Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Cel|u z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celfe, petek 11. februarja 1Q3S Slev* 7. 0 unitarizmu in centralizmu Celje, 11. februarja. Unitaristična ideja služi našim sepa- iaiistom kot priljubljena snov za naj- liutejše napade na predstavnike te mi3li Istovetijo jo s centralizmom, ki se kljub žalostnim izkušnjam na uprav- nem in gospodarskem področju ni še ustavil, temveč gre svojo pot dalje. Vendar unitarizcm kot nacionalna ideja nima nič skupnega z notranjepoli- tično ureditvijo naše države, ki je po svoji naravi lahko centralistična ali pa decentralistična s širokimi pokrajin- skimi samoupravami. Unitarizem kot ideja narodnega m državnega edinstva je osnovna ideja, na kateri je bila zgrajena naša država. Z zlomom avstro-ogrske monarhije so postali naši tako zvani prečanski kraji, ki so pripadali do tedaj avstrijski in ogrski kroni, zemlja brez gospodarja, ki jo je mogla okupirati vsaka, zlasti sosedna država. To bi se bilo gotovo ludi zgodilo, kakor so pokazali poznej- ši dogodki, ki ostanejo trajno zapisani v naši zgodovini. Stremljenja naših so- sedov v tern pogledu so bila velika, ape- lit po naši zemlji pa še večji. V tern zgodovinsko važnem trenutku so se za- tekli Jugosloveni pod okrilje unitariz- ma in dokazali svetu, da živi na teritori- ju današnje naše države samo en narod, ki tvori po svojem jeziku, čustvovanju in kulturi etnično celoto. Dasiravno so živeli posamezni deli tega naroda skozi dolga stoletja svoje ločeno državno življenje, imajo vendar kot edinstven narod pravice do skupnega državnega življenja v svobodni nacionalni državi. Svetovna mirovna konferenca je v izvajanju Wilsonovih načel, ki so pri- znavala podjarmljenim narodom pra- vico do samoodločbe in svobode, prista- ia na zahteve jugoslovenskega naroda in določila meje naše države, v kateri naj bi našli istokrvni bratje Srbi, Hr- vati in Slovenci kot etična celota po- goje za svoj razvoj in nacionalno bo- dočnost v kulturnem, gospodarskem in socialnem oziru. Ako govore danes isti ljudje, ki so leta 1918. bili odločni zagovorniki na- šega narodnega edinstva, danes o treh narodih, lažejo vedoma sebi in svetu, ki ga skušajo prepričati, da Jugoslo- veni nismo eden, ampak trije narodi. Po njihovi trditvi smo ločeni po veri, jeziku in kulturi, nit.i krvnega sorod- stva ni več med nami, saj skušajo neki preučeni hrvatski ideologi celo dokazati svetu, da se pretaka po žilah hrvatske- ga kmeta gotska kri. Splošnemu na- rodnemu navdušenju, ki jc leta 1918. spontano zajela ves jugoslovenski na- rod, Klodijo sedaj po 20 letih sknpnega življenja takšna gorostasna razodetjal Nastane vprašanje, kje nam je iskati vzrokov za ta žalostni preobrat, ki se je izvršil v zadnjih letih v posameznih delih našega naroda? V čigavi glavi se je porodila ideja o treh narodih, po či- gavi zaslugi se je razvila v mo- čen pokret, ki je zajel vse dele na- še države in našel končno svoje pobor- rike celo v vrstah naših politikov, ki so šli sklepat zloglasni zagrebški spo- razum, po katerem naj bi se v naši dr- šavi postavilo stanje pred 1. decem- brom 1918, Hrvatom pa priznala pravi- ca do lastne državne samostojnosti ? Pesem o treh narodih je posledica splošnega ljudskega nezadovoljstva, ki je zajelo v enaki meri srbsko, hrvatsko in slovensko ljudstvo, zlasti pa kmečke sloje našega naroda. Z gospodarsko krizo in bedo naroda v zadnjih letih ie rasla istočasno tudi duhovna kriza, ki razkraja vse plemenite ideje, za katere so umirali stotisoči naših najboljših ljudi v bojih v teku stoletij, največ pa v zaključni borbi za našo svobodo med svetovno vojno. Nezadovoljstvo v naših prečanskih Jn*ajih nima torej političnega ali ideo- ložkega ozadja, temveč je posledica dolgoletnega, z neverjetno doslednostjo izvajanega gospodarskega centralizma. V njem tiči tudi jedro hrvatskega vprašanja, ki bi se moralo pravilno ime • novati:boj za gospodarsko in socialno pravičnost, boj proti izkoriščanju naro- da po peščici brezvestnih Ijudi, ki kupi- čijo stomilijonska premožcnja na račun in v škodo naroda, ki strada in hodi okrog napol nag in bos v našo narodno srumoto! L>oj za svobodno hrvatsko ni boj za politiČno in narodno svobodo podjarmljenega naroda, ker nudi naša nacionalna država Srbom, Hrvatom in Slovencem vse pogoje in raožnost po- polnega nacionalnega izživljanja in raz- voja, marvec je boj za gospodarsko svobodo posameznih pokrajin naše dr- zave, boj proti sistematičnemu centra- liziranju vseh virov našega narodnega premoženja in vsega gospodarskega življenja. Narod je nezadovoljen, ker hoče videti enako razdeiitev bremen in dobrin, ker hoče biti soudeležen pri de- litvi teh dobrin, zlasti pa hoče imeti vpogled in nadzorstvo nad upravo in vodstvom države. Narod ne sme nikdar občutiti ali celo živeti v zavesti, da je en del naroda poklican, da vlada dru- gemu delu, ki se mora v tern hipu čuti- ti ponižanega in zapostavljenega! V edinstvenem narodu ne sme biti nobene podrejenosti, ne politične, še manj pa gospodarske, ker je človek najbolj ob- čutljiv v krušnem vprašanju, posebno kadar trka beda na vrata. V blagosta- nju živeč človek kakor tudi narod je dobrodušen in prenaša tudi napake, ki jiu v pomanjkanju živeč človek ali na- rod ne prenese. Zivljenjski standard našega naroda pa je danes na tako niz- ki stopnji, da bi bilo treba skrajne pre- vidnosti in obzirnosti pri obravnavanju raznih vprašanj, ki obremenjujejo naše narodno življenje. Najhujše ogorčenje v narodu pa rodi zavest, da je iskati vzroka njegovi bedi in proletarizaciji v izkoriščanju, ki ima za posledico kopi- čenje ogromnih bogastev na eni ter najhujšo bedo na drugi strani. Zato je boj današnjega človeka: boj za pravič- no in složno sožitje vseh stanov in slo- jev naroda, ki se morajo v trdem živ- Ijenjskem boju medsebojno podpirati in morajo najti v skupni državi enako za- ščito svojih interesov ter pravično ure- ditcv socialnega, gospodarskega in kul- turnega življenja. To pa je mogoče samo v unitaristični državi, v kateri živi eden edinstven na- rod, ki si je uredil svoje notranjepoli- tično življenje na podlagi npravne de- koncentracije in popolne gospodarske decentralizacije. Sedeži posameznih ba- novin naj postanejo resnična upravna in gospodarska središča, pa bo prišlo politično in gospodarsko življenje kmalu v pravi tek. Povrnilo se bo zau- panje ljudstva v našo upravo, vrnila se bo zadovoljnost naroda, s tern pa bo Kamo po sebi rešcno tudi srbsko, hrvat- sko in slovensko vprašanje. Narod bo videl v Jugoslaviji svoje nacionalno državo, ki jo bo ljubil in na katero bo ponosen ter bo samozavestno izpove- doval pred vsem svetom svojo jugoslo- vensko narodnost! Novi proračun mesta Celja Povišanje proracuna za 1,641.429 din Celje, 11. februarja. Po časopisnih objavah je bil celjski mestni proračun za leto 1938-39 raz- položen na vpogled v času od 5. do vštetega 9. t. m. Zakonito podlago za sestavo prora- čunov mestnih občin tvori zakon o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 ter z uredbo osrednje vlade z dne 1. julija 1937 na podlagi § 88. zakona 0 proračunskih dvanajstinah za leto 1934-35 in § 124. zakona o mestnih občinah izdana navodila g. finančnega ministra za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1938-39. Na navedena zakonska določila se bomo opirali, ko bomo v naslednjem obraz- ložili posamezne postavke proracuna celjske mestne občine za 1. 1938-39. Vsi redni izdatki proracuna 1938-39 so razdeljeni na 17 partij. OSEBNI IZDATKI V partijah 1 do 6 so navedeni vsi osebni izdatki in sicer: Osebni izdatki občega upravnega oblastva (dosedaj 28 uslužbencev, med njimi 3 konceptni uradniki, 2 računska uradnika, 17 mestnih uradnikov, inka- santov in pisarniških pomočnikov ter 6 služiteljev) so proračunani brez rod- binskih in položajnih doklad na 554 ti- soč 886 din napram 516.767 din leta 1936-37, torej 38.119 din več. Od tega viška odpade znesek 12.000 din na novo nastavitev enega pisarniškega po- močnika. V tej partiji je uvaževan še posebej z zneskom 30.000 din predsednik mestne občine, ki dobi nadalje za re- prezentacijo 10.000 din, torej skupno 40.000 din, enako kakor v sedanjem proračunskem letu. Osebni izdatki za policijo (1 kon- ceptni uradnik, ki bo na novo imeno- van, 4 pisarniški uradniki, 4 pisarniš- ke pomočnice, 1 služitelj, 1 nadzornik policijskih agentov, 4 policijski agenti, 1 poveljnik, 3 nadzorniki, od katerih bo eden na novo imenovan, in 20 straž- nikov) znašajo po proračunu 676.524 din napram 663.510 din v 1. 1937-38, torej 13.014 din več. Osebni izdatki za policijo tvorijo silno breme za mestno občino, xato je upravičena ponovno iz- ražena zahteva celjskih davkoplačeval- cev, da to breme prevzame v celoti dr- žava. Policijski aparat v Celju izvršu- jtf v prenešenern delokrogu največji d^l državni upravi pripadajočih poslov iu je torej gornja zahteva umestna; predstojnika mestne policije že itak imenuje in plačuje državna upi'ava sama Osebni izdatki za gradbeno stroko znašajo po proračunu 138.303 din, torej napram prejšnji proračunski dobi, ko so znašali 102.462 din, 35.841 din več. Osebni izdatki za osobje mestnih na- sadov in gozdnega čuvaja znašajo 45.792 din napram 46.572 din v 1.1937-38 Osebni izdatki za nastavljence v zdravstveni stroki znašajo 58.572 din napram 36.144 din v dobi 1937-38, torej 22.428 din več. V tej stroki je predvi- dena nastavitev novega nadzornika zi- vil z zneskom 18.000 din. Za pokojnine uradništva, služiteljev in stražnikov ter prispevke milošoinar- jem je predvidenih 331.349 din napram 362.407 din v proračunski dobi 1937-38, torej 31.058 din manj. Za stanarine posameznim nastavljen- cem vseh strok je predvidenih 73.488 din. Ta znesek je napram prejšnji pro- lačunski dobi zvišan za 5.808 din. Mestnemu organistu se določi 8.000 din in cerkovniku 2.000 din nagrade, enako kakor prejšnje leto. Pri kateri cerkvi sta ta dva zaposlena, iz prora- cuna ni razvidno. Za 11 cestnih pometačev (eden se naj nastavi na novo) je predvidenih 165.096 din, za ekonomat in gospodar- stvo 20.400 din, za narodno zdravje 9.020 din. Za 15 ostalih nastavljencev občinske- ga gospodarstva so določeni skupni pre- jemki na 106.225 din napram 95.425 din v prejšnji proračunski dobi, torej 10.800 din več. Rodbinske in položajne doklade po- sameznih mestnih uslužbenoev vseh strok so določene v proračunu na 158 tisoč 682 din napram 152.880 din v prejšnji proračunski dobi. Proračun bi bil vsekakor preglednejši, če bi bile te doklade izkazane skupno pri dohodkih vsakega posamcznega nastavljenca v lijegovi stroki. Osebni izdatki pri posameznih mest- nih podjetjih so sledeče proračunani: Mestna elektrarna in plinarna (12 nastavljencev, od teh naj bi bil eden na novo nameščen) 275.971 din napram 272.694 din v 1. 1937-38. Mestna klavnica (10 nastavljencev) 187.200 din napram 189.600 v 1.1937-38. Mestni vodovod (3 nastavljenci) 53.652 din napram 52.452 v 1.1937-38. Mestni pogrebni zavod (2 nastavljen- ca) 7.800 din kakor v prejšnjem prora- čunskem letu. Mestni avtobus (12 nastavljencev) 218.676 din napram 207.972 din v letu 1937-38. Po tem proračunu znašajo torej vsi osebni izdatki 3,131.636 din napram 3;037.461 din v proraeunski dobi 1937- 38, torej 94.175 din več. K izkazanim osebnim izdatkom je pa treba prišteti še socialne dajatve in davke, ki jih plačuje občina za svoje uslužbence, in izdatke za nameščence Mestnega zave- tišča. Ti izdatni zneski so tudi letos izkazani med materialnimi izdatki pro- racuna. Pred združitvijo občin Celje-mesto in Celje-okolica, ki je bila izvršena, ne da bi se bilo moglo prizadeto prebival- stvo o tem izjaviti, se je med drugim navajalo kot argument za združitev zmanjšanje osebnih izdatkov. Iz prora- čunov obeh komasiranih občin za leto 1935-36 je razvidno, da so znašali ta- krat osebni izdatki v še ne združenih občinah 2,072.271 din. V proračunu 1938-39 pa znašajo osebni izdatki za sedaj združeno občino 2,388.337 din napram letu 1935-36 torej 316.066 din več. Osebnih izdatkov za podjetja se- veda nismo tu uvaževali. Vidimo torej, da se je doseglo ravno nasprotno nego se je obetalo. Ze dosedaj velik upravni aparat mestne občine raste vsako leto. Tako je tudi v proračunskem letu 1938- 39 predvideno povečanje osobja za 6 nastavljencev. Morda ne bo odveč, če citii'amo na tem mestu navodila, ki jih je v tem pogle- du dal g. finančni minister v uvodoma citiranih navodilih za sestavo proracu- na mestnih občin za 1. 1938-39 (Služb. list 57 z dne 17. julija 1937). G. finanč- ni minister tam dobesedno naroča stro- go ravnanje po teh navodilih: »Posebno pozornost je obračati na osebne raz- hodke. V prctllog proracuna se ne srae- jo postavljati nikakršna nova raesta ali nepopolnjena prazna mesta po seda- njem proračunu. Ce se pa med izvrše- vanjem proracuna kakšno mesto izpraz- ni, se mora za popolnitev tega mesta pred nastavitvijo zaprositi odobritev pristojnih oblastev«. Sledijo še nadalj- i:ja navodila glede štednje pri osebnih izdatkih. Prepričani smo, da so gornja navodila, ki imajo kot uredba osrednje vlade zakonsko moč, izdana zato, da se tudi celjska mestna občina po njih ravna. Mi bi k tem navodilom pripom- nili še to, da je v interesu vseh celj- skih davkoplačevalcev, da sc poslova- nje in uradovanje na ccljskem magl- stratu reorganizira času in potrebam primerno. zobna pasta Chlorodont Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. 7. MATERIALNI IZDATKI (Partije 7—17) Materialni izdatki za pisarne, vzdr- ževanje poslopij in slično so proračuna- ni na 289.982 din, torej napram 260 tisoč 954 din v 1. 1937-38 29.028 din več. V tej vsoti je vštetih tudi za pot- nine 15.000 din. S to vsoto po dosedanji praksi ne bodo krite vse potnine, ki se knjižijo dozdevno na posamezne v po- žtev prihajajoče pozicije. Bolniško, ne- zgodno, pokojninsko zavarovanje in uslužbenski davek uslužbencev so pro- računani na 92.072 din napram 82.400 din v prejšnji periodi. Ta znesek spada med osebne izdatke. Za obleke, luc in kurjavo slug je proračunanih 4.300 din. Materialni izdatki za policijo znašajo 387.050 din, z osebnimi izdatki skup'no pa 683.574 din. Za popravilo poslopja sreskega načel- fitva v Celju je proračunanih 20.000 din, za gasilce 105.300 din. Za narodno pros veto (šolstvo) je do- ločenih v proračunu 651.765 din na- pram 659.109 din v prejšnji dobi. Za odplačilo dolgov in njih obresto- vanje je stavljen v proračun znesek 2,105.246 din, ni pa razvidno, kolik del te vsote se knjiži kot odplačilo glavni- ce, kolik del kot plačilo obresti. V proračunski dobi 1937-38 je zna- žala ta postavka 2,051.453 din, torej 53.793 manj kakor v proračunu za leto 1938-39. V proračunski seji dne 26. februarja 1937 je sklenil celjski mestni svet, da bo po realiziranem posojilu v znesku 5,000.000 pri Državni hipotekar- ni banki uredil vprašanje obrestne mere še za ostala posojila mestne občine pri Mestni hranilnici v Celju kakor tudi sploh vprašanje obrestovanja raznih fondov, ki jih ima mestna občina pri Mestni hranilnici. Za te fonde dobi namreč mestna občina pri Mestni hra- nilnici obresti v višini običajnih obrest? hranilnih vlog, za svoje se obstoječe dolgove pa plačuje seveda višje poso- jilne obresti. Ali je mestni svet ta svoj sklep izvršil, iz predloženih številk ni razvidno. Mestna hranilnica iz svojega vaakoletnega dobička k donosu občine po proračunu in obračunu nič ne pri- speva. Med upniki najdemo tudi neko j zadrugo z neomejeno zavczo in bi bilo , v velikem interesu davkoplačevalcev. da bi izvedeli, kako je z event, član- stvom mestne občine pri tej zadrugi. Veliki so izdatki za gradbeno stroko: za razna popravila cest in potov, mo- f stov, trgov itd. je proračunanih skupno j 1,349.420 din, okoli 189.000 din več ka- j kor v prejšnji dobi. V tej vsoti izdat- kov je med drugim določenih 100.000 din za sklad za regulacijo mesta. Za vetcrinarstvo in kmctijstvo je do- ločenih 21.000 din (21.000 din), za na- rodno zdravje 149.300 din (148.300 din). V partiji 14 je določena za socialno skrbstvo skupna vsota 583.480 din (467.930 din), torej 115.550 din več. V tej vsoti je vSteta vsota 229.950 din (100.000 din) kot oskrbnina za 60 ob- Činskih revežcv v Mestnem zavetišču v Mcdlogu, torej 129.950 din več kakor v prcjšnji proračunski dobi. Povišanje se utemeijuje s tern, da so bili občinski reveži iz raznih hiralnic in zavodov, kjer so bili dotlej, premeščeni v Mest- no zavetišče v Medlogu. Sicer je porast izdatkov za občinske reveže dokaz, da napreduje splošno obubožanje, ki ga povzrocajo med drugim tudi previsoke obremenitve vsled avtonomnih davkov in dajatev, vendar bi se morale zaradi povečanja izdatkov za občinske reveže v mestnem zavetišču daiatve na drugih mestih, kjer so odvzeti mestni reveži, za prilično isto vsoto znižati. Poudarja- mo pa, da smatramo za veliko dolžnost mestne občine, da skrbi za obcinske re- veže, ki svojega položaja v premnogih primerih niso sami zakrivili V isti partiji je določenih za razne podpore 261.000 din (251.000 din), to- rej 10.000 din več. Naj omenimo samo nekatere: za Dijaško kuhinjo v Celju, kjer dobiva redno hrano nad 150 naj- revnejših dijakov, 2.500 din. Za Sokol- sko druŠtvo v Celju je določena podpo- ra v tej obliki, da se računu tega dru- fetva odpiše ostanek dolga za plot na Glaziji v znesku 1.108 din in iz enakih razlogov tudi SK Celju 1.108 din. Obe celjski Sokolski društvi izvršujeta s svojim več kot 1000 pripadniki odras- lega članstva in mladine, ogromno na- cionalno in državnotvorno delo ter je v glavnem njuna zasluga, da po sklepu celjskega mestnega sveta v Celju ni potreba uvajati obvezne telesne vzgoje po obstoječem zakonu. V obeh celjskih sokolskih društvih redno telovadi nad 600 članstva in mladine. Ravno isti mestni svet, ki s svojim sklepom pri- znava, da to delo že opravlja v najvecji meri celjska sokolska organizacija, da za to ogromno delo gornje prizna- nje! Ker si stem prihrani tudi celjska mestna občina velike izdatke, se v zahvalo — odpiše dolg za stari plot, ki pa obkroža občinsko posest. Podpore dobijo Salezijanci v Gaberju 15.000 din, Prosvetno društvo in njegova knjižnica 7.000 din, za orgle v Marijini cerkvi je predvidenih 10.000 din, za portrete celjskih slovenskih županov pa je dolo- cenih 10.000 din. Ker sedaj nimamo več županov, ampak predsednike občin, se bo celjski mestni svet s tem gotovo od- dolžil prejšnjim izvoljenim slovenskim županom za njih požrtvovalno delo. V partiji 15 je določenih za trgovino, industrijo in turizem prispevkov 77.400 din (67.400 din), torej 10.000 din vee. ki so proračunani za novoosnovani tu- ristični odbor. Občinsko gospodarstvo (partija 16) je proračunano na 530.580 din (554.430 din), torej 23.850 din manj. Nova pozicija v tej partiji je odpis du- bioznih terjatev v znesku 40.000 din, Ce- sar v dosedanjih proračunih nismo na- šli. Te dubiozne terjatve (upajmo, da ne bodo višje) so seveda nastale v prej- šnjih proračunih in so dokaz, da prebi- tek prejšnjih obračunov ni točno izkazan. V partiji 17 je proračunan za nepriča- kovane izdatke enako kakor v prejšnji proračunski dobi znesek 30.000 din. Vsi materialni izdatki mestnega ob- činskega gospodarstva so torej prora- čunani na 6,498.995 din (5,962.375), torej za 536.620 din več. MATERIALNI IZDATKI MESTNIH PODJETIJ IN USTANOV (Partija 18 a, b, c, č, d, e, f) V tej partiji so proračunani izdatki za mestna podjetja in ustanove in si- cer za mestno elektrarno in plinarno, mestno klavnico, mestni vodovod, mestt. ni pogrebni zavod, mostni avtobus, me- ščansko oskrbovalni fond Mestno za- vetišče v Mcdlogu. Mestna elektrarna in plinarna je pro- računana na 3,985.979 din (3,701.201 din), torej 284.778 več izdatkov. Med izdatke je postavljen med drugim zne- sek 366.962 din kot prispevek mestni upravi in za obrabnino. To je dejansko vsota čistega dobička, ki ga prispeva mestna elektrarna mestni občini. Med izdatki jc v gornji skupni vsoti všte- tih tudi 438.753 din kot amortizacija in obrestovanje posojil teh dveh, v eno ^druženih podjetij. Mestna klavnica je proračunana na 457.450 din (323.818 din) in je izdatkov 133.632 din več. Ti višji izdatki so v glavnem scstavljeni iz prispevka mestni občini za upravo, so dejansko, kakar zgoraj, čisti dobiček podjetja, ki ga podjetje prispeva mestni občini. Mestni pogrebni zavod je proračunan na 305.600 din (238.820), torej 66.780 din vcč nego v prejšnji dobi. Tudi med temi izdatki je vštetih 76.700 din kot prispevek mestni občini. Mestni avtobus izkazuje proračuna- nih izdatkov skupno 1,024.864 din (863.072 din), torej napram prejšnji proračunski dobi 161.792 din več izdat- kov. Ako prištejemo tem izdatkom 5e izdatke za osobje v znesku 218.676 din, vidimo, da znasajo vsi izdatki tega pod- jetja 1,243.540 din. Med gomjimi izdat- ki je proračunanih med drugim za od- škodnine 65.109 din ter za odplačilo in obrestovanje na novo najetega posojila v znesku 200.000 din, znesek 114.000 din. V proračunu pogrešamo v celoti znesek, ki ga je treba pri takem obratu letno uvaže- vati kot zmanjšano vrednost voznoga parka. Tu nastala izguba, ki je zna- šala lani 1. aprila 766.424 din, je ne- dvomno še narasla v proraeunski dobi., ki se zaključi s 31. marcem 1938, na- rasla bo pa verjetno v proračunski dobi 1938-39 ter bo prišla avtomatično do izraza pri zmanjšanju skupnega pre- moženja celjske mestne občine. Meščansko oskrbovalni fond izkazuje skupnih izdatkov 253.200 din (272.546 din), torej 19.346 din manj. To zmanj- šanje je v glavnem obseženo v zmanjša- nju izdatkov za vzdrževan. poslopij, ki so proračunani na 103.800 din (128.546 din). Za 34 mesečnih podpor se bo izda- lo 149.400 din (150.000 din). Pojasniti bi bilo treba tudi vprašanje, kje so svoječasne naložbe meščansko oskrbo- valnega fonda, kje so investirane in ka- ko se obrestujejo. Proračun za dobo od 1. IV. 1938 do 31. III. 1939 vsebuje prvič tudi prora- čunske zneske Mestnega zavetišča v Medlogu. V kolikor je to iz proračuna razvidno, so proračunani samo izdatki za to enoletno dobo, ki se začne s 1. IV. 1938. Zemljišče v Medlogu je kup- ljeno s pogodbo z dne 24. IV. 1936 od g. Kvaternika in je zavetišče začelo v celoti poslovati v mesecu oktobru 1936. Od tega časa do 31. III. 1938, torej za dobo enega in pol leta, pa proračunskih podatkov v tem proračunu ni. Ti podatki niso obelodanjeni odnosno ča- kajo po poročevalcu svoječasno dani izjavi svojega računskega razvoja! Nas pa le silno zanimajo ti podatki, zani- majo nas posebno zato, da bi izvedeli, iz katerega fonda so se črpala sredstva, da so se krili ti proračunsko nepredvi- deni in nc odobreni izdatki. Kakor vi- dimo iz tega proračuna, je za zavetišče v Medlogu za gospodarstvo in zavetišče samo za enoletno dobo proračunanih skupno 495.020 din. Na podlagi te po- stavke si lahko sedaj prilično predstav- Ijamo vsoto vseh izdatkov za več kot poldrugoletno dobo. Ob ustanovitvi ka- kega podjetja so skoraj redno razme- roma višji izdatki, kakor pozneje, čim podjetje že redno obratuje, kljub temu, da v prvi dobi število oskrbovancev še ni doseglo današnjega števila. Izdatki v znesku 495.020 din so raz- deljeni tako, da odpade znesek 218.395 din na izdatke gospodarstva in znesek 276.625 din na izdatke zavetišča. Med dohodki so do pičice enaki dohodki go- spodarstva in zavetišča ter je to prora- čunsko lepo v ravnovesju. Ako pa raz- členimo znesek izdatkov, vidimo, da so izdatki nepopolni. Posestvo v Medlogu, ki jc v upravi zavetišča, je po zemljiš- ki knjigi obremenjeno s posojili do skupne višine 2,300.000 din, vendar npamo, da zato, ker so vknjiženi po- večini krediti, dolgovi v celokupni gor- jansko celjska mestna občina za oskrbo 60 oskrbovancev v mestnem zavetišcu. Ni pa to dokoroena vsota! Ker bo brez vsakega dvoma donos gospodarstva v zavetišču izdatno manjši nego je pro- računano, se bo za isto vsoto zvišala dajatev za teh 60 oskrbovancev ter vsota 450.000 din najbrž ne bo vzeta prenizko kot skupen izdatek za 60 oskr- bovancev! Vsak oskrbovanec v zave- tišču bo stal na tafc način mestno občino ob sedanji oskrbi letno okoli 7.500 din, dočim bi v primeru, da to zavetišče ne bi obstojalo, stal letno samo okoli 3.800 din. Po proračunu bodo znašali materialni izdatki celjske mestne občine v dobi 1938-39 skupno 13,507.456 din (11 milij. 960:202 din), torej 1,547.254 din več. skupno z osebnimi izdatki po proraČumi pa vsi izdatki rednega proračuna 16,639.092 din (14.997.663 din), torej 1,641.429 din več. Od združitve bivših občin Celje-mesto in Celje-okolica se, kakor vidimo, niso zvišali nele samo fe- datki za osobje, marveč so se zvišali v zelo izdatni meri tudi materialni izdatki občinskega gospodarstva. Sedaj ko vidimo, za koliko naj bo bodoči mestni proračun višji od doge- dan jega, gotovo n« bo odveč, Ce pogle- Kino METROPOL Celje prinaSa: H., 12., 13. in 14. februarja: film sijajnekomikeinfantastičnih zapletljajcv Pravl in lainl prlnc Neodoljivo komični dogodki lažnega in pra- vega princci in uspele aprilske Sale v tovar- narjevi družini. Albrecht Schönhals Carola Höhn Paul Westermeyer V nedeljo 13 t. m. MAT1NEJA samo ob 14.: _-?_ü°^cnl film »ToomaJ, guspodar slonov". Dne 14. febrnarja predstava ob 20.30 odpade 15, 16. in 17. januarja: KRONSKI BISERI Cudna in zelo zanimiva zgodovina kronskih biserov, ki jih je Sv. Oče Klement VII. po- danl svoji nečakinji Katarini Medicis, fran- coski kraljici. Predstave ob delavnikih ob 16.15 in 20.30 ob nedeljah in praznikih ob 16.15, 18.15 in JA) ö\J. KINO XJNION - CELJTE n r p d v fi i n -. 12., 13., 14. in 15. febrtiarja prekrasno filmsko delo Valček na ledu Sonja He nie izvaja dvne plesne figure, za humor skrbe bratje Ritz, glasbeni del iz- popolnjuje Borah Minjcvič s svojimi virtuozi. Muzika in režija polna Sarrna in zabave. Neinški dialog f \6, 17. in 18. februarja prekrasno remekdelo. filmske umetnosti Mari ja Suart \~. velikem stilu posnet film »Marija Stuart« - ki prvikrat od postanka zvofnega fitma prikazuje tragedijo nesreene Skot .ke kralji- cc — bo vrhunce filmske sezone. V gl. vlogi: Katarin» Hfpbu*n Freder«« March nji vsoti ne obstoje. Obstoje pa gotovo v respektabilni višini in se seveda rao- rajo obrestovati. Kolikor se vidi iz vknjižene zadolžnice, se obrestuje del po 9 do 10%. Znesek skupnih obresti spada nedvomno med izdatke tega pod- jetja, kakor se to prakticira pri drugih podjetjih občine. V tej partiji manjkis znesek davkov in dopolnilne prenosne takse, ki se morajo plačati za ta objekt. V gornjih skupnih izdatkih v znesku 495.020 din je vštetih za prehrano 60 oskrbovancev po 5 din 109.500 din in ! kot prispevek za tobak za oskrbovance 1.800 din, nadalje pa za plačo 6 šolskim sestram, za plačo 8 stalnim uslttžben- I ccm. za dninarje in njih prehrano, za prehrano 2. šolskih sester in 8 stalnih uslužbencev, za honorar in vožnje za dušeskrbstvo, za uslužbenca v kuhinji j in pekarni ter 2 bolniška uslužbenca ter za prehrano 8 stalnih uslužbencev skup- no 249.749 tlin. Tu se jasno vidi,, v kakem medsebojnem razmerju so izdat- ki za prehrano oskrbovancev in izdatki za osobje. Kot delna protivrednost teh osebnih izdatkov je sicer med donosom gospodarstva skupni dohodek posestva v znesku 189.395 din, v katerem je med drugim izkazan tudi dohodek s polja in vrta (hmelj in Spargeljni itd.) z 82.795 ' din, vendar žal ne moremo deliti opti- mizma z g. finančnim referentom celj- skega mestnega sveta, da bo ta donos tudi dosežen. Celjska mestna občina plača za svo- jih 60 oskrbovancev v Mestnem zave- tišču v Medlogu po proračunu 229.950 din. Tej vsoti je treba prišteti obresti od izposojene glavnice, ki je sicer iz proračuna ni mogoče ugotoviti, v zne- sku okoli 120.000 din ter davke z do- Idadami in dopolnilno prenosno takso v iznosu okoli 20.000 din. Tako dobimo znesek 369.950 din. To vsoto plača de- damo spredaj citirana navodila g. fi- nanenega miniatra glede sestave mest- nih proračunov za 1. 1938-39. G. sin an - cni minister predpisuje: »Tudi ob tej priložnosti opozarjam na strogo var- čevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse panoge mestne uprave. Splošne financ- ne razmere nalagajo neizogibno, da se to stremljenje pri izdelavi mestnih pro- računov dosledno izvede. To pa zato, ker se dajo s skupno akeijo v vseh vr- stah javnih, drzüvnih in ol^činskih fi- nanc doBcči pozitivni uspehi in se tako ustvari težnja kraljevske vlade, da se- zni/ajo iiskalrie obremenitve samo- upravnih tele^ predvsem mestae, do skra.jno možue m«jc.« G. finančni mini- ster izvaja nadalje, da se mestni pro- računi zelo slabo izvršujejo ter da se naj za proračunsko dobo 1938-39 vsaka potreba najskrbneje oceni in v prora- čun ne postavi ničcsar, kar ne bi bilo tteobhodno poti-ebno ali mogoče. Tem brez vsakega dvoma najbolj avtoritativnim navodilom nimamo do- dati ničesar drugega, kakor svoje skromno mnenje, da ima celjski mestni svet dolžnost, da se po njih ravna. DOHODKI Redni dohodki proračuna za 1. 1938- 39 so razdeljeni na 6 partij. ProraČu- nana je 47-odstotna občinska doklada na vse državne davke v iznosu 3,890.000 din s predvidenim donosom 1,828.300 din (1,649.700 din), torej pri istem procentnem stavku kakor v prejšnji proračunski dobi 178 600 din več, ker so državni davki povišani. 5-odstotna občinska doklada za zapo- slitev brezposelnih od iste podlage naj da donos 194.500 din (175.500 din), to- rej 19.000 din več, 3-odstotni prispevek od iste podlage za gasilstvo pa 116.700 Stev 7. »NOVA DOBA« Stran 3. din (105.300 din), torej 11.400 din več. Fri slednji postavki pripomnimo, da najdemo med materialnimi izdatki za gaailstvo proračunanih samo 105.300 din, ne pa celotne proračunske vsote 116.700 din. Razne takse naj vržejo skupno 1 mi- lijon 282.500 din, torej 296.500 din več nego v prejšnjcm proračunskem letu. Med temi taksami je tudi 5-odstotni do- nos gostaščine v znesku 500.000 din in 2-odstotna kanalska pristojbina v zne- sku 320.000 din. Slednja se pobira od vseh hiš v območju vse občine, dočim ima mestno kanalizacijo samö mesto Celje v ožjem pomenu. Dohodek od trošarine je proračunan na 1,935.500 din. V tej vsoti je vštet med drugim donos trošarine na 6.200 hl vina po 1.50 din z 930.000 din in do- nos 1900 hi piva po 1 din z 200.000 din. Slednje podatke so med razpoložitvijo proračuna popravili na donos 2.000 hl piva. Dohodek od imovine je določen na 1,092.247 din (1,406.200 din), torej 313.953 din manj. V tej postavki je oči- vidno pomotoma označen dohodek od lovišča z 2.050 din, dočim je občinsko lovišče oddano v zakup za 4.000 din in oddaja občina v zakup tudi svoje last- ne lovišče za vsoto okoli 1.200 din. Razni dohodki so proračunani na 2,437.585 din (1,658.576 din), torej 797.515 din več nego v prejšnji dobi. V tej vsoti so proračunani dohodki od državne uprave za vzdrževanje mestne policije na 300.000 din. Ze v obračunu za 1. 1936-37 smo videli, da je prispe- vala država za vzdrževanje mestne po- licije od proračunanih 300.000 din sa- mo 80.000 din. V tern proračunu pa vi- dimo iz podatkov, ki so pripisani, v kolikor je proračun za 1. 1937-38 že izveden do 31. XII. 1937, da do tega dneva država za mestno policijo še ni nič prispevala. Kljub temu pa je v novi proračun za leto 1938- 39 vstavljen znesek 300.000 din, ki v celoti verjetno nikoli ne bo vplacan. To dejstvo je sicer v absolutnem nasprot- ju s prej citiranimi navodili samega g. finančnega ministra, vendar jo to dej- stvo, s katerim se mora računati. V tej partiji je vštet kot proračunski dohodek za 1. 1938-39 tudi prebitek iz proračuiiske dobe 1936-37 v znesku 712.934.25 din. To ni jasno. Ta prebitek, kolikor ga je pač bilo, naj bi se vnesel v proračunsko dobo 1937-38 in torej ne spada v proračunsko dobo 1938-39. V proracunsko dobo 1938-39 bo spadal eventualni prebitek iz proračunske do- be 1937-38. Navodila g. finančnega mi- nistra pa določajo, da se gotovina v de- narju, ki je v blagajni ob zaključku ra- čunskega leta, ne vnaša v proračun do- hodkov, temveč služi prvenstveno kot povračilo neupravičeno pobranih do- hodkov itd. Dohodki mestnih podjetij so prora- čunani sledeče: Mestna elektrarna in plinarna 4 mili- jone 261.950 din (4,106.000 din), torej 155.900 din več. Mestna klavnica 644.650 din (585.300 din), torej 59.350 din več. Mestni vodovod 540.000 din (610.000 din), torej 70.000 din manj. Mestni pogrebni zavod 313.400 din (262.000 din), torej 51.400 din več. Mestni avtobus 1,243.540 din (1 mili- jon 72.000 din), torej 171.540 din več. Meščansko oskrbovalni sklad: donos najemnin 137.772 din in najetje novega posojila ali kaka odprodaja 115.428 din, skupaj torej 253.200 din, da se krijejo potrebe tega sklada. Mestno zavetišče v Medlogu: prora- čunan skupni donos 495.020 din; pri tern se sklicujemo na svoja prejšnja izvajanja. Vsi dohodki znašajo 16,639.092 din (14,997.663 din), so torej za 1,641.429 din večji nego v pretekli dobi in so iz- enačeni z izdatki. IZREDNI PRORACUN Izredni proračun obstoji iz dveh skladov: iz sklada za regulacijo mesta, v katerega se vloži iz rednih dohodkov 100.000 din in donos glob v znesku 1000 din, skupaj 101.000 din, ki se na- ložijo na posebno hranilno knjižico, ter sklad za regulacijo Savinje, Ložnice in pritokov. V ta sklad prispeva celjska mestna občina 778.000 din in pobira v to svrho 20-odstotno posebno občinsko naklado na vse državne davke v iznosu 3,890.000 din, kar da enak donos v znesku 778 ti- soč din. V prejšnji proraeunski dobi je bil ta donos za 76.000 din manjši. V zvezi s prispevkom, ki ga v obliki 20-odstotne občinske naklade plačuje celjska mestna občina za regulacijo Sa- vinje in pritokov, je pereče vprašanje prispevka države k tej akciji. Vpraša- nje regulacije Savinje in pritokov je eminentne važnosti za Celje in širšo okolico, zato je neobhodno potrebno, da tu prispeva tudi država. Prispevek banovine v zvezi s prispevki celjskili davkoplačevalcev ne zadostuje za čim- prejšnjo in povoljno dovršitev tega že pred leti započetega dela. Ob predložitvi proračuna zanimajo eeljskega davkoplačcvalca tudi druge zadeve, katerih rešitev je nujna. Zadeva avtomatske telefonske cen- trale je bila v preteklem letu po časo- pisnih in drugih vesteh baje blizu ugod- nc rešitve. V Beogradu se je mudila deputacija eeljskega mestnega sveta, ki je dobila neobvezne obljube, zgodilo se pa ni ničesar. In vendar sme Celje s svojo trgovino, obrtjo, industrijo in razvitim denarništvom upravičeno za- Ltcvati, da se nujno potrebna avtomat- ska telesonska ccntrala čimprej instali- ra ter sedanja neznosna in za gospodar- fctvo kvarna telefonska mizerija odpravi. Delavski dom so začeli graditi leta 1937. in jc poslopjc v surovem stanju pod streho. Razpis in oddaja nadaljnjih obrtniških in drugih del sta se pa vršili z zamudo, tako da se je s tern oviralo izvrševanje že oddanih del in sc je delala s tem v zvezi škoda, ker se potrebna dela niso mogla izvrševati po njih vrstnem redu. Planinski dom pod Tovstom v svojem nedovršenem stanju je viden dokaz, ka- ko se ne sme delati, ako hočemo pospe- ševati tujski promet in turizem. Skrajni čas je, da se prvotna zamisel postavitve tega doma čimprej realizira in izroči dom namenom, za katere je bil določen. Za Celje je velike važnosti gradnja potrebnih poslopij za justične namene. Sedanji s stebri podprti prostori okrož- nega sodišča kričijo po skorajšnji ure- ditvi tega vprašanja. Ta položaj je ne- vzdržen, zato naj prizadeti činitelji pod- vzamejo za rešitev tega vprašanja čim- prej nadaljnje korake, da se zadeva pospeši. Navedli smo podatke, kako namerava celjski mestni svet uveljaviti svoj pro- račun za bodoče poslovno leto 1938-39. O načrtu tega proračuna bo sklepal še celjski mestni svet, končno besedo gle- de odobritve proračuna pa ima g. fi- nančni minister. V interesu vseh celj- skih davkoplačevalcev je, da bi mestni svet, kakor tudi nadrejena instanca uvaževala tu iznešene pomisleke in zre- ducirala predloženi proračun na najniž- je potrebne iznose, v nobenem primeru pa naj bi ne odobrila predlaganega poviška. —lj. Politični pregled X Za edinstvo naroda in države. Mi- nister za šume g. Kujundžič je v svojem govoru v Banjaluki govoreč o stranki JRZ, poudaril njen program »jedan kralj, jedan narod in jedna država«. Z ozirom na zadržanje udružene opozicije in razna separatistična stremljenja pa je minister Kujundžič stališče JRZ označil takole: »Jasno je, da dokler ne zbrišemo poslednjih sledov naše raz- dvojene preteklosti, ne bomo in ne mo- remo biti za separatistično ureditev države. K federaciji se pristopa potom jugoslovenstva, v zavesti, da smo eno, ker le tako bo mogoče izvesti v vseh naših zgodovinskih edinicah načelo ravnopravnosti vseh treh ver in vseh treh piemen.« X Mirno merjenje naših sil. Tak na- slov je dal »Slovenec« uvodniku, ki po- roca o nedeljskih volitvah senatorjev. Slo je brez boja, brez boja je bil izvo- Ijen naslednik dosedanjemu senatorju dr. Ploju. Novega senatorja dr. Schau- bacha, odvetnika v Mariboru in koroš- kega rojaka je poleg svobodno izvolje- nih in imenovanih županov, od vlade postavljenih banskih svetnikov volilo tudi 8 narodnih poslancev z Jevtičeve liste in 1 narodni poslanec z Mačkove liste. »Slovenec« pravi, da so volili vsi poslanci, ki se prištevajo k naši skup- nosti. Res lepa in vsega spoštovanja vredna skupnost, ki je zasidrana v ljudstvu in toliko jaka, da poveže vse značaje širom slovenskc domovine k enotnemu nastopu za najvišje ideale naroda. Vse to cvetje, povezano v šo- pek pravih slovenskih rož, je bilo po- klonjeno v pozdrav novemu senatorju dravske banovine. X G. dr. Dobovišek gre v Narodno skupščino. »Hrvatski dnevnik« z dne 10. februarja priobčuje sledečo vest: »Dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik iz Ce- lja, ki je bil pri volitvah 5. maja 1935. izvoljen na listi dr. Vladka Mačka v srezu Smarje v Sloveniji, je sporočii predsedniku v daljšem pismu, da iz pov- sem osebnih razlogov izstopa iz delov- nega odbora kmečko-delavskega giba- nja v Sloveniji in iz konzorcija »Sloven- ske vasi«. S tem je tudi prenehal biti član Seljačko-demokratske koalicije.« —¦ Tako »Hrvatski dnevnik«. Po Celju so se že nekaj časa sem širile govorice, da namerava narodni poslanec g. dr. Dobovišek opustiti abstinenčno politiko in oditi v Narodno skupščino v Beo- grad, kakor je to že lani storilo nekaj ferbijanskih poslancev, istotako izvolje- nih na listi dr. Mačka. Za odločitev dr. Doboviška je bilo poleg drugega odlo- čilno stališče njegovih volilcev v šmar- skem srezu ter menda tudi neka večja nesoglasja v vodstvu kmečko-delavske- ga gibanja v Sloveniji. X Izvoljenih 280 brezbožnikov. »Slo- venski gospodar« poroča pretresljivo vest, da je bilo zadnjo adventno nede- ljo v Rusiji izvoljenih 280 brezbožnikov. Tolažimo se pač lahko s tem, da smo si mi Slovenci zadnjo nedeljo izvolili vernega, cerkvi, Bogu in narodu zve- stega senatorja in da so glasovali zanj vsi imenovani pobožni banski svetniki in še devet pobožnih narodnih poslan- cev, ki so spoznali svoj greh in se ske- sali, da so kandidirali svoj čas na listi Jevtičevi — in grmeli na shodih proti tistim, katerim danes bogaboječe slu- žijo. X Konkordat ne bo uzakonjen. Pred- sednik vlade dr. Stojadinovič je sporo- cil arhierejskemu saboru pravoslavne cerkve, da je konkordat z dne 25. ju- lija 1935 med Jugoslavijo in Vatikanom defenitivno odstavljen z dnevnega reda in da ne bo uzakonjen. Arhierejski sa- bor je vzel to sporočilo soglasno na znanje. X Narodna skupščina je v ponede- ljek odobrila trgovinski pogodbi s Sved- sko in Rumunijo, v torek pa je sprejela zakon o ustanovitvi novih okrožnih In sreskih sodišč. V sredo je začela Na- rodna skupščina splošno razpravo o predlogu državnega proračuna za leto 1938-39 z daljšim ekspozejem finančne- ga ministra Dušana Letice. X Nova vlada v Rumuniji. Gogova vlada je v četrtek podala ostavko. Da- nes ponoči je bila sestavljena nova vla- da. Predsedstvo vlade je prevzel patri- arh Miron Cristea, zunanji minister je Tatarescu. V novi vladi so tudi vsi bivii rumunski ministrski predsedniki razen Goge in Mania. Pričakuje se razpust strank in uvedba nove ustave. X Važni dogodki v Nemeiji. V vod- stvu nemške vojske in zunanje politike so bile te dni izvršene velike spremem- be. Vrhovno poveljstvo celokupne nem- bke oborožene sile in vodstvo zunanje politike je prevzel Hitler sam. Zunanji minister je postal dosedanji nemški po- slanik v Londonu von Ribbentrop. Osno- van je tajni državni svet, ki bo dajal Jutrl, v soboto zvečer vsi v Narodni dom na II. eels ski Karneval! Zabrisanke GODOVANJE GOSPODICNE MARE V tem nerodnem predpustnem casu ima priletna gospodična Mara svoj god. Obhajala ga je tudi letos v krogu svojih prijateljev in prijateljic. Pa se zgodi, da prejme za god veli- kansko klobaso. Ko bi le vedel, kdo je napravil tisto klobaso, ko je bila tako tepo okrogla pa tako neznansko dolga! Pa vse bolj čudno je, da se je go- Spodična Mara zaradi tiste klobase ta- ko razburila, da jo je vsa rdeča vrgla kar prijateljem v giavo in odšla z godo- vanja. Res, rad bi vedel, zakaj se je tako razhudila. Pa tudi to ni bilo prav, da je zagnala kar vso klobaso naen- krat, namesto da bi jo razdelila lepo na mesečne obroke, kajti gospodična Mara je državna uradnica. DOMACI PREPIR Onega dne sem proti svoji volji pri- sluškoval. Bilo je zjutraj, nekako med sedmo in osmo uro. Cas sem povedal, kraj bom zamolčal, ker bi ne imel rad sitnega otepanja. Zlomek znaj, kako je zidana tista vi- la: kar ob stopnicah je umivalnica, vsaj tako mora biti po vsem, kar sem fclišal. Najprej je prasketala voda, potem je bilo čuti neko kaluštranje, no in — nato je sledil prepir. V umivalnici sta bila namreč gospa in gospod in se prepirala za — puder. Ona je njega oštevala, da .se gospodje obi- cajno ne pudrajo, on je niej očital, da za puder in šminke porabi kar celo premoženje in da hodi po mestu kakor poslikana kulisa ... Naenkrat je prepir ponehal, oba sta iskala puder, ki je med tem izginil. Iz- kazalo se je ob koncu koncev, da si je puder med prepirom prilastil sin - gim- nazijec in se hitro popudral, ko se mu je že mudilo v solo. TA FRANCOSKA DEZELA ... Katoliako kulturno društvo je prire- dilo predavanje s slikami o Franciji. Polcg hiše, kjer je bilo to predavanje, je imelo kulturno društvo svoje preda- vanje istotako s slikami o francoskih deželah; na prvem predavanju je go- voril katoliäki duhovnik, na drugem pa priznano katoliški kulturni delavec. Snov je bila torej prav podobna, raz- lika je mogla biti le še v temi. Kako mi je žal, da nisem mogel na obe pre- davanji, ker sta se vršili povsem isto- časno ... BESEDA O POSTU Sosedova Milenka res ni zbirčna, pač pa nekoliko sladkosnedna. Zato se je vsakega petka še posebej veselila, ko je prišla na mizo vedno še kaka močna- ta jed, seveda posladkana s čimer že koli. Ko pa je pričela hoditi v solo in je slišala, da pomeni post neko pritrgova- nje v hrani, niti verjeti ni mogla go- spodu katehetu, saj se ona ravno v po- stu najbolj naje. Vsa žalostna je pritekla k mamici, ki ji je morala katehetove besede samo potrditi. Nič ji ni šlo prav v glavo. Zato sc je umaknila v kot in prišla do nove- ga spoznanja kar sama: Pri nas ni posta. Post poznamo samo zato, da takrat k običajnemu kosilu do- bimo še sladkarije. In ko je povedala svojo učenost oče- tu, je ta skomignil z rameni in po- xnislil: Kaj hočemo? Saj so tudi nede- Ije in prazniki samo za lenarjenje in kvečjcmu še za to, da je prejšnji večer kak dobrodelni pies ... Cudo prečud- no, kako smo moderni, da znamo vsako zapoved izvršiti od sladke strani. POBOZNOST IN TOPLOTA Pri nas smo imeli staro mater, ki je tako rada hodila v cerkev, dokler je le mogla. Ko je začela bolehati, smo ji branili; ako pa je bilo mrzlo in polz- ka pot, je kratkomalo nismo pustili v cerkev. Le težko se je vdajala, a samo s posebno pritožbo nad mladino: »Kaki ljudje ste to, ko ne greste v cerkev, če je mrzlo, da je vaša pobožnost kar odvisna od toplote!« Na svojo staro mater sem mislil, ko foem videl pred tedni na cerkvenih vra- tih oznanilo, da je tista cerkev zaradi mraza zaprta. Pst. 0*1.1 r<4. S Br. 3H10 do* 2*. XJI. 1935. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 7. v bodoče smernice za zunanjo politiko. Nemčije. Za predsednika tajnega dr- žavnega sveta je imenovan dosedanji zunanji minister taaron Neurath. Pruski ministrski predsednik in poveljnik letal- stva general Goring je imenovan za maršala. Te izpremembe pomenijo po- polno zmago stranke nad vojsko in podreditev nemške vojske totalitarnemu sistemu. Domače vesti — O nujno potrebni sanaciji zadruž- ništva priobčuje »Hrvatski dnevnik« z dne 8. t. m. zanimiv in stvaren članek, ki obravnava slovenske zadružne prili- v zvezi z velikim posojilom v znesku 63 milijonov dinarjcv, ki ga je najeia dravska banovina v namenu, da se zo- pet vzpostavi normalno funkcioniranje slovenskih zadrug. Clankar obravnava nadalje potrebe hrvatskega zadružniš- tva in zahteva, da se tudi ono enako- pravno obravnava iz javnih sredstev. Solidarnost je glavna karakteristika za- družništva, solidarnost pa predpostav- Ija enako obravnavanje v skladu z moč- jo poedinih zadrug in zvez, katerim te zadruge pripadajo. — 70-letniea ge. Franjo Tavčarjeve. Visoška gospa, dvorna dama in častna predsednica Družbe sv. Cirila in Metoria ga. Franja Tavčarjeva, vdova po veli- kem politiku in pisatelju dr. Ivanu Tav- čarju, izredno zaslužna nacionalna žena in javna delavka, je dopolnila v torek 70. leto svojega bogatega in plodonos- nega življenja. Splošno spoštovani in ugledni jubilantki tudi mi iskreno če- stitamo k jubileju! \ — Imenovanje. Prosvetno ministrstvo jo imenovalo absolventko višje gospo- j dinjske sole v Starem Futogu gdč. Dano j Pcčovnikovo iz Smartnega ob Paki za ! gospodinjsko učiteljico v Miloševcu v dunavski banovini. — Umrl je v torek zvečer na Zidanem rnostu V visoki starosti 95 let ugledni in priljubljeni gostilničar in posestnik g. Jakob Selič. Pokojni se je še dobro spominjal na oni dan, ko je vozil prvi vlak na progi Maribor—-Ljubljana. Leta 1866. se je pokojni udeležil tudi bitke pri Kraljevem gradcu. Gosp. Selič je bil tast krojaškega mojstra in po- sestnika g. Maksa Zabukoška v Celju. Pokojnemu bodi ohranjen trajen spo- iriiii, svojcem naše iskreno sožalje! — Ne kupujte tujih radijskih rcvij, ko Vam »Naš val« prinaša sporedc ovropskih radijskih postaj na vseh va- lovih, pöleg tega pa tudi dosti zaniml- vega branja. Poleg napetega kriminal- nega romana »Moč treh« boste našli v vsaki številki zanimivo novelo, novice iz radijskega sveta, kritično gledališko rubriko, tedenski pregled novih filmov, modni drobiž, sale in še marsikaj dru- f?ega. Revija za radio, gledališče in film »Naš val« izhaja ob petkih v Ljubljani. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knaf- ljeva ulica 5. — »Zvončkova« druga (februarska) številka s pestro, zanimivo vscbino in mnogimi ilustracijami je izšla. Starši in vzgojitelji, naročajte »Zvonček« svo- ji deci! Prijavite se upravi »Zvončka«, Ljubljana, Krakovski nasip 22., ali pa Lčiteljska tiskarna v Ljubljani. — »Zvončck«, ilustrirani mladinski inesečnik, je namenjen domači deci in našim zamejčkom in izseljenčkom po j vsem svetu. Prijatelji slovenske mladi- ne, podpirajte plemenito narodno - obrambno akcijo »Zvončka« in darujte v »Zvončkov« sklad, da bo čim več otrok onstran naših mej brezplačno prejemalo »Zvonček« in se po njem du- ll ovno vezalo s svojo domovino! — Dmtajska vremenska napoved za soboto 12. t. m.: Pretežno jasno, zju- traj mraz. Celje in okolica c Mestni proračun in Sokolski društvi v Celju. Mestni proračun za 1. 1938-39 ima vnešeno postavko med podporami za Sokolsko društvo Celje 1.108 din in še to v obliki odpisa za neki plot, tako da gotovine društvo sploh ne prejme, Sokolsko društvo Celje I pa je v pro- računu sploh izpuščeno. Iz tega sledi, da bi, če bi na onem plotu ne obstojal še dolg v gornjem znesku, mestni pro- račun šel gladko tudi preko Sokolskega riruštva Cedje-matica. Celjski sokolski društvi izvršujeta važno kulturno- vzgojno nalogo med naso mladino in govori o tern tudi članek o proračunu. Na vsak poziv mcstnega županstva /:a sodelovanje pri raznih manifestacijah sc je sokolstvo rado odzvalo in v ogromncm števihi vedno sodelovalo. Za- to ne moremo razumeti tako poniževal- nega udarca mestne občine v obraz so kolstvu. Za orgle, salezijance in drugo ima mestna občina denarja dovolj, za sokolstvo pa ga nima! To poniževalno gesto mestnega finančnega referenta in drugih odločujočih oblastnikov na obči- )ii si homo v bodoče dobro zapomnili. c Prešernovo okuo v Celju. Ob akciji za riakup Prešernovega doma v Vrbi smo doživeli Celjani lepo in vsc hvale- vredno prcsenečenje, ki nam je bilo I doslej popolnoma neznano. Knjigarna ! K. Goričarja vd. je priredila zclo okus- no aranžirano »Prešernovo okno« v svo- ji izložbi. Kip neumrlega pevca »velikc ljubezni« in pevca »neba in pekla v svojem sreu« in originalni akvarel Pre- j šernovega doma v Vrbi, ki je umetnižko 1 delo profesorja celjske gimnazije akad. slikarja g. Alberta Sirka krasita okno. v katerem so zbranc razne izdaje Pro- šernovih poezij od 1. izdaje »Kersta per Savici« (1836) in 1. izdaje »Poezij dok- torja Franceta Prešerna« iz 1. 1846., Illyrisches Blatt in razne kasnejše iz- daje, prevodi in dela o pesniku. Posebno' pozornost vzbuja originalni rokopis | pesmi »Tri želje« in faksimilirane izda- I je » Poezij <<\ Večina del so danes prav velike redkosti, ki so jih dali srečni lastniki na razpolago za to priliko. (Sko- da, velika Skoda, da ni razstavljen tudi originalni rokopis »Poezij«, ki se tudi nahaja v Celju!) Okno vzbuja pozor- nost naše javnosti. Prirediteljici izre- kamo vse priznanje in hvalo z željo, da bi se kaj takega ob vsaki priliki pono- vilo, ker pokažemo tudi s tern sebi in tujcem svojo visoko kulturno stopnjo. Opozarjamo javnost, da sprejema Gori- čarjeva knjigarna tudi darove za na- kup Prešernovega doma, in pozivamo zlasti naše imovitejše meščane, da pri- spevajo v ta namen po svojih močeh. c Zupančičeva proslava v gledališču. V nabito polnem celjskem gledališču je bila v torek zvečer proslava 60-letnice pesnika Otona Zupančiča. Po slavnostni besedi pisatelja msgr. Fr. Ksaverja Meška o Zupančiču je ljubljanska dra- ma vprizorila ZupančiČevo tragedijo »Veronika Deseniška« v zgoščeni obliki in učinkoviti režiji g. Debevca. Ta Zu- pančičeva mojstrovina je dosegla v Ce- lju, cigar zgodovina je dala delu snov i in podlago, še prav poseben uspeh. Iz- klesane in dognane umetniške slike so ustvarili ga. Mira Danilova (Veronika), ga. Marija Vera (Jelisava) ter gg. Le- i var (Herman II.), Skrbinšek (Bonaven- tura) in Debevec (pravdač). Gregori- nov Friderik je bil zadovoljiv, a po dra- matski sili ni dosegal Hermana. Ostali so se v manjših vlogah krepko uvelja- vili. Prijetno je vplivala tudi okusna scenerija. c Lep uspeh kulinarične razstave. V j nedeljo je bila zaključena I. kulinarična I razstava, ki je bila nameščena, v mali ! dvorani Celjskega doma. Obisk te za i Celje nove prireditve je bil prav zado- voljiv. Obiskovalci, ki so prišli od bli- i'.u in daleč, so se pohvalno izražali o razstavi. Zanimivo je, da je bilo med občinstvom mnogo več zanimanja za razstavo nego med onimi krogi, ki bi morali pokazati največ razumevanja za take prireditve. Razstavni odbor, pred- vsem pa njega predsednik g. Riko Pu- celj, plačilni v hotelu »Unionu« v Ce- lju, zasluži za svojo veliko požrtvoval- nost in iniciativnost polno priznanje. Razstavijaici so prišli vsi na svoj račun. Na razstavi so zlasti ugajali kubarski izdelki kuharskega mojstra g. Babinka iz Maribora ter hotela »Beli vol« in go- stilne »Branibor« v Celju, slaščičarski i.'idelki g. Karla Mantla in g. Goleša ter učinkovito pogrnjenc mize, zlasti miza za zlato poroko s krasno torto g. Mantla. Veliko pozornost so vzbujali tudi likerji g. Lukasa, dragoceni pribori in kristalno steklo tv. Weincrja nasl. in (ielikatese g. Meštrova, pa tudi ostali : razstavljalci so se zelo potrudili. Skoda, j da je g. Babinek oskrbel vodstvo po razstavi samo prvi dan in da ni pozneje pripravil spremembe na razstavi, kakor je bilo doloeeno. Prireditvenemu odboru in razstavljalcem čestitamo k lepemu uspehu, ki naj bo krepka pobuda za na- daljrije, večje kulinarične razstave v tujskoprometnem Celju. c Ljjudsko vseučiliščc. V nonedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske sole g. inž. J. Kukovec iz Maribora o temi: »Preko Varna, Cari- gratJa in Atcn v Palestino in Es;ipt.« G. predavatelj bo govoril o svojih vtisih ki ,]ih je prinesel s tega potovanja, in iiam pokazal preko 80 lepih, barvjnh skioptičnih slik. Vabimo obcinstvo, da poscti to zanimivo predavanje v r-im večjem štcvilu. c Prndpustni gledališki večer bo pri- redilo Sokolsko društvo Celje-matica v četrtek 24. t. m. ob 20. v Narodnem do- mu. Na sporedu je vprizoritev spevo- igre »Zapor«, nastop Brede Rajhove in Maria Sancina z dvema harmonikama, dva solospeva ge. Helene Rajhove, na- stop članic, soloples Tatjane Mravlja- kove, trije solospevi ge. Helene Lapaj- netove, koncertne pevke iz Ljubljane in učiteljice solopetja na Glasbeni Matici v Celju ter komični kvintet »Kofetarce« Sodelovala bo tudi koncertna pianistka ga. Mirca Sancinova. c Skoraj 25 milijonov dinarjcv so potrošili Celjani lani za alkoholne pija- če in tobačne izdelke. Popili so 593.554 litrov (vina in vinskega mošta, 321.350 litrov piva, 117.893 litrov sadjevca ter j 'i7.125 litrov žganja, likerjev in konja- ; ka, pokadili pa so za 12,839.24S din to- j bačnih izdelkov in porabili za 127.900 din cigaretnegu papirja. c Lcp uspeh Celjana. Te oni je bilo ocenjevanje osnutkov lepakov za XVIII, pomladanski velesejem v Ljubljani. Med 17 predloženimi osnutki jc dobil naj- boljšo oceno in prvo nagrado v znesku , 2.000 din osnutek pod geslom »Ljub- ljana«, ki ga je izdelal Celjan g. Martin Ferlež, modelirni slikar keramične to- varne v Libojah. Cestitamo! c V nedeljo dopoldne ne bo toka. Kranjske deželne elektrarne bodo zara- di nujnega popravila na omrežju v ne- deljo 13. t. m. od 8. do 13. ükinile do- bavo toka v Celju in okolici. c Lopa nova darila za II. celjski kar- neval, ki bo v soboto 12. t. m. zvečer , v Narodnem domu, si lahko ogledate v izložbi tv. Stermecki. c Lovski pies bo 12. marca v Narod- t nem domu v Celju. c Občni zbor pevskega društva »OJjj- ke« bo v nedeljo 20. t. m. ob 8. v Obrt- nem domu. j c Klub (laniskili frizerjev v Celju je imel v nedeljo svoj redni letni obeni 7,bor v klubski sobi pri »Zelenem trav- niku«. Navzoči so bili tudi člani iz Kre- | žic, Scvnice in drugih krajev. Klub ima ! 14 članov. Lani je priredil več tečajev za člane iz okolice Celja, večerni tečaj c modernem friziranju za vajenke in le- po uspelo javno friziranje v Celju. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Edo Paidasch, za tajnika g. Amand Peper-. nik, za blagajnika pa g. Avgust Tacek. Spomladi namerava klub prirediti javna sriziranja v večjih krajih okoli Colja, da bi tako pospeševal damslco frizersko obrt: na deželi. V isti namen bo priredil tudi nedeljske tečaje za člane izven Celja. c Jzmenja>a trgovskega naraščaja. Združenje trgovcev za mesto Celje ob- vešča vse svoje članstvo, da odbor za izmenjavo mladih trgovcev v Berlinu biezplačno posreduje pri izmenjavi tr- govskega podmladka, t. j. pri zaposlitvi nemškega trgovskega podmladka v ino- zemstvu in inozemskega podmladka v Nemčiji. Za izmenjavo pridejo v poštev osebe z dovršeno učno in 1 do 2 letoma pomočniške dobe, ki pa morajo biti v moralnem oziru neoporečne, dobrega vedenja in morajo do neke mere obvla- dati tudi nemški jezik. Takemu kompe- tentu preskrbi odbor namestitev v svrho praktične izpopolnitve, ako se najde pri nas pod enakimi pogoji me- sto za prakso nemškega državljana. Vsi nadaljnji potrebni podatki se dobe v pisarni združenja v Razlagovi ul. 8. do 19. t. m. c Predavanje za rezervne oficirje. Pododbor UROIR v Celju opozarja vse rez. oficirje na predavanje, ki bo v to- rek 15. t. m. ob 18.15 v učilnici v vo- jašnici kralja Petra. Udeležba obvezna za vse rezervne oficirje, ki niso event, siužbeno zadržani. c Prijavljcnci za bolniearski tečaj K(Ieč,Kvrope«. c 1265 brczposelnih (1130 moških in 135 žensk) je bilo prijavljenih 10. t. m. pri celjski borzi dela nasproti 119S (1070 moškim in 128 ženskam) dne 31. januarja. Brezposelnost še vedno na- rašča. c Princ Karneval se Vam bo predsta- vil na pustno soboto ob zvokih sijajnega Adamičevega jazza. c O Andah je predaval v torek Poljak g. Jan Stolarski v risalnici meščanske šole v Celju. Predavanje je bilo pod okriljem podružnice SPD in je privabilo jTinogo poslušalcev. Predavatelj dobro obvlada slovenščino, dasi je živel v Slo- veniji le tri mesece. Skioptične slike so pokazale gorske grmade in vrhove, vi- soke nad 7000 m, ki jih je premagala poljska zn anst vena ekspedieija, katere pot je predavatelj opisal. c Celjane obveščamo, da bo tudi le- tos tradicionalna maškarada Olepše- valnega in tujskoprometnega društva na pustni torek zvečer in sicer v Narod- nem domu 1. marca. Maske, pripravite se za to vsako leto najlepšo pustno prircditev. Obetajo se razne atrakcije. Okrasitev veseličnih prostorov bo kot običajno na višku. c Krajevna organizadja Legije ko- roških borcev v Celju je imela v ne- deljo svoj prvi redni občni zbor, ki se ga ie udeležilo nad 80 članov izmed 100. Občni zbor je vodil g. inž. DuSan Rudolf. Zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane je povedal, da je akcija za priznanje dobrovoljstva koroškim bor- cem v polnem teku. Krediti za posta- vitev spomenika padlim korošidm bor- cem so že odobreni. Legija koroških borcev namerava izdati ob 20 letnici osvobojenja spominsko knjigo o bojih na severni meji. Prvi del te kniige bo vseboval politično, slovstveno in kul- turno zgodovino Slovencev na Koro- škem, Štajerskern in v Prekmurju, drugi del pa predvojne razmere, svetovno vojno in prevrat, nastanek slovenske vojske, vojaške operacije na severni meji in doživljaje posameznikov. V Cel|u se ie osnova) poseben odsek z g. Fr. RoSem, ki bo zbiral prispevke za to knjigo. Novemu odboru zopet predseduje g. inž. Dušan Rudolf. Na občnem zboru je bila iznešcna zahteva, nai se prizna dobrovoljstvo samo onim članom Legije, ki so se zares udeležili bojev na KoroSkem. c Drsališče v mestnem parku je od- prto. Led je dober. c Zetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v soboto 13-letni sin podpregled- nika finančne kontrole Karel Cretnik iz Vojnika, v torek 60-letna postrežnica Marija Kocijanova iz Celja, v sredo 76- letna zasebnica Jožefa Samidova iz Grajske vasi, v petek pa 60-letna po- strežnica Katarina Sibinova iz Celja. N. p. v m.! c Maturanti celjske gimnazije se za- hvaljujejo vsem, ki so pripomogli k iP. pemu uspchu maturantskega plesa. c Pod])orncmu društvu za uboge licence drž. realne gimnazije v Celju je daroval g. Karlo Sancin, ravnatelj Clas- bene Matice v Celju, 50 din namesto evetja na grob umrlemu dijaku Zdenku Jagodiču. c Noeno lekarniško službo ima od 12. do 18. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 13. do 19. t m. ima službo III. vod, inspekcijo predsednik g. Dobovičnik. Iz naših krajev Store Ob petletnici šentlovrenskega odra Št. Lovrenc, 11. februarja. V nedeljo 13. t. m. ob 16. bo gostoval v Narodnem domu v Celju šentlovren- ski oder. Igralci šentlovrenskega odra se bodo to pot prvič predstavili celjske- mu občinstvu z narodno igro »Revček Andrejček«. Letos praznuje ta napredni oder pet- letnico obstoja. Leta 1932. v novembru so se zbrali mladi kmečki fantje in si ustanovili Prosvetno društvo, ki so ga včlanili pri ZKD v Mariboru. Društvu predseduje že od začetka do danes zna- ni sokolski delavec Solski upravitelj A. .Terin. Za petletnico so si člani društva nadeli težko nalogo: ustanoviti letno gledališče in postaviti lasten dorn. V ta namen so pritegnili v svoj krog tudi mnoge posestnike in ugledne može. Prostor za letno gledališče je blagohot- no poklonil šentlovrenški gostilniear in posestnik Jakob Gajšek, ki je pri- pravljen dati tudi svet za gradnjo do- ma. Fantje bodo teren še malo popravili in zravnali, pa bo imel Sentlovrenc let- no gledališče, kakor ga ima malo po- deželskih društev. Ob proslavi petlet- nice, ki bo najbrž v aprilu ali maju, se bo konstituiral odbor za gradnjo do- ma. Ta dom je že dolga in tiha želja vseh naprednih Sentlovreneanov. V tem domu bodo lahko črpali izobrazbo kmeč- ki fantje, mladi gospodarji, tako pri strokovnih predavanjih, kakor na odru. Seveda nastajajo tu gmotne težkoče, to- da sai tudi leta 1932. niso ti mladi ljudje imeli nič, pa so začeli zbirati sredstva in si postavili lep oder po na- črtu prof. Robnika. Ta oder predstavlja elfines vrednost vcč tisoč dinarjev. S ponosom se lahko ozrejo šentlov- renski prosvetni delayci ob petletnici nazaj. Za .njimi je doba trdega dela, varčevanja in uspehov, pred njimi pa, kakor sc kaže, doba še intenzivnejšega dela. Toda ljudje ne klonejo! Vidijo rasliko: kako je bilo prcd ustanovitvijo tega nacionalnega žarišča, vidijo Sent- lovrenc prej in danes, ko ima društvo za seboi že pol decenija. Z lepim vzgle- dom vztrajnega in nesebičnega delova- nja so si pridobili naklonjenost celo pri političnih nasprotnikih. Sirša javnost bo gotovo radevolje priskočila na po- moč, ko bodo ob petletnici prišli med njo z načrtom o novem domu in če bodo za petletnico otvorili novo letno gleda- lišče. Tako bo postal Sentlovrenc znan tudi z druge strani! — France K. St. Jurij ob j. ž. i j Vodovod. Poročali smo že, da se vo- j dijo ])ripravljalna dela za napeljavo vo- dovoda in da jc treba predvsem najfci primeren vrelee, da bi dal dovolj zdrave vode. Kakor slišimo, se je sedaj posre- čilo dobiti potrebno količino vode, to je 3 1 na sekundo. Vrelci so na posestvu g. Zdolška v Podgorjiz. Voda izpod Re- sevne je znano dobra. Zelimo le, da bi se čimprej pretakala v trg. j lloditeljski sestanek, ki je bil 6. t. in. na tukajšnji šoli, je bil prav dobro obiskan. Med drugim so starši izrazili željo, da bi naj šolske potrebščine za vse otroke nabavljala sola. Potrebni znesek pa bi naj vnesli v občinski pro- račun. Nadalje so starši proti pobiranju denarnih prispevkov za razne namene po šolskih otrocih. Vojnik v »Skedenj« na vojniškem odru. Od- lični vojniški diletanti so vprizorili v nedeljo 6. t. m. popoldne v posojilniški dvorani v Vojniku Kranjčevo komedi,jo v 4 dejanjih »Skedenj«. Tako prodor- nega uspeha, kot ga je doživel »Ske- denj« v Vojniku, gotovo ni nihče priča- koval. Med nabito polno dvorano, ki jo je napolnilo občinstvo od blizu in daleč, in igralci je bil dosežen prav dober kon- takt v samem početku igre. Režiser g. Felicijan, ki je odlično podal tudi vlogo Mihe, je pokazal vse vrline in sposob- nosti sodobnega diletantskega režiser- ja. G. Gorečan je podal naporno in dol- go vlogo Senice zelo posrečeno in učin- kovito, kakor smo pri njem vedno va- jeni. G. Bekeš je rešil vlogo Petra nad vse pričakovanje. G. Bekeš je dokazal, da spada v vrsto najbolj rutiniranih igralcev. Lik Andreja je do podrobno- ?ti prikazal g. Zorko, ki je bil zlasti v duetu z Marjanco na višku. Gdč. Ribi- reva, ki je že neštetokrat dokazala, da bi delala cast vsakemu mestnemu odru, je podala Marjanco dovršeno. Gdč. Go- lobova se je z Jerico posebno dobro uveljavila in podala vlogo z naravno komiko. Gg. Paušer, Resnik, Arnšek in Kramer so svoje vloge podali skrbno in tako pripomogli k skupnemu uspehu. Scenerija, ki jo je oskrbel g. Zorko je bila učinkovita in sodobna. v Uspela lelna skupšeina Kola jugo- slovenskih sester. Naše Kolašicc so se v nedeljo 30. januarja zbrale, da polože račune svojega enoletnega dela. Zbor je ob dobri udeležbi vodila ga. Mikuževa, ki je uvodoma pozdravila Nj. Vel. kra- ljico Marijo in se v nadaljnjem svojem govoru zahvalila vsem članicam, ki so ji v preteklem burnem poslovnem letu stale zvesto ob strani. Posebno se je zahvalila gdč. Vaudovi kot tajnici ter Burdijanovi in Bekeževi kot najagilnej- šima članicama. Po poročilih, ki so bila sprejeta z zadovoljstvom, je bil izvo- ljen nov upravni odbor z go. Brezovniko- vo na čelu, ki je bila po ustanovitvi društva pred 11 leti 4 leta ena najagil- nejših predsednic. 2elimo našim Kola- šicam pri njihovem udejstvovanju mno- go uspehov! v Poroka. Prihodnjo nedeljo se bosta poročila v Vojniku g. Franjo Zdovc, slikar drž. železnic iz Laškega in gdč. Angela Fiedlerjeva iz ugledne narodne rodbine iz Trnovelj. Bilo srečno! Stranice Nova sola ali prosvetni dom? Stranice, 11. februarja. Mala gorska vasica ob vznožju Male Gore je živela svoje mirno vsakdanje življenje. Naš kmet in delavec sta si- romašna, pa tudi poštena in odločna. Zaradi ljubega miru ubogajo naši pre- bivalci tistega, ki je bolj študiran od njih. Ce so volitve, gredo vsi yolit, sa- mo da jih ne preganjajo. Pri predlau- skih volitvah in tudi pri lanskih vo- litvah v veliko občino so prebivalci ubo- gali gospoda in volili edino listo g. Seliha. V prejšnji upravi je bil iz Stra- nic tukajšnji gostilničar in posestnik g. Sivec, v odboru pa med drugim, mlad agilen posestnik Lojze Fijavž. Ker pa prva dva mi3lita s svojo glavo, sedaj nista prišla na prva mesta, marveč so dali Sivca bolj vzad za odbornika, Loj- zeta Fijavža pa za prvega namestnika. Prod približno 10 leti je zapustil neki Gande straniški občini okrog 75.000 din in sicer je osebno obljubil očetu Lojzeta Fijavža gospodu Matiji Fijavžu, ki je bil mnogo let občespoštovan straniški župan, da bo zapustil ta denar občini za zidanje sole. Od tega denarja so ob- čani pred leti dovolili takratnemu go- spodu župniku 5.000 din za zvonove in nekaj tisoč za svinjake, sedanjemu g. župniku pa okrog 5.000 din za popravilo zidu okoli cerkve. Ostanek je pa ostal naložen v sreski hranilnici. Sliši se, da hoče nekdo ta denar poba- sati, oziroma se je tako nekdo sam izra- zil. Ta denar hočejo kratkomalo pora- biti za zidanje prosvetnega doma v Stranicah. Ta prepotrebni dom naj bi stal na zemlji odnosno bi se uredil v cerkveni hisi, ki jo je testamentaricno podaril pokojni župnik Verlič cerkvi s posestvom vred. Ta dom bi torej stal na cerkveni zemlji in bi bil last cerkve. Sedanji župnik g. Zolnir in župan se- danjoi velike občine Konjice, h kateri spadajo sedaj tudi Stranice, se trudita da dobita omenjeni denar v to svrho. G. župnik je baje že pobiral podpise. Straničani so pa tudi brihtne glavice. Sprevideli so, da jim ta dom ne bo nič koristil. Vedo tudi, da je šolsko poslop- , je v takem stanju, da je sramota in. greh, da morajo deca in učitelji sedeti v takih prostorih. Solsko poslopje je staro in pritlično ter ima samo dva raz- reda, tako da mora imeti en razred po- poldanski pouk. Poleti še gre, pozimi pa je hudo. Otroci iz daljnih hribov morajo popoldne v solo in prihajajo v trdi temi domov. Straničani vedo, da bodo morali seči v žep in zidati novo ali pa preurediti in povečati sedanje šolsko poslopje. Vedo pa tudi, da šolskega poslopja n e zida vsa občina, marveč samo tiste vasi, iz katerih hodijo otro- ci v to šolo. Straničani hočejo ta denar porabiti za šolsko poslopje. Stranice po tako reven gorski kraj, da kmetje ne premorejo denarja, da bi sami iz last- nih sredstev zidali solo. G. župnik ja pa na stališču, da je prosvetni dom tudi potreben. Videlo se bo, ali bodo kmetje za pro- svetni dom in zato, da iz lastnih sred- stev zidajo šolo, ali so pa za to, da se zida sola iz denarja, ki ga je na opo- zorilo g. Matije Fijavža zapustil pokojni Gande občini za zidanje sole, in da zi- dajo prosvetni dom tisti, ki ga hočejo imeti. Nad mirnimi Stranicami se torej zbi- rajo črni oblaki. Mimogrede še nekaj: Gostilničar, trgovec in posestnik g. Sivec na Stranicah je prosil nekega na- rodnega poslanca za intervencijo, da se na Stranicah ustanovi pogodbena pošta. O tej pošti je bilo tudi govora v finančnem odboru Narodne skupščine. Prišlo je na občino vprašanje, ki ga je pa dobil v rešitev g. župnik, ki je se- daj tudi občinski odbornik. Slišijo se glasovi, da je g. župnik z g. županom poromal v Ljubljano zaradi tistega denarja in pa zaradi pošte. Cuje se celo, da bi se naj ta pogodbena po- šta ustanovila v Stranicah in da bi baje odstopili župnijsko pisarno za ta lokal. Pošto bi pa naj vodil novi orga- nist. Torej Sivčeva hiša, v kateri je že nad 50 let pomožna pošta, ki jo vodi Fkoraj zastonj gospa Sivčeva ža nad 30 let, naj sedaj, ko bi se lahko nekaj več zaslužilo, izgubi pošto, ki bi lahko dala kruh enemu izmed šestih otrok ge. Sivčeve. In to samo zato, da bo or- ganist, ki je prišel pred nekaj dnevi iz Vojnika, imel kruh. Dosedanji organist g. Korošec je odpuščen in to sredi zime. Sedaj je z ženo in otroki brez zaslužka, to pa zato, ker ni bil dovolj poslušen. Ali je to delo ljubo Bogu in ljudem, naj čitatelji sami odločijo. Naknadno smo zvedeli, da je g. žup- nik povedal, da je zaenkrat odložil za- devo denarja za prosvetni dom. Rekel je, naj se ljudje prej sami pogovorijo. Izglcda pa, da je bilo malo preveč na- peto in vroče na Stranicah zaradi te zadeve. Kdaj pride to na dnevni red, bomo še poročali. Konjice Svojevrstna skrb za siromake Konjice, 11. februarja, Novi občinski odbor, ki je v rokah JRZ, je prevzel v svoje roke tudi ubož- i.'.o ustanovo »Lambrechtinišče«. To ustanovo je zapustil dne 3. IX. 1863 konjiški rojak, nekdaj reven krznarski pomočnik, pozneje bogat veletrgovec Franc Lambrecht. V tem ustanovnem pismu je med drugim navedeno tudi da se naj v hišo sprejemajo in dobivajo podporo v prvi vrsti onemogli konjiški tržani obrtniki, njihovi svojci, rokodel- ski pomočniki brez razlike vere in na- rodnosti itd. Ustanovitclj se v naprej odpovcduje vsem pravicam za sebe in svoje naslednike, to pa samo tako dol- go, dokler bo ustanova služila svojim namenom, kakor je v ustanovnem pi- f.mu oz. pravilih navedeno. Pokojni Lambrecht ima še v Gradcu vnukinjo i in vnuka. V tej ul#žni hiši ali, kakor jo v Ko- njicah imenujemo, v Lambrechtinumu so po večini stari ljudje, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v tej hiši. Ker pa je bilo prostora v hiši, so prejšnji odbori vzeli v hišo tudi nekaj starih kuharic in raznih drugih reveežv. Sedarije predstojništvo je pa začelo v Lambrechtinumu »čistiti«. Dne 4. t. m. je izdalo na razne naslovnike iz te hiše sledeče pismo: X. Y. v Lambrechtinišču. Po sklepu predstojništva Ubožne u- Stran fi. »NOVA DOBA« Stev. 7. stanove Franca Lambrechta v Konjicah z dne 3. februarja 1938 se moratc naj- kasneje do srede 9. februarja 1938 izse- liti iz Lambreehtinišča, ker ne izpol- njujete pogojev za bivanje v ustanovni hisi. Slov. Konjice, dne 4. februarja 1038. Selih Ivan 1. r. župan nadžupnik. Beseda nadžupnik je s črnilom prečrtana Tak dopis sta dobila med drugimi tudi onemogli čevljar 82-letni Ivan Fink in njegova žena Liza, ki iraa nad 70 let. Oba sta za vsako delo nesposobna, bolna in betežna. Ta starca bi se morala v teku petih dni izseliti iz te ubožne hiše, v kateri živita že nad 10 let. Kam naj grcsta ta starca v tej hudi zimi? Gospodje imajo vzrok in sicer je nc- davno umrl Ivanu Finku brat Miha Fink, ki je zapustil nekaj denarja. Od tega pa bosta Finkova dobila, če bo šlo dobro, največ 8.000 din. Omenimo pa, da tega denarja še nimata, veeina je naložena še nekje v Mariboru. Ta dva reveža, ki sploh nimata drugega premoženja, morata zaradi onega de- narja na cesto. Kako dolgo se pa lahko živita dva stara onemogla človeka s to vsoto? Kaj pa bo potem, ko jima bo denarja zmanjkalo? Druga takšna siro- ta je okrog 60 let stari delavec Smid z ženo in tremi otroki. Ta človek je slu- žil 8 let vojake, bil vso vojno na boji-' ščih, prej pa je tri leta aktivno služil. Najlepša leta je pustil pri vojakih in si ni mogel ničesar prihraniti. Tudi tega mečejo z vso rodbino na cesto. Kam naj gre? Med drugimi je tudi neka stara že- nica, katere mož je bil čevljarski obrt- nik in pozneje še nočni čuvaj trške ob- čine. Ta žena ima vse pravice bivati v tej hiši. Podpore ni nikoli iskala — samo umreti je hotela v svoji sobici, v kateri je bivala okrog 20 let. Ali je to krščanska ljubezen? Težek bo odgovor na onem svetu za take pre- greške. Sliši se, da nameravajo sedanji pred- stojniki te ustanove urediti v tej hiši sirotišnico vod vodstvom usmiljenk, ki smo jih že videli te dni v Lambrechti- nišču. Pripominjamo, da je v tej hiši ostalo še nadalje več razmeroma mladih žen in deklet, ki bi se lažje izselile nego stara dva Finkova. k Doživljaj gospoda Tiča. V soboto 5. t. m. je priredil konjiški sportni klub pies v dvorani gostilne Filipic. Obisk je bil razveseljiv, prav tako tudi uspeh. Ko je ob y.2. zjutraj nočni ču- vaj napovedal policijsko uro, se je na- cnkrat pojavil v dvorani občinski na- stavljenec Tie. Po naključju mu je z balkona padel moker prt na glavo in ga pokril. Seveda je to povzročilo mnogo smeha in veselja. Vse je glcdalo, od kod se je vzela ta mumija. Gospod Tic se jc pa zelo razburil in pohitel iz dvorane naravnost h gostilničarki gospe Filipi- čevi. Njej je vpričo nočnega čuvaja za- prctil, da dokler bo on na občini, ne bo dobila ona in tudi ne sportni klub do- voljenja za veselico. Nočni čuvaj je imel precej truda, da je mladeniča Tic'a pomiril in spravil domov. Vprašamo g. Tiča, po kaj je prišel ob tako pozni uri na veselico, ko je bila veselica že za- ključena. Drugi dan so seveda sledile orožniškc poizvedbc. Pripominjamo, da je ta Tič tisti, ki je bil leta 1936. v ok- tobru udeležen pri napadu na naciona- liste, pri čemer sta bila dva nacionali- sta nevarno ranjena. k Sreska in mladinska organizacija JNS v Konjicah bosta imeli v nedeljo 20. t. m. ob 16. občni zbor. Poročali bodo tudi funkcionarji banovinskega odbora iz Ljubljanc. Ob 20. pa bo pri- redila nacionalna mladina konjiškega sreza zabavni večer. Igral bo priznani jazz iz Slovenjgradca. Vsi člani in pri- jatelji nacionalne mladine vabljeni! k Občni zbor Sokolskega društva v Konjicah bo v soboto 12. t. m. Sokolsko clruštvo bo priredilo na pustno soboto maškaradp. Najlepša in najoriginalnej- ša maska bosta dobili nagrado. Št. Peter v S. d. št Nočni požar. V noči od ponedeljka na torek je okrog ene nenadorna izbruh- nil požar v kozolcu g. Karnovška v St. Petru. Sledovi kažejo, da je bil ogenj zločinsko podtaknjen. Vozove, ki so bili pod kozolcem, je namreč zločinec povezal z žico, in z žico tudi prepredcl vhode v kozolec ter s tem onemogočil reševanje. Kljub vsej naglici domaci.ii gasilcev, je ogenj popolnoma uničil ko- zolec, ki je bil le delno krit z zavaro- valnino. Požigalca pridno iščejo in upa- mo, da bo kmalu v rokah pravice. št Kolesa kradejo. Poročali smo že o tatvinah koles v našem okolišu. Te dni pa je bilo v razdobju dveh dni zopet ukradenih troje koles. Tako je v enem mesecu izginilo v našem kraju kar pet moških koles. Polzela p »Polzelsko plsmo«, ki smo ga objavili v »Novi Dobi«, ni po volji dopisniku »Slovenskega delavca«. Do- pisnik govori o nekem gramozu, ki so zdrobili revni meščani. Da, res so ga drobiü in marsikateremu sirornaku je bilo s tern pomagano. Vse to pa se je delalo pod prejšnjim občinskim odbo- rom. Ko pa je g. Turnšek sedel na županski stolček, je izjavü, da bodo prejšnji občinski odborniki plačali gra- moz, če ne bodo takoj umolknili. Gra- moz so potem razvozili na občinske stroške tja nekam v zaloške hribe. Geste in poti, na katerih je naiveč pro- meta, pa so v takem stanju, da bodo kmalu začele žabe regljati po njih. Tako pač občinski odbor pospešuie go- spodarstvo in tuiski promet. Dopisnika »Slovenskega delavca« moramo še vprašati, koliko oseb je dobilo na nie- govo posredovanje delo v tovarni. Ka- kor nam je znano, do danes še nobe- den. Povedati moramo tudi, da »zelena« lista delavskih zaupnikov v tovarni »Polzela« vsak dan bolj propada. Od- stopil je celo njihov tajnik, ki je spre- videl prevaro in pa nesmiselno hujska- nje klerikalcev. Kri bo tekla, piše »Slo- venski delavec«. Pravda bo tekla, pra- vijo plavi. Vsega tega bi ne bilo, če bi se ne vtikal g. župnik v zadevo in če bi se ne boril tako vneto za »zeleno« listo. Ob tej priliki spominiamo župija- ne, kako je g. župnik, ko je prišel na Polzelo, iziavil prvo nedelio s prižni- ce v polzelski cerkvi vernikom, da bo služil Bocu in cerkvi, ne pa politiki. Kakor izgleda, pa se g. župnik ne drži točno obljube, ki jo je dal na svetem mestu. p Skok v Savlnjo. Pred nekai dnevi je skočil neki elektromonter v vinje- nosti v Savinjo pod mostom na Pol- zeli. V mrzli Savinji pa se je hitro iztreznil in splaval na suho. §e predno so mu mogli gledalci priskofrti na po- moč. Na vpraSanjp, zakaj je skočil v vodo, je odgovoril. da se je hotel ohla- diti, ker mu je büo vroče.... p Dobre odjemalce koles imamo tudi na Polzeli. T*ko sta bili pred kratkim ukradeni isti večer kar dve kolesi in sicer J-iiku Cimpermanu pri gostilni Šuster, Francu Kranicu pa pred gostüno Alojza Cimperm?na. Upamo, da bodo storilci kmalu izsledeni. Vransko vr Sokol je polagal račun o svojem delu 2. t. m. na občnem zboru, ki je bil rekordno obiskan. Udejstvoval se je plodonosno in dosegel najlepši uspeh z okrožnim zletom lani 4. julija na Vran- skem. V izvajanju Petrove pctletke mo- ra priti do primernih prostorov in telo- vadnice ter so bili v tem pravcu stör- jeni važni sklepi. Clanstvo se je udele- žilo raznih tekem v odbojki, lahkoatle- tiki, telovadbi in smučanju ter doseglo lepe uspehe. Zupni upravi je bil pred- ložen v potrditev novi odbor, sestojeČ po večini iz dosedanjih odbornikov pod vodstvom starešine br. dr. Gračnerja. vr »Ahasver« je postal za dopisnika »Slovenca« pobožen in novodoben. Tem potom se preko nas zahvaljuje g. do- pisniku za zlate nauke in navodila ter mu obljublja, da bo drugič pravočasno prišel k službi božji, da bo na lastna ušesa čul pridigo, ki mu je bila namc- njena, če se bo slučajno še ponovila. Gotovo se mu bo tedaj oprostilo, če bo pridigo nekoliko reproduciral — kljub svoji podtaknjeni kratkovidnosti. Ob- ljublja namreč, da bo točnejši in izčrp- nejSi, kakor je bil prvič, ko je v svoji skromnosti zamenjal bruno s pezdirjem v očesu svojega prostovoljnega učite- lja. Zaupal nam je, da je že od pamti- veka navajen, da se mu podtika vse ono, kar zagreše nevedoma drugi. vr Citalnica, naša najstarejša kultur- na ustanova, je imela svoj občni zbor v nedeljo 30. januarja. Iz poročil posne- j mamo, da se Citalnica lepo razvija, kljub težkim materialnim prilikam, s katerimi se mora boriti. Hud udarec zanjo so bili novi predpisi o prirejanju tombol, zaradi katerih je bila prisiljena opustiti običajno svojo vsakoletno tom- bolo, ki je bila najizdatnejši vir nje- nih dohodkov. Zaznamovala je zopet porast čitateljev kmečkega stanu, kar priča o njenem važnem kulturnem po- slanstvu. Upamo, da prošnje za podpore na merodajnih mestih ne bodo zaman. Tzvoljen je bil po večini stari odbor pod vodstvom dolgoletnega predsednika g. Ivana Kolarja. vr Obeinska uprava je na svoji zad- uji seji sklenila odobriti pogodbo 3 KDE za elektrifikacijo. Bremena za ob- čino in davkoplačevalce so se s tem nepredvideno zvišala. Natančneje o tem prihodnjič! vr Podružnica CMD bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob 20. v hotelu »Slovan«. Ker je na dnev- nem redu pridobitev in oprema novega odra, bo udeležba gotovo polnoštevilna. vr Kakor čujemo, se je Vranska god- ba na pihala dobro uveljavila na krasno uspeli planinsko-lovski vcselici v Sokol- skem domu v Laškem 1. t. m. ter pri- pomogla s svojimi šaljivimi domesleki k nepresiljeno veselemu razpoloženju. Ker obstoji godba šele leto dni, ji je treba k uspehu vsekakor samo česti- tati. Dirigent g. Skok potrebuje samo denarja za nabavo novih instrumentov, ker so stari nedostatni, da si potem s svojimi godci osvoji vse bivše Spodnje Stajcrsko. Ljubitelji, zganite se! Vsak prispevek dobro došel. Šostanj Lepa skupščina nacionalne mladine Soštanj, 11. februarja. Za nedeljsko ustanovno skupščino OJNS je vladalo v Soštanju med našo napredno mladino zelo veliko zanima- nje in že mnogo pred pričetkom skup- ščine je bila lepo okrašena posebna so- ba hotela Kunst nabito polna samih mladih nacionalistov. Med njimi se je sicer zbralo tudi nekaj nasprotnikov jugoslovenske misli, ki so nameravali .motiti skupščino, toda te so žc pred pri- cetkom zborovanja odstranili. Skupščino je otvoril tov. Ivan Rav- ljen ter po pozdravu zastopnikvi oblasti in delegatu sreske organizacije pozval mlade zborovalce, da izrazijo svojo ne- omajno zvestobo in vdanost našemu mlademu vladarju Petru II. Z nepopis- nim navdušenjem je šoštanjska nacio- nalna mladina izkazala svojo veliko ljubezen do našega mladega kralja. Pri volitvah je bil izvoljen sledeci odbor: predsednik Sava Znideršič, pod- prcdsodnik Vinko Movh, tajnik Ivan Ravljen, blagajnik Miha Berločnik, od- borniki Lojze Novak, Ivan Bolha, Slav- ko Slatinšek, Emil Acman, Vlado Sku- bin in Franc Hrastnik. Po volitvah je tajnik sreske organi- zacije tov. Bogdan Pušenjak razložil zbrani mladini program, smernice in cilje mladinskega gibanja, ki je tako globoko zajelo srca in duše naše nepo- kvarjene in idealno navdahnjene jugo- slovenske mladine. Končno je podal tov. Pnšcnjak še izčrpno politično poročilo in se posebno dalj časa zadržal pri vseh zunanjepolitičnih problemih, ki danes zanimajo naš narod. Besedam tov. Pu- šenjaka so sledili mladi zborovalci z največjo pozornostjo in se mu z navdu- šenim aplavzom zahvalili za njegova izvajanja. S himno »Hej Slovani« je bila za- ključena ta lepo uspela skupščina, ki je dokazala, da se bo tudi šoštanjska mla- dina, ki so jo dosle.j razni klerikalni in komunistični »voditelji« smatrali za svojo domeno, v doglednem času otres- la vse tuje navlake in šla skupno z ostalo nacionalno mladino v boj za naso edinstveno Jugoslavijo. Rečica ob S. r Težnje naših splavarjev. Poročilo dnevnikov o občnem zboru Zadruge pplavarjev Savinjske doline na Rečici ob Savinji dne 16. januarja, ki trdi, da imajo za uspeh borbe za dosežene zni- žane vožnje zaslugo naše občine, zahte- va nekaj pojasnil. Zadruga splavarjev se je za vrnitev teh ugodnosti, ki so jih imeli splavarji že v Avstriji in do leta 1930. tudi še v osvobojeni naši državi, pa so jim bile te ugodnosti kasneje ne- utemeljeno odvzete, trudila neprestano že od 1. 1935. intenzivno. Nešteto pro- šenj, urgenc in posredovanj ter depu- tacij je usmerila h generalni direkciji drž. železnic preko g. Cugmusa, pomoč- nika generalnega direktorja železnic pa k ministru dr. Korošcu in tudi kraljeve- mu namestništvu. Poslednji posredova- nji v tej zadevi sta bili prošnja in pred- log zadruge junija meseca 1937 ter na izrednem občnem zboru zadruge dne 2. januarja. Sele tedaj je uspelo, da je dobila zagotovilo, da je stvar rešena v njenem smislu in želji za vse letošnje leto. O tem je zadruga obvestila tudi svoje članstvo. Naravno je, da je za to zaznal tudi župan občine Rečice g. Ble- kač, ki je nato na občnem zboru dne 16. januarja poročal, kakor da je konč- ni uspeh zasluga občin, ki da so to našo akcijo podprle s svojo vlogo v mesecu novembru 1937. Zadruga je smatrala dosego tega cilja za svojo dolžnost in je na ta uspeh lahko ponos- na. V koliko pa je pripomoglo k temu tako pozno posredovanje občin, pa smo si menda vsi precej na jasnem! Le v samopomoči je naša rešitev in uverjeni smo, da bomo samo na ta način z last- no močjo dosegli končno tudi še pre- potrebno nezgodno zavarovanje, o ka- terem se je na zadnjem občnem zboru tudi razpravljalo. Slovenjgradee Kam plove naša mladina? Slovenjgradee, 11. februarja. V neki slovenjegraški okoliški občini, ki je doslej veljala za prav mirno, se v zadnjem času dogajajo stvari, ki rao- rajo vsakega resno mislečega in pošte- iiega prijatelja naše mladine nadajati z najvecjo skrbjo. Doslej je vladalo v tej občini pravo sožitje med vaščani in so bili prepiri, pretepi in politične borbe temu poštenemu in marljivemu kmet- skemu življu sploh neznan pojm. Pred kratkim pa je tamkajšnji kaplan usta- novil telovadno društvo, menda nekake »slovcnske fante« in si v to svrho pred- vsem izbral še ljudsko šolo obiskujoče otroke, ki morajo seveda pridno hoditi telovadit v kaplanijo. Seveda je g. ka- plan smatral za najbolj potrebno, da je pričel otroke politično vzgajati in sejati v njih mlade in nepokvarjene duse mržnjo in strast proti vsemu, kar ni v skladu z ideologijo g. kaplana. Sadovi te ;>katoliške« vzgoje so danes že vidni na vseh koncih in krajih, toda mi se omejimo samo na tri najznačilnejše primere. Pretekli teden so ti 10—13-letni otro- ci pozdravili na cesti svojo učiteljico, ki si je »drznila« nositi sokolski znak, s petjem orlovske himne in s klici »Bog živi!« in »Mi smo Orli!« Vedli so se ta- ko izzivalno, da je bila gdč. učiteljica prisiljena iz strahu pred dejanskim na- padom iskati zatočišče v bližnji gostilni. Drugi primer se je zgodil celo v šol- skih prostorih. Pismonoša je prinesel g. učitelju »Domovino« in ko so šolski otroci videli ta list, so vpričo učitelja zagnali krik, da čita brezverske liste. Na učiteljevo vprašanje, kdo jim je to natvezil, so soglasno izjavili, da jim je g. kaplan pri telovadbi rekel, da sta »Jutro« in »Domovina« brezverska lista in da ne bo nihee, ki čita te liste, videl nebeškega kraljestva. Višck izprijenosti in pokvarjenosti pa so pokazali ti mladi »slovenski fantje« pretekli teden, ko so v večernih urah napadli samotno hišo nekega delavca. Doraa je bila samo žena z malimi otro- ki, dočim je bil oče v službi za vsakda- njim kruhom, ko je prihrumela pred hi- šo tolpa teh »katoliško« vzgojenih otrok, oborožena s koli in dolgimi noži in zahtevala dostop v hišo. Uboga žena je hitro zaklenila vežna vrata in se za- prla z otroki v izbo, toda podivjana otročad je razbila šipe, razdejala vežno ključavnico in vdrla v hišo. V strahu in trepetu je uboga žena z majhnimi otroki trepetala v zaklenjeni sobi, toda tolpi otrok se k sreči ni posrečilo vdreti tja. Zato so se napadalci podali na pod- strešje, tarn vse razmetali in se ob vhodu še ponečedili v čevlje, ki so stali Štev 7. »NOVA DOBA« Stran t v veži, nato pa med huronskim vpitjem odšli. To vandalsko dejanje naše zapeljane in pokvarjene mladine že presega vse meje. Sedaj je dolžnost vseh poklicanih činiteljev, da v zadnjem trenutku sku- šajo spraviti to mladino na prava pota, da zatrejo z neizprosno roko ta divjaš- ka početja in pokličejo moraine krivce na odgovor. Upamo, da bo ta naš apel zadostoval in da bodo odgovorni krogi napravili konec temu neznosnemu sta- nju, ki ogroža življenje in imovino na- äega mirnega podeželskega prebivalstva Zaslužno delo naših gasilcev Dne 31. jan. zvečer je bil v narodni šoli 66. občni zbor prostovoljne gasilske čete v Slovenjgradcu. Občni zbor je olvoril in vodil zaslužni predsednik g. Leopold Kopač, ki je v svojem pozdrav- nem govoru izrazil neomajno vdanost pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kralje- viču Tomislavu. Pozdravil je tudi za- stopnika oblasti g. Ritonjo in zastop- nika občine ter poročal o delovanju ga- silske čete. Iz njegovega poročila posne- mamo, da je bila lani prirejena krasna proslava 65-letnice obstoja gasilske če- te in da je bil ob tej priliki tudi blago-' slovljen novi avtomobil. Dne 7. septem- bra je bilo odlikovanih 22 gasilcev za požrtvovalno in vestno delo in sicer 7 •A zlato, 5 s srebrno in 10 z bronasto kolajno, dne 1. decembra pa je bila ob priliki proslave državnega praznika ce- lotna četa odlikovana z redom sv. Savo 5. etopnje. Slovenjegraška gasilska žu- pa je poklonila četi 2000 din za podpo- re onemoglim gasilcem. Letos 7. janu- arja je bila z ozirom na poročila »Nove Dobe« in »Jutra« revizija poslovanjä in je ob tej priliki banovinski revizor našel vse motorke in orodje v brezhib- nem stanju. Slaba pa je garaža, v ka- teri klub kurjenju vlada prevelik mraz in je zato nemogoče, da motorne briz- galne pozimi brezhibno funkcionirajo. Zaradi tega je treba garažo čimprej preurediti in razširiti. Zaradi bolezni poveljnika je podal iz- črpno poveljniško poročilo njegov na- inestnik g. Franc Kuhar, ki je med drugim poročal, da je četa lani sodelo- väla pri dveh požarih in imela skupno 9 vaj. Tajnik je navedel, da je imela četa akupno s upravo in nadzornim odborom 14 sej, da je rešila 166 dopisov in ima danes 45 aktivnih članov, 7 častnih in fi ustanovnih članov. Vse članstvo je zavarovano za primer nezgode oziroma smrti. Blagajnik g. Vekoslav Vyborny je poročal, da je imela četa 69.549.58 din dohodkov in 62.591.30 din izdatkov, tako da znaša prebitek 6.958.28 din. Novi avtomobil je stal 50.000 din in je popolnoma izplačan. V imenu nadzornega odbora je nato g. Vinko Lipovnik predlagal razrešnico celotnemu odboru, kar so vsi navzoči sprejeli soglasno in z največjo pohvalo za dosedanje vestno delo odbora. Ker še ni potekla funkcijska doba ¦starega odbora, so se vršile samo nado- mestne volitve. Tajnik g. Ferdo Fischer je zaradi prezaposlenosti podal ostavko. Na njegovo mesto je bil izvoljen g. Vinko Lipovnik, v nadzorni odbor pa namesto g. Lipovnika g. Ivan Stum- bergar. Končno je bil še soglasno spre- jet proračun za tekoče leto, ki znaša skupno 18.500 din. Občni zbor je zopet v lepi luči raz- svetlil plodonosno in požrtvovalno delo sedanje četne uprave in posebno njene- ga agilnega in požrtvovalnega predsed- nika g. Kopača, ki si je pridobil neven- ljivih zaslug za razvoj našega gasilstva na naši severni meji. s »Zalujoči ostali«. Zivimo v težkih easih. Dan za dnem nara ncštete skrbi grenijo življenje in le redke so urice, v katerih lahko sprostimo svojega duha in v veselju in zabavi pozabimo na vse križe in težave našega življenja. V ne- deljo se vam zopet nudi enkrat prilika, da se ob zdravem humorju nasmejite do solz in pozabitc nekaj ur na vsakda- nje skrbi. Prednjaški zbor slovenje- graškega Sokola bo vprizoril v režiji s. Ljube Prenerjeve Nušičevo komedijo xZalujoci ostali«. Bodite prepričani, da bo vaša srca zopet napolnilo veselo raz- položenje in da so boste do solz nasme- jali. Zato v nedeljo 20. vsi v naš So- tolski dom! s Prepoved zahajanja v krčme. Sres- ko načelstvo v Slovenjgradcu razglaša: S kazensko sodbo sreskega sodišča v Soštanju Kps 166-37-5 z dne 10. VII. 1937. je to sodišče izreklo prepoved za- hajanja v krčme za dobo 1 leta Francu Pungartniku, roj. 8. IX. 1906. v Ravnah pristojnemu v občino Soštanj okolica, Francu Skrubi, roj. 16. VII. 1906. v Soštanju in istotja pristojnemu in Iva- nu Vajeviču, roj. 12. XII. 1902. v Ga- berkah, pristojnemu v občino Soštanj okolica. Prepoved velja za Pungartnika do 20. IX. 1938., za Skrubo do 8. IX. 1938. in za Vajeviča do 4. X. 1938. S kazensko razsodbo sreskega sodišča v Soštanju Kps 266-37 z dne 14. XII. 1937 je to sodišče izreklo prepoved zahajanja v krčmo za dobo 2 let Josipu Usarju, roj. 7. III. 1891. v Mozirju, po poklicu žagarju iz St. Janža na V. g. Prepoved velja od 30. XII. 1937. do 30. XII. 1939. To se objavlja v smislu določb Čl. 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (SI. nov. št. 17-VI. 23. I. 1930). Kdor imenovanim v prepovedanem času po- streže z alkoholnimi pijačami, se kaznu- je po § 68. kaz. zakonika z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 din. LaSko Sokolska skupščina v Laškem V soboto 29. januarja je bila v mali dvorani Sokolskega doma v Laškem 18. redna skupščina našega Sokolskega društva, ki jo je ob udeležbi nad 80 clanov vodil starešina br. dr. Roš. Br. fctarešina je pred prehodom na dnevni red pozval članstvo k pozdravu stareši- ni SKJ Nj. Vel. kralju Petru II., nato pa se je v toplih besedah spominjal med letom umrlih članov br. Jožeta Ko- vača in s. Ele Vimerjeve. Nato se je spomnil velikih zaščitnikov sokolstva prezidenta Masaryka in škofa Ucceli- nija. Poročila društvenih funkcionarjev in načclnikov posameznih odsekov so podala jasno sliko o ogromnem delu, ki ga opravlja naše Sokolsko društvo. Stevilo članstva je med letom malen- kostno padlo, kvalitativno pa se je iz- datno izbolišalo. Obisk telovadnice je napredoval, število telovadcev je na- rastlo. Doseženi uspehi na raznih tek- mah so pokazali, da se v društvu siste- rnatično goji, no samo telovadba, mar- več tudi razne i^rimerne sportne pano- gc. Zato je zbrano članstvo navdušeno sprejelo poroeilo br. načelnika in s. na- čelnicc. Br. starešina je v imenu vsega članstva izrekel br. Poljšaku za njego- vo uspešno delo iskreno zahvalo. Za- dovoljivo je bilo poročilo predsednika prosvetnega odseka br. Slavca, razve- seljivo tudi poročilo br. blagajnika in razdolžitvencga odseka po br. Benku. Oba pa sta apelirala na članstvo, naj ju še izdatneje podpira in naj se član- stvo zaveda dolžnosti tudi v pogledu plačevanja članarine in prispevkov. Z obžalovanjem je bila sprejeta vest, da bo prenehal sokolski kino že konec februarja, ker bo lastnik dvorane in aparature razpolagal drugače. Mnogi Laščani bodo pogrešali domači kino, drugi pa ne, ker hodijo rajši v Celje. Poročilo mladinskega odseka, ki ga je podal br. Danilo Ferenčak, kaže, da se zlasti mladina pridno udejstvuje in po- staja glavna opora društva. Naj bi vztrajno nadaljevala začrtano pot! Br. podstarosta Križnik je poročal o delu odsekov petletke, ki se vrši po progra- rau. Br. režiser Anton Horjak se vedno pritožuje zaradi težav, ki jih ima z di- letantskim zborom. Navzlic temu pa se tudi v njegovi stroki opaža vsako leto naprcdek tako v moralnih, kakor gmot- nih uspehih. Zato mu društvo lahko mirno zaupa, da bo tudi v bodoče ena- ko vzorno deloval, kakor doslej. Poročilom so sledile volitve z vzkli- kom in je bil rezultat sledeč: starcšina br. dr. Roš, podstarosta br. Križnik, načelnik br. Ludvik Dragar, načelnica s. Ela Kopačeva, podnačelnik br. Jože Horjak, podnačelnica s. Berta Ferčni- kova, tajnik br. Majer, zapisnikar br. Medvešek, blagajnik br. Furlan, pred- sednik zdravstvenega odseka br. dr. Delak, predsednik prosvetnega odseka br. Slavec, predsednik dramskega odse- ka br. Jerše, režiser br. Ante Horjak, glasbeni odsek br. Obal in Kvartič, raa- trikar br. Mirko Kopač, gospodarja br. Benko in Pirtošek, kino odsek br. Mir- ko Kopač, odborniki br. Ujčič, Drolc, Preskar, Vrečko, Adamič, Jordan, Do- linšek, Herlah, ss. Mici Kokolova, Ma- rica Koršičeva, praporščak br. Vindšnu- rer. Izvoljena sta bila tudi nadzorni odbor in razsodišče. Pri določitvi članarine je bila na predlog br. dr. Drnovška sklenjena sprememba. Redni člani bodo plačevali na porezu in prispevkih in članarini leno skupno 53 din, telovadeči 35 din; I člani družin, v kateri plaeuje gospodar vso članarino, bodo v bodoče, če bodo to zahtevali, plačevali samo 23 din. S tern se hoče doseči, da bi se zlasti ste- vilo ženskega članstva pomnožilo. Upa- mo, da uspeh ne bo izostal. Velika so- kolska tombola bo na binkoštni pone- deljek 6. junija. Br. starešina je zaključil dobro uspeli občni zbor s pozivom na vse članstvo, da tudi v bodoče ohrani isto veselje do sokolskega dela in isto po- žrtvovalnost, kakor jo je kazalo doslej. Občni zbor so navzoči zaključili z nav- dušeno zapeto pesmijo sokolskih legij. 1 Se premestitve? Naša klerikalna krajevna organizacija je zadnje mesece kazala nekako utrujenost in izčrpanost v svojem delovanju oziroma je smatrala svoje delo, t. j. preganjanje političnih nasprotnikov, za dovršeno. Ker so se voditelji še med seboj sprli in razdvo- jili, tako da vodi čistokrvne klerikalce D. L, novopečene pa znani triumvirat iz hotela, smo domnevali, da je prega- njanje javnih in privatnih lV&meščen- cev in uslužbencev ustavljeno. Zadnje dni pa se močno zopet govori o novih premestitvah, ki bodo izvršene deloma po naročilih D., na drugi strani pa po navodilih triumvirata, cigar eden clan javno izjavlja, da hoče spraviti iz Laš- kega še dva nameščenca. Naši klerikal- ci torej še niso dali iz rok svojih ra- belskih sekir in zopet bodo padale glave 1 Kaj je z regulaeijo marijagraškega ovinka Savin je? Na znanih Petkovih njivah nasproti Marijagradca že nekaj tednov kopljejo jame in preiskujejo te- ren, mendä v svrho sestave proračuna in trasiranja novega ovinka Savin je. "Upravičeno lahko pričakujemo od da- našnje laške klerikalne gospode, da se spomni brezposelnega delavstva, ki ga je tukaj čedalje več. Za osebne zadeve, t. j. če je treba kakega sokolskega de- lavca onemogočiti, so bili stiki z Ljub- ljano kar preveč uspešni, dočim se za javna dela ne briga nihče. Ce se spom- nimo načrtov, ki bi danes bili prav go- tovo že realizirani, kakor poprej že mnogi, in jih primerjamo z neaktivnost- jo vsega merodajnega aparata v na- šem okraju in z njega vedno večjo pa- sivnostjo, pač ni čudno, če tudi ljud- je, ki so temu aparatu dali svoje po- polno zaupanje, danes s strahom pri- cakujejo, kaj bo. Tukajšnji prebivalci, predvsem davkoplačevalci, še nikdar niso bili tako neinformirani o komunal- nih vprašanjih in drugih važnejših lo- kalnih gospodarskih potrebah in ko- ristih, kakor pod sedanjimi činitelji. Ce mi vprašujemo o namerah in uspehih, kar je najosnovncjša pravica vsakega občana, nas nahruli »Slov. dom« s kopi- co nesmiselnosti. Pri tern ugotavljamo, da sedaj niti tega ni več, odkar je na- .šel njih iniciator novo streho. Vpraša- rao gromovnike, ki so dobili zaupanje občanov pri poslednjih občinskih volit- vah, kdaj se bodo izpolnile lepe oblju- be? Vprašamo jih, kdaj se bo pričela regulacija Savinje in ali skubljenje vrb- ja nad mostom spada že v pripravljal- na dela? Ali so že podvzeti kakšni ko- raki glede priključitve Laškega na avtomatsko telefonsko centralo v Ce- lju? Kaj je ukrenjeno glede obnove asfaltirane ceste? Spomnite se podvo- zov ob železniškem mostu! Ceste so polne blata, pristne ilovke, posebno proti Debru, menda one izpod Huma / jagoake strani. Tudi stebri - podporniki mostu so potrebni obzidave. To bi se dalo urediti obenem z regulacijo Savinje. Seveda, če to ne bo kmalu, bo prav, da se v teku letošnjega poletja to ure- di, sicer utegnemo biti pri kakšni večji poplavi še ob lepi laški most. Dela Je več kot dovolj, tako za one, ki danes že spe v likvidaciji, kakor za naše de- lavce, ki jim ob praznem želodcu to spa- nje draži živce. 1 Paragraf. Odkar je »Slov. gospo- dar« delal reklamo za našega nacional- nega trgovca H., kmetje le še bolj obi- skujejo njegovo trgovino. In zakaj bi tudi ne? Naš kmet-gospodar želi paČ sam razpolagati s svojim denarjem in kupuje tam, kjer je dobro in solidno postrežen. Tako je tudi prav. Ko je de- lal »Slov. gospodar« reklamo, pa je se- veda moral po nepremišljenosti dopisni- ka izustiti tudi stvar, ki je blizu para- grasa. Namignil je in s tern grozilH-ju z bojkotom. Napovedani bojkot pa ni našel odziva, zaradi česar so se neka- teri klerikalni voditelji kar osebno lo- tili zadevščine. Neki D., ki ima največ intereaa na tej stvari, je žrtvoval n. pr. kilometre poti, da bi koga prepričal, da je tudi klerikalni konzum — trgovina. Pozabil je pri tern, da je konzum samo za člane. Seveda se je D. urezal, kajti ta- kega diktatorskega ponašanja naš ob- čutljivi kmet ne prenese. »Za svoj denar bom kupoval, kjer bom jaz hotel, ne pa, kjer mi bo D. ukazal«, so besede kme- ta v odgovor na takšne, za današnje case gotovo značilne pojave. Tudi mi obsojamo to in želimo D-ju, da se ne bi obesil na paragraf nelojalne kon- kurence, 1 »Kakor stari — tako mladi« je naslöv priljubljene operete v treh dejanjih, ki jo je spisal in uglasbil Pa- vel J. Dietrich, poslovenil pa Jaka Spi- car. To vsebinsko zelo burkasto opereto je vprizoril 5. in 6. t. m. gledališki od- sek Sokola Laško v prostorni, dobro zasedeni dvorani Sokolskega doma. Opereta je sicer prirejena za orkester, vendar pa je br. Obal s klavirskim iz- vlečkom v polni meri in z vso njemu lastno bravuro pripomogel do izrazite- ga in prijetnega izvajanja. S. Anjjca Hermanova se je v vlogo Ernestine glo- boko vživela in jo podala zelo tempera- mentno. V ljubki igri se je predstavila v Heli s. Berta Ferčnikova s svojiin simpatičnim sopranom. Režiser operete br. Ante Horjak je sijajno podal očan- ca župana Potočnika. V vlogi Jožeta je občinstvo prijetno iznenadil novinec na odrskih deskah br. Stefan Padar. Razvescljivo je, da se more v takih skromnih razmerah, v kakršnih živi naše podeželsko ljudstvo, pojaviti tako prijeten in tudi podjeten pevec. Naj omenimo samo, da je Padar poleg svo- jega poklica našel čas, da je posečal vaje iz približno dve ure oddaljenega kraja in to peš. Brat Padar ima prijet- no glasovno višino in dobro izgovorja- vo; upajmo, da se bo s časom povzpel do krepkega tenorista. Tudi s. Bezgov- škova je z vlogo Emilije zadovoljila. Izredno posrečen je bil v vlogi mestne- ga »škrica« br. Kvartič, ki je vprav briljiral; priporočamo mu le glasnejšo izgovorjavo. Slikovitost te operete je povzdignil brezhibno naštudiran ženski zbor in fantovski kvartct pri podoknici. Celotni vtis je bil prav ugoden. Med odmori sc je predstavil občinstvu mla- dinski sokolski orkester, ki ga vodi br. Ernest Kvartič. Pozdraviti moramo za- misel, da nudi Sokol že mladini priliko za muzikalno izobraževanje, kar bo go- tovo rodilo dobre in lepe uspehe. 1 Postajališče Brcg, kjer so se dose- daj izdajali le osebni vozni listki, bo srpremenjeno v večjo redno postajo, na- menjeno tudi za tovorni promet. Zaled- je postaje Breg je zelo obširno. Tam- kajšnjemu kmečkemu prebivalstvu bo zelo ustrcženo z novo postajo, za katero si je pridobil posebne zasluge graščak na Rudi inž. Uhlif. V najkrajšem času pa pričnejo polagati tudi drugi tir na progi od Zidanega mosta do Sevnice. 1 Planinsko-lovska veselica. Priredite- lji se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uapehu. Lepa darila za srečolov so po- klonili: Steklarna v Hrastniku, Tovar- losnih izdelkov Jurklošter, tvrdka D. Rakusch Celje in Benko, Murska Sobo- ta. Vsem tem prisrcna hvala. Ravno tako pa gre hvala onim, ki so z oseb- nim delom in trudom pomagali. 1 Kino Laško predvaja v soboto 12. ob 20.30 in v nedeljo 13. ob 16.30 in 20.30 zabaven film »Zene vladajo« (Strategija ljubezni). Zdrav humor, ve- selost in sveža vedrina spremlja žene, ki hočejo vladati. Kaj se dogaja, ko žene varijo pivo itd. Kdor se hoče zne- biti vsakdanjih brig in se enkrat pošte- no nasmejati, ne sme zamuditi tega ve- selega filma. Igralci: Heli Finkenzeller, Herman Erhardt, Oskar Sima i. dr. — Kompletni mlin sladko seno in hlevski gnoj proda Jo«ip Kirbiš, Celje. Stran 8< #N O V A D 0 B Ä« Stev. 7. Trbovlje t Nacionalna mladina v Trbovljah. Preteklo nedeljo je bila v okviru sres- ke organizacije OJNS prva redn a seja pripravljalnega odbora krajevne orga- nizacije OJNS ob polnoštevilni udelež- bi funkcionarjev, članov odbora. Na dnevnem rcdu je bilo vprašanje iista- novne skupščine. Sklenjcno je bilo, da da bo skupščina v začetku meseca mar- ca. Tukajšnja nacionalna mladina je trdno odločena stopati naprej po zacr- tani poti Viteškega kralja Mučenika. Pozivamo vse somišljenike do 35. leta starosti, da se čimprej uvrste v naš mladinski nacionalni pokret. Gornji grad g Sokolsko društvo je imelo pred kratkim v svojem domu občni zbor ob lepi udeležbi članstva in v prisotnosti župnega delegata podpolkovnika v p. Kovačiča iz Celja. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo posneti, da je bilo društveno delo v pretekli poslovni dobi uspesno in dokaj živahno; zlasti velja to za tehnično delo, tudi društvena blagajna si je malo opomogla. Prosvet- no delo pa je zaostalo zaradi pomanj- kanja delavcev, kar pa se bo zboljšalo v novi poslovni dobi. Zupni upravi je predlagana lista, ki vsebuje z malimi spremembami imena dosedanjih funkci- onarjev s starešino br. dr. Jankom Ra- kom, podstarešino dr. Ervinom Meja- kom, načelnikom br. Albertom Kolen- com, načelnico s. Jeleno Tičevo, tajnico s, Ljudmilo Pahorjevo, blagajnikom br. Alfonzom Ribičem, gospodarjem br. .ložetom Tratnikom in prosvetarjem br. Marjanom Mikušem. Za Prago se je pri- javilo doslej 8 članov. Dne 27. t. m. bo v domu velika pustna prireditev, za 19. marec pa pripravljajo naši diletantje dramatsko predstavo. Letnega nastopa predvidoma letos ne bomo imeli, ker moramo podpreti sosednje društvo na Ljubnem, ki bo otvorilo poleti svoj dom g Koroški borci iz zgornje Savinjske doline so imeli v nedeljo 6. t. m. svoj občni zbor v središču sreza pri Majce- cenoviču v Radmirju. Zbor je bil sko- raj polnoštevilno obiskan. Clanstvo se je predvsem zanimalo za poročilo o dobrovoljskih pravicah, za katere se borci za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije potegujejo. Iz poročil funk- cionarjev je razvidno, da je bilo delo^- vanje krajevne organizacije Legije ko- roških borcev v Gornjem gradu v pre- tekli poslovni dobi izredno živahno. Imeli so 8 tovariških sestankov v raz- nih večjih krajih sreza in 4 predavanja, blagajniški posli so v redu, število članstva je naraslo na 118 in je gornje- grajska organizaci,ja s tern postala dru- ga najmočnejša v Legiji, uvrščena ta- koj za ljubljansko. Izvoljena je bila v priznanje dosedanjega uspešnega dela v celoti na novo prejšnja uprava s pred- sednikom dr. E. Mejakom, tajnikom Dragotinom Ačkom in blagajnikom Francem Tratnikom. Tovariši, bivši ko- roški borci se opozarjajo, da je zadry'i eas za prijavo v organizacijo do 25. t. m., po tern roku se ne sprejmejo več prijave. Pričakovati je po dosedanjih rezultatih, da bomo dosegli vsaj del na- ših zahtev. g Nov poštni lokal bomo v kratkem vendarle dobili tudi pri nas, kar je že skrajni čas, ker so dosedanji lokali iz- redno slabi. Kakor čujemo, so se pri- javili trije interesenti. V kratkem bo komisija in tako se bo naša pošta v le- tošnji letoviščarski sezoni že lahko pre- selila v nove lokale. Sokolstvo x Iz Sokola Celje I. Brat Jernej Zu- panc, vzgledni, neumorni sokolski de- lavec, zapušča naše društvo. Z njim naze mlado društvo ne izgublja samo vnetega organizatorja, žrtvujočega se vsega za čisto sokolsko idejo, z njim odhaja zvest prijatelj in brat. Dragi brat Jernej! Ko odhajaš, ponesi s seboj bratsko zahvalo za vso požrtvovalnost, težko bomo pogrešali Tvojo nasmeja- nost in zdravi optimizem; v tolažbo nam je edino to, da ne greš daleč od nas, da greš v sosednji St. Jurij, kjer boS mogel koristno nadaljevati svoje so- kolsko delo. Bratskemu društvu šent- jurske*r,u pa moremo k pridobitvi samo iskreno čestitati. Zdravo! Sokol Celje I. Sport * Tekmo v slalomu za juniorje bo priredil zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPS v Celju v nedeljo 13. t. m. pri Celjski koči. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Med startom in ci- ljem 120 m višinske razlike. Dolžina proge je 500 m. Prijave se sprejemajo: a) v pisarni SPD, hotel Beli vol, I. n. do sobote opoldne brez prijavnine, b) na dan tekme v Celjski koči od 10. do pol 11. proti prijavnini 5 din. Žre- banje startnih številk ob pol 11. v Celjski koči. Start ob 11. Štirje prvo- plasirani tekmovalci prejmejo diplome. Razglasitev izida tekme pri Celjski ko- Či. Darila za tekmovalce SPD so raz- stavljena v izložbi trgovine Kramar & Mislei. * Skakalna tekma za prvenstvo Celja, ki jo je nameraval prirediti Smu- čarski klub Celje v nedeljo 13. t m. v Liscah, je zaradi pomanjkanja snega odpovedana. Pri mladinski tekmivsla- lomu, ki jo bo priredilo SPD Celje v nedeljo pri Celjski koči, bodo prvi trije tekmovalci mladine Smučarskega kluba v Celju še posebej nagrajeni. * Velika tekma v slalomu pri Celj- ski koči. V nedeljo je bilo v priredbi SPD Celje pri Celjski koči tekmovanje v slalomu za banovinsko prvenstvo klubov, za podsavezno prvenstvo po- sameznikov MZSP in za klubsko pr- venstvo prireditelja SPD Celje. Proga je bila dolga 700 m z višinsko razliko 150 m in težka ter jo je bilo treba prevoziti dvakrat. Startalo je 51 tek- movalcev z Jesenic, iz Ljubljane, Ma- ribora, Celja in Zagreba, ki so zasto- pali 17 klubov. Banovinsko klubsko prvenstvo si je priboril TK Skala z Jesenic s časom 12:50.5, drugo mesto pa SPD Celje s časom 19:57, prvak MZSP je postal Mucko (SPD Maribor) s časom 3:174, klubski prvak SPÜ Celje Herle s časom 3:393, med po- samezniki pa je postal Heim (TK Skala Jesenice) s časom 3.02 neoficielni prvak dravske banovine. * Poročilo o snežnlh razmerah dne 11. februarja: Mozirska koča (1344 m): —6, 160 cm snega, prSič, v pri- sojnih legah srež, Celjska koča (700 m): —2, 25 cm snega, srež. st Id ratno šteto~ kakor tudi boiler kupi Josip KirbiS, Celje. Ifičem boljše dvo do trisobno stanovanje ali zame- njam sedanje komfnrtno z drugim. Pismene ponudbe pod „600" na upravo lista. Odda se takoj soInCnostanovanje, obstoječe iz t sobe, kabineta in pritiklin, mirni stranki. — Naslov v upravi lista. Celjska posojilnicaddu Celju JE NAJSTAREJŠINARODNI DENARNI ZAV0D V CELJU I Vse hranilne vloge, vlozene pri CELJSKI POSOJILNICI D. P. T CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski posojilnici d. d. v Celju-Narodni dom Celje Fran jo Zdovc slikar drž. železnic Angela Fiedler poročena Vojnik Nagradni natečaj za izdelavo načrtov za povečanje velike dvorane Narodnega doma v Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju razpisuje nagradni natečaj za izdelavo načrtov za povečanje velike dvorane Narodnega doma v Celju ter je določila za nje tri nagrade : I. nagrada öin 2.OOO-, -J5' » " 1-SOO-— in Ilf- *# » 1.OOO--. Glede predloženih načrtov odločuje upravni svet Celjske posojilnice ter postanejo nagrajeni načrti last zavoda, dočim se nenagrajeni načrti vrnejo brez odškodnine. Načrte je predložiti do konca februarja t. 1. Podatki so na razpolago pri ravnateljstvu zavoda. Celje, dne 8. februarja 1938. Upravni svet. Kupim 2—3 stare fotelje, po možnosti brez pre- vleke. — Naslov v upravi lista. Sprejme se hlšnik brez otrok. Poizve se v pisarni Jezernik, stavbenik, Celje, Komenskega ul. Odda se stanovanje 2 ali 3 sobno v hiši St. 59 Celje, zg. Hudinja ob državni cesti. Stanovanje išče državni uradnik s 1. aprilom, obstoječe iz 2 — 3 sob. Ponudbe na upravo lista. Modno krojaötvo Maks Zabukošek Celje, Cankarjeva cest« se priporoča za pomladansko sezijo Spalnica, jedilnica soba za gospode, fotelji, luster in avto se zaradi preselitve poceni prodajo v Celju. Naslov v upravi lisLa pod »Pohištvo«. TRGOVSKE KNJIGE odjemalne knjižice, paplr, potrebščlne za pisalne stroje In celotno opremo za pisarne kupite ugodno pri tvrdki Franc LeskovšeK knjigarna In veletrgovina s papirjem Celje, Glavnt trg 16 «»Tesla žarnicaM prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralfa Petra c. 17 - »rl .Zv««,«« Drevesnica in trsnica Kmctijskc družbc v Konjicah odda več tisoč krasnih pritličnih in visokodebelnih sadnih dreves ter nad 100.000 cepljenk. Garantirano istc vrste kakor navedeno. Cenj. obfinstvu se priporocq, tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zfata, srebrnine« optika itd. tMs Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolagoj ?ä!koezaiogoe nSjnwcjsih radio aparatov, šivalnih strojev n biciklov A. BREME C-CELJE ^™ ^ Mikloälcevs ulioa 2 Telefon 202 Popravila se vrSijo strokovnol Nizke cene SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTR0VANAZADRUGAZNE0MEJEN0ZAVE20 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter iih obrestuie najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Raöun Poštne hranilnlce št. 10-094 Brzojavi: .Posojilnica" Telefon st. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob del wnlklh od 8- do 12. in od 14 do 18., ob nodeljah od 9. do 11. Za kresijo 4 Telefon 245 Franjo Dolžan - Celje kleparstvo, vodovodne instataetje ¦irelovodne naprave Prevzema vsa »zgora] navedene stroke spadajota dela lo popravila — Cene zmerne — Poitrežba totna In solidna Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju