20. Številka
Ljubljana, v četrtek 25. jannvarja. XXVII. leto, 1894
(shaja vsak dan svečer, izimši nedelj« in praznike, ter velja po polti prejeman za avBtr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zm I O*) e^le ž e 1 e toliko več, kolikor postni n» znaša. Za osna ni 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznattuo jedenjknRt tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trga št. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor
s kojim je poslanec Fr. š u kij o utemeljeval svoj predlog, zadevajoč delež dežel pri nameravani osebni dobodarini.
V formalnem oziru je pravna podstava mojemu predlogu § 19. dež. reda, kateri veleva, da je deželni zbor poklican, posvetovati .se in nasvete stavljati tudi o tacih splošnih zakonih, katere je izdati, ako jih zahtevajo potrebe in blagor deželni. In tu ■e mi gotovo ne more zaniaati, da je preosnovo naših direktnih davkov prištevati najznamenitejšim zadevam, katere neposredno uplivajo na blagor de« žel in njihovega prebivalstva.
Meritorno utemeljen je pa moj predlog s tem, da ima po § 22. dni. reda dežela pravico, v pokritje deželnih potrebščin priklade nalagati na direktne cesarske davke. Do 10% jih smemo nalagati in pobirati celo brez Najvišjega potrjenja. To je pravni položaj deželnih sastopov nasproti vladi, katera je pred dobrim letom državnemu zboru predložila obširen načrt o preosnovi direktnih davkov. S tem načrtom namerava upeljati poleg drugih sprememb sedanje davčne sisteme tudi popolnem nov davek z naslovom: .Osebni dohodninski davek". (Personaleinkommensteuer). Država hoče iz jako umljivih razlogov, o katerih spregovorim kasneje, ta davek oprostiti vseh priklad od strani raznih avtonomnih korporacij. Po deželnih redih zagotovljene pravice ne mara in ne more kratiti. Vsled tega ponuja v § 271. dotične zakonske predloge deželnim zakladom onih v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, katere določijo potom deželnih zakonov, da avtonomne korporacije nobenih priklad na osebni dohodniuski davek pobirati ne smejo, v odškodovanje na leto za deželne namene 20 odstotkov onega zneska osobne ga dohodninskega davka, kateri se je v dotični deželi in dotičnom letu bil dosegel.
Predno preiščem v smislu svojega predloga, bi li deželi kranjski kazalo sprejeti ponujano odškodnino, odgovarjati moram drugemu vprašanju. Ali je pač tudi v istini potrebna preosnova naših direktnih davkov? Niti za trenotek se ne bodem pomislil, na ves glas bodem potrdil to vprašanje. Tolikokrat se je že naglašala ter od tako avtori-
tativnih Btranij poudarjala neizogibna potreba, pre-drugačiti sistemo naših neposrednih davkov, da je ta stvar rešena „communi consensu omnium." Glavna napaka sedanje davčne sisteme je pač, da se sestavlja zgolj iz pri nosnih davkov (Ertragssteuern). Ta nedostatek povikša druga okolnost, da so ti prinosili davki deloma že zastareli, kakor n. pr. naš pridob-ninski davek (E-werbsteuer), kojega je uvedel ces. patent z 31. dec. 1812. Po svojem bistvu pa zgreše* taki prino8oi davki pristni davčni objekt. Kajti kontroverza o tem, kaj se naj prav za prav smatra kot objekt državnemu obdačenju, je vendar Že ponehala. Splošno je nadvladalo mnenje, da je davčna zmožnost (Leistungsfahigkeit) posameznih davkoplačevalcev oni predmet, kojega hoče država zadevati s svojimi davki, ter da je v njem iskati tudi merilo, po katerem je pojedincem odmeriti njih davčna bremena. To načelo prodrlo je ne le v znanstveni teoriji, temveč tudi praksa se čedalje bo'j ureja na tej podlagi. Obče je znano, da se prusko davčno zakonodavstvo odlikuje v vsakem oziru. In kaj poreče spomenica pruske vlade, s kojo je poslanski zbornici predložila nove davčne zakone ? Spomenica se izraža : „ Wie đer gegenw&rtig tast allseit'g anerkannte Grund-satz der Besteuerung nach der Leistungofahigkeit dem B<?grifle und Wesen des Staates am meisten entspricht, so muss er auch vom Standpunkte der praktischen Steuerpolitik aus als der allein durch-fiihrbare bezeichnet werden."   (Denkecbrift vom 2. Nov. 1892 ) In pri nas, gospoda slavna?! Skrajna nejednakost obdačenj* davčne zmožnosti je neizogibna posledica pravomoćnih davčnih zakonov avstrijskih! Stvar je obče znana,  ni treba posebnih pojasnil. Vzemimo na pr. dvoje hiš, podvrženih hišno-najemninskemu davku!   Recimo, da je pri obeh davčni objekt brutto-najemščina v znesku 10.000 gld. Toda oni posestnik, kateri ima gruntno  knjigo čisto ter hišo popolnem nezadolženo, zauziva mnogo večji prihodek od svojega poslopja nego tovariš in sosed njegov,  kateri ima na hiši iste vrednosti vknjižene hipoteke  150.000 gld.   Država se na ta bistveni razloček ue ozira, kajti pravica, katero podeli dolžnikom § 12. novele z dne 9. febr. 1882 (dri. zak. str. 17), da se smejo regresirati pri svojih upnikih, pač nima praktičnega pomena. V istini se pobira od
obeh posestnikov isti davek in vendar, kolika razlika glede njih davčne zmožnosti!
Drug nedostatek, izvirajoč iz sedanje davčne osnove, je ta, da davčnemu era.'jtz uide cela množina baš najzmožnejših davčnih subjektov. Pred vsem veliki mobilni kapital, saj znate, da žive" v naši držav bogati kapitalisti, kateri čisto nobenega direktnega davka ne plačujejo, ako so tolika prebrisani, da svojega premožeuja ne utaknejo v nepremičnino ter nobene obrti ne objavijo. Do tacih davčnih sil drugače tudi ne moremo nego potom preosnove sedanje davčne sisteme.
Mnogo se da še govoriti o teb nedostatkib, ali predmet je itak obče znan in radi tega naj kon-kludiram le v tem smislu, da glavna nedostatnost sedanjega zakonitega položaja že sam kaže smer, po kateri ga je odstraniti. Z golimi prinosnimi davki se davčaa zmožnost primerno zasačiti ne d d, vsled tega je težnja finančne oprave povsem opravičena, da se v našo sistemo organično uvrsti osebni personalni davek, kateri ima baš ta namen, zadevati davčno zmožnost. Po tej poti bode tudi mogoče, s temi dohodki primerno znižati ostale direktne davke.
Ali gospoda moja, osebni dohodninski davek more zvršiti odmerjeno mu funkcijo le pod nekim pogojem. Glavna podstava mu bode vsikdar davčna izpovedba (fasija) dotičnega davkoplačevalca. Kako pa naj davkoplačevalec pravilno objavi dohodke Bvoje, ako mu poleg cesarskega davka še prete* butare in bremena avtonomnih priklad? Vsa davčna morala je preslaba nasproti pretirano visoki davčni meri, tembolj, če postane davčna mera vrh tega še negotova vsled avtonomnih priklad. Recimo, da prebiva v kaki občini na kmetih imovit kapitalist sredi samih siromašnih soobčanov. Če se osebni dohodninski davek popolnoma ne oprosti vseh priklad, nikoli ne bode znal, koliko mu bode odmerjenega skupnega davka. Lahko se mu pripeti, da občna sklene kako neprimerno drago zgradbo baš na njegov račun, misleč si, mi plačujemo malo, saj bomo večino troškov pokrili z njegovimi prikladami. Že ta bojazen upli-vala bode nanj tako, da bode prenizko fatiral svoje dohodke. Vsled tega primorana je država siliti na to, da se dežela, okraji, občine itd. ne dotaknejo s prikladami osebnega dohodninskega davka. Finančni
LISTEK.
W e r t h e r.
(Srbski spisal L. K. Lazarević. Preložil J. P. Planinski.)
(DaUe.)
Ta dan se Janko zelo kasno in ves zamišljen vrne domov. Gre naravnost v svojo sobo, prižge luč, se razpravi, leže v posteljo, upibne luč in se odene. Ne leži morda niti pol ure, a zopet vstane, prižge luč in gre na piano. Iz gostilne mu bijd na uho nejasne, zamolkle zdravice in zveket čaš. Nameni se tje. GoBtilničina vrata proti „malemu parku" so bila odprta na iztezaj. Janko stopa proti dvorim, ne da bi opazil, da stojite pod orehom v mraku dve človeški sliki v spodnjih jopicah.
V gostilni za mizo v kotu sede' brigadir Veljko, odvetuik Nestor in upravitelj toplic in mečejo karte. V drugem kotu bobnajo in svirajo cigani. Na sredi, za veliko mizo, je do deset mladih ljudij, kakor pravimo, s kozarci v rokah, a prav za prav z vinom v glavi. Na gorenjem čelu te druščine sedi poročnik Vasiljević, a na dolenjem lekar Katanić.
Janku se gabi, ko uzre vinska lica teh ljudij, a OBobito, ko te mu pogled sreča s zasmehljivimi
in nesramnimi očmi poročnika, ali on navzlic temu vstopi. Bil je to nekak obup, kateri ga je gnal v gostilno.
Poročnik skoči pokonci, kakor hitro ga nzre:
— A, dober večer, krdžalija !*) A kje ti je . .. kje imaš . . . svojo dulcinejo?
Besedo „Dulcineja* je čul iz uat urednika »Svetlosti* in ta francoska beseda mu je tako ugajala, da jo je vsak hip upotrebljal, navadno le v frazi: Kakor bi rekel Francoz: »Dulcineja".
Janko prebledi in se strese, kakor občutljiva dama, kadar vidi Žabo. Hotel je porasti in opsovati poročnika, udariti ga s steklenico in stolom, pa vender postoji na vhodu in molči.
— Pa kaj stojiš ondu, kakor kak štor? dere se poročnik, sem pojdi! Živela tvoja dulcineja!
Z levo roko zgrabi za kozarec, gre k Janku; zagrabi ga za desno roko in potegne noter, moleč mu kozarec pod nos.
Janko se upre z desno nogo naprej, zgrabi poročnika za prsa in ga sune z vso silo od sebe:
*) Krdzalije so se svali turski uporniki koncem minolega in začetkom tega voka, ki so se borili a vsakomur in zoper vsskoga, samo da so dobili novcev in plena.
Prel. pri p.
J — Spravi se! zarohni nad njim, a glas mu
obtiči v grlu.
Vasiljević udari ob mizo, na kateri se prevrne nekaj steklene posode.
Kataoid se vtakne z lokavim dostojanstvom:
— Gospoda! OJnehajta ... za prazen nič! In vzdrži Vasiljevića, kateri je iznova hotel navaliti na Janka.
— Jaz ti pokažem ... da vidiš! ... Na mojo oficirsko čast! . . . dere se Vasiljević in izteza roke proti Janku.
Janko dene roke navzkriž in čisto mirno ter prezirno reče:
— Gospodič! Tu se ne maram z vami pretepati. Ali ako mi v najkrajšem roku ne daste zadostila, kakor to delajo ljudje od časti, moral vas bom v parku z bičem pretepati!
Nato povzdigne glas:
— Razumete li?!
— Oho! Sem pojdi, sem, zgaga! Poročnik potegne sabljo.
Janko hitro sname s klina brigadirjevo sabljo. Zaviha nekoliko desni rokav in zavihti sabljo.
Brigadir Veljko dene svoje karte na mizo in položi Dsnje roko. (Dalje prib.)
ministri sploh niso na glasu, da bi potratno delili darove svoje. Ako torej v tem slučaji finančni minister 20% deželam ponuja kot odškodnino proti temu, da se odpovedo pravici do priklad na osebno dohodarino, je pač primoran po neizogibni potrebi, izvirajoči iz BVojstva dotičoega davka! Osebni dohodninski davejc in g njim vrjsd cela (javčna reforma nemogoča sta obj, obtičaif moramo v sedanjih nezdravih davčnih razmerah, kakor hitro se priklad ne oprosti državna dohodarina 1
V tistem hipu ps, ko nam država stavi označeno ponudbo, dvigne se nam vprašanje, aji bi pač privolili v tako zameno, ali je ponujena odškodnina pač tudi primerna kranjskim razmeram ter ugodna deželnemu gospodarstvu ? Gospoda moja, odvažno vprašanje je to ter vredno, da ga premislimo trezno in razborito!
Na prvi pogled se dotična ponudba zares prikupi. V smislu čl. V. uvodiloega zakona so bode namreč predpisala cela davčna svota pri vseh dosedanjih direktnih davkih, pri stari pridobnini in dohodarini celo z uekim letnim prirastkom (Zuvvachs-coefficient), podstava avtonomnim prikladam ostane tedaj nespremenjena in 20% tangenta iz dohodkov nove oBebne dohodarine videti je kakor čist pribolj-Šek. Nagibno poročilo se v tem oziru silno optimi-utično izraža, tam čitamo namreč: Bindem die Liinder durcb diese ibnen eroflaete neue jEtnnabme die Deckung itir einen nicht unerheblichen Theil ihrer Landesbedtlrfnisse fioden werden, werden sie ohoe Zweifel in die Lage kommen, daa AusmaBS der zu den utaatlichen Ertragssteuern erhobenen Lan-deszuschage herabzusetzen, vvodurch als Schluss-vvirkung eine zwar indirecte, aber darum nicht vreniger wirksame Erleichteruug der Ertragasteuer-tiager erzielt wid." (Motive, str. 38—39) Toda, goBpoda moja, tudi to veselje mine prekmalu! Kajti že člen X. istega uvodi 1 nega zakona veleva izrecno, da je dve leti po pravokrepnosti novih davčnih zakonov definitivno znižati stare davke, vsled tega se vam v istem hipu skrči prikladna podstava in priboljšek torej, o katerem sem govoril prej, izgine gotovo čez par let!
Po mojem prepričanju imele bi kranjske deželne finance celo efektivno zgubo. Kajti stari davki se bodo več ali menj jednakoroerno zmanjšali po celi državi, isti odstotek deželnih priklad bode torej menj vrgel. Delež deželni pri novi dohodarini pa bode tangenta one davčne svote, katera se je v istini bila nabrala v isti deželi. Na Kranjskem pa ne prebiva mnogo bogatinov, revna dežela smo, osebna dohodarina pri nas tore] ne bode dosti vrgla, radi tega tudi dotična tangenta ne bode mogla niti kompenzirati ne one iz gnbe, katero bodemo čutili v deželnem gospodarstvu vsled skrčenja prikladne podstave, prouzročene po znižanji dosedanjih direktnih davkov. Za nas ne velja prognoza motivnega poročila, da bodo dežele vsled svojih deltžev pri osebnem dohodninskem davku lahko zmanjšale odstotek deželnih priklad, au contraire, primorani bodimo, da ga ce'6 zvišamo, ako hoć-ino pridobiti le one dohodke, ki jih nam vrže sedanja deželna priklada!
Dejal sem — in to jo punctum saliens mojega umovanja — da na Kranjskem uspeh osebne dohodarine ne bode izdaten. Siromašna d- žela smo in pole'j; tega pride tu v poštev še neka druga stvar. Da jo Bpozoamo, treba ozirati se na § 211. vladne predloge, kateri določa, kje je predpisati dohodninski davek (Ort der Vorschreibung). Ta paragraf veleva izrecno, da ae osebna dohodarina predpiše v oni občini, kjer ima davkoplačevalec svoje Btanovališče (Wohnsitz) ali ako tega nima, kjer stalno biva davkoplačevalec (dauernder Aufđnthalt). Će je glede bivališča upoštevati več občin, deliti je davčni predpis mej temi občinami, toda ni upoštevati bivanja, trajajočega menj nego dva meseca. Ali je kedo v tej čestiti zbornici, kateri ne bi spoznal na prvi pogled znamenitih posledic, prouzročenih deždi kranjski po tem določilu? Lahko bi postregel z imeni, toda posnemati hočem jedenkrat tovariša Povšeta, katerega vsak bip preleti sveta groza, kakor hitro bi moral spregovoriti kako ime. Ne bodem torej imenoval imen, poznate jih itak vsi. Kedo so in kje prebivajo največji kranjski zemljišni posestniki ? Izven Kranjske, gospoda moja, ti kavalirji večinoma v kaki kranjski občini niti po dva meseca ne prebivajo in torej se jim predpiše njih osebni dohodninski davek v drugih deželah, na Češkem iu Gorenje Avstrijskem, na Dunaji itd. in dežela naša, katera vender tudi za te davkoplačevalce marsikaj žrtvuje iz Bvoje blagajnice,  ne bode si
mogla poiskati odškodovanja pri dotični dohodarini! In največji trgovec Ljubljanski, kje biva? Izven Kranjske, gospođa moja. Pač mm cvete trgovina njegova v deželi naši, pač dobiva svoje dohodke odtod, ali uživa ji|j — jp do toga ima popolno pravico — drugod. Tudi od njegove dohodarine ne do« bjmo niti krajcarja, če se ne spremeni § 371. In prvi delničar kranjske obrtne družbe ? f on se ne mudi dva meseca na Kranjskem, torej pri nas se mu ne bode prednjial dohodninski davek in zopet nam odpade doticaji delež. In kako hode v bodoče? Gospoda moja, o^rtnost se »e^der i? *-£ne počasi razvijat, v naši deleh. Saj razpolagamo z vsemi naravnimi pogoji za tak razvoj: velikanske vodne sile, bogate zaloge premoge, ugodna geografičoa lega, spretni delavski materijal, tuji kapital se bode prej ali slej naselil i pri nas ter tu poiskal si svoje polje. Recimo, gospoda moja, da si jutri kak tuj podjetnik iz kake druge avstrijske dežele omisli kako veliko tovarno v naših krajih. Podjetje njegovo ne bi moglo prospevati brez onih žrtev, katere prinašajo dežela, okraj in občina za ceste, šole, vodne zgradbe itd., toda mož stanuje ali biva izven Kranjske, on se prikaže v svoji tovarni le tu in tam, upravlja jo sicer namestnik njegov — in vsled te slučajnosti, gospoda moja, kjer odrajta davek od dohodkov, pridobljeoih na Kranjskem, v kaki občini izven Kranjske, naj se v smislu §§ 211. in 271. odtegne deželi naši kompenzacija za njene žrtve, delež pri dotični dohodarini?
Gospoda moja, nadejam se, vsak izmej vas mora čutiti, da § 271. po svoji sedanji obliki ni v interesu naših deželnih financ, torej poslužujmo se dane nam pravice, posvetujmo se o tej zadevi ter povejmo mnenje svoje, kako nadomestilo te za nas kvarne določbe želimo
S tem, gospoda moja, bi bila prav za prav že Bklenena moja denašnja naloga. Dosegel sem svoj smoter, ako deželni zbor moj predlog odseku odstopi v posvetovanje. Toda, gospoda moja, pičlo odmerjen je čas deželnozborskim zasedanjem in davčna vprašanja zamotana so in intrikatia, vsled taga sodim, da ne. bode napačno, ako že danes povem, kam meri moj predlog.
Jedna težava pač ovira dotično preiskovanje. Nihče namreč, tudi vlada ne, razpolaga z onimi sigurnimi podatki, da bi se na tej podstavi dal vsaj približno proračunati dejanski uspeh za prva leta osebne dohodarine. Vlada si je pomagala tako, da je svoje kombinacije naslanjala na analogijo prusko. Primerjajo imovitost obeh drživ, število prebivalstva itd. prišla je do tega zaključka, da bode dohodarina nesla minimum 14 325 000 gld., maksimum 21,480.000 gld. Po tem računu znaša delež vseh dežel skupaj minimum 2,865 000 in maksimum 4,296 000 gld. Koliko tega zneska utegne odpaati za posamezne dežele, n. pr. Kranjsko, tega povedati si tudi vladna predloga ne upa. Toliko pa je gotovo, da bodemo pod podvprečno številko. In isto tako je naravno, da so se z raznih stranij, in ne le od zastopnikov revnejših dežel že pri prvem branji vladnega načrta čuli glasovi v tem smislu, naj si država zase obdrži ves prihodek dohodninski, prost vseh avtonomnih priklad, v zameno za to pa naj odstopi deželam ta ali oni izmej starih prinosnik davkov.
To tirjatev izražal je prvi poljski poslanec David Abraham o wicz, mož celo izveden v davčnih vprašanjih. In kompenzacijski objekt, kojega je zahteval za dežele, bil je hišno razredni davek. Za I. 1894 proračun jen je prihodek iz tega davka na 5,589 000 gld, na prvi poglei se torej vidi že po številki, da bi taka zamena v obče mnogo bolj zalegla deželam nego vladna ponudba. l*i eliminirana svota hišno-razrednega davka za Kranjsko znaša za 1. 1894: 140 000 gld, brez obotavljanja bi jih sprejel, Kranjska bi dobro kupčijo napravila. Ali, gospoda moja, so nekatere druge dežele, katere nikakor ne bi mogle privoliti takemu kompromisu mej državnim in deželnim gospodarstvom. Ravno one dežele, v kojih je nakopičenega največ bogastva, kjer imajo največ ceozitov dohodninskega davka, kjer se bode torej največ prispevalo k njegovim prihodkom, ravno one bi bile v istini prikrajšane. Primerjajmo n. pr. Šlezijo z našo Kranjsko. Obrtna dežela šlezka broji nad 605 000 prebivalcev, Kranjska jih ima le 498,958, ni dvojiti, da bode Šlezka mnogo več dohodninskega davka odrajtala, nego mi — in vender bi ta dežela, ker se plačuje hišnorazrednega davka le 118 000 gld., za celih 28.000 gld. menj prejemala od države nego Kranjska. Ali celo Nižje-
avstrijska! Prebivalstvo ima več nego petkrat to« liko, skupna svota njenega direktnega davka je več nego 21 krat višja mimo naše, gotovo bode' Nižje-avstrijska prispevala v cisto drugačnem razmerji k novemu davkumari mi&litf P'^eg. df bode
■e svojim prikjadotn, ter zado*o|ij| ae * siromašnimi 420 00/) gfd \ jier )fa vela h išao-raz redni davek te dežele?! ti ver jen sem, |ospod| moja, ^s na podstavi hišno-razrednega j|ijkg jo •ppraigmljeoja priti ne moremo.  Trditi se da, da bode po posameznih
U8p?6 novf&h°3!!riP® v ^P^fflenj razmerji k uspehu hišno-razrednega davka, Ibgate dežele z razvito obrtnostjo sploh ne plačujejo 'obilo hišno-razrednega davka, torej nikoli ne morejo privoliti v tako zameno In celo Trst, kateri nam z okolico vred tudi reprezentuje deželo za se. Gotovo je, da se bode v tem mestu nabralo precej dohodninskega davka, jedua petina t. j. 20% te davčne svote znašalo bi lepo svoto, a kaj plačuje mestna ta kro« novina hišno-razrednega davka? Nadrobni proračun direktnih davkov za Trst za 1. 1894 izkaže nam borih 9000 gld! Is vsega je razvidno, da ravno najbogatejše dežele jednakemu nasvetu pritrditi nikakor ne bi mogle 1
Š) drug način ae da izumiti, namreč ta: Pustimo državi ves dohodek nove dohodarine ter izgovorimo si primerno kvoto vseh direktnih davkov, plačanih v dotični deželi. A tudi takemu nasvetu se ne bi mogel pridružiti. Iz dvojnega razloga ne! Prvič je zapopaden mej direktnimi davki ves sedanji dohodninski davek, kateri pa obsega tudi dohodarino Železnic, delniških društev, sploh vseh podjetjij, katera so dolžna polagati javuo račune. Od skupne svote 27,664 705 gld. s katero se sedania dohodarina preliminuje za 1. 1894. spada nad 16 milijonov v to davčno kategorijo. Ali ne sprevidite, da bi bil tak način razdelitve pač sila ugoden za Dunaj, kjer je sedež velike večine delniških društev, da bi ž njim za silo shajali še Trst, Češka in Moravska, da bi pa glasno morale oporekati vse druge dežele? Primerjajte Številke pri dosedanji dohodarini? Nižja Avstrija — tu odločuje Dunaj — plačuje okroglo 114 milijonov, cela velika Galicija niti 1 6 milj. ne. Kar je velikih podjetjij, zlasti že-lezoičnih, ona raztezajo obrat svoj po mnogih deželah, povBod prizadevajo trosek deželnim zakladom po raznih deželnih napravah, katere izkoriščajo — in sedfj oglejte si zakon z dne 8. maja 1869, in jasno vam bode, da taka računska podstava kranjskim deželnim financam ne bi mogla ugajati ter da tudi pravična ne bi bila.
In še nekaj, gosp. moja! G'avni smoter davčne preosnove je, da se davek razdeli bolj po davčni zmožnosti, torej da se nekoliko razbremenijo slabotni davkoplačevalci in ostreje pritegnejo bogatini. Toda napačno je, ako bi se to načelo omejilo zgolj na posameznika ter zanemarjalo pri deželah. Tudi mej njimi je mnogo razločka glede davčne sile, tudi tu mora previdna in modra finančna uprava ozirati ae na one dežele, katere omagujejo pod bremenom potrebščin, prouzročenih po onih javnopravnih nalogah, katere jim je izročila država sama. A baš ta moment se popolnem prezira, kakor hitro se odškodnine odmerijo deželam le po razmerji skupnega direktnega davka.
Najbolj pripravno sredstvo bo mi torej vidi, ako se deželam, katere se odpovedo pravici do priklad na osebni dohodninski davek, v zameno prepusti alikvoten primeren del realnih davkov, t. j. zemljiščaega in hišnega davka. V obče se mora trditi, da ae v imovitih deželah razmeroo več plačuje hišno-najemninskega davka, v revnih pa več grunt-nega in hišnorazrednega davka. Vzemimo na pr. za primero Nižjo Avstrijo in Galicijo! V prvi deželi znaša zemljišni davek 4,378.000 gld. hišno razredni davek le 420.000 gld. — Na GaliŠkem gruntni davek 5,064000 gld., hišno razredni 1,570 000 gld. A sedaj si oglejmo hišno najemarino v obeh deželah, v N žji AvHtriji je plačujejo po letošnjem prelimi-naru nič menj nego 11,600 000 gld., dočim v Galiciji le 1,680.000 gld. Ako se na podstavi skupne svote realnih davkov odmeri odškodnina, dobi Galicija polovico tega kakor Nižja Avstrija, ako se pa razdelitev odškodnin vrši na podlagi skupne svote vseh direktnih davkov, prejela bi Nižja Avstrija več nego tr.krat toliko, kakor celo razproBtrano ga-liško kraljeatvo. Isto prikazen, dasi ne v takem razmerji, nahajamo pri naši Kranjski. Iz vsega se torej jasno vidi, katero pot nam kaže gospodarski interes naše ožje domovine, in lahko jo ukrenemo.
8aj jo nam narekuje ona davčna „justitia distribu-tiva*, koja je v razbremeuenji slabotnih davčnih sil postavila ai svoj konečni smoter!
Ne bodem dalje govoril, nadejam se, da se moj predlog cdkaže odseku v posvetovanje in potem mi bode dana prilika, spregovoriti kako besedo o detailu mojega nasveta. Le še jedno konečno opazko, da opravičim, zakaj sem baš v tem zasedanji stavil avoj predlog. Gospoda moja, da bi deželni zbor bil sklican na lansko jesen, uverjeni bodite, niti besedice ne bi bil zinil o tej stvari. Uprav Sisifovo delo je bilo, v tistim ozračji, kakor smo ga takrat imeli v Dunajskem parlamentu, baviti se z jednac mi velikimi predlogami, navzlic temu, da zadevajo najzanimivejše davčnopolitične probleme. S'daj ima stvar drugo lice. Predbacivajte novi parlamentarni konstelaciji, kar koli hočete — nekaj se jej ne da odreči: državni zbor, kateri je bil skozi in skozi marastičen, nesposoben za vsako resno delo, zadobil je novo delavnost, novo tvorno energijo. Lani so se vam posmehoval! v odseku, če ste vprašali tovariše, kedaj duženemo davčno preosnovo. Vprašajte jih danes, gospoda moja, in z vseh stranij čuli boste odgovor, da jo v odseku lahko rešimo do julija t. I. ter da bo razprava in pleno lahko že prične še letošnjo jesen. Prešinjen sem torej prepričanja, skrajni čas je, da [deželni zbor vojvodine Kranjske se bavi s tem predmetom ter jasno pove v Bmislu § 19. dež. reda, kar se mu vidi primerno blagru naše dežele.
Pri kraji sem, priporočam svoj predlog Še je-deukrat, v formalnem oziru pa nasvetujem, da se moj predlog odstopi posebnemu odseku 7 članov.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 35. januvarja.
Pravda »oper „Omladino", Včeraj dopoludne je izjemno sodišče zaslišalo deset zatožencev. Vsi so preklicali svoje izpovedi, storjene v preiskavi, češ, da bo bili prisiljeni, izpovedati in prepisati neresnico. Posebnega ni nihče povedal. Pri popoludanski obravnavi se je čital zapisnik umorjenega Mrve. V tem zapisniku je navedeno vse to, kar v zatožnici, izpovedi Mrvine so jedina podlaga celi pravdi. Zatoženi dr. Rtšin je potem povedal, da je Mrva vsak dan sedel v sobi višjega policijskega komisarja Oliča in tam akte pregtedaval ter si delal beležke. Dr. Rašin je zahteval, naj bo OliČ in preiskovalni sodnik povabita kot priče.
Dalmatinski deželni zbor. V jedni prvih sej deželnega zbora dalmatinskega izročila je narodna stranka načrt adresi, v kateri se prosi združenja s kraljevino Hrvatsko. Vladi in laški manjšini je bil ta predlog kaj neugoden. Italijani so nanj odgovorili s tem, da so predložili načrt adrese, v kateri protestujejo zoper združenje. Adresa se je odkazala posebnemu odseku, a njegovo poročilo še ni prišlo pred deželni zbor. Zaradi tega so v zaduji seji predlagatelj poslanec Ljubic in nekateri njegovi tovariši zapustili dvorano. Očitno je, da želi vlada, naj bi deželni zbor najprej rešil vse druge predloge, da bi potem zamogla raz pravo o adresi preprečiti ali z zaključenjem deželnega zbora ali pa z razpustom. Vse kaže, da bo dež. zbor uajbrž razpuščen.
Vitanje državo.
Srbska kriza. Prvi korak k rešitvi srbske krize je storjen. Kralj je imenoval novo ministerstvo, kateremu stoji na čelu dosedanji poslanik na Dunaji Simić Novo ministerstvo je sestavljeno iz zmernih pristašev raznih strank. Sini ć, prof. Lozanić in general Zdrav-ković bo zmerni liberalci, Andra Gjorgjević in Milovan Pavlović simpatizirata z naprednjaki, Nikolajev ć pa stoji mej radikalci in naprednjaki, vsi vkup pa so odločni pristaši dinastije Ohreuov ti-<v. Novo ministerstvo reprezentuje nekako koalicijo in ker so posamni min;stri priznani kot nenavadni talenti, bodo kot praktični politiki lahko marsikaj storili za deželo. Simić bi bil rad pridobil za svoj kabinet tudi nekaj radikalcev, ali radikalna strank* ni nobenemu svojih članov dovolila, da vstopi v miui-fcteistvd. Zgodi se pa to še zmerom lahko in prav zategadelj je Sinrć reserviral dva portfelja. Radikalci seveda uiso posebno veseli te premembe, ali vsaj v začetka bo primorani postopati proti novemu ministarstvu koncilijantno. Vlada ne misli skupščine razpustiti, pač pa jo odgoditi do 1. novembra, ker računa, da bo v tem oa-m pridobila zmernejše radi* katce za se in zamogla z dobro upravo pomirljivo uplivati na prebivalstvo. Iatransigentn: radikalci se seveda pripravljajo na odpor in aenzacijonelna po ročila ljubeča .Wiener Allgemeine Zeituog" javlja že, da je v notranji Srbiji mej kmeti nastalo veliko in nevarno g banje in da se je bati večjih izgredov -^-"a potrjena ta vest ni.
.*eai/j3l4,iT aolfpiSVlL jlsiS u< anin^eJ
Cesar Viljem in Bismarck Način, kako se je cesar Viljem približal knezu Bismarcku, da mu je namreč po svojem pobočniku poslal steklenico starega vina, to bi bil hvaležen predmet ža kako pikantno opereto. Sedaj je tudi gotovo, da pride Bismarck najbrž še ta mesec v Berolin in da bode stanoval v cesarjevi palači. Nas zanima pri tej stvari samo jedno: ali dobi Bismarck iz nova kaj upliva na notranjo in vuaojo politiko nemške države ali je"' vse to vabljenje in poklanjanje le komedija. Javno mnenje na Nemškem v tem oziru še ni jedino. Nekaterniki trde, da Bismarck ne dobi nikakega upliva, ker hoče cesar tudi nadalje sam vladati po svoji volji, drugi pa pravijo, da se v političnih krogih zmatra prihod Đ'smarckov v Berolin za napoved premembe v sistemu. Po našem mnenji je vso stvar najbolje karakterizoval list „Vorwa>tsa, ki pravi, da pobotanje s sovražnikom brez bodočnosti nima političnega pomena.
Domače stvari,
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri svojo VII. sejo. Na dnevnem redu so razna poročila deželnega odbora (pril. 47—53), utemeljevanje samostalnih predlogov post. Iv Hribarja in posl. šukljeja, poročila finančnega odseka o raznih prošnjah, dalje glede povzdige slariurije na Kranjskem, glede" ustanovitve črevljarake obrti v Kropi itd , poročila upravnega odseka o pospeševanji vino-reje na Kranjskem in o nekaterih prošnjah. Začetek seji je ob 10. uri.
— (Osebne vesti.) Načelnikom železniške postaje v Gorici je imenovan g. Mar uš ič , rodom Slovenec, zdaj načelnik postaje Ala na Tirolskem. D) njegovega prihoda prevzel je vodstvo postaje Goriške g. Premru. G. Marušič bil je prej načelnik postaje v Št. Petru na Krasu.
— (Slovensko gledališče.) S.nočna repriza prelepe opere „Civalleria rusticana" ni bila v celoti tako dobra, kakor prejšnje. Izborna je bila gospč. Leščinska, pela in igrala je krasno. Skoro isto moremo reči o g. Nolliju, manj srečen pa je bil g. Beneš. Zbor je dobro pel, samo v velikem cerkvenem zboru je distoniral. — Pred opero se je igrala vesela igra v jedoem dejanji „Kdor se poslednji smeje". Igralo se je dobro, a pravega uspeha le ni bilo, ker igra nič vredna ni. Gledališče je bilo prav dobro obiskano.
— (Gostovanje družbe hrvatskega narodnega gledališča.) Kakor poroča „Agr. Tsgblatt", namerava družba narodnega gledališča v Zagrebu gostovati v Ljubljanskem deželnem gledališči iu sicer v mesecu aprilu 6 večerov. PieJ-stavljale bi se posebno klasične igre.
— (Draga na Kočevskem.) Na Kočevskem je občina Draga; mislilo se je, da je brez-dvombeno že zgubljena za Slovenstvo. Pouemčevalo se je tam hudo; — v šoli je gospodovala nemščina in delalo bo je na to, da bi se v cerkvi glasila časih po nemško Božja beseda. — A vrli tamošnji rojaki ljubijo svojo materinščino, drago dedščiuo svojih očetov, in da pokažejo svetu, kalno hočejo ostati Slovenci, zložili bo za družbo sv. Cirila in Metoda stotak in vpisali svojo občino kot pokroviteljico- Vzpričo temu koraku se pač slovenščina ne bode mogla izpodriniti iz šole, toliko manj iz cerkve t živeti zavedni občaui!
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Iz Dolenjega Logatca g. Avgust N a d i I o 7 kron, katere so darovali g. Ant. Petrovčič iz Broda 2 kroni; gg. Jak. Teršar iz Broda, Mih. Gostiš«, gospa Jerica Nadilo, gdč. Marica Nadilo in pošiljatelj, vsi iz Dolenjega Logatca, vsak po 1 krono. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani podarila je uredništvu našega lista tvrdka bratov ReininghauB pri Gradci 10 kron. Živila!
— ( P r e d a v a u j e v muzeju.) Jutri v petek (26 t. m.) zvečer ob šestih bode imel gosp. Jernej Pečnik v imenu „Muzejskega društva* predavanje v bralni sobi Rudolfi'iunia. Govoril bode o Bvojetn prazgodovinskem razkopavauju v letu 1893 iu razkazoval zanimive najdbe z Magdalenske Gore.
— (Ropa rak napad.) Dne" 9. t. m. pili so že pozno v noč v gostilni Tomaža Pavlina v Kapli vasi pri Meogišu posestnik Miha Jubant, ki se je pred kratkim vrnil b Hrvatskega, in posestnikova sina Janez in Jože Gašperlin. Ko se je okolu polu-noči Juhant vračal domu, šla sta oba Gašperlina za njim, sta ga vrgla na tla in mu odnesla nekaj živil in zavoj platna ter ga tudi pretepala. Jubantu se je posrečilo, da je pobegnil in utekel napadalcema,
ki sta letela za njim. Oba sta zaprta pri okrajnem sodišču v Kamniku.
— (Poboj.) 24letoega zemljakovega sinu, Miho Prostorja iz Cveteža pod Sv. Goro, ki se je stoprav prošlo jesen vrnil od vojakov, in brata njegovega napadlo je preteklo nedeljo nekaj vaških ponočnjakov (iz Vač), ho sta ho mirno vračala v rodno vas, brez vsacega povoda. Miho udaril je Fran Prašnikar, kmetijski fant s Klenika, z železnim drogom trikrat tako silovito, da se je mahoma onesvestil in da se Še do danes Četrtka nič ne zave. Brata mu pa so nevarno poškodovali na glavi. Miha bode, po zdravnikovem izreku, gotovo umrl za težkim poškodovanjem.
— (Veselici.) Čitalnica na Vrhniki priredi v nedeljo dne 28. januvarja 1894 v društvenih prostorih maskarado. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira oddelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka Št. 27.
— Narodna čitalnica v Ljutomeru priredi v nedeljo 28. t. m. zabavni večer s petjem, gledališko igro „člrni Peter" in plesom.
— (Zdravstveno stanje.) Davica, ki je razširjena v nekaterih občinah v Kranjskem okraji, je ponehala popolnoma. Od 37 bolnikov jih je umrlo 18, kar je dokaz, da je bila bolezen prav huda.
— (Najnovejše razsodbe upravnega sodšča) se živo komentirajo tudi v neslovanskih listih. Tako je zadnja razsodba upravnega sodišča o pritožbi vseučiliščnega društva „Danice" vzbudi* tudi Tižaški ultra italijanski list „Indipedente", kateri je prinesel uvodni članek, v kojem se nepovoljno izraža
0 tej razsodbi in v njej navedenih razlogih rekoč, da j« ta razsodba nov argument za različno tolmačenje § 19 ustavnega zakona. Ako ee bodo državna oblaBtva odsibdob strogo ravnala po tej razsodbi, morala bi dosledno prepovedati tudi sedaj obstoječa društva na Dunaju in v Gradcu, kojih upravni jezik ni izključljivo nemški. Jednaka usoda bi po tem takem morala doleteti tudi laška društva, kajti tudi Ittšč ne ne umejo uradniki iu policisti v nemških mestih. Ti razsodba je torej velike načelne važnosti □e samo za slovanske, temveč tudi za vse druge ne-nemške narode.
— (Ladije za Rusijo) V Tržaškem .Sta-b limento tecoico" izdelali sta se dve ladiji, namreč parobroda .Grof Pletov* in „Đakšanov" za rusko črnoinorsko plovbeno družbo. Omenjena parobroda bodeta vozila na Azovski progi.
— (Zdravniško preiskavanje) z Oger-skega dotiajajočih delavcev in njih rečij, ki se je dozdaj vršilo na železnični postaji na PragarBkem, sa je obustavilo predvčerajšnjim, ker je ponehala kolera na Ogerskem.
— (Hrvatske novice.) Zgradba novega gledališča v Zagrebu se bode menda vender le res začf la letošnjo spomljad. Kttkor namreč poroča ,Agra-rner Zeitung', se je baje pogodba mej deželno vlado in arhitektom Felluerjem že sklenila in se bode pričela zgradba po revidiranih načitih Dunajskih arhitektov Fellner iu H Imer. če le niso zop.-t prazne obljube, kakor ?e mnogokrat. — Proti italijanskim izgrednikom, ki so lani napadli na otoku Krku hrvatske izletnike iz Senja s kamenjem in mnogo oseb ranili, je vender zdaj državno pravdništvo v Rovinju dvignilo zatožbo. Obtoženih je 19 izgrednikov, ki pripadajo večinoma najodličnejšim (!) italijanskim rodbinam. K glavni obravnavi pozvanih je  17 prič,
1 z mej katerih so samo 4 iz Senja. — Kakor druga leta se bode tudi letos priredil v Zagrebu pustni korzo iu se je sestavil v to svrbo odbor, ki dela potrebne priprave ter je pozval vsa društva, da sega udeleže.
— M 'j srbskimi in hrvatskimi dijaki nastali so v posledujem Času na Zagrebškem vseučilišči prepiri, ker so prvi hoteli ustanoviti izključno srbsko dijaško podporno društvo, čemur pa bo hrvatski dijaki ugovarjali, češ da taka društva ne smejo imeti eksklu-zivnega znučaja.
— (Intendantom narodnega gledališča v Zagrebu) je imenovau gosp. dr. Stjepan pl. M i leti ć, ki bode nastopil svoje mesto koncem te gledališke sezone. Miletić je znan po svojih spisih iu je veščak v gledaliških stvareh, torej utegne njegovo imenovanje prav blagodejno uplivati na razvoj hrvatskega gledališča.
			
		1	
		Slovenci in Slovenke! ne zaTbite družbe sv. Cirila in Metoda! bi__ _-4	
			
Razne vesti.
* („Prodana nevesta") predstavljala ae je te dni prvikrat na mestnem gledališči v Hamburgu in je duBegla izreden uspeh. Prvi kapelnik je opero prav marljivo študiral v vseh partijah. Ob činstvo je posebno odlikovalo z burnim aplavzom gdčno Frj rster-Lsuterer in g. Bo tel-na, ki sta pela glavni ulogi Mafenke in Jenika.
* (Sneg na južnem Tirolskem.) V Tri-dentu padlo je poslednji čas izredno veliko snega in je mesto in vsa okolica popolnoma pobeljena. Mraz pa je nekoliko ponehal.
* (Zamrznena ladij a.) Parobrod „Pan-čevo", ki je kakor smo nedavno poročali, obtičal v Dunavu mej ledovjem, bode bržkone Sel popolnoma v nič, ker ga bode ledovje popolnoma stisnilo in pokvarilo tako, da ne bode več za rabo.
* (Visoka zavarovalnina.) Portugalski kralj zavaroval je svoje življenje za dva milijona frankov. Jeden miliion prevzelo je zavarovalno društvo „Gresnam", drugi pa neka francoska zavarovalnica.
* (Visoka starost) Na Dunaji umrla je te dni vdova Magdalena Geissler v visoki starosti 103 let. Do poslednjih dnij svojega življenja bila je pokojna trdna in veselega duha.
* (Beda mej francoskimi učiteljicami) V Parizu je nad 6000 mladih deklet, ki so vse naredile izpite za učiteljice, praznih mest pa je 60, torej za vsako službo ravno okolu 100 prosilk. V ostalih pokrajinah pa je nad 13.000 učiteljskih kandidatinj, ki čakajo na službe.
* (Malo prepozno.) Mej oficirji francoske akademije, ki so bili imenovani te dni, je tudi literat Turpin de Sainsav Mož je bil toli nepreviden, da je umrl Že leta 1891. Imenovanje mu je torej pač prišlo nekoliko prekasno, kaže pa vendar, da človek ne sme obupati, kajti s potrpljenjem se vse doseže, časih se ve da se le po smrti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 25. januvarja. Državni poslanec dr. J a c q u e s ustrelil se je danes opoludne najbrž iz melanholije
Pragfa 25. januvarja. Nasvet dr. Pod-lipnvja, naj se predlog glede raz vel javi jenja izjemnih naredeb odkaže posebnemu odseku, je dež. zbor odklonil. Za predlog so glasovali mlad oreški in staročeški poslanci, proti predlogu Nemci in veleposestniki.
Beligrad 25. januvarja. Včeraj popo-ludne predstavilo se je novo ministerstvo skupščini. Simić razvil je vladni program, v katerem pravi, da stoji vlada nad strankami, da bo ustavo in zakone spoštovala, korektno in lojalno postopala in varovala mir in red. Mej čitanjem začeli so radikalni poslanci razsajati, tako da Simić ni mogel nadaljevati, nego je z vsemi ministri moral zapustiti skupščino. Kista Popović je izjavil, da radikalna stranka nima zaupanja do vlade. Skupščinarji so se potem razšli. — Liberalci in naprednjaki obljubili so vladi svojo podporo.
Beligrad 25. januvarja. Jutri se razglasi popolna amnestija za vse politične delikte.
Beligrad 25. januvarja. Poročila posamičnih listov o nekem gibanji v notranji Srbiji in o pretečih izgredih so povsem neosnovana. V celi deželi vlada mir.
Rim 25. januvarja. Doslej je sedemnajst hranilnic v raznih krajih prosilo moratorija.
Rotterdam 25. januvarja. Tukajšnji anarhisti pripravili so bili vse kar treba, da bi v nedeljo, mej službo božjo, razstrelili tukajšnjo cerkev sv. Lovrenca. Policija je slučajno tem pripravam prišla na sled in prijela prireditelja atentata, nekega angleškega anarhista.
Sokolova maskarada.
Bratje člaui odseka za maskarado se vabijo k seji, ki bode jutri v petek dne 26. t. m. v prostor h .Narodne či talniceu. Prosi se polnoštevilne udeležbe! IVa idar!
ODBOR
„LJUBLJANSKI ZVON"
r a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
24. Janavarja. Pri Mali«! t Pl. Perko is Maribora.  — Nulli, Gsm-ring. r iz Pulja. — Pollak, Wtniel, Gfltzl, Taurber s Dunaja. —
Pri Slona t Dreifass ii Gradca. — Boilon iz Bleda. — Brauchbar, Pfeifenberger, Lautersrein, An««], Bock s Dunaja. — Kalcher is Brna. — Felbinger is Celovca.
Pri baimkrm dvoru t Jonke is Kočevja.
Pri AVitrlJMltciu cesarju: Repič i« Vipave. — Kastelic it Rudolfovegs.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
a ae —i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735 1 b*. 737 0 mu, 740 2 mm.	10° C 4 8° C 36° C	bresv. si. vzh. si. vsh.	megla obl. obl.	470 mm.
						dežja.
Srednja temperatura 3*1°, sa 50  nad normalom.
ZOim-eijslcsi borza
doc 25 januvarjp t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 10 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....     97 , 90 ,
Avstrijska zlata renta.......120 „ 20 „
Avstrijska kronska renta 4%.....97 „ 50 „
Ogerska zlata renta 4%......117 „60 „
Ogerska kronska renta 4°/0.....94 n 90 „
Avatro-ogerske bančne delnice   .... 1023 » — „
Kreditne delnice.........                                       355 , — „
London vista.   .   .   ,.......125 , 4S ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   .    61 , 3tf»/i .
20 mark............12 , 26 ,
20 frankov   .   .   .   ,.......                                 9 „ 96 m
Italijanski bankovci........43 „ 45 „
C. kr. cekini..........                                              5 „ 91 „
Dne 24. januvarja t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld.   146 gld. 75 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   .   196 „ — ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   .   129 „ — „
Zemlj. obe. avstr. 4«/.7o zlati zast. listi   .   122 „ — „
Kreditne srečke po 100 gld......                       194 . 25 „
Ljubljanske srečke........23 „ 75 „
Rudolfove srećke po 10 gld......                        23 . 60 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   .   155 . 20 „
Tramway-di-u&t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   262 „ — .
Papirnati rubelj.........                                           1 „ 351/« „
Potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti najinega očeta, odnosno zeta, gospoda
Ivana Friecha
zasebnika
ki je včeraj ob '/,12. uri ponoči, po dolgem in težkem trpljenj', previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje dobe, preselil se na oni boljši svot.
Pogrebni sprevod krenil bode v petek, dne 26. januvarja, ob "45. uri popolu ir.o, od hise žalosti, Marijin trg št. 3, na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer se bode pokojnik položil k večnemu počitku.
Svete zadušne  mase brale ae bodo  v ve£ cerkvah. (113) Predragi rajnik bodi priporočen v blag spomin.
V Ljubljani, dne 25. januvarja 1394.
Ivan Frisch,
sin
Kristina Frisch,
Binaha.
Julljan Gradišnik, posestnik na Vranskem, naznanja v imenu sorodnikov in v svojem imenu VBem znancem, da je njegova soproga, gospa (111)
Justina Gradišnik roj. Kokalj
danes 28. prosinca 1^94 ijutraj, v 30. le'u svoje dobe, po dolgi mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti km umirajoče, v Bogu zaspala.
Na Vranskem, dne 28. prosinca 1894.
Namesto posebnih nnznanil.
Nova hiša
v I>raf(U v Koierskeiu okrnit, katera ima dovoljenje za gostiluo in prodajalnico ter stoji na jako lepem kraju, se odda v stajom ali pa tudi proda proti plačilu ■a vooleta« obroke. Več se izve pri lastniku Ivanu Modic-u v Novi vasi pri Rakeku. (99-3)
C. tf. glavno ravnateljstvo avstr. dri, zelenic.
Izvod iz voznega reda
vel?a.^7-n.egr«. odi 1. olctoTora. 1893.
Nsitopno omenjeni prihajala! in odhajalnl cul onuitnl »o v tr+tttijrerro-piikrm ra»t*. Srednjeevropski čae je k raj nem n i asu v Ijjub-lj»ni za a minuti naprej.
Odhod ls LJubljane fjuž. kol.).
Ob 19. tiH B min. po noši osebni fltk ▼ Trbii, PonUbel, Beljak, Oe-loreo, Franzensfeite, Ljubno, Dunaj, cea Selathal v Aiihm, Iaobl, Omnnden, Solnograd, Lend-Gaiteln, Zali na Jeseni, Btejrr, Lino, Bn-dejevice, Plaenj, Marijine vare, Eger, Krancovo vare, Karlove t are, Prago, Draidane, Dunaj via Amitettan.
Ob 7. uri O« min. tjutrttf oiebni Tlak t Trhli, PonUbel, Beljak, Celovec, Franzornfoste, Ljubno, Dunaj, čei Selathal v Solnograd, DuaaJ ria Amitetten.
Ob 11. %*ri BO min. dopoludn* oiebni vlak ▼ Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Praniensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO min. popoludne oaabni Tlak v Trbii, Beljak, deloven, Solnograd, Lend-ttaatein, Zeli na Jeaeru, Inomoit, Ilregnio, Ornih, Genavo, Pariz, Lino, Iaobl, BudejeTioe, Plaenj, Marijine ▼are, K«er, Francore Tare, KarloTe Tare, Prago, Draidane, Dunaj tI» Ametetten,
Prihod v LJubljano (jnž. kol.).
Ob 8. uri BB tnln. mfutruj osebni Tlak a Dunaja vie Amitettan, Draa-dan, Prage, FranooTih TarOT, Karlovili thiot, Kgra, Marijinih firot, Plznja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Ntevra, Iaohla, Omundena, Zelle na jeaeru, Lend-Uaateina, LJnbnega, Beljaka, OelOToa, Franienafeate, Trbiia.
Ob 11. hH 97 min. dopoludne oaebni Tlak ■ Dunaja vla Ametetten, Draidan, Prage, FranooTih varov, Karlovih TarOT, Kgra, Marijinih varor, Planja, BudejeTio, Solnograda, Iiohla, Omundaea, Llnoa, Stejra, Pariaa, OeneTe, Ouriha, Bregnioe, Zella na jeaera, Lend-Oaateina, Ino-moita, LJubnega, OelOToa, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. url &S min. jtopotuHn« oiebni Tlak a Dunaja, I^jubnega, Beljake, OelOToa, Fransenifeite, Pontabla, Trbiia.
Ob 9. wri 97 min. iw<t oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Ce-lOToa, Pontabla, Trbiia.
Odhod la LJubljane (juž. kol.).
Ob   e. uri 9S min. »JutrnJ     t Kočevje. „ 19.   ,,   oo   U    opoludne n n „   9.   „   lO   ,,    »večer       „ „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob 8. uri lO min. ajutroj       ia Kočerja. „   1.   „   01   „    jtopotudne „ „
• r      9,      ii      ^Itf        i* ftfifr n n
Odhod ls LJubljane (Ar*., kol./
Ob  7. uri 19 min. ajutrnj       t Kamnik, a     9.   n    OS     „     jiopoludnr n n „    O.   „   BO    „    SStSSf m *
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob  0. uri 81 min. mjutmj      ii Kamnika. „   11.   „   IS    n    dopoludn* m „ ,,    9.   ,,   90    ,,    i«wr „ ,,
(4—20)
Znižana cena!
Znižana cena!
X. ZTrozelc z „Deseti brat". Boman.
XX. z^rezelc: I. „Jurij Koajak, iloTeniki janičar". Poveat ie IS. ito-letja domače zgodovine. — II. „Spomfni na deda". PraTljloe In po-Teiti iz ilovemkega naroda. — III. „Jeiemko noA mej iloTenakimi polharji". Črtice ii iivljenja naioKa naroda. — IV. ,,Spomini starega Slovenca ali črtico ia mojega življenji".
XXX. =-rozo]c: I. ,,Domen". Poveat. — II. ,,Jurij Kobila". Iivirna poveit ia eaiov lutroveke reformacije. — III. ,,Dra prijatelja". —
IV. ,,Vrban Smukova ienitev". Ilumoriitična poveat ia narodnega itvljenja. — V. „Oolida". Povest po romicni dogodbi. — VI. ,,Ko-alćvika lodba v Višnji Gori".  Lepa poveit ia itare agodovine.
I "V. zrezek: I. ,,Tihotapeo". Poveit ia domačega iivlj«nja kranjakih SloTenoeT. — II. ,,Orad Bojinje". Povest za iloTeneko Ijadatvo. — III. „Kloitenki iolnir". izvirna poveit ia 18. stoletja. — IV. „Dva brata".  Besnična poveit.
~r.~. z-Tre>ze>lc: I. ,,Hčl meitnega lodnika". Izvirna agodovinika poTeit iz 15. stoletja. — II. ,,Nemiki valpet". Poveat. — III. „Stn kmet-■kega oeaarja". Poveat ia 16. stoletju. — IV. „Lipe".   Poveit. —
V. ,,Pipa tobaka". Poveit. — VI. „V vojni krajini". Poveit.
VI. z^-ezok: I. „Soaedov lin". — II. ,,Moo in pravica". — III. „Telćoja pečenka". Obraz iz našega meitnega iivljenja. — IV. „Hujim ae te". Zgodovimka poveit. — V. ,,Ponarejeni bankovci". Poveat ia domačega življenja. — VI. ,,Kako jo Kotarjev Peter pokoro delal, ker Je krompir kradel — VII. ,,CrtA ia iivljenja političnega agitatorja".
■VII. z;"Ozek: I. ,,Iiopa Vida". Komun. — II. „Ivan Krar.em Ta-tenhali".   Iaviren historičen roman iz 17. veka ilovenako agodovine.
Vili. z-rezek: I. ,,Cvot in iad". Izviren roman. — II. „Bela ruta, bel denar". Povoit.
X3C. zvezek : I. „Doktor Zober". Izviren roman. —II. ,,Moj dvema atoloma".  Iaviren roman.
3C. ZTrezek: I. „Uokovnjači". Zgodovinski roman. — II. ,,MoJ prijatelj Jamraleo". — III. ,,šest parov klobai". — IV. ,,Po tobaku _imrdii". — V. ,,Zenitov ia nevoičljlvoiti".
3CI. z-7eze]c: I. „Tiigomer". Tragedija t petih dejanjih. —II. ,.Borite Novice I" Veselu igra v jednem dejanji. — III. „Veronika Dese-niika". Tragedija v petih dejanjih. — IV. Pripovedne pesni: ,,Junakov grob", „Praznik poavečuj", „Vilino maščevanje", „Slovenaki junak ia turškega boja", ,,Sloveniki kroa", ,,Uakite", ,,1'rodii-a", ,,SInčkovo vprašanje", „Kamen na grob", ,,Stari etolp".
3= Zvezek 60 kr., elegantno vezan 1 gld.
Pri vnanjih naročilih velja pofttnina za posamični nevezani
zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. IJaT Dljatkl dobivajo Jurfiičeve „Zbrane apise" po 50 Icr. izvod, ako »i oaroČĆ skupno najmanj deaoi izvodov. Prodajajo so
v „Narodni TIskarni", pri g. A. Zagorjan-u
in v drugih knjigarnah.
Hiša
s velikim vrlom v Trnovski ulici nI. 7 se Is profile roke proda. Ta hiša je pripravna /a kakega penzijoniata. Natančneje ne poizve pri lastniku v hiSi At   7 (112—1)
VABILO
veselici
(hiHMli 1-liall)
katera bode
v nedeljo dne 28. januvarja 1894. leta
v gostilni „Pri Raku" (Krakovski nasip).
Zadetek ob 8. url sveder.
Vstopnina nO kr. Dame proste.
K mnogobrojni udoleibi uljudno vabi
(ii4) Ivana Kovač, gostiiuftarica.
Izdajatelj jo odgovorni urednik: J otip No U i.
Lastnin« in tisk .Narodne Tiakarne".
6502