iLeio V-, šiev. 133« V Celju, četneK due 22. novembra $923. PDstnina piačana v pfoFint. plačano do j^^B ^^B ^^H fl^H ^^H ^^K ^^^Bl^^^^ ^KB fl^B Ljubljana ^^O^^^B ^^H^^^r ^^^^|V ^H__^^^H JHH^^^B Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasizamm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezno Stcsvllie» stane 1 L>in. Izhaja vsak loreK, četrteK In soboto. lIreal s po- drobnim delom izjaiovitj naklepe na- rodnih nasprotnikov. Kot neka poseb- nost v političnih bojih v Vojniku nam je še dobro v spominu,kako so »Nemci« vknjiževali svoje zveste volilce na »zemljišča«, obsegajoča le nekaj pedi zemlje, samo da bi si zagotovili pre- moč pri voütvah v občinsko zastopstvo. V politični zgodovini vojniški je rajnemu Tcnetu Brezovniku zagotovljen časten spomin in tudi učiteljstvo se bo vsikdar hvaležno spominjalo svojega nekdanjega prvoboritelja. Reforma gimnazij. V seji finanč- nega odbora 17. tm. se je razpravljalo o proračunu rninistrstva prosvete. Po- slanec Gjorgjevič je naglašal, da se mora izvesti reforma glmnazij, pred- vsem se mora njihovo števuo zmanj- Sati. Od 1. sept. t). se ntf sme na- staviti nobene^a ncdiplortiifanega uči- telja. Kdor ne napravP'male mature, se ga ne sme spreieti v nobeno stro- kovno šolo. Učni načrt-na gimnazijah se mora poostriti. Namesto gimnazij naj se ustanav!jajo strokovne Sole. Drzen vlom. Pri trgovcu Stjepanu Trapear v Sevnici so neznani uzmoviČi vlomili v skladišče ter mu odpeljali .StfiY-. .13.3, __,_,_ »NOVA DOBÄ« Stran 3. sukna v vrednosti 25.000 Din. Blago so naložili v avtomobil in ga odpeljali proti Zagrebu. Notarska zbornlca za Slovenljo. Ljubljanska in celjska notarska zbor- nica se bosta v smislu sklepa ministr- stva pravde združili v enotno notarsko zbornico za Slo/enijo. Španska kraljeva dvojica v Ri- mu. Dne 19. tm. sta pnspela v Rim Španski krali in kraljica. Kralj Alfonz je predstavil mintstrskega predsednika Prima de Rivero fašistovskemu gene- ralu Balbu z besedami: »To je moj Mussolini.« Špaiiskernu obiskn pripi- sujejo italijanski listi veliko važnost za bodočnost Italije. Vidi pa se, da išče ltalija Španijo v čisto svoje namene ter'se lioče najizdatnejše okoristiti s iSpansko vlado. \ Zniaga jUgoslovansWh akade- Vnlköv v Zagrebu. Dne 18. tm. so se vršile na za&rebški univerzi volitve v Jugoslovansko Akademsko podporno društvo, pri katerih je zmagaia lista demokratskega študentskega kluba *Jugoslavije*. Glasovalo je 1169 aka- demikov, za jugoslovansko smer je bilo oddanih 641 glasov. Za predsedoika JAPD je bil izvoljen clan dem. stud, kluba Jugoste.vija Jovan Mirkovič, V upravi je skupno 15 jugoslovanskih nadjonalistov, 2 klerikalca, 8 blokašev in 1 radikal.1 Božjastni napad. V Zagrebu se je v soboto zgrudil Vinko TurnŠek iz celj- ske okolice. Prepeljali so ga v bol- niSnico, kjer so zdravniki ugotovüi, da je božjasten. Kongres Demokratske Omladlne. LetoSnji kongres Demokratske Omla- dine se vr5i v Beogradu 15. in 16.de- čembra. Vse demokratske omladinske organizscije se pozivsjo, da poskrbe vse potrebno za kolikor mogoče ve- liko udeležbo omiadine na tern zboro- vanju. Dunajske vlsoke šože zap? te. Ker so se vrSLli zadnje dni izgredi proti gidovskim dijakom kakor tudi proti jugoüdovanskim in češkoslovaškirn, so ''začasno zaprte vse visoke sole na Dun a iu. Živfla v NemČiji vedno dražja. Od 20. tm. stane funt navadnega kruha 420, fund belega 480, liter mleka 164 iTMÜjard. - ¦¦ Samomor itiatere. Marija Štefan- Čič pri Sv Lenartu v Slov. goricah je iz obupa nad nesrečnim zakonom vr- gla najprej svojega 12 letnegru sinčka v narasli potok Velko, nato pa skočila §e sama v vodo. Na vpitje ctroka in " nešrečne matere so prihiteli ljudje na lice mesta, med tern časom sta pa že oba utonila in zginsla v valovih. Nspad na ulici. Pred par dnevi sta naoadia dva neznana mo.^ka Stje- pana Friša v nekl zagrebšlci uiici. Eden ga je nagio prijel čez pas in pritegnil k sebi, nskar ga je urno spustil in se oddaljil. Fri3 je segel v žep suknje in takoj zapazil, da mu je uzmovič od- nesel fistnico, v kateri je bilo 22 000 kron. Policija zasleduje neznanca, a ga dosedaj še ni našla. Obnovltev procesa proti morilcu Daskaiova. Zadeva morilca bivSega bolgarskega poslanika Daskalova, Stu- denta Nikolovaseje preokrenila. Morilec je priznal, da se pise Jordan Čičen- kov in da je rojen v Štipu v Jugo- alaviji. Državno pravdništvo v Pragi je odredilo, da se razprava proti morilcu Daskalova obnovi, kar bo gotovo po- merilo razburjenje, ki ga je povzročila njegova oprostitev. Dohodki državnih železnlc. Po poročilu ministrstva saobračaja so naše državne železnice v proračunskem letu 1921/22 aktivne in sicer so znašali dohodki 1.133,6 milijonov dinarjev, izdatki 881,6 milijonov dinarjev. V letu 1922/23 je bilo dohodkov 1.169,8 rni- lijonov dinarjev, izdatkov 985,7 mili- jonov dinarjev. Čistega donosa je 184,1 milijonov dinarjev ali 18 odstotkov. Izkaz posredovalnlce Stov. trg. dništva »Merkur« v Ljubljani, od 19. novembra 1923. Vslužbo sesprejme: 1 knjigovodja, 1 kontorist, 5 potnikov, 1 skladiSčnik, 8 pomoCnikov, 3 kore- spondentinje, 2 kontoristinje, 1 stroje- piska, 1 blagajničarka, 5' prodajalk, 5 učencev, 7 učenk. Službe iščejo: 6 knjigovodii, 2 korespondenta, 10 kon- toristov, 12 poslovodij, 6 potnikov, 4 skladiščniki, 38 pomočnikov, 15 kon- toristinj, 36 strojepisk, 16 blagajničark, 24 prodajalk, 10 učencev, 12 učenk. ALPHONSE DAUDET. — J. N. Legenda o možu, ki je imel zlafe možgane. Pismo gospej, ki želi čitati vesele povesti. Ko sem prebral Vaše pisrno, gospa, mi je vest nekaj očitala. Bit st-rn hud nase, da sem svoje maihne povesti barval prežaloštno. Skienil sern Vam danes pripovedovati nekaj veselega, razigtanega- Zakaj pa sem pravzaprav žalos-en? Živim daleč od paiiške rnegle, na hri bu, ki je poln sveilobe, v deželi tam- burinov in muškatelca. Okoli mojega stanovanja je vse solnčno in polno godbe; imam ptičji orkester, opoldne čvrče nuirni, pastirji piskajo na piščali in z vinogradov se glasi smeh lepi.h zagorelih deklic... Res, to ni kraj, kjer bi človek slikal s temnimi barva- mi. Odtod bi moral pošiljati gospern le rožnate pesmi in koSare poine gatan- tnih zgodb. Pa, še vse prebüzu P^riza sem ; vsak dan mi pošije kaj žalostnega med moje smreke. .. Ravno ko pišern te vrstice, zvem za žalostno snut ubo- gega Karla Barbara in sem radi tega veil potit. Zbogom, pen ice in murni ! Ne morem biti več prav vesel.. ¦ Into je vzrok, gospa, da boclete tudi dane.» brali melanholično legendo, names to vesele dogodbiče, ki sem Vani jo na- meraval pripovedovati. Živel je nekdaj mož, ki je imel zlate možgane, da gospa, možtfsne \z Čistega zlata. Ko se je narodi!, so zdravniki mislili, da ctrok ne bo o.^tal pri živlif.nju. Njegova «c'ava je bila pretežka, lobanja prevelika. Vendar pa je ostal živ in je rastel v solncu, ka- kor lepa olivna sadika. Samo težka glava ga je silila vedno k tlom in hudo je bilo gledati ga, kako se je pri hoji oprijemal pohištva... Nekega dne je padel na stopnicah in je s čeiom zadel na marmornato ploščo. Pri tern mu je lobanja zazvo- nila, kakor kos kovine. Mislili so, da je mrtev. Ko so ga pobrali, so našli na njem le majhno rano in dve ali tri kaplje zlata, ki so se držale nje- govih svetiih las. Tako so zvedeli stanši, da ima otrok zlate možgane. Zakrivali so zadevo in ubogi otrok ni imel pojina o tern. Včasi je vpraSal, zakaj ga ne puste več k dečkom na uüco, da bi tekal žnjimi. »Ukradli bi te, srček !« mu je odgovonla mati. Zbal se je, da bi ga ukradli in se je odslej igral satn zase in se s težavo pomikal iz ene sobane v drugo... Ko je bil osemnajst let star, so mu siariši povedali, kak izvanredni dar mu je prisodila usoda. Ker so ga dotlej prezivljaü in vzgojevali sarni, so zahrevali zdaj za povračilo nekaj nje- govega zlata. MladeniČ se ni obotav- ljal, takoj je utrgal — kako in s ka- kimi sredstvi, legenda ne pripoveduje — od svojih možgan kos zlata, velik kakor leSnik in ga vrgel ponosno materi v naročje... Ves pr^vzet od bo^astva, ki ga je nosil v glavi, poln Želja in pijan svoje moči je zapustil nato domačo hišo in se podal v svet, da zapravi svoj zaklad. Živel je kraljevsko in je razsipa- val zlato na vse strani, ne da bi pre- števal. Zdelo se je, da so njegovi možgani neizčrpljivi... Toda manjšali so se in kakor jih je zmanjkovalo, tako so ugašale njegove oči, tako je upadlo njegovo lice. Ko pa je ostal nekega jutra, po divje preživeči noči, nesrečnik sarn med ostanki pojedine in pod ugašajočimi svečami svetilk, se je silno prestrašil radi velike praznote, ki je že bila v njegovih zlatih rnožga- nih. Bil je skrajni čas, da neha za- pravljati. Začelo se je novo življenje. Mož je postal samotar, živel od dela svojih rok in se ogibal boječe in skopuško vsake izkušnjave. .. Na nesrečo muje v samoto sledil neki prijatelj, ki je vedel za njegovo tajnost. Neke noči ga je naenkrat vrglo iz spanja. Začutil je strašno bolečino v glavi. Planil je pokonci in ogledal v lunini svetlobi svojega prijatelja, ki je bežal in skrival nekaj pod svojim pla Sčem. . . Zopet je izginil košček njego- vih možgan ! .., Nekaj časa pozneje se je mož z zlatimi možgani zaljubil ; zdai je bilo vsega konec... Iz vsega srca je ljubil malo blondinko in tudi ona ga je lju- bila; pa še bolj je Ijubila čipke, bela njegova peresa in zlate trakove na čeveljčkih. V roKah te srčkane stvarice — bila je po! ptička, pol punčka — so zlatni- ki kopneli, da je bilo veselje. Imela je najrazličnejše želje; nikdar si ni upai ji kaj odreči. Do zadnjega ji je zamol- čal žalostno tajnost svoje usode, da bi ji ne delal skrbi. »Zelo bogäti smo toraj ? «je vpra- ševala. Ubogi mož jeodgovoril; »Gotovo... zelo bogati!« In ljubeznivo se je nasmehljal mali ptičici, ki je čisto nedolžno za pravljala njegove možijane. Res se je včasi prestraši!; nairaiSi bi bil zacel skopariti. Pa je priskakljala ženica in mu rekla : »Ljubi rnožek, tako bogat si, kupi vendar kaj zelo dragega.« In kupil ji je kaj dragocenega. To je trajalo kake dve leti. Neke- ga jutra je mala ženica umrla, nikdo ni vedel na čem, kakor ptička. Zaklad se je nagibal h koncu ; stem, kar mu je še ostalo, je napravil vdo- vec svoji Ijubijenki lep pogreb. Zvo- nenje, črno prevlečene kočije, črrio üpsav'jeni konji, ničesar se niu ni zde- lo preveč. Kaj pa naj poCne zdaj s svojim zlatom? .. . Razdajal ga je cer- kvi, nosačem, cvetličarjem» na vse strani in se ni pogajal... Ko je zapustil po- kopališče, mu od njegovih čudovitih možgan ni ostalo skoro ničesar. Nekaj koscev je še viselo v njegovi lobanji. Potem so ga videli, kako je hodil prepadenega obraza po cestah in molel roke raprej, kakor vinjen človek. Ko so zvečer prižgali luči v trgovinah, je posfa! pred voliko Sipo, za katero je ležalo najraznovrstnejSe biago in lepo- tičje in ie dolgo motril par Čeveljčkov iz belega atlasa, ki so bili prevlečeni z labodjim puhom. »Vem komu bodo t\ čeveljčki v veliko veselj'j«, si ie rekel z nasme- honi in je stopil noter, da jih kupi. Bil je že pozabil, da je njegova ženica že umrla. V zadnji sobi je prodsijalka slišala krik. Psitekla je in se prestrašena zdrznila, ko je opazila moža, ki je slonel ob mixi in jo gleda! z neumnim, pa bolestnim pogledom. V eni roki je držal «feveljčke, drujro ovcrvavjjeno pa ji je podaial. Na nohtih se je držaJa cena za čeveljčke, ostanek možgan, ki si jih je izkraspal iz lobanje... Oospa, to je iegenda o možu z zlatirni možgani. Dasi je ta legenda na videz fan- tastična, je vendar resnična od začrtka do konca. . . Na svetu je dosti revežev, ki jim je usojeno. da žive od svojih možgan in ki si morajo s čistim, pra- vim zlatom, z mozgjm, z možgani kupovati tudi na|neznatnei§e živlienske potrebši!me. To je bo'ecma, ki se vsak dan obnavlja in potern ko so utrujeni od bolečin... Prosveta. Aiton NovaČan, Veleja. Ravnokar je izšel prevod te drame. Prevedel jo je dobri poznavaiec naSega slovstva g. dr. Bohus Vybfra) v Olomucu. Pre- vod je izborno uspel in čaka na upri- zoritev na čeških odrih. Znano nam je, do. je tudi »Našd vas« že prevedena. Raznc vestL Obhtstne uprave zaČno funkcijo- nirati po poročilih iz Beograda sl.ja- nuarjem 1924. Železniški minister obiskai SJo- venijo. V pondeljek se je pripeljal z avtomobilom iz Varaždina železniški minister Jankovič v Slov. gorice ter si je ogledal gradnjo železniške proge Ormož Murska Sobota. Na povratku v Maribor se je ustavil v Veržeju in v Ljutomeru, kjer je sprejel razne depu- tacije. V torek je konferiral v Ljubljani z generalnim direktorjem družbe južne železnice dr. Leonorn Pailom. Naroclno zdravje. Stoics i; iidki\]\To boleznL Konec. Stenice ležejo jajca v razpoke de- sak in lesenine, pa tudi v tkanine. Odkladajo jih najposjostneie v postelj- nino, okoli tapet, po lesenem pchiStvu. po okvirih za sliket na zavese, na jZvez/ta f/sLar/ta CELjE Ii&ttotft ma Y ttroko spa- dajoča Ada tmfittrtjt tn po linendh etnak. Izdnlajt vnr ÜMkvHne kakor, časo~ pty*, trgovskč, iolske in asvdnUBa ttsknvlnc, knjigt, emtke ttd. do rwjstmtt- tußega barvncga tlska. Najbotje urcjena KNJIQOVEZNICA IxvrSaje hltro in solidno knjigoveška dela od naj- priprostejše do najfimjSe tzpeljave --------- Razslrjajte „Novo Dobo"! knjige, na staro obleko itd. Kdai ležejo jajca, to se ravna po temperaturi in hrani. Pri temperaturi m?d —12 stop. in ~f"25 stop, in ob dobri hrani ležejo samice mnogo ; pod to temperaturo in nad njo kavcor tudi če nimajo hrane, sploh ne ležejo jajc To ni v uobeni zve^i z letnim časom. Sten'-ca zleže na dan največ do 5 jajc. Razvijajo se iz- ključno po tern, kakršna je tempera tura. Pri sobni temperaturi (14 do 18 stop.) se izvale iz jajc ličinke v 20 do 22 dneh, pri večji toploti, n. pr. poleg pc-či, pa tudi čez 5 do 6 dni. Po —10 stop, se jajca ne razvijejo, toda spo- sobnost za razvoj vendarle lahko ohra- nijo dalje Časa. Ličinke prehajajo do odrasle ob- iike 5 različnih faz. Ob ugodni toploti in prehrani se lahko popolnoma raz- vijejo v 5 do 6 tednih. Brez teh po- gojev se utegne njih razvoj zakesniti za 3 do 4 mesece. Stenice se^hranijo s krvjo, ki jo se- sajo iz Človeka in vseh domačih top- lokrvnih živali, kakršne so podgane, miši, mačke, psi, perutnina itd. Vbod v kožo in sesanje krvi traja raziično, od nekaj minut pa do Cetrt ure. Po se^anju se stenice od hrane napno ter izpremene telesno obliko. Stenice imajo izredno tenak vonj, ki jih lahko in hitro privaja k človeku ali živalim, iz katerih sesajo kri. Eoje se svetlobe ; podnevi se zalezejo v razpoke, odkoder prihajajo samo, po- noči. Stenice imajo smrdljiv züdah, ki ga izloči poseb'.ia žleza rned zadnjima nogama. Zaradi vsega tega, zaradi nevar- nosti, ki preti Ijudem in narodu od stonic in podgan, je umevno, zakaj piS«jo, govore in svetujejo zdravniki : »Uničujte stenice in podgane I« in: »Z'dajte dobra, zdrava stanovanja !« Dr. Vlad. Stanojevic, Stran 4. 9 NO VA DOB A« Stev. 133 OstsnGKljene 18E*. Usfsno^ilBiiB \m. V la.stx\i ;pala,ei x>i»i kolodvoem. 52-41 Statue hrasvilnih vlog K 42,080.000. Vrednosft pezorvnega zafcBada K 8,000.000«. dftANJLNE vioge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopo!nej*o uarnost In ngodna obresiouanje. PoStne položnice strsnkam brei- olatno !iu raipolago. Rentai&o plačuje zaood iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno sbrambo od strank to sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice U.d. Da|e u najern PREDALE v svoflh safeblagajnah, fdko, da obdrži kijuč stranks saina. OSKRBUJE suofim vloinikom prodajo In na- kup usrti ursi urednosinil! papirjcu lid. Izur- šnje za nje tudi inkaso in druga denarna oprc- ulla najkulnntneje. IZPLAČ1LA u Inozemsluu tzredno ugodno In promptno. Posojsla v»eh vrsf pod najngodnejšim! pogojf. Breiplačna (poJasirsBla in strokounjaški nasuetl u usefi denar^ih prašanjih. Pupilamo uarnl lauod. -: teidon *iei>. is. ffiilo iiupsti, se prflui zaapati! Zato se ne dajte motiti po nižjih cenah. kajti, kar je ceno nc more biti najbolje ! Malo vrednej^a mi!a ^scbujejo nialo ma- ščobe, temveč pa luLa. Zlatorog je miJo, pri katerem ste sigurni največje trpcžnosti Vašega peri I a ! Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odlikovani brivec In lasničar Koštomaj, se priporoča- Priptročant ee ia Izdelovanja modernega poblitra iz vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega lesa. Brza in solidna po- strežba. 10letna garancija in veliko znižane cene. S^fiRlctff«). 73 ( Ustanov. tcta 1899. v I \# %*J1 %Lm4i liv vi—iLrföL^ (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakourstnih up, zlatnine, sre» brnine, brilianlov, optike, očal ild. Hajolžje kon« kureacne cene. Poprauila točno in zanesljivo. Kupujem sfaro zlalo in srebro. takoj po dnevmih oen»h is© sfpoj© in opodJG za miZBPjc, tvovniCB poliištoa, kaloris, zap, za ključavnfčarjB, mBiumihc in Mm'm u popravlia, Klcparj^ fmics p!oL. In boviBskfh ¦ predmefot.- Bcggai® skBafSiöce ir'ansmSstj, »ui^ovoalJviiSi In äjearcean- motoB^jev, kakoF nasis*ave L:a vas*enje in bele kovkte« OrodjB in straj! detn. drugtvo Zags*efo* Vliika ul.25. ; Meblirano sobo iSče mlad, akademičen uradnik. Ponudbe pod »Takoj« na upravo. Prcv7.amem talcoj gostilno v najem (tudi na deželi). Ponudbe na upravo Nove Done po »11.375«. 5-1 vešča slovenske in nemške stencgra- fije ter strojepisja, s 4-ietno prakso' iŽče službe. Ponudbe na upravo lista pod St. »1902«. Cenj. obČinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju, Dečkov trg St. 3 trgovino z vinom kjer bodem prodajal samo pristna dal- maiinska vina, bela in črna. Se pripo- roča za obilen obisk KB S- Rada- lo^iči vinski trgovec v Celju. 12—1 y ' "¦¦¦......... za vselej se Vam priporoča samo veletigovina R. Sterrnecki, Ccljc, ako hočeti^ res do- bro in poceni kupiti ČEVLJE ročno, domačc delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in sale, kravate, rokavice, nogu- vicc in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros-cene. Del. glavnica: Din 60,000.000-— Rezerva: Din 30,000.000'— Bled, 1>Afti»nyflff0* r-j«tolj»wa, Celje, IVIetltoi^Iö, Dubpovnik, Ppe^sra.lje, Hercegnovi, Sarajevo, Jelsa, Split, Jesenice, Šlibenpifat;, Kopčula, Tx'^iä, Kotop, Zagreb. Ktvabsaj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ Asü^riHan^Kt oädei Jfasl«< ttü brajafc: JadraisiSi. ftfiliirani uMi: JADRANSKA BANKA: Trst, OpatJja, WIen, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DS CHILE, Valparaiso, Antofogasia, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Štev. 133. »NOVA DOB A« Stran 5. Telefon Stev. 75 in 76 Podružnica Poštni Ček.raČ. 10.598 Delniška glavnica in reserve približno Din 45,000.000 — Centrals v Ljubljani Deltiiška glavnica in reserve približno Din 45,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Brežice, Črnomelj, Gorica,