati pse čuvaje neprivezane. Lastniki so dolžni voditi pse na vrvici ali pa jih opremiti z nagobčnikom, če se gibljejo prosti; 10. parkirati na dovoznih ali hišnih vhodih; 11. v gostinskih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 7. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. voditi živali v trgovske, gostinske ali druge javne lokale, razen službenih psov in psov vodičev slepih; 2. z vožnjo vozila ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelja stavb; 3. parkirati vozila na zelenici, travniku ali drugih kmetijskih zemljiščih brez dovoljenja lastnika ali upravljalca zemljišča; 4. zanemariti snago v stanovanju ali delavnici, če to moti okolico, povzroča zgražanje in utegne škodovati zdravju ljudi; 5. stepati preproge ali posteljnino skozi okno ali z balkona v stanovanjskih blokih ali metati kakršnekoli predmete na javno površino. V. VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA 8. člen Prepovedano je puščati motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije, je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Če motorno vozilo iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv Komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun ne odstrani v roku 3 dni, se odstrani na stroške lastnika. Če lastnika ni mogoče ugotoviti, odredi Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun, da se motorno vozilo odstrani na stroške občine Ribnica. 9. člen Prepovedano je opustiti vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij, prislanjati predmete ali onesnaževati klopi, mize, ograje in druge naprave in predmete v parkih in drugih javnih krajih, poškodovati, uničiti ali odstraniti priprave in naprave na otroških in športnih igriščih ter napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu. VI. IZOBEŠANJE IN UPORABA ZASTAV 10. člen Delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, skupnosti stanovalcev, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb na območju občine Ribnica, so dolžni skrbeti, da ob zveznih in republiških praznikih, ter ob občinskem in krajevnem prazniku ter na splošen poziv izobesijo zastave na poslovnih in stanovanjskih zgradbah v občinskih centrih Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi. 11. člen Zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij ter društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih ali slovesnostih organizacij in društev in ob drugih pomembnih priložnostih. , Zastave in prapori v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nositi v sprevodih in drugih prireditvah zabavnega značaja. 12. člen Zastavo je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj, oziroma najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene. Ne smejo se izobešati zastave, ki so raztrgane, umazane, obledele ali drugače neprimerne. 13. člen Slavoloki, transparenti, plakati, panji in drugi priložnostni okraski in obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, javnih prireditvah in drugih posebnih prilikah, se smejo izobešati smo na za to primerna mesta in morajo biti odstranjeni najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili izobešeni oziroma postavljeni. VII. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo od 10.000.— din do 50.000.— din se kaznuje za prekršek organizator, odgovorna oseba, gostinska organizacija ali druga organizacija, ki opravlja gostinsko dejavnost ali posameznik, ki samostojno opravlja gostinsko dejavnost: 1. če ne poskrbi, da se odstrani oseba, ki ogroža javni red in mir, vzbuja zgražanje, žali ali nadleguje delovne ljudi in občane (1. točka 3. člena); 2. če ne poskrbi za ustrezne parkirne prostore ter ne zagotovi reda na parkirišču m varnosti vozil (3„ točka 3. člena); 3. če dovoli, da se mladina do 15 let starosti brez spremstva staršev po 21. uri zadržuje v gostinskih lokalih ali na javnih prireditvah (4. točka 3. člena); 4. če ne izprazni gostinstega lokala po izteku obratovalnega časa (5. točka 3. člena); 5. če po končani prireditvi ne očisti prireditvenega prostora in ne odstrani predmetov, ki so bili uporabljeni izključno za prireditev (6. točka 3. člena); 15. člen Z denarno kaznijo do 50.000.— din se kaznuje za prekršek: 1. kdor karta ali igra v javnem lokalu ali drugem javnem mestu, če je to izrecno prepovedano in je prepoved izobešena na vidnem mestu v javnem lokalu ah drugem javnem mestu (4. člen); 2. kdor moti ali ovira, zborovanja, sestanke, dovoljene sprevode in vznemirja udeležence teh sprevodov (1. točka 5. člena); 3. kdor vstopa brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kamor je vstop . prepovedan in je prepoved vidno označena (3. točka 5. člena); 4. kdor prinaša alkoholne pijače na športne in kulturne prireditve (11. točka 5. člena); 5. kdor zaliva vrtove, pere avtomobile ali na drug podoben način troši vodo iz vodovodnih omrežij v času izrednega opozorila na to, daje potrošnja vode omejena (12. točka 5. člena); 6. kdor opusti opravila ali odstrani objekte ali naprave, ki so pomembni za varnost ljudi in premoženja (1. točka 6. člena); 7. kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja (4. točka 6. člena); 8. kdor odmetava goreče cigarete ali druge ogorke, še posebej na krajih kjer je možnost, da se zaneti požar (5. točka 6. člena); 9. kdor pušča rabljena neregistrirana motorna vozila ali druga vozila na pa-rkirnih prostorih, zelenih površinah ali drugih javnih površinah (8. člen); 10. kdor opusti vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij, prevrača ali onesnažuje klopi, mize, ograje in druge naprave in predmete v parkih in drugih javnih krajih, priprave in naprave na otroških in športnih igriščih, table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu (9. člen); 11. kdor ima v gostinskih lokalih orožje ali nevarno orodje. 16. člen Z denarno kaznijo do 25.000.— din se kaznuje za prekršek: 1. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (2. točka 5. člena); 2. kdor prenočuje po senikih, kozolcih, parkih, zapuščenih vozilih, opuščenih stavbah in drugih neprimernih prostorih ali ostaja v opuščenih stavbah in drugih objektih, ki so neprimerni za bivanje (6. točka 5. člena); 3. kdor poležava na zelenicah, parkih, klopeh ali na drug način moti mir in povzroča javno zgražanje občanov (7. točka 5. člena); 4. kdor meče petarde ali podobna pirotehnična sredstva (9. točka 5. člena); 5. kdor ima živali, ki občuno motijo okolico (10. točka 5. člena); 6. kdor pušča živino na javnih prostorih in prometnih površinah brez nadzorstva (6. točka 6. člena); 7. kdor stepa prepoge in posteljnino skozi okno ali z balkona v stanovanjskih blokih ali meče kakršnekoli predmete na javno površino (5 točka 7. člena); 8. kdor pušča pse čuvaje neprivezane oziroma neopremljene z nagobčnikom (9-točka 6. člena); 9. kdor z vožnjo vozila ali kako drugače poškropi ali umaže ljudi ali pročelja stavb (2. točka 7. člena); 10. kdor parkira vozila na zelenicah, travniku in drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali zemljišča (3. točka 7. člena); 11. kdor zanemari snago v stanovanju ali delavnici, če to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi (4. točka 7. člena); 12. kdor ob zveznih in republiških praznikih ter občinskem ali krajevnem prazniku ter na splošen poziv ne jzobesi zastave na poslovnih in stanovanjskih zgradbah ali ne uporablja zastav in praporov v skladu z drugim odstavkom 11. člena (10. in 11. člen); 13. kdor ne odstrani zastave v 24 urah potem, koje minil razlog, zaradi katerega je bila izobešena, ali uporablja zastavo, ki je raztrgana, umazana ali drugače neprimerna (12. člen); 14. kdor namešča slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge okraske ah obvestila na neustreznih mestih, jih ne odstrani najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog zaradi katerega so bili izobešeni oziroma postavljeni (13. člen); Z denarno kaznijo do 300.000.— din se kaznuje za prekršek tudi organizacija 2 yu*enega dela ali druga pravna oseba, če stori prekršek po 11., 12., 13. in 14. točki iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo do 30.000.— din se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki samostojno opravlja gostinsko dejavnost, če stori prekršek po 11., 12., 13. in 14. točki iz prvega odstavka. 17. člen Z denarno kaznijo 5.000.— din se kaznuje takoj na mestu za prekršek: ■ kdor se kljub opozorilom zadržuje v prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času (4. točka 5. člena); 2- kdor kadi v kulturnih in športnih dvoranah, kinematografih, javnih prometnih sredstvih in drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena (5. točka 5. člena); 2. kdor odmetava odpadke na javnih krajih mimo za to določenih posod (8. točka 5. člena); 4- kdor s fračami, z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogroža varnost ljudi in premoženja (2. točka 6. člena); ' ^dor draži, plaši ali ščuva živali (3. točka 6. člena); ■ kdor se sanka, drsa, kotalka ali igra z žogo na trgih, ulicah, pločnikih in drugih prometnih površinah (7. točka 6. člena); • kdor prislanja kolesa, kolesa z motorjem ali motorje k stenam hiš ali drugim objektom, na robnike hodnikov za pešce, izložbe ali druge kraje, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (8. točka 6. člena); • kdor parkira na dovoznih ali hišnih vhodih (10. točka 6. čleila); • kdor vodi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovinskih, gostinskih ali drugih javnih lokalih (1. točka 7. člena). 18. člen a e stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši, posvojitelji, rejnik ali skrbnik z denarno kaznijo do 30.000.— din, če je storjen Prekršek posledica opustitve dolžne skrbi za mladoletnika. VlII. KONČNE DOLOČBE 19. člen r.«u°St0Rek 0 Prekršku se uvede na predlog pristojnega organa, organizacije ali oškodovanca. Ce gre za prekršek po 17. členu, za katereje predpisana denarna kazen 5.000.— 'n, izterjajo pooblaščene uradne osebe upravnih organov in organizacij, ki izvajajo javna pooblastila ali nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in drugih pred-P>sov s katerimi so določeni prekrški, takoj na kraju prekrška tako kazen od tiste-8a- ki ga zalotijo. V 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper jav-1 rcd in mir v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 1/76). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 22-35-86-01 Ribnica, dne 19. 2. 1987 Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec. Občina Trebnje 55. Skupščina občine Trebnje je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 3. 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Trebnje za leto 1987 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 znašajo 867.620.000 din in se razporedijo — za splošne družbene potrebe din 859,020.000 — za tekočo proračunsko rezervo .din 8,600.000 2. člen V obvezno rezervo se vlaga 1% od tekočih prihodkov proračuna za leto 1987. 3. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1987 organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja samo v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi o njihovi uporabi. Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti v imenu občinske skupščine le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 4. člen' Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo koristiti sredstva za osebne dohodke in skupno porabo le v skladu z veljavnimi samoupravnimi sporazumi o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. 5. člen Sredstva, ki so predvidena za financiranje organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, se odvajajo v okviru razpoložljivih sredstev mesečno na njihove žiro račune. Višino mesečnih dotacij določi s sklepom izvršni svet. 6. člen Za sredstva krajevnih skupnosti komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti izdela normative in predlog razdelitve sredstev na krajevne skupnosti. O predlogu dokončno sklepa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. 7. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine, ki je pooblaščen da: 1. v primeru neenakomernega dotoka prihodkov začasno uporabi sredstva rezervnega sklada; 2. omeji proračunsko porabo, če prihodki ne pritekajo po planu; 3. spreminja namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev; 4. odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke. 8. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Trebnje v prvem trimesečju 1987 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 9. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1987 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1987 in sta sestavni del splošnega dela tega proračuna. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987. Številka: 400-07/78-10 Datum: 4. 3. 1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN 56. Na podlagi 91. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 7/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 3. 1987 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti 1. V 2. členu sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti (v nadaljevanju: sklep) (Skupščinski Dolenjski list št. 10/85), se prvi odstavek točke V. spremeni tako, da se glasi: »Skladno s politiko stimuliranja storitvenih dejavnosti za občane, se davek po teh kriterijih zviša glede na odstotni delež doseganja celotnega prihodka z družbenim sektorjem: 1. če dosega od 15% do 30% celotnega prihodka z družbenim sektorjem, se davek poveča za 10%; 2. če dosega od 31% do 60% celotnega prihodka z družbenim sektorjem, se davek poveča za 15%; 3. če dosega od 61% do 100% celotnega prihodka z družbenim sektorjem, se davek poveča za 20%.« V točki V/l se z besedami: »storitve s kmetijsko mehanizacijo« dodajo besede: »prevoz oseb z osebnimi motornimi vozili«. V točki V/2 se za besedama: »mizarska popravila« dodasta besedi: »ključavničarska popravila«. V točki V/4 se za besedami: »mlinarstvo na industrijski način« doda beseda: »gra verstvo«. V zadnjem odstavku 2. člena sklepa se na koncu odstavka pika spremeni v vejico in doda besedilo: »če taka razvrstitev ni mogoča, se tako dejavnost razvrsti med »druge storitvene dejavnosti.«. 2. V 4. členu sklepa se prva tabela spremeni tako, da se glasi: Znesek davka v % od povprečnega OD v SR Sloveniji Dose- Oseb- Stori- Teh- Dru- Gostin- Poklicne žene ne tve nične ge ske dejav- točke storit- gospo- storit- sto- dejav- nosti / ve darstva ve ritve nosti 10 5 5 5 5 5 2 17 6 6 7 8 7 4 21 7 7 9 11 9 6 28 8 8 11 14 12 8 35 9 9 14 17 . 15 11 41 10 11 17 21 19 14 48 12 13 20 25 23 17 56 14 15 25 30 29 21 63 16 18 31 36 35 25 70 18 21 38 43 41 29 V istem členu se druga tabela spremeni tako, da se glasi: Kraj Opr. Usposob- ljenost Zapos- lov. delav. Skupaj Davek v % Delež stroš. v Znižanje davka 10 40 20 30 71-100 15 nad 70 50 5 30 15 20 56- 70 12 60 40 0 20 10 10 41- 55 9 50 30 0 10 5 0 31- 40 7 40 20 0 5 0 0 10- 30 5 30 10 V tretjem odstavku se številka »50« nadomesti s številko »70« in številka »15« s številko »50«. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 422-07/85-10 Datum: 4. 3. 1987 Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN Medobčinska objava 57. Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) in priporočila Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sta koordinacijski odbor izvajalcev sodalnoskrbstvenih storitev v Trebnjem, po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socalnega skrbstva Trebnje z dne 28. 2. 1986, dne 17. 2. 1987, in odbor za razvojne in splošne zadeve Občinske skupnosti socialnega skrstva Novo mesto na 5. seji dne 25. 2. 1987 sprejela naslednji SKLEP o valorizaciji preživnin v letu 1987 1. Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1.3. 1987 povišajo za 96%. Preživnine, ki so bile določene ah dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene, in sicer: — do konca januarja — do konca februarja — do konca marca — do konca aprila — do konca maja — do konca junija — do konca julija — do konca avgusta — do konca septembra — do konca oktobra — do konca novembra — do konca decembra 2. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in stopi v veljavo osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. marca 1987 dalje. Številka: 56-02/85 Datum: 17. 2. 1987 Predsednica koordinacijskega odbora MIHELCA PESKAR, 1- r- Številka: 58-3/87 Datum: 25. 2. 1987 Predsednica odbora za razvojne in splošne zadeve Občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto ESTERA DVORNIK, h f- SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST i a občin* ČRNOMELJ, METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejaza informiranje IS SRS (št 421-1/72od 15.11.1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.