URADNI VESTNIK CELJE LETO XIII. Celje, 16. april 1968 ŠT. 8 VSEBINA Skupščina občine Slovenske Konjice 103. Resolucija o usmeritvi gospodarskega in družbenega razvoja občine Slovenske Konjice v letu 1968 104. Program graditve izobraževalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice v letih 1968—1973 105. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1968 106. Odlok o stopnjah in delu prispevka za izobraževanje in vzgojo v občini Slovenske Konjice za leto 1968 107. Odlok o oprostitvi plačevanja prispevka od izplačil iz sklada skupne porabe 108. Odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov 109. Odlok o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice 110. Odlok o določitvi temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za opravljanje nalog temeljne skupnosti otroškega varstva na območju občine 11. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Slovenske Konjice IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Slovenske Konjice Skupščina občine Žalec 103. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela RESOLUCIJO O USMERITVI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE SLOVENSKE KONJICE V LETU 1968 L Ocena za leto 1967 Gospodarska aktivnost občine Slovenske Konjice se je v preteklem letu odvijala pod vplivom zaostrenih pogojev gospodarjenja, katere narekuje reforma. V zvezi s tem lahko ugotovimo vse močnejši interes in prizadevanje delovnih organizacij za racionalnejše in učinkovitejše gospodarjenje ter prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča. Na rezultate gospodarjenja so v tem letu negativno vplivale zlasti visoke terjatve kupcev, obveznosti do dobaviteljev, visoke zaloge gotovih izdelkov, porast materialnih stroškov ter upadajoča industrijska proizvodnja. Občutno se je zmanjšala tudi akumulacija delovnih organizacij. Prav tako se je znatno zmanjšalo delitveno razmerje neto produkta v korist delovnili organizacij in sicer od 65,7 % na okoli 60.5 %. Celotno gospodarstvo občine (z zasebnim sektorjem) je v preteklem letu ustvarilo za 1,4 % večji celotni dohodek, dočim je ustvarjen družbeni proizvod bil manjši za 1,7%, Prav tako se je zmanjšal narodni dohodek in sicer za 5,2 %. Po predhodnih podatkih iz zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1967 je razvidno, da se je ustvarjen celotni dohodek povečal le za 0,5 %. Ustvarjen neto produkt je bil manjši za 8,8%. Gibanje važnejših elementov celotnega dohodka po zaključnih računih delovnih organizacij: 1966 1967 Indeks Celotni dohodek 305,131.000 306,954.000 100,5 Družbeni proizvod 991,846.000 87,966.000 95,8 Amoriizacija 5,394.000 9,098.000 168,6 Neto produkt 86,452.000 78,868.000 91,2 Dohodek 69,127.000 57,994.000 83,8 Ostanek dohodka za sklade 15,551.000 9,047.000 58,9 Prikaz gibanja ustvarjenega neto produkta in dohodka po posameznih večjih delovnih organizacijah v letu 1967 v primerjavi z letom 1966 — v indeksih: Neto produkt Dohodek Ostanek dohodka za sklade Comet 99,1 97,2 105,5 Kovinska industrija 88.7 83,0 12,5 TKI Vitanje 95,3 94.0 90,2 KOSTROJ 103,2 100,0 96,1 Opekarna 92.5 95.3 91,0 LIP 94,5 93,2 89,3 KONUS 85,3 73,5 49,7 Kmetijska zadruga 72,1 57,9 50,7 Dravinjski dom 112,7 112,7 115,1 Po zaključnem računu za leto 1967 je izkazana izguba v višini 306.771 dinarjev. Od tega odpade na Kovaško industrijo 270.218 dinarjev, na Obrtno podjetje »Tapetništvo« 20.124 dinarjev in na »Mizarstvo — Dravinja« v višini 16.429 dinarjev (kar se nanaša na bivše podjetje »Pogled« Loče). Težave z nelikvidnostjo delovnih organizacij v letu 1967 ponazarja pregled izvršenih sodnih sklepov, katerih je bilo 1.688 in katerih glavnica je znašala 57,347.000 dinarjev. Obresti in sodni stroški pa so znašali 2,225.000 dinarjev. —- Industrijska proizvodnja sc je v letu 1967 zmanjšala po vrednosti za 4 %, po fizičnem obsegu pa je bila še znatno manjša. Na nižjo proizvodnjo so vplivale zlasti težave z reprodukcijskim materialom, naraščanje zalog, pomanjkanje naročil ter težave z nelikvidnostjo. Celotni dohodek industrije se je v letu povečal le za 0,2 %. Amortizacija pa se je povečala za 79,7 %. Ustvarjen neto produkt pa se je v primerjavi z letom 1966 zmanjšal za 10,4 %. — Na področju kmetijske dejavnosti so bili v letu 1967 doseženi malenkostno boljši proizvodni uspehi kot v letu 1966 in to v živinoreji, sadjarstvu ter v proizvodnji žita. — Promet trgovine se je po vrednosti povečal za 13,1 %; v tem beleži promet trgovine na drobno porast za 6,3 %. i — Promet gostinstva se je povečal za 9,5 %, in sicer v družbenem sektorju za 3,7 % ter v zasebnem gostinstvu za 28 %. — V letu 1967 se je obseg obrtne proizvodnje in storitev povečal skupno za okoli 9,6 %. Višjo stopnjo porasta beleži zasebna obrt. — Na področju izvozne dejavnosti v preteklem letu niso bila v celoti dosežena planska predvidevanja; plan izvoza je bil namreč dosežen le z 98,9%. Skupni izvoz je dosegel vrednost 3,556.144 dolarjev ter je bil za 5,5 % nižji kot v letu 1966. Porast izvoza je dosegel le KONUS za 2,3% ter Comet Zreče za 75 %. — Investicijske naložbe so se v preteklem letu gibale v okviru realnih možnosti. Skupna potrošnja za naložbe v osnovna sredstva je dosegla okoli* 12,100.000 dinarjev ter je bila za približno 18 % nižja kot v letu 1966. Za razvoj gospodarstva, je bilo porabljeno okoli 7,468.000 dinarjev ali 61,7 %; za razvoj negospodarstva pa je bilo vloženo okoli 4,642.000 dinarjev ali 38,3 %. Gospodarske investicije so bile usmerjene predvsem v modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. V letu 1967 je bilo v gradnji nad 220 stanovanj. — V letu 1967 je bilo na območju občine povprečno 4.061 zaposlenih, kar je za 1,5 % manj kot v letu 1966. V gospodarstvu je bilo 3.708 zaposlenih, v negospodarstvu pa 355 zaposlenih. Ob koncu leta je bilo z območja občine prijavljenih 125 oseb kot nezaposlenih, ki iščejo zaposlitev, od tega z visoko in višjo izobrazbo 1, s srednjo šolo 6. s poklicno šolo 11, brez poklica 90 ter 15 invalidov. — V letu 1967 se je gibanje osebnih dohodkov umirilo. Povprečni osebni dohodki so se namreč povečali le za 6,8 % tako. da so dosegli 783 dinarjev. V gospodarstvu so znašali 770 dinarjev, v negospodarstvu pa 926 dinarjev. Po posameznih dejavnostih pa je bil dosežen naslednji povprečni osebni dohodek: industrija 772 din, kmetijstvo 740, gozdarstvo 754, promet 792, trgovina 904, gostinstvo 704 in obrt 714 dinarjev. II. Usmeritev razvoja v letu 1968 Ocena gospodarskega razvoja občino v letu 1968 sloni predvsem na pričakovanem gibanju povpraševanja na domačem tržišču ter možnosti povečanja izvoza. Pri tem so upoštevana predvidevanja zveze kot tudi republike o razvoju proizvodnje ter ostali ukrepi. ki bodo vplivali na raven gospodarske aktivnosti v občini. V okviru okrepljene gospodarske stabilnosti bo najvažnejša naloga gospodarske politike v letu 1968 v tem, da se pospeši rast gospodarstva občine na vseh področjih dejavnosti. Upoštevajoč razvojno stopnjo delovnih organizacij ter sprejetih ukrepov zveze za poživitev gospodarske aktivnosti smatra skupščina občine, da obstojajo realne možnosti zn povečanje družbenega proizvoda za 4—6 %. Predviden porast proizvodnje pa bo odvisen predvsem od sposobnosti delovnih organizaci j za čim hitrejšim usklajevanjem proizvodnje s spremembami povpraševanja na domačem trgu ter od temeljitejšega proučevanja inozemskih tržišč. Pospešena gospodarska aktivnost bo odvisna tudi od večje in učinkovitejše investicijske dejavnosti v smeri modernizacije proizvodnih zmogljivosti. Za ustvaritev boljših pogojev za hitrejšo in eko-nomičnejšo rast proizvodnje bo potrebno doseči zlasti zmanjšanje medsebojnih dolgov in terjatev ter normalizirati stanje zalog. — Blagovna menjava s tujino, katere povečanje je eden izmed glavnih faktorjev za porast proizvodnje, bo potrebno, da bo naraščala nekoliko hitreje kot pa družbeni proizvod. K povečanju izvoza bi naj v letu 1968 prispevalo zlasti širše vključevanje kovinske industrije v izvozno dejavnost ter nadaljnji porast izvoza lesne industrije. Ob upoštevanju ukrepov za pospešitev izvoza ter pogojev plasmaja se ceni, da bi bilo možno v letu 1968 realizirati izvoz v vrednosti okoli 5,800.000 dolarjev, kar pomeni porast za 5 do 7 %. —• Ocena razvoja industrijske proizvodnje v letu 1968 temelji na predvidenem povpraševanju ter na upoštevanju sprejetih ukrepov federacije za poživitev proizvodnje. V skladu s tem se v letošnjem letu predvideva zmernejši porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje in sicer za okoli 3—4%. , — S povečanimi dohodki od prodaje kmetijskih pridelkov bo omogočeno kmetijskim proizvajalcem, da z večjimi naložbami v proizvajalna sredstva in z večjo uporabo reprodukcijskega materiala povečajo proizvodnjo. Težišče povečanja proizvodnje v kmetijstvu bo predvsem na živinoreji. Celokupna kmetijska proizvodnja bo po predvidevanjih narasla za 2—3 °/o, kar bo odvisno od povprečnih vremenskih pogojev ter od konkretnih pogojev na tržiščih. — Ob povečani kupni moči občanov, zlasti s povečano možnostjo odobravanja potrošniških kreditov, z nadaljnjo modernizacijo trgovske mreže ter z izboljšano založenostjo potrošnega blaga bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnjo rast blagovnega prometa. Na osnovi navedenega pričakujemo, da se bo promet trgovine povečal v letu 1968 za 4—6 %. — V prizadevanju za povečanje turističnega prometa bo nujno izboljšati kvaliteto gostinskih in ostalih storitev. V ta namen je izdelan srednjeročni program do leta 1970, kateri določa pogoje za dajanje kreditov v svrho urejanja gostinskih in nočitvenih zmogljivosti v določenih turističnih območjih občine. Celokupni promet gostinstva se bo po oceni povečal v letu 1968 za okoli 7%. —■ Na področju obrti bo glede na naraščajoče potrebe gospodinjstev potrebno omogočiti predvsem razvoj storitvene dejavnosti. Porast obrtne proizvodnje ter storitev narekuje tudi intenzivna stanovanjska izgradnja. Na osnovi obstoječih kapacitet ter nadaljnje razširitve obrtne mreže se predvideva, da se bo celotni obseg obrtne proizvodnje in storitev povečal za 7— 8%. — V skladu s politiko pospešene gospodarske aktivnosti bo potrebno zagotoviti hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti v občini. Za nekatera področja izmed teh (gostinstvo, komunalno gospodarstvo ter stanovanjska dejavnost) bo nujno, da se v cilju izboljšanja poslovanja ter realizacije enotnih razvojnih programov proučijo možnosti integracijskih oblik dela med prizadetimi delovnimi organizacijami. Isto bi se naj proučilo tudi za nekatere dejavnosti s področja negospodarstva. — Z ustrezno politiko se naj pospešijo tudi dejavnosti, ki temeljijo na delu z individualnimi proizvajalnimi sredstvi v zasebni lasti. Pri tem pa je potrebno izenačiti pridobitne pogoje zasebnega in družbenega sektorja ter na ta način onemogočiti pojave neupravičenega izkoriščanja tujega dela. — Politika zaposlovanja naj v okviru pospešene gospodarske dinamike temelji na ustvaritvi pogojev za postopno ter gospodarsko upravičeno povečanje zaposlenosti. Poleg modernizacije gospodarstva z uvajanjem sodobne organizacije dela. sodobne tehnike, razvijajoče integracije ter širše uporabe izsledkov znanstveno raziskovalnega dela bo nujno, da delovne organizacije izboljšujejo strukturo zaposlenih ter politiko izobraževanja kadrov, s čimer bo omogočeno hitrejše naraščanje .produktivnosti dela. — Življenjski standard, kot važen faktor za uresničitev pričakovane rasti proizvodnje, mora naraščati v skladu z rezultati, ki jih bomo dosegli v razvoju gospodarstva. Glede tega je potrebno, da delovne organizacije z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema delitve dohodka in osebnega dohodka povezujejo uresničevanje načela delitve po uspehih dela s politiko takih razmerij med akumulacijo in osebno potrošnjo, katera bo ustrezala razvojnim potrebam. Oblikovanje osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih služb mora prav tako ustrezati načelu delitve po uspehih dela ter v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja v občini. Ob uresničitvi predvidenega povečanja družbenega proizvoda bi bilo možno v letu 1968 povečati povprečni nominalni osebni dohodek v občini do 4,7 % tako, da bi dosegel okoli 820 dinarjev. — V letu 1968 se bo nadaljevala intenzivna stanovanjska izgradnja. Po oceni bo v gradnji okoli 250 stanovanj v zasebnem sektorju. Glede na obseg stanovanjske izgradnje se priporoča delovnim organizacijam, da v letu 1968 usmerijo sredstva, ki izvirajo iz 4 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo, predvsem za stanovanjsko izgradnjo. Skupna sredstva vložena v stanovanjsko izgradnjo bodo po oceni dosegla nad 3,000.000 dinarjev. — V okviru prizadevanj za uresničitev srednjeročnega programa razvoja osnovnega šolstva ter ustvaritve boljših pogojev za izobraževanje najmlajših občanov bo nujno zagotoviti redni dotok sredstev za gradnjo nove šole v Slov. Konjicah ter za razne dograditve in adaptacije ostalih šol v občini. V ta namen se bo poleg 10 % združevanja sredstev skladov delovnih organizacij pristopilo v letu 1968 k uvedbi samoprispevka občanov na osnovi referenduma. Na ta način bi bilo iz obeh virov na razpolago vsako leto okoli 1,000.000 dinarjev, s čimer bi se zagotovilo postopno reševanje problema osnovnega šolstva. — V letu 1968 se pričakuje živahnejša aktivnost na področju komunalnega gospodarstva, katera se bo v glavnem odvijala na podlagi programov dejavnosti krajevnih skupnosti. Poleg sredstev iz proračuna ter skladov občine, predvidenih v ta namen, pa bo realizacija programa v večji meri odvisna od tesnejšega sodelovanja ter prispevkov samih občanov, ki so zainteresirani za razvoj komunalnih storitev na območjih posameznih krajevnih skupnosti. Celokupna sredstva za gradnjo komunalnih objektov ter ostalo komunalno dejavnost bodo v letu 1968 znašala predvidoma okoli 5,237.700 dinarjev. Viri teh sredstev bodo predvidoma naslednji: din — sredstva proračuna 167.200 — družbeni investicijski sklad (DIS) 300.000 — občinski cestni sklad 100.000 — lastna sredstva krajevnih skupnosti 727.000 — vodne skupnosti 167.700 — bančna in ostala sredstva 1,300.000 — prispevki delovnih organizacij 30.000 — DBS (obnova in gradnja novih objektov) 450.000 Poleg navedenih sredstev pa bodo prispevali svoj delež še občani v obliki dela ter prispevkov. — Kot večji komunalni objekt, katerega gradnja bi se pričela v letu 1968, predstavlja predvidena rekonstrukcija ceste v Slov. Konjicah. Za ta objekt znaša predračun okoli 1,500.000 dinarjev. — Nadalje je predviden začetek gradnje osrednjega vodovoda v Žičah, s katerim bi se rešil problem pitne vode za celotno območje Loč. Slov. Konjic ter eventualno še za naselje Zreče. — Program »DBS« predvideva za leto 1968 na območju občine Slov. Konjice naslednjo obnovo in gradnjo novih objektov: — TP in daljnovod Slov. Konjice (naselje) din 90.000 — TP in daljnovod Draža vas 80.000 — priključek na TP Draža vas 5.000 — TP Vitanje 100.000 — TP Bukova gora 20.000 — nizko napetostno omrežje Zreče—Dobrova 25.000 — nizko napetostno omrežje Konjice — (naselje) 50.000 — nizko napetostno omrežje Konjice — (naselje) Oplotniška cesta 50.000 — nizko napetostno omrežje — nizko napetostno omrežje Zreče—Zlakova 30.000 Konjice (most)—Prevrat 20.000 — Po programu obeh vodnih skupnosti bo za obnovo in vzdrževanje objektov na reki Dravinji ter na območju Vitanja porabljeno 167.700 dinarjev, in sicer 1. za graditev dveh zajed (Škalce) 2. popravilo jezu na stari strugi oziroma regulaciji za zaščito zgornjih stopenj v Zrečah 3. v Slov. Konjicah se bo pričelo postopno obnavljanje desnega obrežnega zidu 4. za urejanje na območju Vitanja 46.900 din 2.800 din 58.000 din 80.000 din Izgradnja in urejanje ostalih komunalnih objektov v občini pa se bo odvijala po programih dejavnosti krajevnih skupnosti. Svet za gospodarstvo in družbeni plan bo med letom redno spremljal in obveščal občinsko skupščino o gospodarskih gibanjih ter odstopanjih od začrtanih smernic v resoluciji ter predlagal ustrezne ukrepe. Št. 400-16/68-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Plorjan Jančič 1. r. 104. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje. št. 25-229/64 in 10-150/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. marca 1968 sprejela PROGRAM graditve izobraževalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice v letih 1968—1975 1. SPLOŠNE DOLOČBE Da bi se odpravile posledice zaostalosti kot dediščine preteklosti, zlasti pa posledice druge svetovne vojne, je družbena skupnost v povojnem obdobju dajala ogromna sredstva za izgradnjo industrijskih, rudarskih in energetskih objektov ter v sredstva transporta in zvez, da bi se tako ustvarili materialni pogoji za vsestranski razvoj družbe. Prav zaradi velikih materialnih naporov in investicijskih vlaganj v gospo- darsko osnovo družbe ni bilo mogoče paralelno graditi izobraževalnih objektov ter izboljševati opreme in učila. Šele sedaj, ko so v osnovi zgrajeni materialni temelji gospodarstva, lahko bolj načrtno pričnemo z graditvijo šol in drugih izobraževalnih objektov, ki so osnovni pogoj za uspešno vzgojo in izobraževanje mladega naraščaja. Za dosego izobraževalnih in vzgojnih uspehov pa je osnovni pogoj ustrezen šolski prostor ter sodobna oprema in učila. Smoter vzgoje in izobraževanja je: — Usposobiti občane, posebno pa mladi naraščaj, da s svojim delom slonečim na sodobnih pridobitvah znanosti in tehnike prispevajo k nenehnemu razvoju materialnih proizvajalnih sil, krepitvi socialističnih družbenih odnosov ter kulturnemu napredku družbe kot celote in obenem k osebni blaginji in napredku delovnega človeka; — razvijati zavest o družbeni odgovornosti in usposobiti občane za aktivno udeležbo v družbenem življenju in v družbenem samoupravljanju; — dati podlago za oblikovanje znanstvenega pogleda na svet in razvijati zavest o ustvarjalni moči človeškega uma in materialne dejavnosti v spoznavanju in spreminjanju narave in družbe, v ustvarjanju gmotne blaginje, kulture in civilizacije ter o graditvi socialističnih družbenih odnosov; — seznanjati občane in mladi naraščaj z zgodovino in dosežki jugoslovanskih narodov in vsega človeštva na raznih področjih znanstvene, tehnične, kulturne in umetniške ustvarjalnosti in jim omogočiti, da si pridobijo širšo splošno in strokovno izobrazbo; — prispevati k oblikovanju vsestranske človekove osebnosti samostojnega in kritičnega duha z intelektualnimi, karakternimi, moralnimi in delovnimi lastnostmi občana socialistične skupnosti; — vzgajati občane, posebno pa mladi naraščaj v duhu bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov Jugoslavije, zvestobe svoji socialistični domovini in obrambi njene neodvisnosti, v duhu socialističnega humanizma, vsestranskega in enakopravnega sodelovanja in vzajemne pomoči v korist miru in napredka na svetu, v duhu mednarodne solidarnosti in aktivne koeksistence. Perspektivni program graditve izobraževalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice za obdobje 5 let (1968—1973) je odraz reformnih prizadevanj občanov, organizacij in predstavniških organov, da pospešijo izgradnjo šolskega prostora ter skušajo nadoknaditi izgubljeno z napori vseh družbenih dejavnikov, računajoč pri tem na zavestne družbene in socialistične sile, ki jim je pri srcu skrb za bodočnost mladega rodu. II. DOSEDANJA VLAGANJA V IZOBRAŽEVALNE OBJEKTE Program sedemletnega razvoja šolstva za obdobje 1964—1970, ki je kot šolsko reformni ukrep določal novo organizacijo šol na principu višje in nižje organizirane oblike je v celoti izpolnjen z izjemo prešo-lanja učencev iz podružnične šole Rakovec na Osnovno šolo Vitanje. Vzporedno z novo organizacijo šolstva so bile za usposobitev centralnih šol za njihovo novo funkcijo vložena v te objekte tudi materialna sredstva za nove gradnje, rekonstrukcije in adaptacije in sicer: —i leta 1964 in 1965 dograditev Osnovne šole Loče, ureditev delavnice pri II. osnovni šoli v Slov. Konjicah ter dokončanje objekta nove osnovne šole v Zrečah; — leta 1966 gradnjo telovadnice v Zrečah in začetek gradnje nove šole v Slov. Konjicah, kar pa je bilo le delno realizirano; — leta 1967 in 1968 nadaljevanje začete gradnje osnovne šole v Slov. Konjicah. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so se naloge po programu izgradnje šolskega prostora do leta 196? izvrševale, z izjemo gradnje telovadnice v Zrečah, za kar pa ni bilo potrebnih finančnih sredstev. Od leta 1961 do leta 1967 znašajo vložena sredstva za izgradnjo in adaptacijo šolskih objektov in opreme 4,456.464,55 N-din Od skupnih naložb v šolstvo so prispevali: — delovne organizacije 3,181.224,55 N-din — proračunska in druga sredstva 1,275.240.00 N-din Sredstva so bila vložena v naslednje objekte: — Osnovna šola Zreče 1,499.918,78 N-din — II. osnovna šola Slov. Konjice 82.269,37 N-din — Osnovna šola Loče 1,418.407,40 N-din — Nova osnovna šola — Slov. Konjice 1,598.697,43 N-din — Vzgojno varstveni zavod Slov. Konjice 22.519,74 N-din — Osnovna šola Žiče 7.863,27 N-din — Osnovna šola Jernej 20.006,29 N-din — Osnovna šola Resnik 6.781,27 N-din lil. SEDANJE STANJE ŠOLSKIH OBJEKTOV IN PROGRAM INVESTICIJSKIH VLAGANJ V IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST V LETIH 1968-1973 Primarne naloge, ki jih predvideva program razvoja šolstva v občini Slovenske Konjice so: L Zagotoviti materialne pogoje za razvoj šol in s tem doseči funkcionalnost pri izvedbi učnih programov, za kar bo predvsem potrebno naslednje: — zagotoviti materialne pogoje za odpravo pouka v treh izmenah, kar bo izvedljivo z zagotovitvijo zadostnega števila učilnic na šolah; — zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo kvalitetnejšega načina pouka (preskrba šol z modernimi učili); — zagotoviti materialne pogoje za organizacijo celodnevnega varstva otrok, kjer je potrebno, ureditev prehrane v šolskih kuhinjah; — zagotoviti potrebna sredstva za nadaljevanje gradnje nove šole v Slov. Konjicah. 2. Skrb za izboljšanje učnih uspehov tako, da bo čimvečji odstotek šoloobveznih otrok uspešno zaključil osmi razred. 3. Skrb za strokovno zasedbo učnega kadra v višjih oddelkih popolnih osnovnih šol, kar bo možno realizirati z načrtnim štipendiranjem in dokvalifikacijo učnega kadra. Glede na to, da se predvideva zbrati z občinskim samoprispevkom za šolstvo in s prispevki gospodarskih organizacij le polovico sredstev, ki so potrebna do popolne ureditve šolskega prostora, moramo pri planiranju izvedb vseh omenjenih nalog izhajati iz realnih možnosti ter skrbeti, da bodo postavljene naloge izvedljive glede na ekonomske, kadrovske in druge možnosti v okviru občine. 4. Stanje šolskih objektov na dan 1. 2. 1968: — NOVA OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE Gospodarski razvoj kraja, šolska reforma ter obstoječe kapacitete so narekovale potrebo po gradnji nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah. Skupščina je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. 5. 1965 sprejela sklep, da se v Slov. Konjicah začne z gradnjo nove osnovne šole z 20 učilnicami ter vsemi potrebnimi kabineti in ostalimi prostori. Šola bo merila 3.636 m2 podne površine ter se bo po programu gradila v treh etapah, in sicer: prva etapa 14 matičnih učilnic, 2 delavnici, 1 kotlovnica, 1 foto temnica, 1 kuhinja s shrambo, 1 jedilnica in garderoba; druga etapa 6 matičnih učilnic, 1 učilnica za glasbeni pouk, 2 učilnici za biokemijski in fizikalni pouk z dvema kabinetoma, 1 knjižnica, 1 čitalnica, 1 prostor za pogovore s starši, 1 pisarna, 1 kabinet za ravnatelja, 1 zbornica, 6 kabinetov in garderoba. V tretji etapi naj bi se po programu gradilo stanovanje za hišnika in telovadnica. Skupna predračunska vrednost s 15 % povišanjem znaša N-din 5,918.683 Za investicije in ostale stroške je bilo doslej uporabljeno 1,356.254 Za dogradil j o in opremo šole bi bilo torej potrebno še 4,562.383 Ker bi z gradnjo nove osnovne šole v Slov. Konjicah in adaptacijo šolske stavbe II. osnovne šole pridobili z učilnicami in ostalimi prostori, bi potreba po I. osnovni šoli odpadla. - II. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE II. osnovna šola Slovenske Konjice je popolna osnovna šola. Sem se prešolajo otroci iz Stranic po končanem IV. razredu. Šolska stavba je bila zgrajena 1909. leta in se med tem ni izvajalo na njej nobenih večjih obnovitvenih del. Ima 18 oddelkov, dvoizmenski pouk in to v dopoldanski izmeni 9 oddelkov in popoldanski 9 oddelkov. Vsega ima 9 učilnic, telovadnico, 2 shrambi za učila, zbornico, pisarno, delavnico z garderobo, kuhinjo in sobo za knjižnico. Šolo obiskuje skupaj 574 učencev, V zadnjih letih ni bilo bistvenega povečanja učencev, zato se (udi za naprej ne predvideva, edino se je povečevalo s prešolanjem s podružnične šole Stranice, kar je pa že zajeto v gornjem številu. Ker so vse učilnice ves dan zasedene, nima šola nobenih pogojev za uvedbo celodnevnega bivanja otrok v šoli v primeru uvedbe deljenega delovnega časa. Z dograditvijo nove osnovne šole v Slov. Konjicah bi lahko šola prešla na ena in pol izmenski ali celo enoizmenski pouk in v tem primeru bi bilo možno organizirati tudi celodnevno bivanje otrok v šoli. seveda, da se temu primerno poveča število vzgojnega osebja in kapaciteta šolske kuhinje. Z ozirom na to, da na šolskem poslopju in njeni notranjosti ni bilo od zgraditve leta 1909 pa do danes opravljene nobene adaptacije ali prenovitve, z izjemo tekočega vzdrževanja, bi bila zgradba nujno potrebna temeljite obnove. Prav tako je 50% vse notranje opreme dotrajane in bi jo bilo potrebno zamenjati. Za zagotovitev normalnih pogojev dela bi bila potrebna naslednja sredstva: Maksimalno možno Dejanske za realizacijo v potrebe 5 letih 557.390 N-din 470.000 N-din PODRUŽNICA STRANICE Osnovna šola Stranice je podružnična šola 11. osnovne šole v Slov. Konjicah. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1888 in na njem ni bilo do danes izvr- šenih nobenih večjih prenovitev. Šola ima tri učilnice, kar trenutno zadostuje potrebam, ker se šola 63 otrok v ireh oddelkih in ima tako enoizmenski pouk. V prihodnjih letih se tudi ne predvideva bistvenega povečanja števila otrok. Šola nima telovadnice in prostora za tehnični pouk. Ker pa je v podaljšku zgradbe kulturni dom, se bi lahko eventuelno posluževala dvorane in ene sobe, seveda z nabavo telovadnega orodja in ustreznih naprav. Šolska zgradba je stara in bi bila potrebna obnovitve. Potrebno bo urediti sanitarije, zamenjati pode v učilnicah, preurediti in opremiti mlečno kuhinjo, prekriti streho, napeljati in inštalirati vodovod ter obnoviti okna, vrata in žlebove na strehi. i Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebe cijo v 5 letih 84.000 N-din 64.000 N-din - OSNOVNA ŠOLA »BORIS VINTER« ZREČE Osnovna šola »Boris Vinter« Zreče je popolna osnovna šola. Sem se prešolajo po končanem četrtem razredu dijaki iz podružničnih šol Gorenje, Skomarje in Resnik. Osnovno šolo Zreče obiskuje 544 učencev. Šolsko poslopje je novo in je bilo dokončno zgrajeno leta 1965. Šola ima 9 učilnic, tehnično delavnico, kuhinjo z jedilnico, laboratorij, kabinete ter pisarniške prostore. Oprema šole je nova in ustreza sodobnemu pouku, slabo pa je šola opremljena z učili, saj nima niti najnujnejših pripomočkov za nazorni pouk. Pouk poteka v dveh izmenah in to v 18 oddelkih, dopoldan 11 oddelkov, popoldan pa 7. Da je šola pridobila potrebno število učilnic, so preuredili v razrede jedilnico in kabinet. Toliko število učilnic je potrebno zaradi višjih oddelkov, v katere so vključeni vozači iz podružničnih šol. Za prevoz učencev iz podružničnih šol Skomarje, Resnik in Gorenje ima šola lasten avtobus, ki dnevno vozi 130 učencev, Za zagotovitev normalnih pogojev dela in uspešno izvrševanje nalog, ki jih postavlja program in predvsem učni načrt šole, bi bilo potrebno realizirati naslednje: 1. zgraditev telovadnice pri šoli in garaže za šolski avtobus; sedanji pouk telesne vzgoje v zimskem času na odru kinodvorane je samo začasna in zelo slaba rešitev; 2. opremiti učilnice s potrebnimi učili, ker ni niti najosnovnejših pripomočkov za nazoren pouk. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebc cijo v 5 letih 572.000 N-din 520.000 N-din PODRUŽNICA GORENJE Osnovna šola Gorenje je podružnična šola popolne osnovne šole »Boris Vinter« v Zrečah. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1902. leta, med vojno porušeno, nato pa obnovljeno. Leta 1965 je bila šola prenovljena tako. da svojim nalogam odgovarja. Ima 4 učilnice in mlečno kuhinjo, kar zadostuje obstoječim potrebam. Obiskuje jo 98 učencev od I. do IV. razreda, nato se pa prešolajo na osnovno šolo Zreče. Število učencev počasi stagnira in se zato povečanje ne predvideva. Za popravilo notranjosti šole bi bilo potrebno: Dejanske Maksimalno potrebe možno za realizacijo v 5 letih 5.000 N-din 5.000 N-din — PODRUŽNICA RESNIK je podružnična šola Osnovne šole »Boris Vinter« v Zrečah. Šola je bila zgrajena 1952. leta in ima eno učilnico, sanitarije in stanovanje za učitelja. V letošnjem šolskem letu obiskuje šolo 10 učencev, vendar število učencev še upada. Šolska zgradba je lesena ter je napadena od lesne gobe in bi bilo za odstranitev lesne gobe in ureditev fasade potrebno: Maksimalno Dejanske možno za rcaliza- potrebe cijo v 5 letih 22."000 N-din 22.000 N-din — PODRUŽNICA SKOMARJE je prav tako podružnična šola Osnovne šole »Boris Vinter« iz Zreč. Zgrajena je bila 1948. leta, je prostorna, vendar nefunkcionalno urejena, ima dve učilnici, sanitarije in družinsko stanovanje za učitelja. Da ne bi šola propadla, ker jo je načela lesna goba, bo to treba odpraviti, urediti sanitarije, ki so skrajno nehigienske, prekriti streho, obnoviti fasado in urediti plot okoli šole. Ker se otroci od IV. razreda naprej prešolajo na šolo Zreče, bi bilo potrebno zgraditi čakalnico za vozače pri trafo postaji, saj učenci v zimskih mesecih čakajo na prostem in tudi v dežju kar cele pol ure in Še več. Za realizacijo gornjega je potrebno: Dejanske možno za realiza- potrebe cijo v 5 letih 48.274 N-din 50.000 N-din J. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE - PODRUŽNICA ŠPITALIČ je podružnična šola I. osnovne šole v Slov. Konjicah. kjer se po končanem IV. razredu otroci prešolajo v Slov. Konjice. V šolski zgradbi so 5 učilnice, sanitarije, upraviteljeva pisarna in eno družinsko in dve samski stanovanji. Šola je bila zgrajena'1909. leta. Šola bi bila prav tako potrebna temeljite obnovitve in sicer obnova stropa v I. nadstropju in sanacija vzhodne stene, obnova fasade zgradbe, obnova stopnišča pri stanovanju, ureditev ogrevalnih naprav, prenovitev vrtne ograje, zamenjava nekaj oken ter prepleskati vse lesene dele. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za rcaliza-potrebe cijo v 5 letih 150.000 N-din 100.000 N-din — PODRUŽNICA TEPANJE je prav tako podružnica I. osnovne šole v Slov. Konjicah z 62 učenci. Šola ima 2 učilnici, pisarno, šolsko kuhinjo, 1 družinsko in eno samsko stanovanje. Z ozirom na to. da imajo vpis novih učencev vsako drugo leto, imajo samo dva oddelka. Stavba je stara, zgrajena je bila leta 1894. zato bi bilo potrebno obno- viti stranišča, napeljati vodovod, prekritje in popravilo drvarnice, prekrivanje strehe, obnova fasade, zamenjava nekaterih oken, pleskanje vseh lesenih delov ter ureditev ogrevalnih naprav. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebe cijo v 5 letih 70.000 N-din 50.000 N-din — OSNOVNA ŠOLA »LJUBO ŠERCER« LOČE Osnovna šola »Ljubo Šercer« Loče je popolna osnovna šola s podružnicami v Žičah, Jerneju in Zbe-lovem. Ima 442 šoloobveznih otrok v 15 oddelkih in dvoizmenski pouk. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1888, prenovljeno pa v letu 1964/65. Obenem s prenovitvijo stare šole je bil zgrajen tudi novi trakt k stari šoli tako, da sedanje kapacitete zadoščajo in ustrezajo pouku. Šola ima vsega 9 učilnic, prostor za šolsko mlečno kuhinjo, jedilnico, upravne prostore, 3 kabinete ter v 300 m oddaljenem prostoru zasilno telovadnico. Na centralno šolo v Ločah se iz treh podružničnih šol prešolajo učenci po končanem četrtem razredu. Po dosedanjih podatkih in predvidevanjih se bo število šoloobveznih otrok od 442 sedaj, v naslednjih 4 letih povečalo na ca. 450—500 učencev. V kolikor bi se odločili za kabinetni pouk (pri dvoizmenskem pouku), bi bilo potrebno preurediti obstoječe prostore, ker bi pridobili 3 učilnice. Ker je to popolna osnovna šola z velikim številom šoloobveznih otrok in šola nima primerne telovadnice, bi bilo nujno potrebno prizidati novo telovadnico pri sedanji šoli, saj je v sedanjih pogojih pouk telesne vzgoje, predvsem v zimskih mesecih, neprimeren in otežkočen. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebe cijo v 5 letih 602.000 N-din 550.000 N-din - PODRUŽNICA JERNEJ Osnovna šola Jernej pri Ločah je podružnična šola s 4 učilnicami, ki se nahajajo v dveh šolskih poslopjih. Pouk poteka v 3 oddelkih s 66 učenci. Zaradi prenizkega števila novincev v tem šolskem letu ni bilo vpisa ter bi zaradi smotrnejšega gospodarjenja bilo potrebno urediti za šolske namene samo eno stavbo, drugo pa uporabiti za stanovanje. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno,za realiza-potrebe cijo v 5 letih 115.200 N-din 50.000 N-din - PODRUŽNICA ŽIČE Osnovna šola Žiče je podružnična šola s 85 učenci v 4 oddelkih (3 dopoldan, 1 popoldan), s 4 učilnicami, malo telovadnico, kabinetom in pisarno. Po končanem JV. razredu se učenci prešolajo na šolo Loče. šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1903. leta in bi z nekaterimi popravili ustrezalo zahtevam za primeren način pouka. Iz sedanje majhne telovadnice bi se dalo preurediti primerno telovadnico, ki bi zadoščala za kapacitete učencev na tej šoli. Potrebno bi bilo tudi urediti zunanjo fasado, vodovod in sanitarije, adap- tacijo šolske kuhinje in delavnice, napeljava elektrike v šolsko kuhinjo in klet, položiti nova tla v eni učilnici in obnoviti ograje. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za Tealiza- potrebe cijo v 5 letih 47.000 N-din 50.000 N-din - PODRUŽNICA ZBELOVO Osnovna šola Zbelovo je podružnična šola s 40 učenci v 5 oddelkih. Zaradi nezadostnega števila novincev v letošnjem šolskem letu ni bilo vpisa v L razred. Šola ima 2 učilnici, kuhinjo, pisarno in sobo za učila. Šolska stavba je stara, leta 1951 in 1954 je bilo nekoliko notranje preurejena. Zaradi nizkega števila učencev (40) ter vsako leto manjšega števila vpisa novincev, bi bilo potrebno pretehtati nadaljnji razvoj šole v Zbelovem. Na šolski zgradbi je potrebno urediti vodovod in sanitarije, novo ostrešje na drvarnici, popravilo stropa na podstrešju in obnova opreme v učilnicah. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebe cijo v 5 letih 25.400 N-din 25.000 N-din - OSNOVNA ŠOLA VITANJE Osnovna šola Vitanje je popolna osnovna šola s podružnico na Rakovcu. Skupno 'število šoloobveznih otrok je 389 v 15 oddelkih. Šola dela v dveh šolskih zgradbah. V prvi zgradbi je 5 učilnic, ena delavnica, ena pisarna, sanitarije, eno družinsko in tri samska stanovanja. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1882. Večja notranja popravila in prenovitve znotraj same stavbe so bile leta 1958. V drugi šolski zgradbi so tri učilnice, garderoba, sanitarije in dva samska ter eno družinsko stanovanje. Stavba je bila zgrajena 1907 in obnovljena oziroma notranje predelana 1963. leta. Pouk poteka v treh izmenah, od tega v prvi izmeni 8 oddelkov, v drugi 4 oddelki in v tretji izmeni 3 oddelki. Troizmenični pouk je potreba zlasti zaradi velikega števila otrok iz oddaljenih krajev. Ker obstoječe kapacitete prostorov ne zadoščajo, bi bilo potrebno v prvi stavbi prizidati novi trakt. S tem bi pridobili telovadnico, ki je sedaj sploh ni, dve učilnici, kabinete, sanitarije, tehnično delavnico in še nekatere pomožne prostore. Obstoječi objekt je potreben večje adaptacije, prav tako pa tudi druga zgradba. Iz razlogov, da so potrebe znatno večje kot pa naj bi bilo na razpolago sredstev, je nemogoče v obdobju petih let realizirati vse' potrebe, zato bi v sedanjih pogojih bilo možno zgraditi le novi trakt in napeljati centralno kurjavo v obstoječo stavbo. Vse ostalo pa bo potrebno preložiti na kasnejši čas. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebe cijo v 5 letih 2.329,000 N-din 800.000 N-din — PODRUŽNICA RAKOVEC je podružnična šola popolne osnovne šole Vitanje z 48 učenci, v dveh oddelkih in sicer v 1. oddelku II. in IV. razred, v drugem oddelku pa VI. in VITI. razred. Šola dela v eni izmeni. Zaradi specifičnosti šolskega okoliša podružnične šole Rakovec prešolanjc višjih razredov ne bo izvedljivo. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1800, obnovljeno leta 1935, večje notranje prezidave pa so bile opravljene leta 1958. Šola ima 2 učilnici, šolsko kuhinjo, sanitarije in eno družinsko stanovanje. Zgradba je v slabem stanju in potrebna obnove oziroma popravila. Na šolski zgradbi je potrebno urediti sanacijo ostrešne konstrukcije, prekritje strehe, vstavitev novih vrat in oken, ureditev fasade, popravilo zunanje nosilne stene, preureditev sanitarij, prispevek za gradnjo novega vodovoda, oprema za 2 učilnici. Potrebna sredstva: Maksimalno Dejanske možno za realiza-potrebe cijo v 5 letih 47.500 Ndin 35.000 N-din IV. REKAPITULACIJA POTREB IN MOŽNOSTI ti O 1 S 2 N v\ |i c Q o, i E;5 1. DOGRADITEV NOVE OSNOVNE ŠOLE N-din N-din V SLOV. KONJICAH 4,562.583 4,562.383 2. II. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE 557.390 470.000 Podružnica Stranice 84.000 64.000 5. OSNOVNA ŠOLA »BORIS VINTER« ZREČE 572.000 520.000 Podružnica Gorenje 5.000 5.000 Podružnica Resnik 22.000 22.000 Podružnica Skomarje 48.274 30.000 4. 1. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE Podružnica Špitalič 150.000 100.000 Podružnica Tepanje 70.000 50.000 5. OSNOVNA ŠOLA »LJUBO ŠERCER« LOČE 602.000 550.000 Podružnica |ernej 115.000 50.000 Podružnica Žiče 47.000 30.000 Podružnica Zbelovo 25.400 25.000 6. OSNOVNA ŠOLA VITANJE 2.329.000 800.000 Podružnica Rakovec 47.500 35.000 Skupaj: 9,789.147 7,365.583 Predračunska vrednost planiranih del znaša 7,365.383 N-din, od tega se krije iz sredstev samoprispevka 2,489.676 N-din. ostanek v višini 4.875.707 N-din pa iz drugih virov. Kot drugi viri so mišljena najeta posojila ter krediti in dotacije republiške izobraževalne skupnosti ter prispevki delovnih organizacij. V. ORGANI ZA IZVEDBO PROGRAMA Za odmero, knjiženje, pobiranje in izterjavo krajevnega samoprispevka je zadolžen za finance pristojen občinski upravni organ. Za izvajanje programa izgraditve izobraževalnih objektov v občini je zadolžen upravni odbor občinskega sklada za financiranje investicij družbenega standarda. Upravni odbor občinskega sklada za financiranje ■ investicij družbenega standarda se pooblasti, da izdela podroben program investicijskih vlaganj v posamezne objekte za vsako posamezno leto ter izdela in določi prioritetni vrstni red. Program obravnava tudi za šolstvo pristojen svet občinske skupščine, ki lahko da na program svoje pripombe. VI. DOKUMENTACIJA IN KONČNE DOLOČBE Kot dokumentacijski izračuni se predlagajo naslednji tabelarični pregledi: L Rekapitulacija zbirnega pregleda izračuna samoprispevka po panogah dejavnosti za obdobje petih let in razdelitev sredstev po območjih, na katerih bodo dosežena. II. Rekapitulacija zbirnega pregleda izračuna samoprispevka po panogah dejavnosti za obdobje 1968—1972. ITI. Zbirni pregled planiranih neto osebnih dohodkov in izračun samoprispevka po stopnji 0,75 % za obdobje petih let. IV. Zbirni pregled planiranih osebnih in družinskih pokojnin in izračun samoprispevka po stopnji 0,75 %. V. Pregled števila zavezancev prispevka na osebni dohodek od kmetijstva po osnovah in izračun samoprispevka po stopnji 2 %. VI. Pregled katastrskega dohodka po krajevnih skupnostih in izračun samoprispevka. VIL Zbirni pregled planiranega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih gospodarskih dejavnosti ter popoldanske obrti in izračun samoprispevka po stopnji 3 %. Ta program je sestavni del perspektivnega programa razvoja občine in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 351-4/68-1 Slovenske Konjice, dne 14. marca 1968 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Florjan Jančič 1. r. 105. I Skupščina občine Slovenske Konjice je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 56-296/64 in 45-534/67), navodilu o izkazovanju dohodkov in njihovem razporejanju v proračun družbeno-politične skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 49-629/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-150/66) po predhodni obravnavi na zborih volivcev na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1968 I. Splošni del 1. člen Proračun občine Slovenske Konjice za leto 1968 obsega: — dohodke v znesku 4,233.755 N-din — razporejene dohodke v znesku 4,233.755 N-din 2. člen Občinskemu skladu za urejanje in vzdrževanje komunalnih naprav pripada po odbitku stroškov za odmero in knjiženje 100 % prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Občinskemu cestnemu skladu pripada 100 % komunalnih taks za tovorna in vlečna motorna vozila, osebne avtomobile in motorna kolesa. Od vseh dohodkov proračuna iz 1. člena tega odloka pripada rezervnemu skladu 1 %. Odstotek iz prejšnjega odstavka se ne obračunava od presežnih dohodkov po zaključnem računu proračuna za prejšnje leto. 3. člen Sredstva za sofinanciranje medobčinskih zavodov, skupnih služb ter drugih potreb po sklenjenih pogodbah se bodo izločala na račune pristojnih zavodov, organov in organizacij v skladu s sklenjenimi pogodbami. Sredstva, zagotovljena v posebnem delu proračuna za potrebe krajevnih skupnosti ter za dejavnost družbeno-političnih organizacij, društev in strokovnih združenj se bodo nakazovala neposredno iz proračuna na žiro račune teh organizacij. 5. člen Dohodki, ki jih dobijo državni organi za geodetske, administrativne, računsko-tehnične, finančno-iz vršil ne ter podobne storitve od občanov, delovnih in drugih organizacij, razporedijo ti organi za redno dejavnost ali za posebne namene. Lastni dohodki, ki jih ustvari medobčinsko javno pravobranilstvo s svojo dejavnostjo, razporedi javno pravobranilstvo za svojo redno dejavnost. 6. člen Svet za finance in proračun je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji. 7. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1968 morajo organizirati izvrševanje zadev in zalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. 8. člen Dohodki občinskega proračuna za leto 1968 in njihov razpored po glavnih namenih določa bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov občinskega proračuna za leto 1968, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 9. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1968. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-12/68-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 i PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1968 Vrsta Štev. dohod- Dohodki Skupaj glav. Razpored dohodkov Skupaj kov namena 1 Prispevki 1,966.753 2 Davki 1,186.436 3 Takse 522.050 5 Dohodki po posebnih predpisih 324.752 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 12.230 7 Dopolnilna sredstva — 8 Prenesena sredstva 231.534 03 Kulturno prosvetna dejavnost 268.346 04 Socialno skrbstvo 774.500 05 Zdravstveno varstvo 163.143 06 Komunalna dejavnost 572.304 07 Delo državnih organov 1,778.747 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 67.200 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij 150.300 14 Negospodarske investicije 281.714 16 Gospodarski posegi 39.405 17 Proračunske obveznosti iz preteklih let 87.871 18 Vlaganje v rezervni sklad 50.195 Skupaj: 4,235.755 4.233.755 106. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26., 27., 29. in 62. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67 in 5-18/68), 8. in 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 43-335/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o stopnjah in delu prispevka za izobraževanje in vzgojo v občini Slovenske Konjice za leto 1968 1. člen Stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje in vzgojo znaša 2,327% od osnove po prvem odstavku 26. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 16-115/67 in 5-18/68). Za enak odstotek se zniža stopn ja občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je določena z odlokom o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 4-50/68). 2. člen Kot občinski prispevek za izobraževanje in vzgojo za leto 1968 se steka med sredstva za izobraževanje in vzgojo: — 49,09 % vplačanega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; — 49.09 % vplačanega prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; — 49,09 % vplačanega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; — 49,09 % občinskega davka od prometa blaga na drobno. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vqstniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Št.: 402-11/68-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Florjan Jančič 1. r. 107. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. členu zakona o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 5-16/68) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-150/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o oprostitvi plačevanja prispevka od izplačil iz sklada skupne porabe 1. člen Delovne in druge organizacije ter državni organi na območju občine Slovenske Konjice se za leto 1968 oprostijo plačevanja prispevka od izplačil iz sklada skupne porabe. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Št.: 402-15/68-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 108. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-462/64, 52-613/66, 15-226/67, 31-457/67 in 54-687/67), 8. in 15. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67, 36-290/67 in 5-12/68), 9. členu zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/(>6) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov 1. člen V odloku o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 4-50/68) se v 18. členu osma alinea spremeni in glasi: — od dohodkov od priložnostnih storitev, ki jili opravljajo posamezniki državnim organom, delovnim in drugim organizacijam (razen žaganja drv) 40% žaganje drv 15% 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št.: 422-14/68-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Florjan Jančič 1. r. 109. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-150/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice 1. člen Da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in družbeni razvoj naselij, za smotrno gospodarjenje s prostorom in da se zavarujejo zemljišča, do-Ipčena za kmetijstvo in druge namene, se predpiše urbanistični red. 2. člen Z urbanističnim redom se določi način urejanja in asanacija naselij, namenska uporaba zeml iišč, komunalno opremljanje zemljišč, pogoji za graditev objektov zlasti glede njihove lege, funkcije, višine in oblikovanja, velikost stavbnih zemljišč in drugi pogoji, ki jih mora investitor izpolniti v zvezi z graditvijo objekta, ali z drugimi posegi, ki vplivajo na spremembo prostora. 3. člen Podlaga za izdelavo urbanističnega reda so bili: — sklep o vplivnih območjih v občini Slovenske Konjice in o rokih za izdelavo urbanističnih objektov (Uradni vestnik okraja Celje. št. 15-153/64): — odlok o ureditvenem načrtu in načrtu vplivnega območja Zreče (Uradni vestnik Celje, št. 10-141/66). Urbanistični red je v skladu z urbanističnim programom občine Slovenske Konjice. 4. člen Z urbanističnim redom se urejajo naslednja naselja na območju občine Slovenske Konjice: — Konjiška vas, — Žiče, — Špitalič, — Zbelovo, — Jernej, — Draža vas, — Tepanje, — Polene, — Stranice, — Skomarje, — Vitanje, — Loče. Za naselji Vitanje in Loče se izdela tudi zazidalni načrt. 5. člen Za zazidavo na turistično rekreacijskem območju Skomarje—Resnik—Rogla se bo uporabljal za predel Resnika zazidalni načrt, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, za Skomarje in Roglo pa načrt, ki bo izdelan kasneje. 6. člen Za območja Slovenskih Konjic in Zreč veljajo urbanistični načrti in zazidalni načrti in sicer: a) območje Slovenskih Konjic: — urbanistični program mesta Slovenskih Konjic, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 35/65, sprejela pa ga je občinska skupščina z odlokom o urbanističnem programu mesta Slov. Konjice (Uradni vestnik Celje. št. 10-140/66): — ureditveni načrt za območje Mizarske ulice v Slov. Konjicali. ki ga je izdelal Slovenija projekt iz Ljubljane pod št. 23235/3-A-B. sprejela pa občinska skupščina z odlokom o sprejemu ureditvenega načrta stanovanjskega območja ob Mizarski ulici v Slov. Konjicah (Uradni vestnik Celje, št. 10-142/66); — zazidalni načrt za stanovanjsko četrt Škalce I. faza, ki ga je izdelal Slovenija projekt iz Ljubljane pod št. 2325-13 a. b sprejela pa občinska skupščina z odlokom o sprejemu zazidalnega načrta stanovanjskega območja — predela Škalce — I. faza v Slov. Konjicah (Uradni vestnik Celje, št. 10-144/66); — zazidalni načrt stanovanjskega območja predela Škalce 11. faza v Slov. Konjicah, ki ga je izdelal Slovenija projekt iz Ljubljane pod št. 2523/13 a. sprejela pa občinska skupščina z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjskega območja predela Škalce II. faza v Slov. Konjicah (Uradni vestnik Celje. št. 17-236/67); — zazidalni načrt stanovanjskega območja Zg. Prevrat — Slovenske Konjice, ki ga je izdelal Slovenija projekt iz Ljubljane, sprejela pa občinska skupščina z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjskega območja Zg. Prevrat — Slov. Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 17-237/67); — zazidalni načrt Sp. Prevrat—Slov. Konjice, ki ga je izdelal Slovenija projekt iz Ljubljane pod št. 2323/12, sprejela pa občinska skupščina z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjskega območja Sp. Prevrat—Slov. Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 17-38/67); — sklep o določitvi rezervata za tehnične naprave za potrebe kmetijstva o vplivnem območju Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 31-441/66). b) Za območje Zreč —■ ureditveni načrt Zreč, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 16/65, sprejela pa občinska skupščina z odlokom o ureditvenem načrtu vplivnega območja Zreče (Uradni vestnik Celje, št. 10-141/66); — zazidalni načrt stanovanjske cone IV. v Zrečah, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 69/65, sprejela pa občinska skupščina z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske cone IV. v Zrečah (Uradni vestnik Celje, št. 10-143/66); — zazidalni načrt Nova Dobrava—Zreče, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju, sprejela pa občinska skupščina z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske cone Nova Dobrava—Zreče (Uradni vestnik Celje, št. 17-239/67). Urbanistični načrt območja Slov. Konjic se uskladi z zakonom o urbanističnem planiranju ter razširi tako, da zajame mesto Slov. Konjice in naselja: Prevrat, Zg. Pristava-del, Blato-del, Škalce-del in Veše-nik-del. Prav tako se urbanistični načrt območja Zreče uskladi z zakonom o urbanističnem planiranju ter razširi tako, da zajame naselja Zg. Zreče, Sp. Zreče in Novo Dobravo. 7. člen V vseh drugih naseljih in območjih v občini, ki niso zajeta v 4., 5. in 6. členu tega odloka, je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja, in to: — nadomestne kmečke hiše, — obrtna dejavnost, — objekti javnega lokalnega pomena. Gradnja teh objektov se sme dovoljevati znotraj meja strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjšega pomena ali manjše vrednosti. Vsa gradnja v teh naseljih se mora podrediti osnovnemu konceptu naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta ter izvedbe. 8. člen V naseljih, ki se urejajo po urbanističnem redu, velja za gradnjo novih objektov (s katerimi se spre-minjajo zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov) naslednji red: — ne predvideva se gradnja večjih komunalnih objektov in naprav, razen manjših asanacij krajevnega pomena in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav; — uporabljajo naj sc dvokapne strehe; — gabarit objektov je določen s številom etaž, ki je klet + pritličje + izzidano podstrešje. Objekti so vzdolžne oblike, klet objektov naj bo vkopana v zemljo toliko, kolikor določajo pogoji o talni vodi, obvezno pa vsaj 50—60 cm. V kletni etaži je obvezen prostor za namestitev garaže; — naklon strešne kritine je za vsa naselja 33°, posebej pa je kritina določena za objekte v naseljih Jernej, Špitalič, Stranice, Žiče, Zbelovo, Vitanje, kjer je obvezno opečna, v naselju Skomarje in Resnik pa obvezno skodle. V obstoječih strnjenih naseljih kot so Loče, Konjiška vas je pri zapolnitvah z objekti oziroma adaptacijah prav tako obvezna opečna kritina. Čelne stene so v višini podstrešja obložene z lesom, prav tako so balkonske ograje v leseni izvedbi. — Na površinah, ki so zaščitene in kjer je predvidena gradnja oziroma razširitev javnih družbenih objektov ni možna gradnja stanovanjskih objektov; — ni dovoljena gradnja na poplavnem območju; — pri vseh objektih na nagnjenem terenu je obvezna etažna gradnja in okvirni temelji; — fekalne odplake je treba speljati v pretočno vodotesno greznico, ki mora biti odmaknjena od obodnega zidu zgradbe vsaj 1 m in situirana na najpri-kladnejšem mestu na severni strani; - v naseljih,_kjer obstoja javni vodovod in javna kanalizacija, je obvezen priključek na vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje, v nasprotnem primeru se mora zgraditi hišna kapnica in vodnjak, oziroma za fekalije ponikovalnica; — v naseljih, kjer so za odvajanje fekalij urejene ponikovalnice, znaša velikost stavbnega zemljišča od 500—800 m2; — obvezna je priključitev na javno električno omrežje, za kar mora investitor predhodno pridobiti soglasje clektrodistributivnega podjetja in ga priložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja; — vse potrebne lokacijske pogoje in oblikovanje objektov ugotovi in določi komisija pristojnega organa pri ustni obravnavi z ogledom na kraju samem. Investitor mora soglasje upravljalen vodovoda oziroma kanalizacijskega omrežja priložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Kolikor bi investitor gradil vodnjak talne vode, mora predhodno predložiti soglasje občinske sanitarne inšpekcije glede neoporečnosti vode; — za predele, ki so namensko predvideni za stanovanjsko izgradnjo, in so večjih površin, je potrebno predhodno izdelati lokacijsko ali razširjeno lokacijsko dokumentacijo. 9. člen Pogoji o gradnji weekend hišic na območju turi-stično-rekreacijskega centra Skomarje—Resnik—Rogla so posebej določeni v urbanističnem redu naselja Skomarje in so obvezni za celotno območje južnega Pohorja. 10. člen Za gradnjo na območjih, ki so zavarovana, velja režim, ki se določi v aktu o zavarovanju. Novogradnje in preureditve ter adaptacijska in restavracijska dela na območju Žičke kartuzije z okolico se izvajajo po ureditvenem načrtu, ki ga je izdelal Republiški zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani pod št. 600 Z/K, sprejela pa občinska skupščina z odlokom o ureditvenem načrtu Žičke kartuzije z okolico (Uradni vestnik Celje, št. 17-240/67). Za vse objekte, ki so pod spomeniškim nadzorstvom na območju občine, se uporablja spomeniško varstveni red, vsebovan v zbirnem prikazu obravnavanih naselij, ki se urejajo po urbanističnem redu in ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 430/67. Za vsa dela na objektih, ki so pod spomeniškim nadzorstvom, kakor tudi za druge posege v zemljišča, na katerih so ti objekti, je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. 11. člen Urbanistični red je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem in gradbeništvo. Sprejeti urbanistični red mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsaki dve leti pregledati in uskladiti s spremembami in splošnimi družbenimi potrebami ter koristmi. Za spremembo in dopolnitev urbanističnega reda velja postopek, predpisan v 10. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67). Za urbanizem pristojen svet občinske skupščine lahko dovoli manjše odmike od sprejetega urbanistič- nega reda glede posameznih objektov in komunalnih naprav. Taki odmiki se ne štejejo za spremembe in dopolnitve urbanističnega reda. 12. člen Grafični prikaz urejanja naselij po urbanističnem redu je priloga tega odloka ter vsebuje za vsako obravnavano naselje posebno mapo s tehničnim poročilom, prikaz namenske uporabe površine na karti v merilu 1:2880 ter vris podatkov o komunalnih napravah za naselje na karti v merilu 1:2880. Skupni prikaz obravnavanih naselij obsega v tekstu obdelane glavne prostorske značilnosti občine, prikaz vezave posameznih listov v merilu 1:50.000 in karte občine Slov. Konjice od 1—8. Spomeniško varstveni red na območju občine Slov. Konjice, ki je v prilogi, vsebuje obdelavo v tekstu, arheološke, arhitekturne, etnografske ter prirod-ne in druge spomenike in urbanistično aglomeracijo. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 350-13/67-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Florjan Jančič 1. r. 110. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 16. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o določitvi temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za opravljanje nalog temeljne skupnosti otroškega varstva na območju občine 1. člen Naloge, ki so po zakonu in drugih predpisih določene za temeljno skupnost otroškega varstva na občinskem območju prevzame in opravlja temeljna izobraževalna skupnost Slovenske Konjice. 2. člen Sredstva za dnevno varstvo otrok se zbirajo na posebnem računu temeljne izobraževalne skupnosti ter se smejo uporabljati le za namene otroškega varstva v skladu z zakonom. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 56-6/68-1 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1., 5., 6. in 17. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67) iu 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 16-120/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Slovenske Konjice 1. člen Komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Slovenske Konjice opravlja Komunalno stanovanjsko podjetje Slovenske Konjice in Komunalno stanovanjsko podjetje Zreče ter krajevne skupnosti. 2. člen Za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena se poleg dejavnosti po 1. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67) štejejo še: — urejanje in vzdrževanje parkov in zelenic;; — varovanje motornih vozil na javnih parkirnih prostorih; —- dezinsekcija, dezinfekcija in deratizacija; — urejanje in vzdrževanje športnih in drugih rekreacijskih objektov, otroških igrišč in podobno; — javna kopališča. 3. člen Občani in organizacije imajo pod enakimi pogoji pravico do uporabe vseh komunalnih storitev. Za opravljene komunalne storitve so občani in organizacije dolžni plačevati odškodnino po tarifi, ki jo določi komunalna organizacija s soglasjem občinske skupščine. 4. člen Kadar komunalna delovna organizacija zaradi objektivnih razlogov ne more zadovoljevati potreb vseh občanov oziroma organizacij, ki jih je dolžna oskrbovati s svojimi storitvami, določi vrstni red zadovoljevanja potreb občanov oziroma organizacij za komunalne zadeve pristojen svet občinske skupščine z odredbo. 5. člen Komunalne delovne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo seznanjati javnost na tale način: — zagotoviti morajo občanom in organizacijam možnost vpogleda v svoje poslovanje; — svoje splošne akte in spremembe teh aktov morajo objavljati na zborih volivcev in zborih občanov ter na svojih razglasnih deskah, po možnosti pa tudi v lokalnem tisku; — svoja letna poslovna poročila in zaključne račune morajo objaviti na zboru volivcev in na zboru občanov. Svoje programe za zgraditev in vzdrževanje komunalnih naprav pošlje komunalna delovna organizacija vsako leto do 1. marca občinski skupščini v potrditev. 6. člen ?. člen O izročitvi komunalnih naprav za kolektivne komunalne storitve komunalni delovni organizaciji v oskrbovanje bo sprejet poseben sklep. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Florjan Jančič 1. r. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 016-1/67-2 Slovenske Konjice, dne 29. marca 1968 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Mozirje je na skupni seji obeh zborov dne 26. februarja 1968 sprejela naslednje SKLEPE I Imenuje se iniciativni odbor za ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva za območje občine Mozirje v naslednjem sestavu: Predsednik: ZUPAN Ivan, Mozirje; Tajnik: PRODNIK Stanko, Mozirje; Člani: PRI SLAN Jože, Ljubno ob Savinji; ČOP Martina, Mozirje; BREZNIK Marija, učiteljica, Mozirje. II V svet Savin j sko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje se imenujeta Štajner Franjo iz Mozirja in žerovnik Janez iz Gornjega grada. III Inž. Zmagoslav Pariž iz S loven j ega Gradca se imenuje za medobčinskega gozdarskega inšpektorja s sedežem v Dravogradu. Skupščina občine Mozirje je na skupni seji obeh zborov dne 28. marca 1968 sprejela naslednje SKLEPE # I V komisijo za pregled zaključnega računa davčnega knjigovodstva za leto 1967 se imenujejo: Anton Acman, Šmihel nad Mozirjem — kot predsednik ter Ivica Lamut in Mara ,Tratnik, obe iz Mozirja — kot člana. II Razreši se dosedanja komisija za lovstvo občine Mozirje v naslednjem sestavu: GERDINA Franc, Mozirje — predsednik, PRUŠEK Jože, Mozirje — tajnik, HERLE Jože, Solčava — član, KLADNIK Jurij, Ljubno ob Savinji — član, REPENšEK Milan, Mozirje — član, POLJANŠEK Anton, Luče — član, MIKLAVC Franc, Gornji grad — član. III V novo komisijo za lovstvo se imenjujejo: REPENŠEK Milan, Mozirje — predsednik, PRUŠEK Jože, Mozirje — tajnik, KLADNIK Jurij, Ljubno ob Savinji — član HERMAN Edi, Nazarje — član, KNAPIč Vinko, Luče — član, KARčE Bojan, Mozirje — član, KRAJNC Franc, Bočna, p. Šmartno ob Dreti — član. Skupščina občine Slovenske Konjice Skupščina občine Slovenske Konjice je na skupni seji obeh zborov dne 26. februarja 1968 sprejela naslednji SKLEP Razrešita se Ludvik Gorenjak dolžnosti predsednika občinske volilne komisije in Ludvik Vidmar dolžnosti namestnika predsednika. Obenem se imenujeta Ludvik Vidmar za predsednika občinske volilne komisije, Lilijana Kladnik pa za namestnika predsednika občinske volilne komisije. Skupščina občine Žalec Skupščina občine Žalec je na skupni seji obeh zborov dne 27. februarja 1968 sprejela naslednje SKLEPE I V začasno komisijo za perspektivni razvoj gospodarstva v ' občini Žalec se imenujeta Cokan Franc, direktor Savinjskega magazina Žalec in Dernač Ivan, direktor gostinskega podjetja Braslovče. II Imenuje se iniciativni odbor temeljne skupnosti otroškega varstva v naslednjem sestavu: ŽILNIK Minka, Kmetijski kombinat Žalec, za predsednika; FON Marija, Varstveno vzgojni zavod Žalec, za člana; JURJOVEC Silva, Zdravstveni dom Žalec, za člana; VRHOVEC Stojan, Osnovna šola Prebold, za člana; KOČEVAR Kristina, TT Prebold, za člana; RUPNIK Anica, Osnovna šola Prebold, za člana; KOLOBAR Justina, Občinska zveza DPM Žalec, za člana; POPIT Štefka, Varstveno vzgojni zavod Žalec, za člana; KRONOV-ŠEK Helena, Osnovna šola Polzela, za člana; KRAJNC Vasilija, TT Juteks Žalec, za člana; GOLOB Elza, uprava občine Žalec, za člana. III 1. Razreši se dolžnosti tajnika občinske volilne komisije MIRNIK Draga, delavka v upravi občine Žalec. 2. Za tajnika občinske volilne komisije se imenuje NAHTIGAL Marija, delavka v upravi občine Žalec. 3. Razreši se dolžnosti namestnika tajnika občinske volilne komisije ŠPEGLIč Angelca, delavka v upravi občine Žalec. 4. Za namestnika tajnika običnske volilne komisije se imenuje MIRNIK Draga, delavka v upravi občine Žalec. IV I. Razrešijo se dosedanji člani komisije za razpise delovnih mest direktorjev ter za razrešitve direktorjev in sicer: JELEN Franc, Tovarna nogavic Polzela, odbornik; CAGLIČ Franc, Savinjski magazin Žalec, odbornik; JAN Jože, Občinska konferenca SZDL Žalec. II. Formirajo se tri komisije za razpise delovnih mest direktorjev in za razrešitve direktorjev: a) komisija, ki bo sodelovala pri razpisih s področja industrije in kmetijstva: RAN DL Edo, Elektro Celje, odbornik; VIDMAR Franc, Občinski sindikalni svet Žalec; ŠPEGLIČ Franc, Kmetijski kombinat Žalec. b) Komisija, ki bo sodelovala pri razpisih s področja transporta, obrti, komunale, trgovine in gostinstva: URANJEK Ivan, Poslovno združenje za obrt Celje, odbornik; DELAK Tone, Občinski komite ZKS Žalec; MEGLIČ Janez, Osnovna šola Žalec. c) Komisija, ki bo sodelovala pri razpisih s področja šolstva, prosvete in kulture: PRIVOŠNIK Tone, Savinjski magazin Žalec, odbornik; JAN Jože, Občinska konferenca SZDL Žalec; RODIČ Ivan, Zdravstveni dom Žalec. V Kot predstavnik Skupščine občine Žalec se v svet združenega Zdravstvenega doma Celje imenuje TILINGER Franjo, direktor Keramične industrije Liboje, stanujoč v Celju. VI Na lastno željo se. razreši dolžnosti člana odbomiške komisije za prošnje in pritožbe KRONOVŠEK Franc, odbornik iz To-povelj p. Braslovče. Za novega člana odbomiške komisije za prošnje in pritožbe se imenuje KRAJNC Martin, odbornik iz Kaple p. Tabor. »Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ga ČP »DELO« enota »Informacije-propaganda« v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List tiska Grafično podjetje Celjski tisk Celje. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gregorčičeva ulica 5, telefon 23-69. Naročnina znaša 25.— N-din. Tekoči račun št. 507-1-1280 pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.