Političen list za slovenski narod.
*• poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniškjh ulicah h. št. 2, I.. 17.
Ishaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
Štev. 111.
V Ljubljani, v torek 16. maja 1893.
Letnik XXI.
Tržaške razmere.
Iz Trsta, 12. maja.
V 107. štev. cenjenega Vašega lista omenili ste v sestavka „Thaler proti Spadoniju" mej dragim tudi, da preč. gospod župnik rojanski ni pustil k sv. zakramentom nekaterih otrok, kateri so hodili v laško šolo „zato, ker krščanskega nauka niso znali". Poznam gospoda župnika, da ni bil nikoli stran-karsk in da je z isti mero meril znanje onih, ki hodijo v laške šole, kakor onih iz slovenske. Naj Vam stvar razložim. V rojanski fari imajo laško šolo na „Belvedere" ; vanjo hodijo večinoma slovenski otroci, saj je postavljena tje le zato, da bi slovensko deco potujčevala. Sedaj pa vprašam, kako naj se slovenski otrok nauči krščanskega nauka v tujem jeziku? Kako naj otrok razume laškega ka-teheta? Zgodi se žalibog večkrat, da slovenski stariši bodisi iz lastnega nagiba, še več pa po pritisku nepoklicanih rogoviležev, dajo svoje otroke že v prvi laški razred. Doma jih stariši ne nauče niti očenaša, v šoli se ga pa taki otroci uče le blebetati, ker ga ne razumejo. V višje razrede pridejo taki otroci s par laškimi molitvicami, katere jim je pomilovanja vredni katehet s silo vtepel v glavo, od pravega krščanskega nauka pa dostikrat le malo razumejo. Nikakor nečem tu dolžiti gg. katehetov na takih „laških" šolah s slovensko deco, ampak rečem, da so največji reveži in da z najboljšo voljo le malo opravijo. Zakaj? Zato, ker je nemogoče.
Take šolarje gg. katehetje navadno sami uče za prejem sv. zakramentov, zgodi se pa tudi, da taki otroci pridejo k nauku za sv. oirmo, spoved in sv. obhajilo tudi k fari, kjer se poučuje posebej v slovenskem jeziku. Otroci, ki so hodili v slovenske šole, kmalu razumejo nauk, nauče se lahko potrebnih molitvic v svojem jeziku, drugače pa je z otroki, ki hodijo v laške šole. Izprašuj kakor hočeš, dobil boš k večjemu kako molitvico, nauka pa zelo malo. Stariši takih otrok sedaj nadlegujejo domače
gospode, naj otroke puste k sv. zakramentom in duhovnik se trudi in trudi, opravi pa do malega nič. Uči ga potem duhovnik iz laškega katekizma, ne opraviš dosti, daj mu v roke slovenski katekizem, še manj, saj ne zna brati slovenske knjige, pusti ga k sv. zakramentom — delal si proti vesti.
Tu je oni Mpunctum", kateri navaja spomenica slovenske duhovščine, ko pravi, da dostikrat ni strogo vršila svojih dolžnostij radi ljubega miru. Pa mi utegne kdo oporeči: delaj po svoji vesti in ne brigaj se za nikogar. Lepe besede, ali neizvrš-ljive pri naših razmerah. Tu opomnim le aa tožbo slavnega magistrata, katero je naperil proti gosp. kapelanu Logarju, ki se je v Skednju „predrznil" z leče govoriti, da je edino prava vzgoja le v materinskem jeziku. Kaj je dobil za to?---
Gospod župnik rojanski je v svojem zagovoru omenil besed: odkar se je hči šola ločila od matere cerkve, nisem nikoli druzega govoril kot suhoparno oznanil z leče, kedaj da se šola začne, kedaj konča? Ko se je pred par leti odprl prvi laški razred v šoli v Rojanu, je gospod župnik oznanil: »letos se je odprl na naši šoli tudi prvi laški razred" in druzega nič. Je li to hujskanje z leče? In vendar so ga dolžili, da je ljudi odvračal od laških šol. Kaj bi se bilo pač zgodilo, ako bi bil v istini kaj govoril proti nepotrebnim laškim razredom v Rojanu?! Bi li ne bil prišel nadenj ves Izrael? Kaj so pred polupreteklim časom vse pisali proti gosp. župniku Thaler-ju laški časniki? Znano nam je še dobro, kaj je pisal pokojni „Cittadino", znano, kaj sta pisala „Independente" in „Piccolo".
Slovenski duhovnik v Trstu iu okolici ne sme se ganiti in že zarohni vse po Trstu: „glejte, duhovniki zatirajo laški živelj po mestu in okolici, potopiti nas hočejo v žlici vode."
Kdo pa zagovarja slovensko duhovščino ? Ji gre morda na roko vlada, ima li podporo pri njej? Ona duhovščina, kateri se nikoli ne more oporekati udanost do Avstrije in njenega vladarja, ona du-
hovščina, ki ima samo to napako, da se po njenih žilah pretaka kri slovanska, ki se bojuje le za sveto vero in svoj jezik! Pusti se jo teptati pod bremenom tujčeve pete"!
Drugikrat, gospod vrednik, odkrijem še nekatere žalostne razmere tu pri nas, končam pa s psalmistom:
„Nas zatreti vsi hote,
Naših znamenj ni in ni preroka."
Deželni zbor kranjski.
XIV. s e j a d n e 12. m a j a.
(Dalje.)
Poslanec M urni k poroča o cestni zgradbi iz Moravč čez Zalog iu Krtino do Zeloduika ter na-svetuje: Poročilo dež. odbora se vzame na znanje in se dež. odboru naroča, da v prihodnjem zasedanju o tej stvari poroča in nasvete stavi, ako bode v pravem času cestni odbor na novo pregledal staro cesto in predložil svoj operat.
Prošnja županstva v Kapljavasi (poroč. dr. Schaf-fer) za podporo ondotni požarni brambi za gasilno orodje se izroči dež. odboru, ki naj v dogovoru z vlado dovoli primerno podporo.
Učiteljski vdovi Katarini Schmidt se na predlog poročevalca K1 u n a dovoli za čas njenega vdovskega stanu 150 gld. letne pokojnine. Dalje poroča posl. Klun o prošnji Vipavske sadjarske zadruge na Slapu za podporo ter nasvetuje, da se prošnja izroči dež. odboru, ki naj poizveduje o razmerah in stavi nasvete v prihodnjem zasedanju.
Baron Schwegel poroča o zgradbi kopališča na Studencu. Ker so mrzle kopeli umestne za umo-bolne, nasvetuje v pokritje troškov dovoliti 1400 gl., kar ob/elja.
Poslanec dr. Tavčar poroča v imenu finančnega in upravnega odseka o predlogu posl. Hribarja glede deželnih drugovrstnih železnic ter nasvetuje,
LISTEK
f Mirko Bogovič.
Zagreb, 8. maja.
Zopet se je preselil v večnost eden zadnjih Ilircev. Umrl je namreč v Zagrebu 4. maja Mirko Bogovič, slavljeni pesnik hrvatski iz dobe narodnega preporoda. Narodil se je 1. 1816 v Varaždiuu, kjer je izučil gimnazijo ter se ?.a tem posvetil vojaškemu stanu. Mlademu po svobodi hrepenečemu mladenču pa vojaška suknja ni bila všeč, če tudi ga je morda mamila sijajna bodočnost; zatoraj izstopi iz vojske ter se poda v Zagreb, kjer izuči pravoslovje. Že 1. 1842 je bil izbran v županijski skupščini za pod-biležnika zagrebške županije. L. 1844 je postal odvetnik ter prisednik sodbenega stola križevskega, odkoder pa seje kmalu preselil v istem svojstvu v Va-raždin, svoje rojstno mesto. Na zboru v .Požunu upoznal se je s prvaki slovaškimi Janom Kolarom, Ljudevitom Sturom in Miroslavom Hurbanom in to drugovanje ni ostalo brez vpliva na njegovo dalnje delovanje. Postal je namreč tudi on goreč domoljub ter je branil pravice svojega naroda ne samo z besedo nego tudi z mečem. Tako je leta 1845 sodeloval pri žalostnem dogodjaju na Markovem trgu v Zagrebu, kjer je palo toliko žrtev za narodno stvar,
pa je pri tej priložnosti zadobil dve težki rani, kateri je komaj prebolel. V burnih letih 1847—1848 je bil Bogovič s početka na Reki aktuar, ali ga je Košutova vlada pregnala. Ban Jelačič ga je na to imenoval članom banskega soveta, ia sicer najpo-prej v fiuancijalnem, a kasneje v vojaškem odseku. Kot tak je imel najpoprej umiriti razdražene prebivalce v Turopolju, kasneje pa je bil poslan, malo poprej nego so prešle hrvatske čete Dravo, v Va-raždin, kjer je na tem kritičnem mestu ostal do konca meseca marca 1. 1850.
Povrnivši se v Zagreb posvetil se je za dobe absolutizma književnosti. Najpoprej je začel izdajati politični list „Domobran", ali so ga oblasti kmalu ustavile. Potem prevzame uredništvo beletrističnega lista „Nevena". Ali tudi pri tem podjetju ni imel sreče. Radi domoljubnih člankov je bil obsojen na pol leta težke ječe. Tukaj je začel pisati dramo „Stjepan posljedni kralj bosanski" in novele „Vidov dan na Lobor gradu" ter „Slava in ljubav".
Med tem pa je dobila Hrvatska zopet ustav. Bogovič se je zdaj mogel svobodneje baviti tudi s politiko. Izvoljen je bil v deželni zbor že 1. 1861 in 1. 1865 ga je izvolilo mesto Zagreb za svojega poslanca. Ali od tega časa je postal on praktičen politik. Prvo oduševljenje se je ohladilo in oni Bogovič, ki je 1. 1845 z mečem v roki boril se za
svobodo svoje domovine, bil je od zdaj najstrastve-niji zagovornik zveze z Mažari. Zanj se veda to ponašanje ni bilo brez praktičnih posledic, kajti že 1. 1867 je bil imenovan zagrebškim velikim župauom ter bil odlikovan z Leopoldovim redom 3. razreda. Z banom Rauchom je največ izposloval, da se je sklenila nagodba z Ogersko. Med vsemi tedanjimi mažaroni je bil morda on edini, ki je imel vendar le še nekaj srca za Hrvatsko, pa je bil celo nagnjen Starčeviču. Ali Starčevičeva ideja po njegovih mislih ni bila takrat mogoča, pa se je zatoraj vrgel popolnoma v naročje mažaronstvu. L. 1870 je postal Bogovič ministerjalni svetnik v Budimpešti pri hrvatskem ministerstvu. Tri leta kasneje« 1. 1875 se je vrnil v Zagreb kot umirovljeni činovnik ter je od tega časa živel čisto tiho in mirno. Bavil se je le s knjigo, v političnem životu je bil mrtev. Nekdaj ves goreč domoljub je postal na stare dni kakor žalibog mnogi njegovi vrstniki popolnoma protiven svobodnemu pokretu hrvatskega naroda. Dobro je edino to pri njem, da ni javno deloval proti narodu glede politične svobode, kar so mnogi drugi storili.
Mirko Bogovič pa je pri vsem tem vendar le prav zaslužen hrvatski pisatelj. Posebno so znamenite njegove drame. Napisal pa ie sledeča dela: „Ljubice" (pesme) 1. 1844; „Smilje i kovilje" (pesme
k
da deželni odbor to vprašanje pretresa in proučava ter o svojem času stavi primerne nasvete.
Posl. Hribar poroča o »gradbi dekoracij skd
shrambe za delelno gledišče, troški so določeni n« 6000 gld. Dalje priporoča vzdigovalni »ost za oder, aparat za razsvetljavo odra in shramb« ta kostume. Vsi troški so proračunjeni na 7300 gld., ki naj W kot dolg vpišejo gledališkemu zakladu. Predlog je bil sprejet t neznatno večino. Glasovali eO zanj poslanci nemške manjšine in večina radikalcev.
Poslanec baron Schvvegel poroča o predlogu dež. odbora, da dežela prepusti svoje glavinske delnice lokalne železnice Ljubljana-Kamnik vladi po 50% nominalnega zneska. Država namerava odkupiti kamniško lokalno železnico, toda takrat, kedar dobi glavinske delnice, ki še niso v njeni lasti. Ker pa ima dežela glavinskih delnic za 70.000 gld., nastane vprašanje, ali naj dežela v smislu zakona s dne 12. aprila 1893 prepusti svoje delnice vladi po ceni 50°/o nominalnega zneska? Deželni odbor na-uasvetuje, naj se vladi delnice prepuste, da se železnica podržavi, ker bi se vsled znižanih tarif povzdignil promet, omogočila bi se zveza s štajerskimi železnicami in dežela bi bila prosta daljših doneskov. Zato se sklene, da se vladi prepuste delnice za 500/„ nominalne vrednosti, ako vlada odkupi železnico.
Poslanec Žitnik poroča o prošnji pisatelja Jakoba Alešovca za podporo ter nasvetuje: Deželni odbor se pooblašča, da glede preskrbljenja pisatelja Jak. Alešovca v tukajšnji hiralnici z redom usmiljenih sester sklene primerno pogodbo. — Predlog obvelja. — Isti poroča o prošnji občine Dolenjavas pri Senožečah za podporo k napravi mostu in pod-zidov ob potoku Močilniku in nasvetuje, da se prošnja izroči dež. odboru, ki naj na podlagi načrta in proračuna dovoli do 100 gld. podpore.
Poslauec M urnik poroča v imenu finančnega odseka o razpravi glede deželne razstave v Ljubljani 1. 1894. Mnenja v odseku so bila različna, jedni so uaglašali, da naj priredi kmetijska družba to razstavo in jej dež. zbor v ta namen dovoli 15.000 gl. brez vsega poroštva za morebitne višje stroške, drugi so bili za poroštvo v korist kmet. društvu in še drugi so zahtevali, da bodi razstava deželno podjetje in da dežela tudi plača še mogoči nedostatek. Vsled teh načelno nasprotnih mnenj v odseku ni noben predlog dobil večine. — Potem poročilu posl. Murnika nasvetuje posl. dr. Papež lastni samostalni predlog, da se c. kr. kmetijski družbi dovoli za razstavo 1. 1894 podpore 15.000 gld. v smislu predloga deželnega odbora. Poslanec K lun omenja, dodatno predlogu dr. Papeža, da kmetijska družba hoče sama prevzeti vso garancijo in torej vso skrb za razstavo, ako jej dovoli dežela 15.000 gld. podpore; tudi je mogoče, da bode premalo časa ostalo za priprave za leto 1894 in misliti je treba na leto 1895. Zato nasvetuje: Za napravo deželne razstave, katero c. kr. kmetijska družba priredi 1. 1894, eventualno 1. 1895, dovoli se iz dež. zaklada donesek 15.000 gld.
Baron S c h w e g e 1 naglaša, da nikakor ne more glasovati za razstavo, katero bi priredila kmetijska
družba, ker po njegovem mnenju ta družba ni poklicana u to, tedaj nasvetuje, če pa se že dovoli druibi podpora, naj se »rečno naglaša, da dežela potem ne prevzame garancije. S tem predlogom se strinjata tudi posl. Klan in di. Papež. Po primerni premembi njenih predlogov sprejet }« UI predlog po gori navedenem befeedilu in z dostavkom, da namreč dežela dovoli donesek 15.000 gld., a ne prevzame noten« drage garancije. Ob 1 uri je bil« seja pretrgan« do V»8
«	(Konec *Udi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 16 maja.
Jezikovno vprašanje v bukovinskem deželnem zboru. V bukovinskem deželnem zboru je poslanec Zotta interpelova! vlado, kako je to, da se je pri neki obravnavi pred sodiščem v Crnovicah poklical rumunski tolmač. Interpelant zahteva, da se nastavljajo le uradniki zmožni rumunščine. Predsednik je obljubil, da bode vlada poizvedovala o tej stvari. — Rusinski arhijerej Bojdan je pa vlado hudo prijemal, da je vpeljala fonetično pisavo v šolah in se potegoval, da se zopet uvede prejšnja pisava, ki se bolj vjema z ruskim pravopisom. Poslanec dr. Wolan ga je pa podpiral. Mladorusina Pohuljak in dr. Smal Stocki sta pa goreče zagovarjala fonetično pisavo. Debata o tej stvari je bila nenavadno rezka in je posebno provzročila mnogo smeha na galeriji. Deželnega glavarja namestnik dr. Rott je moral večkrat pregoreče govornike klicati k redu. — Mi k temu boju pač ne moremo druzega opomniti, da je fonetična pisava v toliko opravičena, ker je jedin boljši rusinski slovar izšel v tej pisavi. Bati se je pa tudi ni, vsaj so jo tudi vpeljali Srbi, ne da bi vsled tega imeli kako škodo bodi se v katerem koli oziru.
Lep izgled ravnopravnosti nam kaže budejeviški šolski okra|. Ta okraj velja za nemški ali po poslednjem ljudskem številjenju šteje 22.749 Čehov in le 18.555 Nemcev. V tem okraju je 20 nemških šol t 72 razredi in 5 čeških s 27 razredi. Nemci imajo štirikrat toliko šol, kakor Čehi, četudi jih je manj. češke meščanske šole v tem okraju ni nobene, pač pa sta dve nemški. Kako se godi zatiranim Nemcem na Češkem, nam pač najbolje kaže ta slučaj.
Adresni predlog. Kako malo resna je politika Mladočehov, za katero se .Slov. Narod" toliko navdušuje, videli smo zopet minoli teden. Odsek za pretresovanje predloga dr. Julija Gregra, da se sklene adresa na vladarja za obnovljenje češkega državnega prava, je imel sejo. K seji so prišli vsi člani, samo predlagatelja dr. Gregra je manjkalo. Imel bi bil ravno utemeljevati svoj predlog. Doktor Gregr pa ni bil morda vsled kake bolezni zadržan, kajti bil je tisti dan pri deželnozborski seji, temveč samo odsekove seje se mu ni zdelo vredno udeležiti. Poslanec grof Schonborn je na to konstatoval, da dr. Gregra že drugikrat ni pri seji adresnega odseka. Dva staročeška govornika sta potem izjavila,

. 1847 ; .Domorodni glasi" (pesme) 1. 1848; .Fran-kopan" (drama) 1. 1856; „Stjepan poslednji kralj bosanski" (drama) 1. 1857; .Matija Gubec, kralj seljački" (drama) 1. 1859. To je gotovo najbolje njegovo delo. „Pripovesti" 1. 1859; „Vinjage" (vrst anakreontskih pesem) 1. 1861, 1862, 1864 in 1878; .Slike i prilike" 1. 1878; .Strjelice", 1. 1878. Ra-zun tega je izdal tudi pesme Antuna Nemčiča, svojega najboljega pobratima. s životopisom; a I. 1852 je urejeval .Neven", ter kasneje .Kolo" IX. zvezek. Kot publicist je napisal nemške brošure: .Politische Rflckblicke in Bezug auf Kroatien (1861), „Zur bosnischen Frage" (1880), Eine Lanze fiir den Schiffahrtskanal Rugvica-Agram (1881) i Ursachen und Wirkungen (1884).
Bogovic je bil tudi pravi član akademije jugoslovanske, če tudi ni za njo uapisal nobene razprave. Vendar pa je bil odlikovan s to častjo za pisateljske svoje zasluge in pa morda tudi radi tega, ker od tedanjih vladnih privržencev (Rauchovih) ni bil nobeden drugi književnik toliko zaslužen kot Bogovič.
Do groba so ga spremili mnogi zastopniki najvišjih oblastij, društev ter mnogi književniki. Položen je v arkado med znamenite Ilirce, kjer se je pridružil k trinajstim dosedanjim on kot štirinajsti. Bila mu lahka hrvatska žemljica!
da se s takim ravnanjem nekako ponižuje odsek. Ker ni bilo predlagatelja, so tudi drugi odsekovi Mani odšli domov.
Jbufkol ogerskp nezavisne stranke. Vodja necavisne stranke Karol Eotvos jo to dolgo časa se pajdašil z vladno stranko 49 posebno v cerkveni politiki jo podpiral. To pa večini te stranke nikakor ni posebno ugajalo in je porabila prvo pri-leinest, 4« se ga znebi. Eotvds ee je bil nekaj dogovoril z vladno stranko zastran udeležitve pri odkritju honvedskega spomenika. Večina njegove stranke se je pa izrekla proti temu dogovoru in Eotvds je zatorej moral odložiti načelništvo stranke. Izstopil je ob jednem iz stranke in ž njim več somišljenikov njegovih. Ta dogodek je pa hud udarec za vlado. Eotvosa je namreč bila pridobila, da je pregovarjal stranko, da glasuje jednoglasno za cerkvene predloge. Eotvos se je proti nekomu bil izjavil, da bi bil najboljši odgovor gospodski zbornici, ki je obsodila vladno cerkveno politiko, ako zbornica poslancev jednoglasno vsprejme predlogo o vpeljavi državnih matrik. Iz tega je vidnp, kaj se je pripravljalo. Nameraval se je gospodski zbornici dati hud udarec, ali stvar se ni posrečila.
Nameravani napad na bolgarskega kneza. V Zimnici v Rumuniji prijeli so malo pred povratom bolgarskega kneza tri bolgarske emigrante, ki so se hoteli v čolnu prepeljati čez Dunavo. Pri njih so našli več orožja in papirjev, iz katerih se sklepa, da so nameravali napasti bolgarskega kneza. Če stvar pride pred sodišče, se morda še kaj natančnega izve. Želeti bi vsekako bilo, da bi 6e izvedelo, kdo pošilja rovarje v Bolgarje.
Volilni boj v Nemčiji. Posebno pridno delujejo protisemitje, ki so postavili že 39 kandidatov. Res je, da ne bodo vsi protisemitski poslanci voljeni, ali vsekako je pričakovati, da bodo precej močna frakeija v novi zbornici. Ablvvardt potuje po svojem volilnem okraju in razklada liberalne sleparije. Liberalni listi se zaradi tega jako jezč. Mislili so, da je Ahlwardt že uničen, ko je zbornica izrekla, da ni ničesa dokazal. Sedaj se pa kaže, da ima mož še drugih papirjev, katerih pa iz nekih uzrokov zbornici še ni predložil in jih sedaj kaže po volilnih shodih. Tako hitro ga liberalci še ne bodo uničili. Poprej jim bode še napravil marsikako grenko uro.
Na Španskem, posebno v Madridu, je mej republikanci velika razburjenost. Vsled neredov pri madridski mestni upravi je prebivalstvo zgubilo precej zaupanja v monarhistične stranke in republikanci so pričakovali, da pri novih volitvah dobč v mestnem zastopu večino. Vlada je pa zbornici predložila nov občinski zakon in volitev odložila. To je dalo povod burni razpravi v zbornici. Republikanci so hoteli z dolgimi govori sploh preprečiti, da bi se o tem zakonu začelo razpravljanje, kar se jim pa ni posrečilo. Po ulicah so pa že bile demonstracije in izgredi. Policija je v največjih skrbeh. Tndi vladni krogi se že bojč kakega prevrata, ker republikanska stranka je vedno močnejša. Po madridskih ulicah bili so že večkrat nabiti pozivi na punt in
Eak6 bi postal skoraj Matiček Poliček krčmar.
Sličica; spisal Janko Barle.
(Konec.)
Zunaj se čuje govorjenje in smeh. V hišo stopi lepo društvo — sinočnji gosti: zdravnik Kaferle, trgovec Čencelj, beležnik Trinkaus. krčmar Maselje in več uradnikov in meščanov:
.Dobro jutro, dobro jutro! Nu, že na nogah! Si-li se pošteno naspal? Nu, pa včeraj ničesar ne povedati, — taka novica, in ničesar ne povedati. Torej gostilno si odprl? Dobro, dobro! Mamica, kar hitro na mizo, kar imate, da pijemo v zdravje novega krčmarja. Zivio, naš novi krčmar!"
.Nu, zdaj mi je pa že vse preveč. Poberite se mi iz hiše, nadloge nesrečne, pa kar hitro, drugače vzamem poleno. Najmite si drugega bedaka!"
.Ne bodi siten, Matiček, ti se šališ !" — rekel je krčmar Maselje. — .Ne goni gostov kar sprva iz hiše. Če bi jat tako delal, že zdavnej ne bi imel nobenega."
.Mir! Poberite sel" — kričal je Poliček in se ves tresel.
.Pa kje si preskrbel tako lep naslov ? Naročim si ga tndi jaz," — zabavljal je zopet krčmar Maselje.
.Kakov vražji naslov? Že zopet ta naslov!"
.Nu, oni, katerega si zunaj obesil. Občudovali smo ga vsi."
.To je zopet nekaka komedija. Gorjč mu, kogar zasledim 1" — vskliknil je Matiček in odhitel venkaj.
.Aha, poznam vas, nadloge, to je vaše maslo," — rekel je jezno.
Društvo je občudovalo napis in gledalo Matička, kateri je bil zdaj zelen, zdaj rudeč.
.Nu, torej hajdimo, da poskusimo njegovo kapljico," — rekel je zdravnik, in odšli so zopet vsi nazaj v hišo.
Matiček Poliček kričal je nekoliko časa, kregal jih, podil jih iz hiše, vendar ni šlo. Naposled se je sam vdobrovoljil. Seli so okrog mize, in zopet je počelo gostovanje, proslavljali so drugi dan goda in pospravili so ostanke, kateri so ostali. Napis vzeli so zopet doli, in spoštovani Matiček Poliček le ni postal k(čmar, dasi bi bil skoro.
Nu, „skoro" ni še nikdar zajca vjel, a Matiček Poliček ostal je to, kar je bil, pošten meščan. Vendar ono zgodbico z napisom težko da je pozabil.
Ej, ej, tako je bilo takrat, a zdaj več m. Recite, da ni bilo lepo, da ni bilo takrat vse po domače v našem slavnem mestecu! . . .
jih je policija odpravila. Več oseb so že zaprli. Vojaki hodijo v močnih oddelkih po ulicah. Gamizija se je pomnožila. Pred zbornico so se našle dina-mitne patrone.
Volilno gibanje v Nemčiji še nikdar ni bilo tako živahno, kakor je sedaj. Volilni boj se pa ne suče le okrog vojaške predloge, temveč tudi okrog liberalizma in konservatizma. Posebno bogati bankirji so se začeli bati, da ne pride več proti-semitov iu konservativcev v zbor, zaradi tega so pa sklenili, podpirati liberalce z denarjem. Veliki denarni zavodi delujejo za liberalne kandidate, ki bodo tudi glasovali za vojaško predlogo. Postopanje svobodomiselne stranke je v več krajih čudno. Kjer ne upajo sami zmagati, pa se izrek6 za narodno-libe-ralnega kandidata, če so se tudi glede vojaške predloge narodni liberalci ravno nasprotnih nazorov, nego svobodomiselna stranka. Vidi se, da je tej stranki v prvi vrsti na tem, da se ohrani moč liberalizma, naj s« potem tudi povekšajo vojaška bremena. Najhujše nasprotje proti povekšanju vojaških troškov je, kakor kaže volilno gibanje, na Bavarskem, kjer se kažejo separatistične tendence. Soci-jalni demokratje se tudi močno gibljejo in se nadejajo, da pridobe nekaj mandatov.
Cerkvena glasba.
Uljudno naznanjava prečast. cerkvenim pred-stojništvom, čč. gg. pevovodjam in orgljavcem, da sva pričela izdajati slovenske cevkvene pesmi z naslovom : „S l a v a Bogu". Prvi del je ravnokar končan v Miličevi tiskarni in obsega 20 Mašnih za mešan zbor. Pesmi so tiskane z velikimi tipami na lep in močan papir. Dala sva natisniti tudi glasove, in sicer »sopran" in »alt" skupaj v vijolinskem, »tenor" in »bas" v basovskem ključu. S tem sva hotela pevovodjam prihraniti mučno prepisavanje iz partiture. torej tudi pričakujeva, da se bodo posluževali tiskanih glasov. Cene so jako nizke, to mora priznati vsakdo, ki bode primerjal najino izdajo s katerokoli na Slovenskem. Ocene nisva in ne bodeva naročila sama, saj naju pozuate. Dobi se pa »Slava Bogu" I. del izključljivo le v frančiškanskem samostanu ljubljanskem. Adresa na jednega izmed naju. Cena partituri 20 stranij, velika oblika. 80 kr., vsak glas 14 stranij, ista oblika, 15 kr., po pošti 5 krajcarjev več.
P. Angelik Hribar. P. Hugolin Sattner.
Dnevne novice.
9	V Ljubljani, 16. maja.
(V Gorco) odpeljali so se danes zjutraj z brzovlakom prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski obiskat prevzvišenega knezonadškofa goriškega dr. Alojzija Zorna. Tjekaj doide tudi premilostni vladika tržaški dr. Jan. Nep. Glavi na, Katerega menijo kot godovnjaka presenetiti visoki sobratje, katerim se pridruži tudi nadškof zaderski Gregor R a j č e v i č , povračuioč se s svojega rimskega potovanja.
(Javuo vprašanje.) V četrtek popoludne se je peljal g. Anton Planinec, predsednik boštanjske kmetijske podružnice, v Ljubljano. Na Zidanem Mostu ga vlovi g. Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe, vračajoč se iz Št. Janža, kjer je predaval. G. Planinca povabi v II. razred, da bi se skupaj peljala in med potom kaj pogovorila. G. Planinec sprejme povabilo. Komaj pa je vstopil, vpraša gospod Pire: »Se li vaš župnik meša kaj v občinske zadeve?" Gospod Planinec mu odgovori: „Vsaj ima pravico in tudi v občinskem z me t o p u je!" »In ga poslušate?" vpraša zopet g. Pire. »Zakaj bi ga ne?" odvrne gosp. Planinec in nejevoljno se obrne v stran ter ne spregovori do Ljubljane niti besedice z g. Pircem. Domu prišedši pove gospod Planinec: »V kratkem bode shod naše podružnice, a g. Pire nam predaval ne bode." — Vprašam: »Je li to misija gospoda Pirca, da na svojih uradnih potovanjih hujska ljudstvo zoper duhovnike?!" Stvarnega odgovora pričakuje	Radovednež.
(Veliki zvon) za romarsko cerkev „Marija pomagaj" na Brezju je bil danes posvečen v tukajšnji dvorni zvouarni. Daroval ga je posestnik Miha S tu d en iz preddvorske fare. Tehta 1813 kilogramov (33 stotov). — Razveu tega bila sta med drugimi posvečena dva zvona za farno cerkev v Kapelah pri Brežicah (1216 in 376 kilo-
gramov), da'je dva za farno cerkev pri Sv. Duhu v Velikem Trnu (847 in 197 kilogramov), in dva za duhovnijsko cerkev v Oreh k n pri Hre-novicah (948 in 513 kilogramov).
(Prezentacija.) Za izpražujeui K U r c h p e r- ; gov kanonikat pri tukajšnji stolnici prezento-val je sedanji patron Aleksander grof Gallenberg, c. iu kr. komornik in major v p. na Dunaju, č. g. dr. Sebastijana Elberta, kuezoškofijskega tajnika in dvornega kapelana v Ljubljani.
(Poroka.) Danes 16. t. m. se je poročil gospod Ivan Roger ml., tajnik glavnega zastopa c. kr. občne zavarovalnice, sin trgovca in posestnika gospoda J. C. Roger-ja, z gospodično G. Payer-jevo, hčerjo c. kr. višjega nadzornika tukajšnje glavne tovarne tabaka, gospoda Karola Payerja. Poroka bila je ob osmi uri zjutraj v Sv. Petra cerkvi.
(Binkoštni prazniki v Zagrebu — brez birme.) Nadbiskupijska pisarna je razglasila, da se letos biukoštne praznike v Zagrebu ne bo delil zakrament sv. birme, ker je posvečeni biskup milost, gosp. J. Pavlešic še veduo bolehen. — Dve leti je že zagrebška nadškoflja brez pastirja, dasi se niti najpotrebnejši obredi škofovske oblasti, kakor birma, ne morejo vršiti v prestolnici hrvatski. — In potem še pravijo ljudje, da je katoliška cerkev- v Avstro-Ogerski svobodna?!
(Iredentovske demonstracije v Bnjah.) Gospod vrednik, gotovo ste čitali, kako očitno se je pokazala iredentovska stranka v Trstu o priliki srebrne poroke italijanske kraljeve dvojice. Iredenta pa ne obstoji samo v Trstu, nego je po celi Istri razširjena. Njeni pristaši se odlikujejo v sovraštvu in preganjanju slovanske duhovščine. Tudi v Bujah bile so pri tej priložnosti iredentovske demonstracije, toda gospodom, ki so jih uprizorili, seje slaba godila. V soboto dne 22. aprila so vodje iredentovske stranke v Bujah razsvetlili svoje hiše, razobesili italijanska bandera ter napravili še druge slavnosti v tamošnji kavarni. Kmetje italijanske narodnosti, to videči, vzdignili so se ter potolkli ire-dentašem okna, razbili kavarno ter pretili osobni sigurnosti iredentašev. Ti kmetje so namreč dobro sprevideli, kam jih hoče zavesti gospoda, a vedo, da je kmet v Italiji zatrt. Bila je cela vstaja, tako, da je prišel sam okrajni glavar mirit. Slišali smo, da je svoje ljubljence iredentaše globil s 50 gld.; po našem mnenju bi izdajice zaslužili občutljivejšo kazen, ali kaj so hoče? Vidite, gospod vrednik, take razmere so v Istri! Vse to odločilni krogi mirno gledajo ter dosledno tlačijo slovenski in hrvatski državi zvesti živelj, odtegujejo jim vsako pravico ter neposredno pomagajo iredenti pri izdajniškem ro-vanju.
(Občinska volitev.) V Tokačevem pri Slatini so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali Slovenci v vseh treh volilnih razredih.
(Častni kamorniki) so postali po milosti svetega očeta: mornariški župnik Pavel Uredniček, vojaški župnik v Sarajevu, dr. Nikolaj Seng, in vojaški župnik v Budi, Franc Vanya.
(Novi c. in kr. pridvorni kapelani.) Njih Veličanstvo presvetli cesar je imenoval za naslovne pridvorne kapelane gg.: mornariškega župnika Pavla Urednička; profesorja dogmatike v Rabi, dr. Ignacija M o 1 n a r j a ; prof. biblijskih ved v Košicah, dr. J. C s i s z a r i k a (Cisarik) in župnika v Laksen-burgu, Antona Steinerja. Prvi jB Ceh, drugi in tretji Ogra, zadnji pa Nemec.
(Iz Celovca) dne 15. maja: Tu se je minoli teden osnovalo podporno društvo za uboge dijake učiteljske pripravnice. Društvo bode osnovalo in oskrbovalo v poslopju, v katerem je bila prej c. kr. gimnazija, zavetišče za uboge dijake. Na čelu društvu je vodja učiteljske pripravnice, R. Ekhardt, njegov namestnik c. kr. deželni šolski nadzornik dr. J. Gobanz, blagajnik veroučitelj J. Miiller, tajnik okrajni šolski nadzornik K. Prešeren. — Občina .Podljubelj" v Rožni dolini razdelila se je v dve samostojni občini: »Podljubelj" in »Slovenski Plajberg". Nove občinske volitve vrše se junija meseca. Občina »Podljubelj" ima 180 volilcev (v tretjem razredu 142, v drugem 26, v prvem 12). »Slovenski Plajberg pa 125 (v tretjem 86, v drugem 27, v prvem 12). V vsaki občini izvoli se dvanajst odbornikov.
(Cepljenje koz.) Vsak četrtek popoldne ob 3. uri se bodo prezplačno stavile koze v mestni dvorani (na rotovžn).
(Poziv sa vstop k Jendarjem.) Okr. glavarstvo v Gradcu objavlja puziv za vstop v žeodarmerijski
zbor za Bosno in Hercegovino ter naznanja nadrobneje pogoje.
(Samomor.) V petek skočil je v Sočo neki gn-riški kovač. V soboto izvlekli so mrliča.
(Darovi za uboge dijake — lepi mrliški venei.) Iz Brezovice, dne 10. maja 1893: Veuci na krsti in grobu dragih nam ranjkik v malo dneh pač le množe nesnago na pokopališču. Denar za nje žrtvovan, je takorekoč zavržen. V tem prepričanju so župljaui na Brezovici ob 6mrti svojega nepozabnega preč. g. župnika in zlatomašnika, Janeza Potočnika, prav v njegovem duhu, raji darovali po svojih zastopnikih za uboge pa pridne dijake kakor sledi: Županstvo na Brezovici 12 gld., županstvo na Logu 10 gld. V isti namen je prepustil neimenovan dobrotnik svoj delež 6 gld. Dodala sta še umrlega predzadnji in zadnji kapelan 7 gld. Skupaj 35 gld. Razun tega pa pridno zbirajo hvaležni Brezovci prostovoljne doneske, da postavijo svojemu duhovnemu očetu njega dostojen spomenik. Povračilo za to si-novsko spoštovanje jim gotovo ne izostane!
(Izžrebanje porotnikov) za drago porotno obdobje, ki se prične dne 5. junija t. 1., vršilo se je due 8. t. m. pri tukajšnjem c. kr. deželnem kot porotnem sodišču. Izžrebani so bili nastopni glavni porotniki, in sicer gospodje: Josip Svoboda, lekaruik in tovarnar sodove vode; Ljud. Cerne, zlatar; Ant. Trohlich, hišnik; vsi iz Ljubljane. Dalje: Alojzij Krenner, hišnik in tovarnar v Skofji Loki; Julij Starč, hišnik in imeteij pivovara v Kamniku; Fr. Pečnik, oficijal deželne blagajnice v Ljubljani; M. Majr, pivovarnar v Kranju; Anton Putrich, gostilničar in hišnik, A. Mikuš, krčmar in hišnik, oba v Ljubljani; Ivan Leveč, hišnik v Mengišu; K. Till. trgovec v Ljubljani; Ivan Jerman, mokar in hišni« ; Karol Hinterlechner, čevljarski mojster; Fr. Čuden, urar in zlatar; Josip Kosak, mesar in hišnik; M. Krenner, vodja kranjske stavbinske družbe; Marko Pušnik, beležniški kandidat; Ivan Murnik, tajn.k trgovinske in obrtne zbornice, deželni odbornitc itd.; Ivan Kordik, poslovodja; Ivan Skofizh, trgovec; V. Nolli, c. kr. stotnik v pokoju, vsi v Ljubljani; Jos. Golob, gostiluičar, Bajm. Krisper, trgovec, oba v Kranju; Martin Brilej, trgovec na Vrhniki; Otomar Bamberg, imeteij tiskarne in tovarnar; Franc Fale-schini, stavitelj in hišnik; Peter Schleiiner, hišnik; Josip Juvan, izvošček in hišnik; Alfred Ledeu'k, trgovee; Josip Javornik, hišnik; Karol Altmann, trgovinski knjigovodja; Josip Pleiweiss, hišnik; Fr. Kasch, trgovec, vsi v Ljubljani; Viktor Globoenik, c. kr. beležnik v Kranju; Božidar Frohiich, imeteij pivovara na Vrhniki; Anton Kravanja. posestnik in trgovec v Cerknici. Za namestnike so nastopni gg.: Fr. Mulaček, trgovski pomočnik; Pavel Velkovrh, mokar; Ferdo Kersnik, knjigovodja, Urban Zupanec trgovski pomočnik; Ignacij Korošee, gostilničar in hišnik; Ivan Mavec, pekovski mojster in hišnik; J. Trpine, izvošček, krčmar in hišnik, vsi v Ljubljani.
(Novice is Dalmacije.) Na Visu se pripravljajo za občinske volitve. Avtonomaši skušajo na vsak način dobiti vajeti v roke. Z najgrjimi sredstvi hočejo v prid svojega lahonstva streti hrvaštvo. Žal, mej najgrjimi se imenuje tudi neki don Zorzi. — Dr. Morčelič, apostoljski upravitelj kotorske škofije, je za kratek čas svojega bivanja pridobil vseh srca. Tudi pravoslavni ga spoštujejo. Bog mu daj obilo blagoslova, da bo zmogel proti silovitim nasprotnikom katoliške cerkve, ki so vzlasti v njegovi škofiji nepopisno smeli in oholi. Pravoslavni Srbi sovražijo Hrvate-katolike. Zvečer ni varno hoditi Hrvatu samemu. Nedavno se je v Budvi vračal Hrvat domov; pel je svoje domače pesni. Vrbskega navdušenja poln Črnogorec ga sreča in — kar s kratka ustreli nanj; k sreči ga ni zadel. V šolah imajo malo da ne povsod same pravoslavne učitelje. Bora katoliška vera! — Zadrani so pokazali malo smisla za Oudfička. Komaj stotina se jih je zbrala k njegovemu koncertu. — Urednik londonskega »Times" pride te dni s posebnim parobrodom v Dalmacijo. Dobra mora biti uredniška — na Angleškem. — Bolgarski knez Ferdinand je bil nedavno v Dubrovniku; 7. t. m. si je ogledal Splet. — Dvajset župljanov grško-razkolne občine v Velikem Pogamu je prijavilo svoji cerkveni oblasti, da izstopajo iz svoje dosedanje cerkve in da so že priglasili svoj pristop h grško-zjedinjeni cerkvi škofu Drohobeckenu. — V Kotorski Budvi so imeli koncem prošlega meseca srečne dni. Sardel je toliko, da še ue pomnijo takega. Vse je lovilo, kar je moglo in rib so vendar preveč nalovili jedno noč, da bi jih mogli iztrebiti in osoliti do druge noči. Vsako drugo no&
so mogli porabiti za lov. — Kedor se hoče o razmerah mej Hrvati in Srbi dobro podučiti, priporo- ' čamo mu to-le knjižico: Obračun izmedju Hrvata i Srba, napisao dr. Ivo Prodan. Dobiva se za 60 kr. pri uredništvu „Kat. Dalmacije" v Zadru. ,
Društva.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je preiela meseca marca in aprila t. 1.: 1. od po - i (1 r u ž n i c : moška in ženska v Starem Trgu pri Ložu 203 gld. 70 kr., žeuska v Kamniku 108 gld. 76 kr., Železnike 15 gld. 40 kr., Oirkno 33 gld., ženska v Tolminu 300 gld., moška v Tolminu 100 goldinarjev, Sloveniigradec 20 gld., graška izvan-akaileroiška 100 gld. 20 kr., Ljutomer in okolica ! 100 gld., Šiška pri Ljubljani 50 gld.; 2. darovali so: posojilnice: v Glinjah 5 gld., mariborska 100 gld., kamniška 10 gld., vrhniška 20 gld.. Šmihel pri Piiberku 10 gld., celovška ' 5 gld., šoštanjska 10 gld., konjiška 20 gld , na Suhi 5 gld., v Nabrežini 5 gld., kmetska Ijubljan- 1 .-ka 20 gld.; iz dr. Škofičeve zapuščine 30 gld., pri igri v Vipavi 4 gld., Mohorjani v Dražgošah 1 gld. 60 kr., V. Jenko v Ljubljani 5 gld., O. Bayer v Liubljani 5 gld., J. Rakovec nabral 4 gld., čitalnica v Kraniu 100 gld., Coteli, kapelan v Kanfanari, I 20 gld., vesela družba v Olševku 3 gld., T. Virant v veseli družbi 6 gld. 10 kr., P. Mikek 1 gld., G. Dolinar iz Trate 5 gld., vinotržec v Šiški 2 gld., omizie v Mozirju 10 gld., vesela družba v Litiji 5 gid., pri veselici društva „Sava" 20 gld., Velimic iz Gradca 4 gld., prva krona 050 gld.. T. Virant pri Dol Sokolu 14 gld., pri „jour-fiiu" ljubljanskega .Sokola" 7 gld. 50 kr., gspdč. iz Opatije 3 gld., M. Zadnikar, krčmar pri „Sokoluu, 2 gld., pod ooi a ljubljanskega mesta 250 gld., vesela družba v Vrbpoliu pri Moravčah 3 gld.. J. Čebaček v Poljanah nabral 30 gld., gospa Koblar v Litiji 100 goldinarjev, skupina domoljubcev 25 gld., društvo v Orehku 4 gld. 10 kr., Ijublianski .Sokol" pri stre-l.janiu 5 gld. 20 kr.. Brezovnik v Vojniku 1 gld. 30 kr. vesela družba v Podgradu 15 gld , J. Pokoren v veseli družbi 3 gld 65 kr.
V Ljubljani, 30. aprila 1893.
Dr. J. Vošnjak, blagajnik.
Telegrami.
Dunaj, 16. maja. „Wiener Zeitung" objavlja zaroko nadvojvode Jožefa Avguština z bavarsko princesinjo Avgusto.
Dunaj, 16. maja. S cesarskim ročnim pismom sklicani sta delegaciji na 25. dan maja.
Dunaj, 16. maja. Kakor „Vaterland" j .iroča, pokliče se pri prihodnjem konzisto-riju nuncij Galimberti v Rim in se nadomesti z nuncijem Agliardijem.
Dunaj, 16, maja. Deželni zbor je potrdil poročilo ustavnega odseka zastran rednega sklicevanja deželnega zbora.
Praga, 15. maja. V adresni komisiji je poslanec dr. Julij Gregr utemeljeval mladočeški adresni načrt. Adalbert grof Schon-born je izjavil, da se veleposestniki ne od-reko češkemu državnemu pravu, ali so prepričani, da se sedaj uresničiti ne da. Zatorej on predlaga, da se preide na dnevni red.
Lino, 16. maja. V deželnem zboru predlagal je poslanec Ebenhoch, da se vlada po-zivlje, da obnovi dijaške pravice, katere so se kršile z inomostskim vojaškim ukazom gledč udeležitve jednoletnih prostovoljcev pri dijaških zvezah. Gleda naj tudi, da se v bodoče ne bodo več pravice tako kršile. O tem predlogu se bode jutri razpravljalo.
Budimpešta, 15. maja. Ministerski predsednik je odgovoril v zbornici poslancev na Polonvijevo interpelacijo zastran prepovedi častnikom, udeležiti se odkritja honved-
skega spomenika, da se ta prepoved ne raz-teguje na deželno brambo in žandarmerijo. Vojno ministerstvo je imelo brez vsacega dvoma pravico, udeležitev prepovedati. Po-stovanje nezavisne stranke je napravljalo skrb, da se nameravajo demonstracije. Odgovor se je z veliko večino vzel z eljenklici na znanje.
BudimpeSta, 16. maja. Poslanec Ap-ponyi napovedal je interpelacijo na ministra deželne brambe, če on res ne prekliče prepovedi udeležitve ogerske deželne brambe pri odkritju honvedskega spomenika, ko se je zagotovilo, da ne bode nobenih političnih demonstracij pri tej manifestaciji pijetetnih čuvstev vsega naroda.
Pariz, 15. maja. Včeraj je bil predsednik senatu, Ohallerael Lacour, v finančnem ministerstvu pri obedu, katerega je priredil minister Peytral. V dvorani, v kateri je bil obed, se je utrgal lestenec in senatskega predsednika močno poškodoval.
London, 15. maja. Pri otoku Sundy v Bristolskem kanalu sta vkupe trčila dva par-nika. Jeden se je potopil in je 8 potnikov in 16 mornarjev utonilo.
Snrovosvilene ličnate obleke
za blago za vso cbleko in boljše vrste — potem črno, belo in barvato svileno blago od 46 kr. do U gld. 65 kr.
meter — gladko, progasto, križasto, vzorčasto, damasti itd. (kaeih 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv. desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Vzorci obratno. Pisma v Švico veljajo 10 kr., in dopisnice 5 kr.	14 (5-4) 3
Umrli »o:
15. maja. Amalija Pabian, trgovčeva hči, 15 mesecev, Cesarja Jožefa trg 8, meningitis.
V bolni šnici:
13. maja. Janez Krašovic, kajžarjev sin, 3 leta. davica.
Vremensko sporočilo.
Proda se takoj
hiša z vrtom
na Poljanski cesti št. 37.
pripravna za vsako kupčijo. — Natančneje pove lastnik.	262 3-1
Vsakomur
priporočamo obisk naše prodajalnloe in ogled vele-zanlmlve zaloge najraznovrstnejših
rezbarskih proizvodov, korbio v najrazličnejših oblikah in izpre-hodnih palio	218 9
z zagotovilom najuljudnejše postreJ.be in najnižje cene.
Franc Stampfel
(kočevska domača obrt) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
:xxxxxxkxxxxxxxxxx
6°|0no bolgarsko državno * hipotekarno posojilo *
1892.1. v zlatu. ^
Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah X Ruščuk-Varna, Kaspičan-Sofija Kistendil w m in pristauišči Burgas in Varno.	^
S Popolnoma davka in pristojbin pro- S J Sto za zdaj in za zmeraj.	J
X Povrafcliivo al nari v polletnih žre- X
S M	Cas	Stanje		Veter i	Vreme	i Mokrine ! ua 24 ur v mm
opazovanja		zrnkomora v mm	toplomera po Celziju			
	7 u. zjut.	737-5	110	~51. svzh. 1	jasno	
15	2. u. pop.	733 7	23 8	sl. jzapad I	n	0 00
	9 a. zveč.	7313	16 0	n 1	n	
Srednja temperatura 16'9°, za 2'9° nad n-rmulom
Sto za zdaj in za zmeraj. Povračljivo al pari v polletnih žre-X ha 11 j i h v 33 letih.	X
^ Se ne more konvertovati do 1898. leta.
Mej narodni naložni papir, k tovau na fi Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in 2 Genfu.
X Se obrestuje po sedanjem kurzu s x 6-3O°/0.	50 5- M
Menjalna delniška družba £
„M E K O TJ R« S
g UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. g
xxxxxxxxxxxxxxxkxx
Tuje I.
14. maja. Pri Maliču: Rudolf grof Amadei, deželni predsednik v pok., s soprogo; dr Maresch s soprogo: Miihlrad, Griinlich , Ileim-rath, trgovci, z Dunaja. — Karol Helwig in Prawda, dimnikavskamojstraizOpave.
—	Ortar iz Trsta. — J. Kučera iz Hrudima. — J. Kučera iz Topola. — Hof-bauer iz Trbiža. — Kapralik, trgovec, iz Jablonca — Je-szemzky. trgovec, iz Gradca.
—	Mayer, trgovec, iz Brna.
—	Kirchberger, trgovec, iz Pečuha.
IV (HIKAGO!!
------k najznamenitejši
Kolumbovi svetovni razstavi
I--: :•;:■:; v1*
------
priporoča najugodneje kombinirane vozne listke iz Ljubljane do Chikage in nazaj do
Ljubljane po gold. 340'— in višje (kombinacija deloma I., II. in III. razreda)	258 (2)
: \

mejnarodna potovalna pisarna
Jos. Paulin v Ljubljani.
Prospekti vsakovrstnih kombinaoij so na razpolaganje.
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in naivjene vsled razdelitve delamno^o bolje in c»neje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 20—17
1 K. MOJRA.VU« v Brnu na Moravskem.
Proračuni cen zastonj in frank«. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu. Kromerižu, Lincu. Boškoviču itd.
I > u n a j 8 k a borza.
Dni 16. maja.
Papirna renta 5%, 1(5* davka ....	97	gld	65	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.	35	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....116	„	80	„
4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96	„	10	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld, . .	980	„	—	.
Kreditne akcije, 160 gld................332	„	10	„
London, 10 funtov stri..............124	„	—
Napoleondor (20 fr.)................9	„	80	.
Cesarski cekini..................5	„	82	.
Sfmških mark 100	60	.	42",.
Dni 15. maja.
Ogerska zlata renta 4% . . .	115	gld.	15	kr.
Ogerska kronina renta 4 200 kron . .	94	,	05	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	148	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	16i	..	—	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . .	197	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke t*	98	n	80	,
Zastavna pisma „ „ „ „ , 1', *	100	„	—	,
Kreditne srečke. 100 gld. . . .	196	,	—	.
St. Genois srečke. 40 uld	67	„	—
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	139 gld. 50 t.r.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......—
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld.....70
Ljubljanske srečke........."22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.' .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. s:, v.	2940
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	—
Papirnih ruboljev 100	128
40 „
75 25
25
ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre&k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
UVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kuranih \ rednostih vseh špskulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti OV nn lojenih gf 1 n v n I (•,