193. številka.
Ljubljana, v četrtek 24. avgnsta
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter volja po posti prejeman za Avatro-ogcrske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta U gld. 3U kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po F> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Francija in Italija.
Trojna zveza ima zopet jedenkrat — po dolgem, dolgem prestanku — bvoj dobri dan in, kakor vso kaže, ga skušajo interesovani krogi kar najbolj moči izkoristiti v svoje svrhe. V malem fraucoskem mestecu Aiguea MorteB nastala je te dni mej francoskimi in italijanskimi delavci krvava bitka. Taki pretepi so v južni Francoski skoro na dnevnem redu in gotovo ne mine nedelja ali praznik, da bi na dotičnih bojiščih ne obležal kak mrtvec in nekoliko ranjencev. Francoska in italijanska oblastva se ne zanimajo za take dogodbe, ker poznajo uzroke temu antagonizmu ter ga uvažujejo kot zlo, katero sedaj in tudi v bližnji bodočnosti ne izkorenini nobena sila.
Italijanski delavci preplavljajo VBHko leto vso južno Francosko. Znani so tudi pri nas, kajti tudi v naše kraje jih prihaja veliko preveč, a na Francosko hodijo posebno radi, ker ho tam mezde boljše, delo pa laglje. Lepa Italija ne more preživeti svojih prebivalcev, zato se ti radi klatijo po svetu in ker so vajeni slabega življenja, delujejo lahko za manjšo mezdo, kakor francoski ali nadi delavci. Na ta način delajo priseljeni italijanski delavci domačinom veliko konkurenco, v Aigues-Mortesu pa so jih v pravem pomenu besede spravili ob kruh, ker nihče več ni hotel najeti dragega francoskega delavca. To se je bilo prej tudi že drugod primerilo in j e-dino ta konkurenca je provzročila neukrotljivo sovraštvo mej francoskimi in italijanskimi delavci, katero se izraža v krvavih pobojih. Ti pretepi niso imeli nikdar politiških uzrokov, niti politiških posledic. Da so domačinom delali tako konkurenco španski ali tudi ruski delavci, postalo bi bilo razmerje mej domačini in tujimi konkurenti ne glede na odnošaje mej dotičnimi državami in Francijo isto tako neznosuo, kakor je sedaj mej domačini in Italijani. To je navadna burba za vsakdanji kruh in drugega nič.
Razne okolnosti so provzročile, da je krvavi pretep v AigufB-Mortesu rodil važne politiške nasledke, lioiba mej francoskimi in italijanskimi delavci je bila Bicer v Aigues-Mortesu nekoliko bolj srdita, nego so navadni pretepi, a politiški pomen
je zadobila šele potem, ko so jo jeli izkoriščati tro-zvezini agenti. Italijanski narod je zadnja leta izgubil mnogo svojih Bimpatij za trozvezo, ker mu nalaga neznosna bremena, ne prinaša pa nikakih koristij. Ideja, da se mora Italija emancipovati pruskega upliva ter si zagotoviti politiko in gospodarsko eksistencijo neodvisno od trojne zveze, prešinila je vse narodove sloje in pruski liBti so prav pogo-stoma izražali bojazen, da se utegne Italija nekega lepega dne iznebiti prevzetih dolžnosti) in si iskati drugih prijateljev, Že dolgo so pruski agentje čakali na priliko, da zopet razvnamejo v Italijanih ljubezen za PruBe in sovraštvo napram Francozom. In uča-kali bo jo ter izborno izkoristili. Zadnje mesece se je Italijanov polastila nova antipatija proti Francozom, ker ti ne marajo pomagati Italiji v nje denarni krizi, vsled česar se je ta jako nevarno poostrila. Ko se je torej čulo o izgredih in pobojih v Aigues-Mortesu, so pruski provokateurji v Italiji takoj organizovali velikansko demonstracije, pri katerih bo je napadala francoska poBlaniška palača, pri katerih so se uničevali francoski grbi in bo sploh na brutalen način žalila cela Francija. Da so bili v te demonstracije zapleteni Nemci, Bvedočijo poročila italijanskih listov, ki javljajo, da so se v vseh mestih Nemci aktivno udeleževali demonstracij, da se je povsod poleg kraljevske himne italijanske pela nemška „Wacht am Rhein" in da so v Rimu iz-gredniki nosili celo nemško zastavo, katera se jim je vrgla iz neke palače.
Vse demonstracije so se vršile tako točno in metodiško, da ni dvoma, da so je provzročili pruski agentje. Da je to najgrše politiško izkoriščanje ne-politiške ufčre, provokacija, katero Francija ne more prezreti, za to se brezvestni nemški klativitezi malo menijo. Razprave mej Francijo in Italijo radi zado ščenja, katero naj dasta obe državi druga drugi, vršile se bodo vsled t« h dogodeb le počasi in ne brez gneva in ostrosti. Francoska vlada je sizer obljubila zadaščenje in isto tako italijanska, ali s tem utvar še ni dognana. Listi in strauke italijanske niso s tem zadovoljne in napadajo vlado in Francijo in prav tako delajo tudi Francozi. V Bero-linu ne morejo prikriti veselja, da se je francosko-italijanBko razmerje tako silno poostrilo,  listi huj-
skajo kar se da in kdo v d — ali ne bo Viljem II. porabil te prilike ter skušal ob Renu rešiti veliki spor mej Nemčijo in Francijo.   V  tem tiči pravi pomen AiguesmortBkih dogodeb, kajti lahko se primeri, da se rode iz tega navadnega pretepa zgodo-vinsko-pomembne posledice.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina
dne 26 julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oficijelno poročilo družbinega odbora.) XII.
V posebno čast si štejemo, da je uprav ta družbiui zavod obiskal c. kr. deželni šolski nadzornik Anton vitez Klodič-Sabladoski s c. kr. okr. šolskim nadzornikom cob. svetnikom Fr. Vodopivcem. Slednji gospod je še tudi pozneje nadzoroval to zabavišče. Upamo, da se |e to nadzorstvo prepričalo o lojalnih naših naporih : slovenskemu življu pripomagati do prave omike.
8. Istotako važna poBtoianka je zabavišče, v Po d g ori, ki ga je zasnovalo ondotno vzorno županstvo, kateremu je VBelej krepko na strani stala naša družba. Ta zavod je pa tako obiskan, da je treba resno de ati za njega razširjenje, ako slavna skupščina izvć, da je za vzprejetje prosilo 133 otrok — torej dovolj ne za jedno, ampak za tri zabavišča.
9. Omenjati nam je zdaj učnih zavodov slavnega društva „Sloge- v Gorici, hlalogo, katero si je zastavila uaša družba za vse slovenske pokrajine, kjer je naša narodnost v nevarnosti, izborno izvršuje v Goriškem mestu, kjer so že lani roditelji 440 slovenskih otrok po notarju lega-lizovano prošnjo za slovenske šole vložili pri visoki vladi, — društvo „Sloga" že mnogo let, ki bi pa brez podpore naše družbe ne bilo moglo razširiti svojih zavodov, i;'s je!) Tako Bi prisvaja tudi naša družba pravico prištevati mej svoje 0) zabavišče „SIoko" v ulici sv. Klare in
10. zabavišče v ulici Barzellini. Pohajalo je v te otroške vrtce nad 120 otrok.
11. Lepe uspehe je dosegla dekliška tri-razrednica, „Šlogina" in istotako
12. nova mešana jednorazrednica. Učenk in učencev sta brojili 235.   Po  sodbi  pri sklepni
LISTEK.
Pirej in Navplija.
iKonec.)
Pirej ima v svoji bližini še tri luke: Zea, Munvchia in Phaleron. Prva se drži mesta na jugu, tako da se pride od velikega pomola po ulici Aigeus naravnost do Žeje. Ta je skoro krožnici podobna kotlina, v katero pa ne zahajajo večje ladje, nego tam se le manjše ladje popravljajo. Tej podobna, toda še manjša je luka Munvchia, jugovzhodno od Pireja. Na vzhodu pa Be nahaja prav odprta luka faleronska, ki ima tudi železniško in tramvajsko zvezo z Atenami. Tu je nastalo mesttce Neo-Phaleron poleg starega, čegar raztresene hiše Be vlečejo tjedoli ob podnožji Hvmetta. V novem mestu je velika restavracija s kavarno, poletno gledališče, mnogo letovišč in zlasti imenitno morsko kopališče, grški Boulogne. Navadno so v tej luki tudi grške bojne ladje usidrane in ker prihajajo Atenjani vsak večer kar trumoma v Phaleron, zato se razvija tu ob hladilnem namorskem vetriču precej živahno, brezskrbno življenje.
Pred Pirejem je bilo najvažnejše grško tržišče na celini Navplija, ta prva prestolnica mlade grške kraljevine. To mesto se nahaja ob najnotra-njejšem delu po njem imenovanega zaliva (v starem veku „argolski zaliv") ob vzhodno peloponeški ravnici. Navplija je sicer že jako staro mesto, bržkone feničaoska naselbina, katero je baje utemeljil Pala me de s, ki je izumil pismo, mere in uteži, številke, plovitev, pomorsko svetilnike itd. Vender pa ni imelo to mesto v starem veku posebne važnosti, ker je služilo le kot luka mogočnemu Argosu in že ob PauBanijevem času je bilo popolnoma zapuščeno. V srednjem veku so ustanovili tu Franki svojo posebno Vojvodino, katera pa je prišla 1. 1383 v oblast Benečanov in 1. 1539 pod Turke, ki so jo obdržali do bojev za grško osvobojenje.
V teh bojih pa je imela Navplija zelo važno ulogo. Grške čete bo oblegale to trdnjavo poldrugo leto in jo premagale 1. 1822. Tu sem so sklicali leta 1823 prvo narodno Bkupščino grško in od I. 1829 do 1834 je bilo sedež grške vlade v Navpliji. Tu je »tolova 1 prvi regent grške republike Ivan Kapu-distrias, poprejšnji minister ruBki. Ali doletela ga je nesrečna osoda, da sta ga ustrelila 9. oktobra 1831 brata Konstantin in Jurij M aurom icbalis
il privatne osvete, ravno ko je stopil v cerkev sv. Spiridijona. Da bi zadušili nastalo anarhijo, izbrali so Grki za svojega kralja mladega bavarskega princa Otona, ki je stopil 7. februvarja 1833 v Navpliji na grška tla in bil z velikim navdušenjem Bprejet. Stoloval je v mali palači blizu obale, dokler niso prestavili vlade v Atene, začetkom 1. 1835.
Ob času, ko je bila Navplija prestolnica, bili so mesto precej olepšali in očiBtili, tako da je bilo jedino mesto na Grškem, ki je imelo „značaj evropskih mest". To zunanje lice ostalo je Navpliji še sedaj, vender se mu pozna, da je v napredku zelo zaostalo. Prebivalcev šteje le 8.000, trgovine ima prav malo, čeravno je izvrstna luka. Mesto je tiho, mirno, čistu priprosto; gostje kavarne in gostilnice sede" sredi glavnega trga poleg šetalcev. Ob morji je široka obala, v morji pa zapuščena trdnjavica. Nad mestom .se vzdiga na osamljeni skali stara citadela Ičkaleh in bolj proti vzhodu na še višjem skalnatem griču Palamidi (216 m) nekdaj zelo močna trdnjava sestavljena iz sedem fortov, ki nosijo imena starogrških juuakov. 875 stopnic vodi do nje tjegori, odkoder se uživa lep razgled čez vso argivsko ravnico in čez morje daleč tjedoli proti rtu Malija.   Večina utrdb, topov in krogel (tudi
skušnji navzočnih knezonadškofijskih šolskih nadzornikov mnsgr. MarušiČa in mnsgr. Košuto, kakor tudi c. kr. okr. šolskih nadzornikov profesorjev Cu-lota in Vodopivca — so uspehi jako ugodni.
S temi že obstoječimi 12 zavodi se ponaša tudi družita u v. Cirila in Metoda. (Dobro!)
K m da je nekaj tu naštetih otrok radi po-manjkauja prostorov ali druzih uzrokov izostalo; ali za našo družbo je prevažno število vpisanih otrok — leto za letom, ker to je e k 1 a t a n t e n dokaz za potrebo slovenskih šol, (tako je!) kakeršni tirja tudi državni šolski zakon od 14. maja 1869, drž. zak. štev. 62, držeč se „načela, da se mora šola VBekako povsod tam osnovati, kjer je . . . po petletni povprečnosti več ko 40 otrok" ... Ta za naše slovenske razmere sio^r zelo drag dokaz smo zdaj podali v Gorici in v Trstu.
In zdaj, gospoJa, poglejte v duhu teh zgoraj naštetih skoro 120O slovenskih otrok, katerim
se ovira krščanska vzgoja v narodnem jeziku---
kdo izmej pristnih rodoljubov slovenskih ne bo tožno vzkliknil s svetopisemskim rekom: „Množica se mi smili!" In to usmiljenje si je duška dalo uprav v naši družbi, ki je vzela to osiročeno čeljad v svoje materino naročje. (Da, zares!)
Da, družbioo vodstvo je srečno, da more to konstatovati — — delovanje naših podružnie je uprav očetovsko, materinsko. Dokazov temu, čfi. skup-ščinarji, imata pri sedežu naših zavodov. Ali Vam naj opisujemo vse cerkvene, dinaatičue, patrijotične, narodne slavnosti (o. pr. siavnosti prvega sv. obhajila, sv. Alojzija, sv. Cirda in Metoda, letošnjega jubileja sv. Očeta Leona, imendne Njiju Veličanstev, krasne božičuice, slovesnih šolskih pričetkov in sklepov), o tem ste gotovo že čitali: dovolj je, da konstatiramo: Tako naša družba vzgojuje zapuščeno mladež v katoliškem, slovenskem, avstrijskem duhu, tako ona na svojem polji u m e v a staro slove n-Bko geslo: za vero, dom, cesarja. (Izborno, ploskanje ')
Govoreč o šolskih zavodih, ne smemo molčati o plodonosnom delovanji slovenskega ženstva osobito tamle ob obalib jadranskega morja. Tržaško in Goriško ženstvo je uprav tekmovalo v delih krščanskega usmiljenja. Ako Vam, čč. zborovalci iz njiju podružničnih poročil omenjamo, da so Tržaške dame samo za „bož č ni< u nabrale po zadnjem računu čez 800 gld. ter z obleko, čevlji, brano itd. oskrbele otročič^ naših zavodov, in nabrale čez 200 koBov razne obleke . . .
Čđ omenjamo, da so istotako Goriške dame v svoji podružnici zbrale nad 600 gld. in samo pri „božičoicah" Goriških šolskih zavodov razdelile nad 700 darov, lahko sklepamo, koliko veselja so pro-vzročile pri deci, a tudi pri stariših. In če poštovanu i doneske vseh 22 ženskih podružnic, ki so dohajali ne samo po deBetakih, nego po stu-takih . . če uvažujemo uavdušeuobt, s katero se je ženstvo oklenilo naše družbe, smemo z Vodnikom vzklikniti:
„Eu zarod poganja
Prerojon ves nov." (Viharno   odobravanje.)    Pristavljamo   le: bolite vztrajne,  vabite v bvoj   krog  nove somišljenice, in
kamnatih) je še it časa Benečanov. Sedaj je trdnjava zanemarjena in le dolgoletne kaznjence čuvajo v njej.
Iz Navplije se dajo najbolje obiskati zgodo-vinskoimenitni kraji Tiryns, Argos, Mykenii z bližnjim Heraonom ter Asklepijevo svetišče blizu Btarega Epidaura. V Tirynsu občudujemo mogočne „kiklopske z dine" in smele oboke njih galerij. Argos je tudi sedaj še precej veliko mesto (10 000 preb.), ali ima le majhne, leBene in večinoma razdrte hiše. V njegovem starogrškem gledališči je zborovala pod milim nebom prva grška skupščina I. 1829. Grad nad mestom in nad staro akropolo stoji še sedaj na temelju pelasgiške „la-risse". V mestu je mal muzej za navadne izkopine cele dežele in od tod vodi nova železnica v sredo Peloponeza, v Tri po lic o. V Mvkenah se čudimo levjim vratom in stožčastim grobom, a v Heriionu, kjer jo stalo preimenitno svetišče argivske Here, sedaj ni kaj videti. Svetišče Asklepija blizu Epidaura razkopujejo ravno sedaj (našli so premnogo darovanih spominkov) in blizu njega stoji najbolje ohranjeno starogrško gledališče z okroglo orkestre. V tem gledališči je zborovala grška narodna skupščina 1. 1830 tudi pod milim nebom, kakor v Ar-gosu. S. H.
res bode „ves nov zarod" pomladil Slovenijo.   V . očigled temu mora družbino vodstvo letos hvaležno priznati   slovenskemu   ženstvu palmo prvenstva. (Vse čestita navzočemu ženstvu.)
L itn smo omenjali, da odpremo v področji Mariborske podružnice novo, za ondotne zanemarjene in razkropljene slovenske otroke prepotrebno zabavišče. Nemški Časniki z one strani so čitateljem to naznanjali že pred tedni, kaka nevarnost jim preti, dasi smo mi v svoji ulogi dne 12. januvarja 1893 do kompetentne šolske oblasti izrecno poudarjali, da vrtca želimo samo za slovenske otroke. Ce smemo imenovanim listom verjeti, bode to zabavišče dovoljeno, a vodstvo še ni dobilo odgovora, pa trdno se nadeja, da na jesen ČČ. šolske sestre v Mariboru o d pro to naše zabavišče, ki naj bo semeuišče i bodoči šoli!
Politični razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani, 24. avgusta.
Izgredi na Dtinaji. V Dunajskem predmestji Favoriten so straj-kujoči delavci že več dnij zapored uprizorili krvave izgrede. Ker se je bati, da se bodo ti izgredi ponavljali, je policijska uprava odredila za nadzorovanje tega okraja 500 redarjev in več kompanij vojakov. Tudi iz drugih Dunajskih okrajev se čuje o nekem nevarnem gibanji. Ljudem se najbrž posebno dobro godi, da stavljajo svoje življenje v tako nevarnost.
Madjamkc novice. Vladni   list „Nemzet"   priobčil  je te dni oklic, v katerem se poživlja prebivalstvo Budimpešte,  naj  slovesno  praznuje  imendan Kossutbov. V tem oklicu bo imenuje Kossuth najboljši sin ma-djaruke domovine, najplemenitejši Madjar in dobrotnik narodov,  čegar imendan  mora  slaviti,  kdor ljubi bvoj rod. Take reči se čitaju v uradnem listu ma-djarskem.   „Patrijoti*   kakor  KosButh se uradoma proslavljajo.  Tako se časi preminjajo. L  1848. so Slovani rešili dinastijo   in monarhijo,  sedaj  pa so na milost in nemilost  izročeni  najhujšemu sovražniku, na pol divjim Madjarom. — Razkritja Rim-lerjeva o spletkah madjarskih strank,  o katerih smo že govorili, so vedno bolj pikantna in osvetljujejo jako /mučilno ogerake razmere. Da so Kossu-thovci skušali dobiti od Francozov denarne pomoči v volilne svrhe,  je že znano,  a  skušali so tudi, ustanoviti s francosko pomočjo velik časopis. V tem oziru je zanimljivo,  kar  je povedal Pazmaudv nekemu sotrudniku lis'a „Pesti Napio". Rekel mu je: ,, Nekateri   francoski  politiki  in  fabrikauti so bili voljni,  žrtvovati  večje svote za volilne namene in to v korist neodvisne stranke, kar pa se je izjalovilo.   Na  to so Kossuthovci nameravali uatsnoviti velik fraucoski list. Najprej  bo organizovali „Cercle Frane us",  da razširijo znanje francoskega jezika, potem  pa so ustanovili list „Gazette de Hoogrie", kateri   pa  je  kmalu  nehal  izhajati, ker je deficit narasel na 10.000 gold. Z oziroui na nečuveno korupcijo, s katero zmaguje madjarska vladna stranka pri volitvah  in z ozirom  na to,  da dobiva večino volilnega  fonda z Dunaja,  ne moglo  bi se nič ugovarjati,   če  bi   bili   Francozi   podpirali neodvisno stranko.   Saj  je že Ludovik XIV. dal Rako-czyju 7 milijonov lir. L. 1887 videl sem na Dunaji zbiralno polo. Baroni Springer, Todesco, Kbaigs-vvarter, bratje Gutmann in drugi židje podpisali so znatne svote v volilne namene vladne stranke. Ko-lomau   TiBza   izposloval  je   ravnatelju „nemške banke" Bornu za svoje prispevke baronstvo. Pri volitvi v Njitranski  župamji zmagal je vladni kandidat s podporo nemškega fabrikanta Stummerja, kateri je žrtvoval za to volitev 80 000 gld. Ne da se prikriti,  da je  velika  večina  poslancev vladne stranke bila voljena s pomočjo avstrijskih in nemških  denarjev. —  Pri  volitvah  I. 1892. je imela Kossuthova  stranka  komaj  toliko denarjev,  da je plačala lepake in telegrame, najemnine za klubove prostore pa ni zmogla.   Ce bo I. 1866. smeli vzeti prusko podporo Klapka, Perczel, Csaky, Komorany, grof Julij Karolv in Koloman Tisza, zakaj bi je ne smela  vzeti  ueodvisna stranka od  Francozov. — L. 1892 je namera o ustanovitvi lista storila važen korak k uresničenju.   Nepričakovane ovire pa bo provzročile, da se je stvar zavlekla, dokler ni prišla sedai po Rimlerju v javnost."
Vitanje države.
1» Srbije. Shod radikalne stranke je sklican na dan 29. septembra. Nekateri radikalni prvaki se boje, da se bo stranka na tem sbodu razcepila, ker je mnogo poslancev in pristašev stranke, ki nikakor ne odobravajo ministerske zatožbe in nekaterih drugih ekstremnih korakov, storjenih v zadnjem zasedanju skupščine. Faktični vodja radikalcev, Pasič, se je že vrnil v Beligrad. Dokler je trajalo zasedanje skupščine in se je v Belem gradu Idi boj radi ministerske zatožbe, mudil se je Pasić v Opatiji, da ee mu ni treba umešavati v to predelikatno zadevo. Pasić je bil Se pred nekaj meseci imenovan
srbskim poslanikom v Peterburgu, a Se zdaj se ne ve, ali nastopi to mesto ali ne.
Sltuvacfja v Holgartski-Sofijski dopisnik Berolinskega lista „Vobsise h e Zeitung", sicer navdušen zagovornik sedanjega rćgimea, komentira v daljšem dopisu pogoste krvave izgrede in pretepe, ki se dan na dan primerjajo v raznih krajih bolgarskih. Mož piše: Ali je morda zuak začenše s« reakcije, da se iz razmh krajev Bolgarske poroča o krvavih pretepih in koL ti ktib ? Čudno je vsekako, da se ta sicer tako mirni in od velikanskega policijskega aparata nadzorovani narod hkrati tnko rad pretepa. Tekom jedoega meseca so bili kolikor toliko resni izgredi v Stari Zagori, v Čirpenu, v Trnu, v Tatar Bazardžiku, v Šumli in v Plovdivu. Vlada ignorira te dogodbe ter jim pripisuje samo lokalen pomen. To je sicer res, da teh pretepov ni provzročila visoka politika; uzroki so navadni, lokalni, ali vedno stoie na jedni strani vladni nasprotniki, na drugi pa vladni privrženci in to daje izgredom politiški karakter. Kaže se, da se je narod naveličal gledati, kako bi posamniki z njegovim denarjem polno žepe. I/gredi bo bliski, ki kažejo na veliko nezadovoljnost naroda.
JPrcincoske volitve. Prva poročila o izidu francoskih volitev so sic t naznanjala zmago zmernih republičanov, ali da so žo koj pri prvi volitvi pridobili toliko mandatov, da zamorejo ustanoviti oportunis tiško parlamentarno večino, to ni bilo znano in tega ni n.hče pričakoval. Boulangisti, raljirci in monarhisti so močno pobiti, radikalci so decimirani, nanio socijalisti so ohranili svoje mandate. Oportunisti imajo že sedaj 312 mandatov in ker bodo pri ožjih volitvah zmagali vsaj še v 40 okrajih, imeli bodo v bodoči zbornici okoiu 350 glasov, to je absolutna večina, r katero se da vladati tudi zoper voljo vseh drugih frakcij. Radikalci, katere je bvoj čas vodil Glemenceau, ne bodo več odločevali o usodi mini-Bterstev. II "publičaneka koncentracija je poatala nepotrebna. Ta velikanski uspeh oportunistov je napravil v vseh političnih krogih francoskih in inozemskih najbolji utis, ker je nekako jamstvo za mir in za gospodarski in kulturelni  napredek Francije.
Dopisi,
Iz Kositrnifcvlce 19. avgusta. [Izv. dop.] (SlavnoBt v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Nepotreben in žalosten štrajk.) Ponosom in veseljem ozira se lahko pripravljalni odbor na veselico prirejeno 13. avgusta v korist družbo sv. Cirila in Metoda, ponosni so pa tudi vsi tukajšnji odločni Slovenci, ker sijajni uspeh alavnosti pokazal je, da strogo narodna stranka v Kostanjevici ni osamljena, ampak da reče lahko z visoko povzdigneno glavo, da priprosto ljudstvo in pravo razumništvo stoji na njeni strani.
In to navdajati mora vsa<:ega pravega Slovenca še s toliko večjo radostjo, ker se gotovo nobeni slavnosti v Kostanjevici ni toliko nasprotovalo in ovir delalo, kakor ravno tej. Treba je bilo odboru res jeklene vztrajnosti in pridnosti, da ni začel že dvomiti nad uspehum slavnosti. Komaj se je razglasilo, da se namerava prirediti slavuost, že bo je začelo hujskanje m -j pevkami in pevci. Prigovarjali so z lepa in grda, plašili jih, samo da bi nam jih odvrnili, in tako vrgli odboru poleno pod noge; ali naše najboljše pevke, izboruo izvež-bani oktet ni se dal omajati in s pomilovanjem oziral se je na naše nasprotnike. Tudi do pevcev obrnili so se ti volkovi v ovčji obleki, toda razume se, da zaman.
Ridi verjamemo, da je razburjalo našim nasprotnikom živce in kri, ko bo slišali vsaki večer pri pevskih vajah krasne slovenske pesmi, ali oprostiti rms morajo, da smo bili tako brezobzirni in se ne ozirali na njih bolehno stanje ter njih „bolne" živce.
V svoji veliki poštenosti raznesli niso samo tukaj, ampak po vseh bližnjih trgih in mestih laž-njivo vest, da ne bode veselice. Mislili bo, vsako sredstvo je dobro, da le ljudstvo vznemirjamo in ga tako odvračamo od slavnosti. — Toda najbolj žalilo je pa tukajšnje odločno narodne kroge, da je mož, kateri bi moral živeti le v ljubezni s svojimi ovčicami, kateri ne bi smel vedeti po besedah Krista o sovraštvu, da je namreč ta mož, naš g. župnik tako očitno pokazal svojo mržnjo do te elavnoHti. Naprošen je bil namreč, da nam da topiče, ker bi odbor dal rad streljati v večjo proslavo veselice. Ali g. župnik spozabil ee je tako daleč, da je odbil prošnjo za topiče, rekoč: „Vi začenjate z Bogom, a hudiču roko podajate!" In te svoje besede utemeljeval je b tem, da je na programu, da bode v ponedeljek skupen zajuterk, ako-
W Dalje v prilogi. "W
Priloga „Slovenskemn Narodu44 St, 193, dnć 24. avgusta 1893.
ravno je ta dan bil slučajno post. Sicer bi pa lahko vedel g. župnik, da se na postni dan je* lahko tudi kaj druzega, ne samo mesene jedi. Ali naSe prepričanje o vsem tem je, da je mož bil Že a priori nasproten tej slavnosti, zato iskal je dlake v jajci, in našel jo je. Pa tudi na dan slavnosti obnašal se je radi zvonenja k slavnostni maši tako čudno, da je bilo priprosto ljudstvo vznemirjeno, in se čudom poprasevalo, od kod in zakaj vbo to. A overjen naj bode g. župnik, da s takim ravnanjem ne bode nikdar spreobrnil ljudi, ki bo po njegovem mnenji sovražniki cerkve, a v istini le nasprotniki političnemu sistemu Ljubljanskega škofa. —
No, vse to ruvanje naših različnih nasprotnikov zoper slavnost ni nič pomagalo. Topiči dobili so bo drugje in na predvečer slavnosti razlegal se je njih grom po krški ravnini ter zmagonosno na znaojeval, da se hudobne nakane naših nasprotnikov niso uresničile, ampak da je odločno narodno-na-predna stranka na celi liniji zmagala. Nasprotniki zapirali so svoja okna ter bežali v svoje temne sobe, bolelo jih je veselo pokanje ali pomagati si niso mogli. — Drugo jutro začeli so že na vbo zgodaj dohajati tujci k slavnosti, mej temi tudi razun še drugih akademikov nekateri „Savani* v »couleurju*. Cele procesije vernega ljudstva pa so hitele k cerkvi Matere Božje na Slinovcih, kjer je vrli štajerski duhovnik bral slavnostno sv. mašo.
In ko je častiti duhovnik stopil na leoo, zavladala je sveta tišina po božjem hramu, in vse je komaj pričakovalo, da izpregovori. Čulo je namreč ljudstvo, da je častiti gospod strog duhovnik a zraven tudi iskren rodoljub, ki ljubi svoj narod nad vse. In res, do srca Begale bo ljudstvu njegove besede, ko jim je govoril o ljubezni do Boga in ljubezni do milega slovenskega naroda. In ko je bilo vse končano, čui se je mej občinstvom le jeden glas, namreč: takih duhovnikov nam manjka.
Kmalu po petih popoludne začel bo je vršiti slavnostni program. Vrt Bučarjeve gostilne bil je prenapolnjen, došli so tujci iz vseh krajev, in kar nas je najbolj vzradoBtilo, bilo je to, da je bilo na vzočih jako mnogo zastopnikov kmetskega stanu. Bila bo zastopana tudi sledeča društva: Celjski in Novomeški „Sokol", .Slovenija", „Triglav", „Sava", „Ilirija". Program zvršil se je sijajno, posebno ugajalo je ga občinstvu petje izbornoga ženskega okteta in mešanih zborov, katere točke so bo morale vse ponavljati. Došlo je tudi mnogo pismenih in brzojavnih pozdravov.
Vso vršilo se je v najlepšem redu. Omeniti pa moramo, da se je kranjska duhovščina iz mesta in iz okolice žalibog odlikovala s svojo nenavzočnoBtjo. Ali tudi za ta nedostatek bili smo v obilni meri odškoduvani, kajti imeli smo čast in priliko, pozdraviti v uaši sredi več duhovnikov iz lavantinske škofije, kateri so sijajno dokazali, da ne ljubijo manj svojega naroda kakor mi, in da domovinska ljubav se tudi v polni meri strinja s poklicem duhovstve-niin. Mimogrede bodi omenjeno, da tudi našega župana, kateri je baje Slovenec, ni bilo blizo . . . . no mora biti tudi prav! . . . .
Ko je bil pevski program končan, začela se je prosta zabava. Govorile so se krasne besede na domovino in na slogo, opominjal se je slovenski narod, naj vztraja v boju za svoja prava, da njegova resnična stvar mora konečno zmagati. Do vrhunca pa je pri ki pelo navdušenje, ko so častiti štajerski duhovniki govorili o družbi sv. C<rila in Metoda, nas opominjajoč, da se naj te prekoristne družbe še bolj oklenemo in za njo delujemo. Pri navdušenji za to Bveto stvar ne smelo bi biti nobenih razlik, duhoven in posvetnjak morala bi delati roka v roko. — Splošna sodba o tej veselici pa je bila ta, da take veselice Kostanjevica še ni videla. Pa tudi gmotni uBpeh te veselice presegel je vse nadeje. K temu uspehu pripomogle so mnogo gospodične: Jo-sipina in Marija Bučar, Marija Zajec, Ana, Alojzija Antonija in Pepina Jerele ter Marija Jevšnik in gospodične Majzeljnove, katere so prodajale Šopke na korist družbe. Pozabiti pa tudi ne smemo goBpe Druškovičeve iz Ljubljane, katera je odboru v pro-speh veselice izročila krasen šopek, da se proda v korist družbe. Vsem tem rodoljubnim damam iskrena zahvala.
Razšli smo se rano v jutro pri najboljši volji, veseleč se izbornoga uspeha te veselice, kateri bode, kakor je že sedaj določeno, prihodnje leto sledila druga, in upamo, da Se v aijajneji meri. Bog i sreča junačka! I. O.
Is JLJabllssne, 22. avgusta, [lzv. dop.] (Občni zbor ferijalnoga društva „Sava".) Oorenjska metropola slavila je dne 13. t. m. pomemben naroden praznik. Sava je porabila to priliko, da obdržava ob jednem bvoj II. obini zbor. Prvotni namen, da društveniki izlete v prijane Brežice, moralo je društvo radi mnogih neprilik opustiti. Deveta ura dopoldne zbrala je vse dotlej došle Savane v mestni dvorani Kranjski, ktero je županstvo blagohotno prepustilo za zborovanie. Predsednik Demo t e r vitez B l e i \v e i h-Tr * t e n i A k i otvori zborovanje, konštatuje sklepčnost in predstavi vladnega komisarja g. Detelo. Potem ko pozdravi navzoče brate Savane, ustanovnike in starešine, preide k svojemu poročilu o občnem stanju društvenem. Društvo se je eosebno razvilo na Kranjskem v Ljubljanskem, gorenjskem in dolenjskem upravništvu. Na periferijah je Sava stala na menj trdnih nogah, ker je društvo v prvem letu svojega obstanka moralo pre-maguvati razne zapreke, ki so je ovirale v notranji uredbi. Vender je upanje, da se Sava razvije tudi po vsem Slovenskem in v to pomozi Bog!
Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je osr. upravništvo obrnilo s pismeno prošnjo do čitalničnih odborov radi brezplačnega pohajanja čitalnic in bralnih društev se strani Savanov. Odgovori so bili od povsod ugodni, za kar bodi izrečena vsem dotičnim slovenskim Čitalnicam srčna zahvala. Društvo je prisostvovalo skoro pri vstrh narodnih veselicah med počitnicami. V dopisni zvezi je pa bilo društvo skoro z vsemi slovanskimi dijaškimi društvi.
Blagajnik poroča o denarnem stanju, ki je še dokaj ugodno z ozirom na velike stroške, ktere ima vsako društvo v prvem letu svojega obstanka.
Potem določilo se je društveno delovanje za I. 1893/94, ter bo bo storili važni ukrepi glede" društvene organizacije
Po božiču priredilo bo društvo v Ljubljani v zvezi z občnim zborom sijajen ples na korist Radogoju in za napravo društvene zastavi . Nadalje skleuila se je upel|ava društvenega komenta.
Odbor ima tudi nalogo izbrati odsek 5 članov, ki mora popolniti zbirko dijaških pesnij, kar se jih je nabralo do sedaj. Popolno zbirko predloži odsek občnemu zboru o božiču. Zbirka naj ima obliko narodnih pesnij, ktere je izdala Gl. Matica. Uglasbene naj bodo čveteroglasno s popolnim tekstom Upravnik Maurer predlaga prvim častnim članom jugoslovanskega biskupa Strossinav-ra, kateri predlog se je vzprejel z nepopisnim nav dušenjem. Častnimi člani so biti še imenovani veleč, gg. 1 Gor up, Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar za zasluge, ki so si jih pridobili za slovenstvo Bploh in za dijaštvo še posebej.
Nadalje bila je vzprejeta resolucija, da naj društvo vsestransko in z VBemi silami podpira dijaško podporno društvo „Radogoj".
Temu Bledilo je obširno poročilo preglednika Janka Vencajzs, koncem katerega podaja odboru brezuveten absolutorij.
Zatem vršile so se volitve, o katerih je „Slov. Narod" deloma že poročal.
Poleg že objavljenih vršite so se še sledeče volitve v starešinski svet: gg. dr. Josiji Kušar, dr. Vladimir Žitek, Viktor Globočnik, notar, dr. Makso Pire, dr. Mihael Truden, dr. Kosina in dr. Janko Vilfan; v društveni častni sod kot predsedniki: Andrej Kuhar, not. kandidat, drd. iiinko Suklje, Avgust Drukar, not. kandidat, in Karol Plei-vveiss, not. kandidat.
Po završeni volitvi pozdravi novovoljeni predsednik Vladimir Ravnikar še jedenkrat vse navzoče, naglašujoč, da bo njegov program — delo in disciplina. Ako 8e bo društvo držalo teh načel, tedaj se bo lahko pokazalo v pravem sijaju, kakoršuega je obljubovalo v začetku in katerega tudi mora doseči!
Iz Idrije, 21. avgusta. [Izv. dop.] (Veselica t' i r 11 o - M e t o d i j s k i h podružnic in njeno ozadje.) Včerajšnja veselica moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pri g. Grudnu v predmestji vršila se je tako slovesno, da Idrija še nikdar ni videla take. Moralen uspeh je tolik, da ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodovinski knjigi narodne stranke. A tudi gmoten uspeh je prav sijajen, vkljub temu, da ni bilo nikako vstopnine k veselici.
Takoj zjutraj razobesili so narodni meščani in narodna društva trobojnice. Ob 1/19. uri bila je maša, pri kateri je izborno pel združeni moški zbor ^Delavskega bralnega društva" in „Čitalnice".
Tako lepega petja pač nismo še slišali v naši cerkvi! Zato moramo kot žalosten in neplemenit fanatizem ožigosati žaljenje „Del. bral. društva" od strani onega gospoda, ki bi moral biti posebno vesel tega, da „koruza" poveličuje s svojim petjem čast božjo v cerkvi. Iz srca želimo, da bi njegova spočeto, a ne še rojeno „katoliško" društvo, pridelalo mnogo take .koruze", v kateri bi se, kakor v tej, toliko čitalo, tako umetno pelo in tako pridno in uspešno vadilo v tamburati m, ki je pa njemu „vse neč, vse lovš" ! . .
Popoludne po litanijab bil je skupen odhod iz „Čitalniških" prostorov na veBeličini prostor; sprevoda se je korporativno udeležilo „Del. bralno društvo" in „Gasilno društvo" s „Čitaluiško" zastavo in godbo na Čelu. Slavnostni prostor bil je jako lepo okrašen, kar je jedino zasluga vrlega rodoljuba g. Grudna, ki jo brezplačno žrtvoval vse potrebne priprave, in članov „DeI. bral. društva", ki so se trudili ves teden, da so z zelenjem, venci in primernimi napisi tako ukusno olepšali prostore.
Udeležba bila je velikanska, kajti vseh udeležencev je bilo na veselici kakih 800. Mej temi smo opazili prebl. g. rud nadsvetnika A. P lami-neka b svojo rodbino, mestnega župana, češke in slovenske uradnike z rodbinami, dokaj tujih gostov, mej katerimi sta bila s posebno radostjo vzjirejeta jedina prisotna župnika Lediuski in Podmelški, in ogromna večina zavednih meščanov iu delavcev Idrijskih. Le naši ultra-klerikalci, razven dveh treb, tičali so doma v Benci potrti, ker se jim je javno in zakotno ruvanje pruti veselici tako sijajno — ponesrečilo. . . Nezavednežem ne zamerimo, ker jih mami hujskanje proti narodnim Časnikom in društvom, ki je tudi pri nas zadnji čas postalo obi-Čaino — menda kot sredstvo za nabiranje članov „kat." društva. A nas se že ne primejo več te skrpane puščice,   ker  so zaradi   zlorabljanja zelo skrhane.
Kakor smo rekli, bil je na veselici cvet narodnih Idrijčanov in dokaj odličnih gostov, samo izmej tukajšnjih sedmero gg. duhovnikov in bogo-slovcev se je nobeden ni udeležil, da bi pozdravil svojega tovariša vč. g'. Koblarja, ki je prišel na prošnjo tukajšnjih podružnic iz Ljubljane, da bi imel slavnostni govor. Toda za to preziranje ga je prisotno občinstvo tisočero odškodovalo, kajti pozdravilo ga je z nepopisno navdušenostjo j ko se je pripeljal mej gromenjem topičev, pozdravila ga je predsednica ženske podružnice gospa Drag. La-pajne. goBpica Julka II ar me I ova pa mu je poklonila šopek domačih cvetlic. V slavnostnem govoru, trajajočem dobre pol ure, razlagal je vč. g. Koblar pomen in namen družbe sv. Cirila in Metoda. Občinstvo je govorniku glasno pritrjevalo že mej govorom, a vrhunec doseglo je odobravanje pri njegovi izjavi, da „kdor dela proti naši družbi, ta dela zoper vero in narod."
Diuge točke programa so se tudi vršile prav dobro Pevci so peli jako dobro in želi največjo pohvalo pri pesni „Slovanski brod." Mlada dekla-movalka, hčerka predsednika moške podružnice in „ Čitalnice", g. Al Novaka, je jako dobro dekla-movala za to veselico prav primerno peseu „Blago-vestnikom". Tudi rudniška godba je povoljno svirala, samo nekoliko več spremembe v repertoirju bi bili želeli.
Po programu razvila se je prav živahna prosta zabava Vrstile so se razne napitnice, od katerih omenim le najvažnejše. G. predsednik napil je najprej cesarju, potem vč. g. Koblar ju. Ta je v Bvoji zahvali napil mestu Idrija, rudniškemu nad-Rvetniku in županu, ko)a napitnica je bila z burnim odobravanjem sprejeta. K. Habe zahvalil se je v jedrnatih besedah rud. nadsvetniku in njegovi rodbini za udeležbo ter napil jima v imenu nDel. bral. društva" in vseh narodnih delavcev v Idriji, čemur je občinstvo z nepopisno navdušenostjo pritrdilo. Na tej uapituici zahvalil se je potem bi. g. nad-Bvetnik, rekši, da je delal že doslej za delavce, a v zaupanji na ujih moštvo in značajnost boče odslej še bolj delati za njih blagostanje. Ravno tako se je v ljubeznivih besedah zahvalila gospa hči nad-vet mkova na ljubezni Idrijčanov do nje >n njenega odsotnega soproga, ustanovnika naše družbe. Naposled omenimo naj še govor g. S. J. Kogeja, ki je mej živahnim odobravanjem pojasnjeval, po kakem vzoru naj bi delovali za narod sosebno orni-kanci z geslom „v narod — za narod", in pozdravil konečno prisotne v imeuu ferijalnoga društva „Save" in prisotnih velikošolcev.
Idrija 1893.- — Črke vezene ao v več uzorcib in to tako umetno, kakor da so slikane. Grb sam vezen je a zlatom in svilo v arabski tehniki, lipovo listje takisto s zlatom, b srebrnimi žilicami in srebrnimi stebli. Istotako i emblem. — Kar Be dostaje ornameutike, reci moramo, da je ta zastava na vsem Slovenskem pač jedina te vrste; zakaj na njej se nahaja 22 vrst vezilnih vzorcev, ki so vezeni z osemnajstvrstnim zlatom. — V resnici je občudovati potrpežljivost in pa vztrajnost gospe učiteljice pri tem posebno napornem delu. — Konečno omeniti nam je še palice. Palica izdelana je tudi na obrtni goli. Pasarsko delo izvršeno je v delavnici g. Tratnika v Ljubljani. I temu se dovršenost odrekati ne more. Na gumbih, s katerimi je zastava pričvrščena na palici, brati je imena usta-novnikov in odličnih članov tega društva. — Torej so celo zastavo napravili le domačini. Kakor smo izvedeli, izpostavi se krasna ta zastava jutri v gospoda J. Dobrleta izložnem oknu na Dunajski cesti, na kar Še posebno opozarjamo slavno občinstvo. (*
—p \ Prijateljem lova in ribarstva.) „Kranjsko društvo za varstvo lova" stopilo je v ožjo zvezo s „prvim obče hrvatskim družtvom za gojenje lova in ribarstva". Pozdravljajoč ta važui korak, naznanjamo, da izdaje imenovano hrvatsko društvo strokovni list „Viestmk", kakoršnega dosedaj še pogrešamo v nas Slovencih. „Vioetnilt" sprejema in prinaša tudi slovenske sestavke. Kadi tega je želeti, da najde mej nami obilo naročnikov, da se po tem takem domač strokovni list razširi in udomači, da nam ne bode treba segati zgolj po tujih iistib. Ako se oglasi zudostno Število naročnikov, oddajalo bode „hrvatsko družtvo za gojenje lova in ribarstva" svoj „Viestnik" za znižano ceno 1 gld. 20 kr. letne naročnine. Oglase vzprejeina vodstvo „kranjskoga društva za varstvo lova".
— (Glas iz občinstva.) Piše se nam iz Ljubljane: Ljudje, ki ne poznajo naših razvad, se čudom čudijo, da je dovoljeno prodajati kruh na Velikem trgu. Ako bi vsak obrtnik hotel prodajati svoje izdelke na javnem trgu, potem bi morali imeti pri nas trg vsaj v velikosti preslavnih „Prul". Najbolj čudno pa je, da pristojno oblastvu ne prepove prodajanja kruha na trgu sedaj, ko nam preti nevarna bolezen, eaj ta kruh mora biti zdravju škodljiv. Po tri dni ga ženske prekladajo in otipavajo, kruh se žgč na solncu, potem pa pridejo kmetski ljudje ter brišejo svoje ne preveč Bnažne roku ob vsak komad, predno se za katerega odločijo. Če kruha že uikakor ni muči prodati, narede* se iz njega — drobtiuiee, seveda za kupčijo! — Ker kruha ni moč) oprati in očediti, kakor drugo blago, bi bilo želeti, da se ta razvada odpravi, saj tudi revno ljudstvo nima iz tega nikaliega dobička, ker dobi v prndajaluicah vsak dan svež in nezamazan kruh in še ceneje kakor na javnem trgu.
— (Vladika Str os srna yer) došel je v najboljem zdravju iz Rogatca v Zagreb, kjer se je kakor običajno ustavi) pri č. g. kanouiku dr. Rač-kemu, potem pa se odpeljal v Djakovo.
— (Umrl je) predvčeranjem zvečer v Krakovem dobro znani cerkveni pevec, meščan Ljubljanski, Jože Novak vulgo Malarček, krojač, star 73 let. Naj v miru počiva!
— (Iz vojaških krogov.) Predvčeranjem zvečer ob 9. uri pripeljal se je iz Pulja 97. pešpuik v Ljubljano in se odpeljal po polurnem počitku proti Ogerski k vajam.
— (Kolesarska dirka iz Zagreba preko Celja v Ljubljano.) Ker poteče dne 20 t. m. opoludne rok za priglašanje za udeležnike dirke, katero priredi „Zaveza hrvatsko-slovenskih biciklistov" dne 8. septembra, opozarjamo vse slovenske kolesarje, da se pravočasno oglasć pri za-vezinemu tajniku gosp. Etbinu KriBtauu v Zagrebu, namreč do dne 2C. t. m. opoludne. Vsaki prijavi treba priložiti kot zaloga znesek 10 kron. Prijava mora obsezati: Ime vozača, društvo, kateremu pripada in potrdilo, da pozna ustanove in pogoje te dirke. Dirke se udeležuje lahko vsak izvršujoči član slovensko-hrvatske kolesarske zaveze. Daljava od starta do cilja iznaša 200 kilometrov. Početek dirke bode točno ob 4. uri zjutraj za kolesa b polnimi obroči, ob 5. uri za kolesa z votlimi in ob 6. uri za kolesa s pnevmatičnimi obroči- Izmena stroja je dovoljena, ako se isti pokvari, kolo je zameniti z jednakim. Odpeljejo se dirkači v istem redu, kakor so se prijavili. Vsak vozač dobi kontrolno knjižico z natančnim načrtom pota in jo mora pokazati na
Startu, na kontrolnih postajah in oa cilju v podpis. Vse postaje bodo zaznamovane z narodnimi zastavami slovenskimi in hrvatskimi. Na razpotjih bodo posebni voditelji. Vsak vozač dobi številko. Srebrno svetinjo dobi vsak dirkač, ki prispe na cilj na navadnem kolesu v 14 urah, z votlimi obroči v 13 urah in s pnevmatičnimi obroči v 12 urah. Razun tega dobe prvi, drugi in tretji častue darove. Dirka bode brez ozira oa ugodno ali neugodno vreme. Kontrolne poBtaje bodo v Krškem, na Zidanem mostu, v Celji in na Trojanah. Glavni kraji vozne proge so: Zagreb, Samobor, Čatež, Krško, Sevnica. Zidani most, Laški trg, Celje, Žalec, St. Peter, Vransko, Trojane, Krašnja, Dob, Domžale, Črnuče, Jezica, Ljubljana.
— (Na sv. Vi S arje) pelje zadnji letošnji romarski posebni vlak po jako znižani ceni od Celja in Brežic skozi Ljubljano in od Maribora skozi Celovec do Trbiža, v soboto dne 2. Beptembra t. 1. povodom romarskih slavnostij na 8v. Višarjah. Vozni red, pogoji in listki dobivajo se neposredno pri potovalnem odboru v Ljubljani, Marijin trg Št. 1, pri mnogih župnijakib, občinskih in poštnih uradih, kakor tudi pri vlaku.
— (Izr ed no p lodna koko š.) Na sv. Petra nasipu ima g. M. kokoš, ki je predvčeranjem v jednem dnevu zlegla 3 jajca, prvo ob 11. uri zjutraj, drugo ob Va2. uri popoludne in tretje ob G. uri zvečer. Jajca so bila uavadno velikoBti, le lupinja je bila nekoliko bolj mehka. Gotovo redka prikazen.
— (Otvoritev Radovniške soteske pri Bledu) bode v soboto dne 2G. t. m. Ob 2 uri popoludne: odhod udeležencev s pošte na Bledu v Zu'ip in do soteske. Ob pol 4 uri: Otvoritev soteske in hoja skozi njo na slavnostni prostor pri Zumerievi žagi v Gorjah ; ondi bo priredi prenosno krčmarstvo in p'eaišče. Vstopnina na veseličui prostor 20 kr. — Za Ljubljančane in Bploh i.a vse obiskovalce te prirodne lepote, ki dohajajo po železnici, |e najboljši prihod od postaje Javo in i k Bkozi Dobravo, katero pot je „slovensko planinsko društvo" te dni zaznamovalo tako, da vsakdo brez ovinkov in popraščvanja lahko pride do slapa v pičli uri. Naj|>riličuejša pot gre potem skozi sotesko „Vintgar" v Gorje in na Bled. Želeti je, da bi bilo „slovensko planinsko društvo" pri Blavnosti dobro zastopano.
— (Huda toča) je preteklo nedeljo zvečer pobila po več občinah v Litijskem okraju; ajdo, proso, turščico in sadje je uničila; padala je debela kakor orehi. Ubogi kmet! — Tudi okolu Trojane pobila je toča v občinah Režiše in Kolovrat in v jednem delu (Vmšeuiške iaro ter uaredilu veliko škodo.
— (Novo sodno poslopje v Žužemberku.) Zgradba novega poslopja za sodišče v Žužemberku prav dobro najireduje in se bode morda že bodočo spomlad lahko preselilo sodišče v nove prostore. Kakor znano, gradi so novo aod'šče na Btroške tržn;; občine Žužeiuberške.
— (UčitelJBk o društvo za Novomeški okraj) bode imelo svoj letni občni zbor dne 81. t. m. v prosto^ dekliške šole v Novem Mestu ob 10. uri dopoludne z nastopnim vzporedom: 1.) Predsednikov nagovor. 2.) Poročilo tajnikovo. 3.) Poročilo blagajnikovo. 4.) „Stari Slovani", predava g. Vinko Kmet. 5.) Volitev: a) predsednika in namestnika, b) tajnika, o) blagajnika, d) treh odbornikov. 6) Volitev treh pregledovalcev računa in dveh veritikatorjev zapisnika občnega zbora. 7.) Razgovor n „Učitelj-skein domu". 8.) Posamezni nasveti. — K polno-številni udeležbi vabi odbor.
— (Iz Metlike) se nam piše: Le redko-kedaj ho Čita kak dopis iz našega skromnega tihega mesteca. Kakor je znano, osnovala sta se pred nekaterimi meseci pri nae ženski in moški tamburaški zbor pod pokroviteljstvom vrlega našega uotarja' g. Frana Stajerja. Oba delujeta prav uspešno, posebno ženBki zbor, in nam ostanejo nepozabni ugodni trenutki, ki sta uain jih pripravila z udaranjem milozvočnih tamburic. Nadejamo se, da nam skoro zopet priredita kak prijeten večer. Tu bi omenjali, da nam, žal, maujka društva, ki bi bilo za razvoj društvenega življenia jako potrebno, to je pevskega društva. Ne da bi nam nedostajalo potreb-nil sil, katerih imamo prav dobrih. Treba nam le vzajemne sloge in odločnega vodstva in lahko bi se nam rodilo to toli jiotrebno društvo. Naj bi te beBedice pale na rodovitna tla in našle odziva v srcu onega, ki je za to pozvan in gotovo se bode uresničila Želja muugih rodoljubov, ter se nam rodilo pevsko društvo!
— (Na deželni kranjski vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grma pri Rudolfovem) na Dolenjskem prične se novo Šolsko leto 1893./94. s 3. novembrom t. 1. Poučni jezik je slovenski. Poduk traja dve leti ter obseza sledeče predmete: verouk, slovenski jezik, zemljepisje, računstvo, geometrijo in geometrično risanje, risanje in praktično zemljemerstvo, ti/i k o, kemijo, Živalstvo, rastlinstvo, rudninBtvo, poljedelstvo, rastlinarstvo, živinaratvo, Živinozdravilstvo, trtarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, petje in slednjič nemški jezik kot neobli-gaten predmet Pogoji vzprejetve v to šolo bo : 1. da pritrde vstopu v šolo stariši oziroma varuhi ; 2 da je prosilec dovršil 16. leto; le če je kedu telesao posebno krepak, vzprejme se tudi po dovršenem 15. letu; kedor je pa že 24. leto dovršil, se ne vzprejme več; 3. da je prosilec z dobrim uBpehom dovršil ljudsko šolo ali 4. da je obiskoval kako meščansko ali srednjo Šolo, kar mora dokazati s poslednjega tečaja spričalom; 5. da je telesuo Bpo-soben zvrševati navadna kmetska dela brez posebne težave, osobito, da ni telesno pohabljen. Učenci dobijo v zavodu stanovanje in hrano, ter plačujejo za to 9 gld. na mesec; šolnina znaša 20 gld. na leto. Gospodarjem, kateri želć svoje gospodarstvu namenjene sinove v kmetijski šoli strokovno izobraziti, priporočamo ta narodni domači zavod najto* pleje. To osobito posestnikom vinogradov, da se tu njih sinovi temeljito ameriškim kulturam priučijo.
— (Vabilo k veselici), katera se priredi v Starem trgu pri Ložu dne 3. septembra 1893 na vrtu gosp. Tomca. Vzpored: 1.) Prolog, govori gosp. Engelbert BuBbach. 2.) „Zastava že razvita je", poje moški zbor. 3.) Gregorčič: „Domovini", deklamuje gpdč. Olga Gašper in. 4.) Mešiček: „Venec slovenskih peBmi", za citre in gosli, igrata gospa Perušek-Modrijan in gosp. Ivan Kra-Ševec. 5.) Veseloigra „Bob iz Kranja". G.) Prosta zabava in ples. Pri tej veselici sviraio Prezidanski tamburaši. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina 30 kr. S čistim dohodkom se omisli zastava tukajšnji šoli. Radi blagega namena so pre-plačila dobro došla. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Požarna bramba v Vipavi.) Pri zadnji Beji društva požarne hrambe v Vipavi bita sta jednoglasno izvoljena častnima članoma gg. Henrik Hohn, vodja predilnico v Ajdovščini in Hra-broslav i'erne, nadučitelj v Sturji zaradi njihovih zaslug. Obadva sta društvo vedno zdatno podpirala, kjer in kadar sta mogla.
— (Kaki na Kranjskem.) Nekdaj tako bujna kupčija z Bvetuvnoznanimi kranjskimi raki gre zadnja leta pravo „rakovo pot". Letos se je vrglo mnogo zaroda v rečico Temenico pri Trebnjem, ali raki se nečejo vzrediti, ker je voda menda Še vedno okužena. V Temenici poginul je ves vanjo vloženi zarod in ni več ni duha ni sluha po njem.
— (IzTeharjev pri Celju) se nam piše: Tretji občni zbor jiodružnice sv. Cirila in Metoda dne 20, avgusta t. 1. obnesel se je sijajno. Udeležilo se ga je gotovo nad 1500 oseb. Osobito za-nimauje vzbudila je občna telovadba „Cbljskega Sokola" in Ljubljanske sokolske deputacije telovadba oa orodju. Vršila se je tudi krasna tombola. Po tomboli in telovadbi nastopile so razne pevske skupine, kakor čitalniški, Teharski pevci, mešani zbor Celjsko-Teharaki itd. Kot govornika oglaBila sta se dr. Treo in Dragotin Hribar. Večer je zaključil velik umetalni ogenj. Zasluge za to slavnost imajo osubito gg. kaplan Potovšek in veleposestnik Pečnak ter nadučitelj Vrečar; dalje pa Teharske Sloveuk«, mej njimi osobito gospodični Vrečarjeva in Muat-nukova. Vtis na ljudstvo bil je velikansk, upliv bode trajen.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ormuž in okraj) ima dne 3. septembra t. 1. ob 3. uri popoludan v Ormoški čitalnici svoj občni zbor l običajnim vzporedom, h kojemu se vsi udje uljudno vabijo.
— (Vabilo k ustanovni veselici kmetijskega bralnega društva pri št. I 1 j u v Slov. goricah,) ki bo bo vršila dne 27. avgusta t. I. ob l/j4. uri popoludne v gostilni g. Janeza Bračka s Bledečim vzporedom: 1. Pozdrav gostov; 2. čitanje in razlaganje pravil; 3. vpisovanje udov; 4. volitev odbora; 5. prosta zabava. Vsi oni častiti rojaki in rodoljubi, kateri nas namislijo ta dan s svojo pričujočnostjo počastiti, pa jim ni mogoče se z mešanim vlakom pripeljati, pač pa z brzovlakom na
Tako se je vršil ta narodni praznik, ki ostane v vednem spominu Idrijčanom. Največja zasluga za ta uspeh je pa vč. g. K obla rja, ki je postal v tem dnem nepozabljiv v Idriji. Bog ga živi Se mnogo, mnogo let v korist naroda slovenskega!
Iz Tolmina, 22. avgusta. [Izv. dop.) (Naš Župan in dež&lnozborska volitev.) V zad njih dneh govorilo se je mnogo in tudi pisalo po slovenskih in italijanskih listih o nekem dru. Cazza-fora v Tolminu, kojega je celo iredeutovski Milanski list „il So' ili/ imenoval kot kandidata italijanske stranke pri bodoči deželnozborski volitvi <lne 5. septembra t. 1. na mesto umrlega poslanca notarja I. Ivančica v Tolminu.
Mi v Tolminu ne poznamo niti kake i ta lijanske stranke, niti kakega dra. Cazzaforo, pač pa poznamo tukajšnjega župana in trgovca Ljudovika Cazafuro, koji pa dosedaj s svojo kramarijo in z „vzgleduim svojim župauovanjein" še ui dosegel ni-kakega doktorskega diploma in kojemu se dosedaj o deželnozborskem mandatu pač niti sanjalo ni. Cela vest iredentovskt-ga lista je pač gola izmišljotina, kakih lahko najdemo vsak dan v italijanskih listih in kojih namen pač lahko vsakdor ugane. Sicer pa nbš župan g. C ni L* h, ker je v Tolminu rojen in bo njegovi predniki le od nekdaj bivali v Tolminu; mi imamo v našem okraju mnogo Kacahirov in tudi mno^o dragih luških imen, kojih nositelji pa Še uiti L* 'k, govoriti ne zuajo.
Dasi je g, C. poštenjak ter obče priljubljen in spoštovan v celi občim, ki tudi vestno zastopa naše občinske niterese, vender moramo grajati na njem nam.lno mlačnost iu neodločnost in to tembolj, ker se je v zadnjem času začel vidno nagibati na la-honsko stran, občuje jako mnogo z Lahoui, čita in podpira samo lahouske liste, ter se Bploh v njegovi hiši govori toliko laški, kakor ne drugod po celem Toimiuu.
Srce pa mora človeka zaboleti. da naš gosp. župan, ki je Svoje precej veliko premoženje večinoma pridobil od Slovencev, nima toliko srca za narod ulnveuski, da bi daroval najmanjši dar za uaj-jiotrebuejšo družbo sloveusko, ter se je proti onemu, ki je za to družbo j,obiral darove, izrazil z besedam;: /Za take neumnosti ue dam nič!" Mi smo prepričam, da bode g. C pač' v kratkem — bojimo he, da prepozno — sam spoznal, da je s temi besedami izrekel veliko „neumnost".
Vsekako Žalostno je pa tudi, da si občina, ki j Šteje nad tiOOO — samih slovenskih — prebivalcev, | ni mogla županom zbrati narodnega odločnega moža, i ki BpOČtuje iu ljubi svoj  narod, ter čuti  in pozna vse križe iu težave našega naroda,  ue le v gospodarskem, ampak tudi v narodnem oziru.
Seveda, dokler bodo v našem trgu vladali od-nofiaji, kakor dozdaj, dokler ne pozna sosed soseda, uraduik ue uradnika, dokler p' nekaterim gospodom narodnost le ..pola žep", se pač nimamo nadejati uspešnega narodnega delovanja iu ne smemo se čuditi, ako se po časopisih piše o narodni mlačuosti iu nezavednosti uašegu slovenskega trga.
Glede kandidature „dr. Cazza-fore" smo pa lahko brez vsega strahu, in to tembolj, ker so se Že vsi narodni voliici odločili za volitev gosji, grofa Alfreda Coroninija!
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista saplenilo je državno jiravdništvo zaradi prvega odstavka v političnem razgledu „lz vojaških krojev   Današnja številka ima štiri straui priloge.
— (Politično n t r o Č a re n j e.) Sinočni „Slo-VOn C" pifiiii u prihodu treh duhovnikov, beneških Slovencev \ Ljubljano, primerja uboge beneške Slovence MahrmVvi stranki , nas narodno-uupreduo stranko j*a italnansknn tlačiteljem beneških Slovencev, češ. „liberala ho povsod jednaki" — Smililo Be nam le gostje, ki so morali v Bedanji hudi vročini pos ušati še tako neslano otročareuje, na kateio bi bil vsak stvaren odgovor od naše strani pač nezaslužena čast.
— („Radogoju") pristopil je kot ustanovitelj z zueskom 100 kron naš veleučeni rojak g. dr. Gregonj Krek, vseučilišČui jirofeaor in akademik v Gradct, pišoč začasnemu odboru: „Pozdrav-Ijajoč z radostnim srcem ustanovitev „Radogoja" pošiljam Vam tu 10O kron, da me uvrstite mej ustanovnike njegove. Delajmo iu skrbimo z vzajemnimi močmi, da bode odslej prihajalo leto za letom več posvetnega razumuištva raznih slojev iz naroda
v narod. V to ime pomozi Bog in narodna požrtvovalnost! V Gradci dne 22. vedikega srpana meseca 1893. Dr. Gregorij Krek." — Slava takemu
možu!
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in M eto d a I) Uredništvu našega lista so poslali kroni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: — Včeraj: G Aleksander Lun a ček, nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu, 2 kroni. — Danes: Gospodična F. J. v Ljubljani 1 krono. — Vesela družba pri Vidmarji v Poljanah nad Škof jo Loko odgovarja na zadnji dopis v „Slovencu" s 16 kronami v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Nadalje podaril je Še Geri 1 krono. — Vsega skup vzprejeli smo 2 0 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
— (Sokolski „jour-fixe") za odhodnico telovadnemu učitelju bratu Benčanu, bode, kakor je bilo že naznanjeno, danes zvečer ob 8. uri v prostorih br. Ivana Počivalnika na sv. Petra cesti štev. 85. Bratje Sokoli udeležili se bodo gotovo v obilera številu tega večera, da počasti odhajajočega zaslužnega brata.
— (Pogoščenje vojakov domačega peš pol k a. ) Kakor je mesto pogostilo odhajajoče domače vojake že na rojstni dan cesarja, tako so včeraj popoludne bili pogoščeni vojaki v vojašnici po sklepu deželnega odbora tudi od dežele. V to svrho dovolil je deželni odbor, da dobi vsaka stotnija dva sodčka piva in vsak vojak kos kruha in sira in tri smotke (1 viržinko in 2 jiortoriki)
— (Odhod domačega pešpolka.) Danes ob \/a3  uri zjutraj odpeljal se je domači pešpolk baron Kuho št. 17 s posebnim vojaškim vlakom na Štajersko k velikim vajam, katerim bodo od 17. do 21. septembra prisostvovali tudi cesar Fran Josip, nemški   cesar  Viljem,   mnogo  nadvoivodov ter druzih visokih   dostojanstvenikov. Za časa jodnajst-letuega bivanja v Ljubljani  pridobili so  si častuiki in moštvo tega polka   mnogo  simpatij v vseh bIo-jevih prebivalstva; to pokazalo se je pri vsaki priliki, posebno sijajno pa danes pri njihovem odhodu. Težkim srcem ločili smo se od priliubljenih rojakov, ki sedaj morebiti  za  dolgo časa zapuste domačo deželo. Že sinoči zaoelo je prihajati občinstvo v gostiln- na južuem kolodvoru in proti polunoČi bil je kolodvorski vit že tako uapolojen,  da   ni  bilo več mogoče dobiti sedeža. Posebno domobranski častniki bili so skorej polnoštevilno zbrani na južnem kolodvoru, da se poslove pred odhodom  od svojih so-drugov. V obeh vojašnicah, v novi  »n Št. peterski, vladalo je včeraj živahno življenje; izraznih krajev dežele prihajali so stariši,  bratje, sestre in sorodniki, da se poslove od odhajajočih domačinov, predno za delj   časa  zapuste  domači   kraj.   To živahno življenje trajalo je tudi pozno v noč, dokler se ni dalo znamenje k odhodu!  Ob 1 /„2. uri  odkorakal je potk, z godbo na čelu, na kolodvor ter ue razvrstil mej skladiščem in štacijskim poslopjem. Pred odhodom priredila se je še odhajajočim častnikom prisrčna ovacija : vBak dobil je duhteč šopek, zvezan s trakom v cesarskih bojah.   Vstop v jiripravljene železniške vozove vršil se je v najlepšem redu.   Še jedenkrat zasvirala je vojaška godba, sorodniki, prijatelji in znanci segli bo si še jedenkrat v roko, potem jia se je mej navdušenimi „Živio"-klici začel pomikati vlak. „Z Bogom!" „Na svidenje!" orilo je od vseh strani), dokler vlak ni izginil v temni noči. — Po končanih vojaških vajah dne 22 septembra vrne se 2    hatu!i|ou   domačega   polka v   Ljubljano nazaj, ostali trije batalijoni pu odidejo od manevrov takoj v svojo novo garnizijo Celovec. Namesto 17. polka pride v L;ubliano pešpolk kralj belgijski št. 27 iz Gradca,  kateri dospe dne 23. septembra v Ljubljano. Poveljnik 27. polku je polkovnik Karol Be-uoist de   Limone t,   batalijonski   poveljniki pa: major .luhj Cavallar,  podpolkovnik Ljudevit Noll, major Julij llufaiauu in major Josip Schatfer. realizacija  polka  je žolta. — Kakor  povzamemo iz „ordre de bataille", prično se jutri v okolici Ptujski brigadne vaje, ki se bodo nadaljevale do 5. septembra v krajih Ptuj, Radgona, Murek, Št. Lenart iu Maria-Neu8tift na ogerski meji. Od 6. do 12. septembra bodo divizijske vaje v krajih Wildun, Gnas, Fernik na ogerski meji, Radgona, Murek in Spiel-feld;   13.  in  14. septembra  so korni  manevri v krajih lis,   Št. Gothard in Feldbach;  od  17. do 21. septembra pa so glavne vaje, pri katerih bo navzoč tudi presvitli cesar. Dno 22. septembra oddajo rezervni vojaki orožje ter odidejo  na odpust.
— (Društvo za zidanje uradniških hiš.) Kakor so tukajšnji listi z dne 11. t. m. poročali, osnoval se je pripravljalni odbor, kojemu fe naloga ustanoviti v Ljubljani društvo za zidanje cenenih uradniških hiš po uzorcu stavbinskih društev, katera že več let na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji delujejo z najboljšim uspehom. Da pa je moči rešiti to težavno nalogo, treba je vsestranskega preudarka in temeljitega proučevanja tega vprašanja, kar pa se da doseči le z vzajemnim delovanjem vseh interesovanih krogov- V ta namen usnja si pripravljalni odbor uljudno povabiti p. n. gg. c. kr. državne, deželne, občinske in privatne uradnike, profesorje in učitelje k pripravljalnemu razgovoru, ki se bode vršil danes dne 2 4. t. m. ob 7. uri zvečer v zimskem salonu „pri Malicu". Posebna povabila se ne bodo izdajala. Glede na veliko važnost predmeta se je nadejati prav obilne udeležbe.
— (Iz nove Ljubljane.) Bela naša Ljubljana se lepo razvija. Narodni mestni zastop in njega olepševalni odsek storila sta mnogo za razvoj in olepšanje našega mesta: otvori 1 se je vodovod, položil iu razširil mestni tlak, zgradile šole itd., regulirate že obstoječe in otvorile nove ulice; v zadnjem času pa nastaja ob preloženi Tržaški cesti tsko rekoč novi del mesta. Kakor znano, sklenil je občinski svet Ljubljanski v svoji seji dne 11. aprila t. 1., parcelirati mestni svet, ležeč mej preloženo Tržaško cesto in tirom južne železnice, c. kr. tabačno tovarno in Lattermanovim drevoredom ter ga onim, ki žele graditi, prodati za stavišča. Dotični razdelitveni načrt je že izgotovljen in je razgrnen na ogled v mestnem stavbinskem uradu. Parceliran iu na prodaj je svet mej novo Tržaško ceBto in železnico, podaljšano nunsko ulico in Lattermanovim drevoredom; svet, ležeč južno od podaljšaue nunske ulice, kupila je — kakor čujemo — kranjska stuvbinska družba. Omenjeni mestni Bvet razdeljen je na 20 delov, kjer bode lahko stalo isto toliko vil s prostornimi vrti po cotage-sistemu. Ulice bo štiri projektirane na tem svetu, in Bicer do južne železnice podaljšana nunska ulica, do železnice podaljšana ulica na južni strani deželnega muzeja in do železnice podaljšana Kuafbva ulica; paralelno z novo Tržaško cesto pa je projektirana ulica od vrta gosp. Korzike do tira južne železnice in ob tiru do seda-
: ujega prehoda čez južuo železnico v Lattermanovem drevoredu. Oni del našega lepega drevoreda, ki vodi od Vrtače do prehoda čez južno železnico, moral bode seveda pasti. Zato pa ostane prostor mej novo Tržaško cesto iu železnico na severni strani Latter-manovega drevoreda rezerviran za nasade in se bode „torej „Narodni dom", ki bode stal z glavno fronto ob iztočni strani nove Tržaške ceste, tem imjiozantneje prezentoval. Novi veliki kanal na Vrtači funkcijonira prav izvrstno, tako da letos v onem kraji tudi ob najhujšem deževji ni bilo poplave. Za lepa stavišča, ki jih mesto sedaj v tem delu stavlja na razpolaganje, oglasili so se do eedaj štirje kupci. Na voglu nove Tržaške ceste iu podaljšaue nunske ulice začel bo, kakor se nam javlja, gospod Benedikt graditi že letos svojo vilo. Je li bode tudi od ostalih kupcev Že letos kateri začel graditi, še ui znano. Konečno se nam še javlja, da se bodo po Bklepu mestnega magistrata pri hišah, katere namerava gospa pl. Zhubrova zgraditi ob novi Tržaški cesti, vender-le morali napraviti po tri metre široki predvrti. Z ozirom na tamošnje okolico odobravamo popolnoma ta sklep mestnega magistrata.
— (Domača umetnost.) Včeraj je domača slovenska umetnica, gospa J. Illavka (učiteljica vezenja na strokovnih šolah v Ljubljani) dokončala vezilno delo na zaBtavi, katero je pri njej naročilo narodno gasilno društvo v Idriji. — Zastav.-; ki v višino meri 120, v Širino pa 160 an, iz rudeče je Bvile ter je ob robob višnjevo aplikovana in b zlatom obšita. Na jedni strani kaže nam podobo zaščitnika gasilnih društev: Sv. Florijana, katerega je res izborno naslikal Idrijčan, akad. slikar gosp. Ljud. Grilc, ki se je že tolikokrat v figuralnem slikan i< izkazal mojstra, okolu podobe pa napis: „Bogu v čast — Bližnjemu v pomoč!," na drugi strani emblem gasilnih društev z Idrijskim grbom (Merkur, znamenje živega srebra na rudečem polji), kateri od vsake strani obkroža lipova veja z desetimi listi. Grb je po originalnem načrtu g. Pečirarja v Idriji narisal in prenaredil ravnatelj strokovnih šol g. Ivan Šubič. Okolu grba bere se nastopni napis: »Prostovoljno mestno gasilno društvo 1890.
Spielfelđ, so prošeai, avoj prihod naznaniti z dopisnico g. Fraocu Freihamu do 27. t m zjntraj, da se bodu vozniki poskrbeli.
— („Goriški Sokol") vabi najuljudneje vse brate in rodoljube k izletu v Miren in v Oreh ovije v nedeljo dne 27. t. m. v proslavo imendana Njeg. Veličanstva cesarja. Vožnina od osebe 80 beličev in za banket jedno krono. S polovico čistega dohodka preskrbi se nova društvena zastava in z drugo polovico nakupi se telovadno orodje. Vzpored: 1.) Točno ob 9. uri predpoludne odpeljejo se udeležoiki v Mi re n ter ostanejo pri sv. maši na Gradu. — Streljanje s topiči. 2.) Po sv. maši odide bo čez Vipavo s zastavo na čelu na Obizzijev gradič v  Orehovljah.   3.) Ob jedni popoludne banket
— sviraju društveni tamburaši. 4 ) Pozdrav staroste
— sledijo napitnice. 5.) Ob treh izredni občni zbor: imenovanje dveh častnih udov. Petje, streljanje b topiči. 6 ) Ob petih streljanje za stavo in s tremi dobitki: jeden rubelj — dve kroni — jedna krona. Strelja se najmanj trikrat in plača se za vsaki krat po 5 vinarjev. 7.) Ob 7. uri izroči se v hranitev g. starosti društvena zastava in društveua godala. 8.) Ob 8 uri odide se peš v Vrtojbo: petje in prosta zabava, umeteljni ognji in ples na Lašiče-vem vrtu.   9 ) Ob 11. uri skupni odhod v Gorico.
— (Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani) ima avoi 1. občni zbor v ponedeljek dne 28. t. m. ob 6 uri popoludne v gostilni g. It. Mahorčiča. Dnevni red: 1.) Poročilo o dosedanjem delovanji zač. odbora. 2 ) Vpisovanje udov. 3.) Volitev načelništva. 4.) Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi — začasni odbor.
— (Osobne vesti.) Pri pomorskem oblastvu v Trstu službujoči ministerski tajnik gosp. dr. Peter vitez Rešetar je imenovan svetnikom pri pomorskem oblastvu v Trstu.
— (Iz raznih toplic) V cesar Franc-Jožefove toplice v Laškem trgu došlo je od 1. do 15. t. m. 112 oseb; v Krapinske toplice došlo je od početka sezone vsega skup 1620 oseb.
— V Stubiške toplice došlo je od početka sezone 1413 oseb.
— (Gledališke p ah a lice.) Režiser narodnega gledališča v Zagrebu, g. Nikola Milan, dal je izdelati pahalice, na katerih so jirav dobro izdelane slike prvih igralnih močij Zagrebškega narodnega gledališča. Vnanjim naročnikom pošilja g. Milan te pahaiice po 80 kr. komad, ako se naroče najmanj po tri skupaj direktno pri njem.
— (Razpisane ustanove.) Za leto 189ii. razpisane so od umrlega barona VVurzbuch-a napravljene „cesarice Elizabete" ustanove za invalide, i. s: o) tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, /') tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamniku, iz Jariš ali s Homec-a, in c) tri ustauove po 30 gld. za rojake iz Ventarjevec-a v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Allonzij \Vurzbach, i. b: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustauove za Kamni-čane, JarŠane in HomČane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Venterjevčane po nasvetu župauatva Šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmeštra ali nared-uika nazaj, ki ao lej>ega vedenja in vsied v vojni dobljeuih ran nezmožni, da bi se sami mogli živiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo za-dostuo število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedeuja iz imenovanih krajev, ki ae zaradi bolehavosti iu Btarosti ne morejo sami živiti. V obeh slučajih dokazati jo s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrienimi spričevali neomadeževanost prosilcev. Dotične prošnje vlože naj prosilci \i. Ljubljane pri Ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prosilci pa vsak pri županstvu svoje občine do dne* 15. septembra 1893. 1.
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
-t
j.
ŠČih v Beču, Berolinu itd. Doc 4 sept. se bode predstavljala historična opera „Branibofi v Ceehach", doć 6. komična opera .Prodana nevesta", doe'8. historična opera „Dalibor", dne 11. slavnostna opera „Libuše", dne' 14. moderno-komična opera „D*S vdovy", dd6 16. prostonarodoa opera „Hubička* (Poljubek) dne 19. komična opera .Tajeinatvi" (Skrivnost) in dne* 25. romantična opera „ Čer tova stena". Dne 23. sept. knučale se bodo produkcije Smetanovih skladb b koncertom, v katerem se bode igral Smetanov kvartet „Z meho života", kantata „Češka pisen" (za zbor in orkester) in eiklus sim-foniških basni j „Ma vlast". Posamične basni imajo naslove: „Vvšebrad", „Vltava*, „Žarka", „Z českvch luhu a haju\ „Tabor" in „Blanik".
* (Odlikovanje.)   Črnogorski knez Nikola podelil je nedavno imenovanemu  profesorju na deželnem  glasbenem  zavodu v Zagrebu, komornemu virtuozu  Jožefu   Karbulki   m težki  križ Danilo vega reda.
* (Nadškofu va garda v Olomucu.) Nadškof dr Khon odredil je te dni, da se pomnoži nad kofovska garda, katere število se je v poslednjem času precej zraanišalo. Vsied te odredbe povišalo «e ie število gardistov na 20 mož.
* (Žrtve vročine) Iz Ulma na Nemškem se j)oroča, da je vsied velike vročine poslednjih dnij nad 40 vojakov, ko se se vračali od vaj, popadalo od s'dnčance. Jeden je bil takoj mrtev. Polkova vaja trajala je 6 ur in bo ae vojaki vrnili v največji vročini ob 1. uri opoludne. Meščanstvo je jako razburieno valed te nezgode.
* (OdgojilišČe za pse.) V Brigbtonu na Angleškem ustanovila je neka gospa učilišče za pse. V tem učilišči izučavali se bodo veliki in mali psi v raznovrstnih pasjih spretnostih. Posebno gospe se baje zanimajo za ta zavod.
Razne vesti.
* (Ciklus SmctHuovih oper.) Ravnateljstvo češkega narodnega gledališča v Pragi bode priredilo v mesecu septembru cklus vseh 8 oper Smetanovih, katerega „Prodani* nevesta* je imela tako sijajen uspeh lani in letos na raznih gledaii-
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 23. avgusta.*) Tukaj se primerili trije slučaji koleri podobne bolezni.
Budimpešta 23. avgusta.*) Uradni list prijavlja komunike o koleri v Kišvardi. Županija je okužena in se bo napravil kordon okolu nje. Od tod se je zanesla kolera na Gališko.
Zagreb 23. avgusta.*) Vlada razpustila obe svet Kostajniški in imenovala kotarskega predstojnika Živkoviča kraljevskim komisarjem.
Gota 23. avgusta.*) Vojvoda Ernest je nocoj umrl.
Peterburg 23. avgusta.*) Carska rodbina se je odpeljala v Libavo.
Rim 23. avgusta.*) V Travesteru napravili demonstranti barikado, katero so užgali. Ko so prišli konjiki, streljali so demonstranti nanje z revolverji.
Pariz 23. avgusta.*) Glasom oficijelnih poročil je voljenih 312 republičanov, 30 socijalističkih radikalcev in socijalistov, 12 raljir-cev in 56 konservativcev. V 155 okrajih bodo ožje volitve. Republičani pridobili doslej 63 mandatov.
London 23. avgusta.*) Včeraj umrli tu dve osebi za kolero.
Buenos-Ayres 23. avgusta.*) Ustaši so po šesturni bitki pri Corrienthesu vladno vojsko popolnoma pobili.
Budimpešta 24. avgusta, kolera se hitro razširja, zlasti v nižavah ob Tiszi in ob Gališki meji.
Gota 24. avgusta. Netjak umrlega vojvode Ernesta, vojvoda Alfred, prevzel je vlado.
Gaeta 24. avgusta. Vaje mornarice končane. Kralj dal dine na ladiji „Savoia", pri katerem je napil pruskemu princu Henriku, Neme>ji, nemški vojski in nemški mornarici. Po nap i in i ci svirala je godba nemško in italijansko himno. Princ Henrik napil je italijanskemu kralju in italijanski mornarici.
Milan 24. avgusta. Anarhisti pobili svetilke pred javnimi stavbami, zlasti pred pivar-iiami. Policija zaprla 23 oseb.
Neapolj 24. avgusta. Strajkujoči koči-jaši uprizorili velike izgrede, vsied katerih je prišlo do krvavih rabuk s policijo in vojaštvom. Več osob ubitih.
Pariz 24. avgusta. Italijanski poslanik Resman je res bil pri Develleu in ta mu je tudi obljubil zadoščenje, a vest, da je vlada že odstavila prefekta in vzprejela demisijo županovo, je neosnovana.
Aigues-Mortes 24. avgusta. Orožniki so prijeli sedem hujskačev, kateri so bili voditelji napada na italijanske delavce.
*) Iz Vfieralinje konfiskovane Številke.
Narodno-gospodarske stvari.
— Nakupovanje konj za o. in kr. vojno. Vsied prizadevanja samoBtaloega konjerejskega odseka c kr. kmetijske družbe kranjske je c in kr. vojno ministerstvo odredilo z odlokom z dne" 6. avgusta t. 1., Št. 1916/3, da bode uradovala aseutna komisija za remonte, ter kupovala konje za c. in kr. voino dne" 11. septembra dopoldne ob 9. uri v Št. Jarneji. Odsek pozivlje vse kraniake, zlasti pa dolenjske konjereice, naj pripeiiejo pred imenovanu kom sijo tiste svoje konje, ki so na prodaj, ter sposobni za vojno. Odsek se je trudil, da je dosegel ta velevažni čin c. in kr. vojuega ministerstva, ki naj naredi našo konjerejo dobičkonosoejšo, a sedaj je pa na komerejcih ležeče, da pripeljejo pred asentno komisijo obilo sposobnih konj vsied česar se bode potem vršilo to nakupovanje redno in vsako leto, ter bode potem mogoče konjereicem svoje konje bolje in lože prodajati. Pripeljati pa morajo konje skrbno osnažene, pravilno podkovane, z ostriženimi biclji, z lepo uravnano grivo in ravno takim repom. Vaditi je zadnje dni konje tudi v prepeljavanji, da se lepi in gosposki pokažejo. Iz določil koniarstva c. kr. vojne opozarjamo koojerejce na Bledeče točke: Aseutna komisija sme kupiti le tiste konje, od katerih je pričakovati, da bodo dosegli vso sposobnost za službo v vojski, zato se jh ozirati le na tiste konje, ki so prave rasti, v katerih teče „prava kri" in ki so prav vzrejeui; to velja posebno za konje za ježo. — Kupljeni kouj mora biti brezdvomno uže štiri leta star, a ne starši nego sedem let. — Za sposobnega konja za kavalerijo in za konja za ježo pri artilenji se plača 250 gld., za vožnjo pri artileriji sposobnega konja pa 350 gld.
— Konjerejska darila. Na predlog samostal-nega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske je duvoiil deželni odbor denarno podporo, s katero se priredi v soboto 2. septembra t. 1. dopoldne ob Vali uri v Bohinjski Bistrici premovanje težkih kobil z žrebeti za vse vasi v Bohioji. Za premovanje veljajo sledeča določila: 1.) Premovanje zvrši konjerejski odsek po pravilniku, ki je veljaven ob delitvi državnih daril. 2.) Pravico do daril v Bohinjski Bistrici imajo le konjerejci iz občin Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. 3.) Obdarovane! imajo sicer pravico udeležiti se s svojimi žrebečimi kobilami premovanja v Lescah 4. septembra, a v tem slučaji morajo deželno darilo vrniti. 4.) Za darila se smejo poganjati le kobile z žrebeti, katere bo že štiri leta stare, ter bo zdrave in dobro rejene, imajo svojstva dobrih plemenskih kobil in vodijo s seboj lepa žrebeta. ki še sesajo ali so že odstavljena. 5.) Darilo bh hod« priznalo kob It samo tedaj, ako žrebe izvira od državnega ali dojmščeuega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim Bpuščalnim listom. 6 ) Za take kobile be bode razdelilo deset daril i. s.: jedno za 30 gld , jedno za 20 gld.. Štiri po 15 gld., in štiri po 10 gld.
Bratje Sokoli!
Danes v četrtek, dne 24. t. m., je
za odhodnico telovadnemu učitelju bratu Benčan-u v prostorih brata Ivana Poči-valnik-a, na Sv. Petra cesti št. 85. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Na zdarl Odbor.
Zahvala.
Predsedništvo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem" se presr6no zahvaljuje tem potom slavni Mariborski čitalnici, ker je blagovoljno odstopila svoje jirostore; »lavnemu ženskemu in moškemu pevBkemu zboru čitalničnemu iu tamburašem, posebno njihovemu voditelju gosp. Neratu ml.; slavnemu učiteljskemu društvu Mariborske okolice, posebno njega predsedniku gosp. Neratu za ves trud in požrtvovalnost, katero jim je prouzročilo V. zborovanje „Zaveže"; velecenjenemu gosp. ravnatelju Schrei-nerju za blagohotno razkazovanje učilne razBtave ter gosp. prof. K o p r i v n i k u za razkazovanje šolskega vrta.
Dol. Logatec, dne 21. avgusta 1893. Ivan Sega s. r., Vojteh Ribnikar s. r.,
t. 6. tajnik t. č. predsednik.
„ljubljanski nor
£A vse leto 4 gld. 60 kr.; M pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr.
***
Umrli so \ LJubljani:
21. avguata: Mariju Tainhina, uradnega aluge hfii. G let, Turjafiki trg št. 4, Škrlatica. — Brigita Berturia, gostija, 1'o let, Kravja dolina 6t. 11, vodtmica.
V tltitelui I) o 1 o i c i:
20. avgusta: Mihnjl Vojaku, gosUC, 70 let, Ivmphan-goitis t)t i  ,i «
Tujci:
22. avgusta.
Pri .VI nt i «1: Schmuck, Ebner, Skal, Goldborger, Freiberger, Schneeherger, Berger z Dunaja. — Testin li Kočevja.   — Schinidl  iz Brna.   — Kassian, Misu iz Trst«.
— Hartman iz Opatije. — Koitler iz Gradca. — Meeraus iz Pu!ja. — Kresse \r Maribora.
Pri Nlonut Weiss, Bienenstock, Wondre, Geberle, Scball z Dunaj«. — Mal)y iz Tržiča. — Derigo, Berle, Dr. Rosenfeld, Fabrio iz Tista.  — Bnrger, Weisa   iz Gradca.
— Illich iz Pulja  — Teuielar iz Praee.
Pri nvstrl |akem ccnarju: Kostič iz Celja.
Pri j u'.ne m kolodvoru: PfelTertT iz Zagreba. — Pirker iz Trsta. — Potočnjak iz Reke. — Pavlin iz Vipave.
Meteorologično poročilo.
G	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
bi > ■71 54	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737*.') mn. 737*1   n , 738 fi Bita.	18 0" C 28 8» C SI80* C	si. jvz. si. sev. brezv.	jasno jasno jasno	0*00 ton.
bt > rt co o)	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	788*8 mm. 738*4 mm. 738-4 mm.	18 2° C 30 4° C 23 2° C	brezv. brezv. brezv.	megla jasno jasno	QQQxm
Srednja temperatura 88*8* in 38 9°, za 4-9° in 5*«i» nad normalom.
ID~CLr^.3-jsl^:a. borza
dn6 24 avgUHta t 1.
včeraj
— danes
	• gld.	9<>-20	—	gld.	96 20
		96-05	—	n	96—
Zlata renta.....	* »	118-30	—	n	Uo-28
4°/n kronska renta		9610	—		9605
Akcije narodtie banke .	n	968 —	—		978 —
Kreditno akcije    .   . .	• rt	881*6 )	—		331- —
		126*50	—	it	126 70
		9*98 V,	—	n	9 99
C. kr. cikini ....	• ti	6*—	—	n	601
NemSko marke     .   . .	• n	61-80	—	n	61 90
Italijanske liro ....	• n	45*26	—	n	—•—
Papirnati rubelj   .   , .	• n	1*29 8/4	—	n	—■—
Dije 23. avgusta t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Dunava reg. srečke f>°(0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41 ,°/o zlati zast. listi.
Kreditne srečke po 100 gld......
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avst. banko po 200 gld. Trarnway-aiu<it. velj. 170 gld. a. v..   .   . ,
147 gld.
191 ,
126 l
122 „
197 „
2"< ,
1« n
^49 „
50 kr. 75 .
96 50 50 75
se nujno:
Kuharicu ca gostilno v Ljubljani- — l.uliu-i*i«it mn ni*u*eiiu» na Reki; — več Ituliuri«- in dok let -r.n vNnko delo za tu in drugod; — h i si mi zu tu in Gorico; — Mtrežuik in peMiun|n> v jako fino hiao; — pcNtunJn za Trst (tudi začetnica ; — uatnkaricH, ki plačila vzprej'.iina, za tukaj; — '* IbIm h lilnpct* itd. itd. — Ver, v puHredovulnici cs. I^UjIJAL, na ]3refl->U «&t. «5. s;
Mutual
životna zavarovalna družba
išČG (869-1)
potovalnega nadzornika
za 2Zra.riosl*ro
ki more vstopiti takoj, pod jako ugodn'mi pogoji. Le na take gospodo, ki zninorejo kaj reprez'Milovati, ui imajo na razpolago najboljših referenci i in ki so zmožni kuj stoi iti, ae bode ozir jpinal. Ponudbe
glavnemu zastopništvu „MUTUALA" v Trsto.
Zet želodec.
(332—36)
Trnk6czy-jev
Cognac - grenčec
steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten 1
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva ae pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. —m Pošilja se z obratno pošto. =-
Zet želodec.
Si
\
(D
H O
P.
(D
O
i
l«nBBBBHB
Is/Loči in no.6lzi.e3s
Jedino pristnega angleškega
čudotvornega balzama.
Jedino uae-to, kjer se proizvaja in ga je moči dobiti, je lekarna „pri angelju varnim."
A. Thierry-ja v Pregradi, Hrvatska.
Ta balzam se rabi vnanje in se tudi použije.  On j«: 1. %<»prekoreno  zdravilo pri vseli plile-■ t i k n   boleznih  in Hole/.iiili na prsili, iil»lu}.nje Ktilitr, iimIhv-Ija ijimetavmije, lerl bolestni Kašelj In eelo zastarele tuke lioU-ziii.    "2.   Izvrstno   deluje pri vnetju im vratu, hripavost.i itd. Prežene korenito vsako mrzlico. 1. Leči  vsako  bol 'zen  na jetrih, na želodcu in v crevih, osobito želodčni krč, ščipanje in trganje v želodcu. 5« Vzame bolečine in leći zlato žilo in suljeve.  6. Deluje kot mcčilo in e.istilo krvi in obis'ij, prežene, težko-miseluost in melanholijo in poživlja tek in prebavo. 7. Služi izvrstno pri znliobolti, votlih zohidi, iiHtni gniloUi iu vseh zobnih  in ustnih boleznih. 8-  Je dobro sredstvo proti črvo i , t' > .uljani id pri božjaati. 9. Je jako čudotvorno  irad-ttvo  za  \se ran«1, stare in Bveže, tnaroge, ušen, mo /.olje, bradavice, opekline, zuirz-nene ude, kraste, tfarje in priftče, ra/.pokane in hrapave roke, prežene glavoboli Šumenje, trganje, protin. bol v uSesih itd., kar je vse natančneje povedano v navodu o porabi. 10. Domače sredstvo je to, čigar uspeh je nedvojben, ki je jako reelno. 06 netn bi povsem rnškooljivo in no bi smelo inanikari v nijedni obitelji kot prvi pomoček.   Jedna r-ama skuSnja hod«  voč dokazala in prepričala,  nego  to naznanilo. Pristen in nepopačeu je ta balzam k*, če je vsaka ste-klunićica zatvorjetia s srebrno pušico, v katero ju nti«-ticnii moja tvrdka: ,.A«loH" Tlilerr.v, lekurnn «prt niiKeiJn > juiiiiu- v rr«^ra«ii". 6e je vsaka steklenica previđena z rudečo etiketo in samotanS v navodilo o porabi, rm kateri se nahaja ista varstvena znamka z ist-m tekstom, kakor je tu zgoraj natiskano.  Vsi drugi balzami, ki niso z mojo pušico zatvorjeni in nimajo teh znakov, so posneme iu poiarejanja Iti Bodržujejo v sebi prepovedano in škodljive drastične tvarine, kakor „ahie-* in tako ilalje iu je vsak tak balzam zavračati. I\>sne-malci  in ponarejalci  mojega  jedino pristnega bal/ama se rtodnijsko po meni  najstrožje Msledojejo na podlagi zakona o zaSftičenji z aiuk,  isto tako vsi preprodaj Id piuiarejanj. I/.\eden3ko spiioalo visoko kr. deželne vlade, (št. 5782 II. 610**) izkazuje glasom ana.it-škega Isvida, da ne stidržuje moj preparat nikakih prepovedanih ali zdravju škodljivih tvarin.    Kjer ni nlknke znlo^e iiiojeun balzamu, nnj Ne uuroriije direktno ilB nuj Ne mliMsiia : „I.ekarua .pri :tn;,---:jii iiiriiliii' A. 'Iliierr.vja V I*r« -rinli  pri ICoKHlCii-MntLiiii". — Pošilja s« poštnine prost«) na vsako postajo Avatro-Ogerske 12 malih ali R velikih steklenic za 4 ki one, 60 ni .lih ali 30 velikih  steklenic  stane  12  kron 60 vin., poštnine prosto v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 velikih steklenic .r» kron, 6> malih ali 30 velikih steklenic 15 kron. Pošilja se lu proti povzetju ali če se denar preje vpošlje. (7lfJ—3)
-A-dolf Tl3.ierr37-
lekarnar   v   Pregradi   pri Ro|(atcil*>Blatlnl.
Najstarejše, naj i z -kušenejše, najreel-nejšo, poleg tega najcenejše univerzalno, ljudsko, domare in zdravilno sredstvo proti malone vsem not tanj i ni in u nanj i m boleznini.
C^lr. glavio ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
•velJsLTrn.etg'«* <=><3. X. 3ia.ri.lja. 2.SS3. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni časi označeni ho v srednjeevropskem ««a»u.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Poti tabel, Deljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, ftez Sclztlial v Ausse.o, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli nin See, Inomoat, Hretrenz, Zilrich, G.mf, Pariz, Steyr, Line. Bmlejevieo. Tlzenj, Marijine vare, Eger, Franco*" e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj \ia Amstetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Heljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Belsthal v Aussoo, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gantein, Zeli am See. Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopolndno osebni vlak v Trbiž, i       Pontabel, Heljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Isohl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijino vare, Eger, Francove varo, Karlove varo, Prago, Draždane,  Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. uri 55 minut zjutraj osebo! vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih vnrov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grsds, Lioos, Btevr«, Iselila, Gmundena, Ischla, Auasoea, Pariza, Genfa, Ziiiiclia, Bregen/a, Inotuosta, Zella am Si'i>, Lend (bisteina, (jjubna, Beljaka, Celovca, Franzens-feste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludue osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Draždan, Pra<«, Francovih varov, Karlovih varOV, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budojevio, BolnOgradS, [nothOSta, Linca, LjuOna, Celovca, Pon-ta 111:t, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebo) vlak z Dunaja, LjubnegM, Beijaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti biža.
Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-uegM, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol).
Ob   7. uri 18 minul zjutraj v Kamnik. ,,    2.   ,,   05      „     popoludne v Kamnik.
6.   ||   60     „     zvečer v Kamnik. „  10.   „   10      ,,     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   6. uri 51 minut zjutraj Is Kamnika. „   11.   n   15      „      dopoludne Is Kamnika. ,,    6.   n  20      ,,     zvečer iz Kamnika. fl    0.        55      ,,     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Bredtlje-evropski čas je krajuemu času  v Ljubljan za 2 minuti nanie;. (12—182
Janko Ev. Sire
(8a-3, v Kranji
priporoča svojo zalogo izvrstnega
sj)-e*c*oHjskega bla^a
moke i" otrobov, žganja, posebna prav fino alivovko hter po 1 gld., domač brinjeveo liter po 1 gld. 30 kr , klobase po 9' , kr.. salamo kilo po 1 gld,, slanino in suho meso po 72 kr. kilu itd.
Vzprejnio so tudi   UtOOSEOG iz dobre hiše.
S
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
C
1 :
l !
fc IBS« i i -ss-HM—JI
65
Najboljše in najceneje
kUpUjI" 8«
železo, železnina, okove.
cement itd.
pii
Andrej Druškoviču
v Ljubljani ■m JfMc-Mlneiii i i-^ii Utm K>.
Zstlogra. nagrobnih .križev, štedilnikov, finih žag*, ledenic
(Ml—18)    po najnižji r.ceni.
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
mm
ProilHiii Iz |bi*omIc roltc
360 kvadratnih metrov trd in
Anton Andolšek
(863 - 2)
Hostanj pri HotiiU'1, poŠta Itadnn.
II* E
i n*
Sospodična
na deželi, prijaznu vnanjosti, dotira izobraženosti in zmožna vneli spretnosti i, kater,; diči jo pravo slovensko gospodinjo, iščo toni potom sodruga uradnika ali sploh moža č.oi 34 in ne čez 60 let ■ osigurano bodočnostjo. — Diskrecija obljubljena.
Resno ponudbe s fotografijo naj ho pošljejo pod SifVo        poste restanto Trst*'.
1871 —D
KraKov^Nki im*-ii|j A t. 18.
Raki in ribe
v r
F
s spoštovanjem
L. Bhimauer, gostilničar in posestnik.
t
♦
Na najnovejši in najboljši način umetits
K»fee li* aiabev-f 3 :
*  ustavlja bnvz v*nkih bolnčin ter opravlja plombo« J
X   vi-.irin tn vse soline  o|»erw<'i|e9 — odstranjuje o
A" sobne bolečine z nsinrtenjenj živca £
J zobozdravnik A. Paichel, J
x  poleg čev ljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadst.r. J
Najboljše sredstvo proti kožnim boleznim!
Prospekti zastonj .
Zaloga v Ljubljani pri J. Liiiiiigcr-ju.
Ravnateljstvo: v kopališči Radenskem (Štajersko).
Stanovanje.
Sarnec <*gče v kaki mirni ulici v Lubljani dve manjši ft* jedno veliko, svetlo, nemeblovano sobo. Ponudbe jaj se pošiljajo upravn štvu „Slov. Naroda".
---
S: Konjak.
Konjak, kateri so pri nas prodaja, je navadno #,f«l<»vsUI. aulravju škodljiv Izdelek. Kdur želi kupiti
res fin, iz čistega vina dobljeni konjak
vpraša naj za naslov prodajalcev v uprnvul&tvu ,,KIoy«-iihU«-j;i. \aroilii".
^►»»»>T««««^
Priporočilo.
Nižje podpisani posestnik
strižnice io barvarnice
ii« lioii*ii€'sti<*in trgu n4. .»
se p. n. občinstvu priporoča za VBa v njegovo stroko spadajoča dela. Prevzema v barvanje tudi staro obleko celo ali po .aiiuv.no ter izvršuje točno in po najnižji ceni. (857—8) Z odličnim spoštovanjem
A. Belič
"barvalijsi in strižnica Kongresni trg št. 5.
merika, Afrika, Avstralij
MimtrOTitii vožnji roil, zemljovidi, opisi, kakor tuili prospekti najgliisovitajšili brzo in pnftttio purohriul mil prm- so ilobii- zastonj pri Centralnimi liurouu       j> rokti tu u rt* ki promet
W. Ray clh & Co.f 1 rue au Sucre, Antwerpen.
(70:0    MBT Trot a. Jo n.cvtaL».lce po"ei 3. ti. Ico-m. ao namoraTOk. potoiratl. "
A
A
r
I
las
&
♦ ♦
B
♦
I
Preselitev in priporočba.
Z dnem atgiisiit t. I. se   preselim   iz  poslopja  Brežke hraniluice
v hišo štev. 20 nasproti lekarne
^ ter se svojim dosedHnjitu častitim na roči te I jem za njih od leta IHTO do sedaj mi 4-   izkazano  zaupanje  uajtoplejo  zahvaljujem   m   priporočam,   da   mu  tu  i nadalje
♦ obiskavati bhigovolč.
£ Oh jednem uljudno priporočani svojo zalogo moskili. sžoiiMliciti in
I «>t rorj tli «'•«• vi jev po  najnovejši modi in kolikor tuogoćo nizkih conah s
♦ solidno p' strežbo.
u V Brežicah, meseca avgusta 1893.
L(870 — 1) Z volespoStovanjem
Ivan Sollncr, čevljarski mojster.
Razprodaja.
Prašne plašče m pelerine iz čipk
ritz]>r<Mla javu zaradi predstojeću preselitve
po nenavadno znižan: ceni.
Gričar & Mejač
Slonove ulice št. 11.  Ljubljana.  Slonove ulice št.
Vsnkt) toiletno milo, koje ni popolnoma nevtralno, čisto in voljno, kvarno jo polti jedenkrat za vselej; zdola jo ter prouzroeuje, da postane medla, hrapava, razpokla in da pred časom zven-. Zategadelj uporablja go-epojinski svot na 1 'i .tu oskem in Angleškem le priznano nevtralna in voljnu niha /.a svojo toileto. — Slovenskim gospem in devam bodi ta primer v interesu
vzdrževanja svežosti, lepote in čistosti polti
najtopliji- v posnemo priporočen, tor bodi omenjeno, da —1J
Doering-ovo milo s sovo
I odgovarja tej svrbi kakor nobeno drugo milo sveta iu to no samo zaradi kvalitativnih preduostij, DfegO tudi z oziroui na ceno, ki jo vsled neznatnega put roška tako nizka, da more vsakdor i>oering<ovo milo s sovo uporabiti.
Generalno zastojiHlvo: A. Minstii & ('«., Hunaj, I., hugeck Nr. B.
AGGB
JEV
liieNiil ekstrakt v kosih po 8 in 5 krajcarjev je sveže dnSel pri A. Starulii.
Ha cesarja Jožefa irpn.
Karla Galriela
panoptikum in anatomiški muzej.
Velikanska razstava n
umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiskih (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike.
Najnovejše, kar  se je doslej podajalo v tem genreu.
Priznano največja
in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu.
$q Veš kot IOOO številk., ^
Razstava je v nalašč za to zgrajeni, vtč kot oou kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvotljnje kakih aOO plinoilli luel|.
Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—7)
VBak
torek  in peteli popoludne
(izvzemal praznike) jh ta anatomični oddelek
zg'olj za <lanic
otvorjen.
Vstopnina:
za panoptikum  20 kr.,
otroci plačajo IO kr., za  oba  oddelka  in za
posebni kabinet 'tO kr.,
vojaki do narednika plačajo !."> kr.
Štajersko deželno zdravilišče
Rogatec-Slatina.
Postaja rolieaue juž žel. if9T~ Sezona: 3— m.e.ja cto 30. septenabra. 'VlB
Pivno in kopelno zdravljenje in zdravitev z mrzlo vodo
in sirotko i. t. d.
llro&uriae tu prcsprlUl zaalou) pri rai uiiloljM vu.
Tempeljski- in Styria-vrelec
vselej sveže polnitve
Nlaviiio.iiHiiit  (ilauberjevo  s.I bodrfcujoča sUtina proti boleznim prebuvulti
orKuiiov, tudi ukoiIuo osveiujoču ptjadu. Dobiva se: pri oskrhništvu kopeli! v Kogatec-Slutini;  v l.juUlfunl Klavna /.uliiuii pri g. .llili.  l4u>.lii<Lr-ju in Morloa U'it i; inr-ja udovi,  kakor tudi v vbeh trgovinah z mineralno vodo. v vseh boljadi špecerijskih trgovinah, dro-
guerijnh in lekarnah. (398—8;
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joiip No Ili.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.