Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo .... » 15.000 Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Mk
Leto XXXI. - Štev. 25 (1558)
Gorica - četrtek, 21. junija 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Zarja nove Evrope v čem ie usPeh zadniih volitev
—'	—'	PrPlŠniJ	tpfjpn	cmn	tr	rrlcjirn/^m	va	1	i	nrnti	VO	Vi	r\	rl	11 in	nopUnApfi	in	en	V»rv	rrr\4-r\irr\	»Ti-vvo	rnl	7	i	T7/~'	i,-*
Prve neposredne volitve v evropski parlament so za nami. O njih in o njih izidih smo poročali tudi mi. Sedaj bi radi razmislili, kaj pomeni evropski parlament in kaj pomeni Združena Evropa, ker se zdi, da se premnogi tega ne zavedajo.
Lansko leto so italijanski dijaki imeli za maturo tudi nalogo o Združeni Evropi. Toda to nalogo so redki dijaki izbrali in še tisti, ki so jo izbrali, je niso prav dobro razvili. Podobno je bilo ob volitvah v nedeljo 10. junija: številni narodi niso vedeli, kaj je to Združena Evropa, zato mnogi niso šli volit. Na Angleškem je bilo takih 70 od sto. Drugi, ki so šli na volišča, pa tudi niso vedeli o pomenu Združene Evrope dosti več kot Angleži In vendar utegne postati ustanovitev Združene Evrope eden največjih dogodkov našega stoletja, podobno kot ustanovitev Združenih držav Amerike leta 1776 oziroma po pomenu še večji dogodek, če bo ideja šla svojo razvojno pot dalje.
V	čem je torej pomen Združene Evrope in njenega parlamenta?
STVAR MIRU
Ne pozabimo, da je zgodovina Evrope Pravzaprav zgodovina vojn med evropskimi državami in narodi, od časov starih Grkov in Rimljanov do današnjih dni. Najhujše je bilo v tem našem stoletju, ko sta se prav v Evropi začeli dve svetovni vojni, ki sta bili najhujši in najbolj grozoviti v zgodovini. Začeli pa sta se iz imperialističnih teženj nekaterih evropskih držav, kdo bo gospodar Evrope in s tem sveta.
Sličnim imperialističnim apetitom bi odslej morali Združena Evropa in njen Parlament spodrezati korenine. Kajti odslej o miru v Evropi ne bodo odločale samo posamezne vlade in parlamenti kot v preteklosti, temveč tudi razni organi, ki si jih je Združena Evropa doslej ustvarila, med temi tudi evropski parlament. Spori med državami so bili in bodo. Odslej naj bi take spore v zapadni Evropi Pomagal reševati tudi evropski parlament. Ta bi torej moral biti varuh miru v tem delu Evrope.
STVAR KULTURE
Ni lastna hvala, če rečemo, da je Evro-Pa bila in je še vedno najbolj kulturen del sveta; da je zapadna kultura nastala v Evropi in se od tod razširila po ostalih delih sveta. Ta kultura pa je črpala svoje sokove iz treh studencev: ti so grška kultura, rimsko pravo in krščanska etika, to je krščanski nazor o človeku. To troje združeno sestavlja evropsko kulturo. Tudi marksizem, ki hoče biti nova kultura, kar ima dobrega, ima iz teh treh studencev.
Ta kulturna osnova Evrope je pa nastala v srednjem veku in jo je ustvarila Cerkev, zlasti še benediktinci in njihovi samostani. Vsi evropski narodi obhajajo Z večjimi ali manjšimi slovesnostmi jubileje svojega pokristjanjenja. O Poljakih smo brali, da obhajajo svojo tisočletno pokristjanjenja, Slovenci smo obhajali 1300-letnico. Podobno drugi narodi.
V	območju Cerkve se je v srednjem veku ustvarjala kultura, ki je kultura Evo-Pe. Ta kultura je duhovna osnova Združene Evrope. Prav zato se Evropejci čutimo nekaj svojstvenega, čeprav govorimo različne jezike. Druži nas skupna kultura, skupen duhovni svet, ki bi brez njega Združena Evropa ostala le zemljepisni ali kvečjemu gospodarski pojem, kot npr. danes afriške države. Škoda zato, da ni v evropskem parlamentu večjega števila Izvoljenih poslancev narodnih manjšin, ki so prav tako nosilci kulturnih vrednot Evrope kot večji narodi. Škoda tudi, da »larodne manjšine v Italiji niso bile bolj kompaktne in niso izvolile svojega zastopnika v evropski parlament. Saj bi ta moral biti tolmač ne samo političnih '•i gospodarskih Interesov evropskih dr *av, temveč tudi glasnik pravic evrop-8kih narodov in jezikov.
STVAR GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA NAPREDKA
Zametki Združene Evrope so v gospodarskih zahtevah. Začelo se je po zadnji vojni, ko so se tri evropske države, ki jih poznamo kot Beneluks, (Belgija, Holandska, Luksemburg) združile v prvo gospodarsko skupnost. Njim je sledila Jeklarska in premogovna skupnost. Iz te je nastala Evropska gospodarska skup-nos.t. Niso bili ideološki razlogi prvi, ki so narekovali evropskim državam njih združevanje, temveč so bili to prvenstveno gospodarski in obrambni. Prav zato, ker so se ti razlogi izkazali za uspešne, je združevanje Evrope šlo svojo razvojno pot dalje do skupnega evropskega parlamenta. Izkazalo se je, da more Združena Evropa biti uspešen gospodarski partner Ameriki in Sovjetski Rusiji ter njenim satelitom Ie, če ostane čim bolj združena.
Gotovo je, da evropski parlament ne bo mogel rešiti vseh spornih vprašanj in vskladiti vseh raznolikih interesov številnih držav in narodov, ki tvorijo Združeno Evropo, toda že dejstvo, da so se vse članice odločile za mirno reševanje svojih sporov z diplomatskimi razgovori in v parlamentarnih debatah, pomeni velik korak naprej na poti miru v Evropi in na poti njenega vsestranskega napredka. Pri tem bodo prizadevanja politikov našla polno podporo katoliške Cerkve in katoličanov: katoliške Cerkve, ki je na zadnjem koncilu izjasnila svoj nauk o človeku in človeški družbi, nauk, ki je postal osrednje oznanjevanje sedanjega papeža Janeza Pavla II. Katoličani pa bodo tudi s svojimi političnimi strankami in kulturnimi ustanovami svoje prispevali, da bo Evropa postala bolj človeška in pravična in s tem bolj srečna. Smemo zato upati, da evropski parlament pomeni zarjo nove Evrope.
K. H.
Prejšnji teden smo v glavnem zabeležili rezultate dvojnih volitev, za italijanski in evropski parlament. Pri tem smo ugotovili, da je zlasti tradicionalni volilni zbor Slovenske skupnosti precej dobro vzdržal nelahko preizkušnjo. Številke so pokazale svoje, volilna zavezništva in povezave tudi. Nočemo sedaj ponovno zapisovati številk, želeli bi le podati nekaj ugotovitev in pripomb ter potegniti določene zaključke do obojnih volitev in to posebej glede na naše volivce.
Pričakovanja mnogih so bila morda večja od doseženih uspehov. Slovenski volivci so verjetno na tihem pričakovali tudi praktične rezultate še posebej za rimski parlament. Zato se nam zdi umestno, da spregovorimo nekaj o tem.
Slovenska skupnost je šla na parlamentarne volitve v zavezništvu s Furlanskim gibanjem v preipričanju, da je bila ta oblika nastopa v tem trenutku najboljša in tudi, da je ista nudila najbolj konkretne možnosti za izvolitev lastnega parlamentarca. če pomislimo na izide lanskih deželnih volitev, se lahko spomnimo na to, da je tedaj Furlansko gibanje prejelo nad 38 tisoč glasov. Zato smo šli v to novo volilno koalicijo z določenim upanjem. Polog SSk so se FG pridružile še nekatere manjše skupine v Furlaniji in Ladinci iz pokrajine Belluno (ki spadajo v isto volilno okrožje s Furlani in Slovenci na Goriškem oz. v videmski pokrajini). Izven tega so — aritmetično — izostali samo Slovenci na Tržaškem, ki imajo svoje volilno okrožje. Vseeno pa njih glas ni bil zavržen, saj je pomenil moralen doprinos skupni politični povezavi.
ZAKAJ PADEC MED FURLANI?
Kje je torej vzrok za sedanji položaj? Že zadnjič smo zapisali, da se je hitro po predložitvi skupne liste začela zlasti v Furlaniji huda gonja proti skupni furlan-sko-slovenski listi, češ da gre za zavezništvo Furlanov s filojugoslovanskimi elementi, ki da hočejo spreminjati mejo
ZAHVALA SLOVENSKIM VOLIVCEM
Slovenska skupnost, ki je na letošnjih parlamentarnih volitvah nastopila skupno s Furlanskim gibanjem, na evropskih pa z etničnimi skupnostmi in manjšinskimi gibanji na listi UV, se toplo zahvaljuje članom mladinske komisije ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in sodelovali pri volitvah.
Iskrena hvala tudi vsem volivcem, ki so oddali svoj glas slovenskim kandidatom na obeh skupnih listah in so podprli naša prizadevanja v iskanju novih poti politične akcije. Ta zvestoba nas opogumlja, da se bomo še nadalje borili za pravice slovenske manjšine v Italiji.
Pokrajinski izvršni odbor SSk v Trstu
proti zahodu in podobne neslanosti in laži. Poleg tega je šlo za prvi nastop skupne liste, ki ni mogla še v tako kratkem času podrobno in globlje začrtati organizirane in koordinirane volilne kampanje. Razen morda dveh ali treh srečanj in skupnih shodov smo Sli tako predstavniki SSk kot FG svojo volilno akcijo. To je sicer bilo tudi prav, saj sta obe sili avtonomni in sta pač morali voditi svojo propagando med svojimi volivci. Na drugi strani pa taka akcija zahteva tudi skupne pobude, ki bi jih zahteval čas in razmere.
Slovenski volivci so na splošno dobro držali. Padec je bil zelo viden v sami Furlaniji. Poleg prej omenjenih ovir moramo omeniti še eno verjetno možnost. Furlanski volivci so lani na deželnih volitvah množično podprli svojo stranko. Šlo je za deželno izbiro; volivci so zaupali svoj glas deželni stranki, ki naj bi jih predstavljala v deželnem merilu. Verjetno je del furlanskih volivcev sedaj odpovedal tudi zaradi tega, ker so za državne volitve raje preusmerili svoj glas na vsedržavne stranke misleč, da s tem bolj odgovarjajo stvarnosti. To je seveda naša domneva, ki bo verjetno do neke mere držala. Gotovo je, da se pri delu furlanskih volivcev še ni ustalilo prepričanje o potrebi, da podprejo svojo etnično in deželno politično silo.
če še na kratko pregledamo izide v o-stalih predelih videmske pokrajine, moramo reči, da Beneška Slovenija v bistvu ni spremenila svoje volilne usmeritve. DC ima tu še vedno skoraj absolutno večino in to kljub temu, da je nikakor ne zasluži.
V	Kanalski dolini pa imamo kar presenetljivo veliko glasov za južnotirolsko SVP, ki je gotovo tu mešala vode in tako tudi (po znanih prispevkih za šolo v U-kvah) pridobila krajevne filonemške volivce. Stvarnost, ki je vredna vsekakor premisleka in analize!
POZITIVNA PLAT IN VOLILNI DOSEŽKI
Rezultati evropskih volitev so tudi pokazali na bistveno ohranitev slovenskih glasov in občuten padec v Furlaniji. Opa-
zovalec se bo gotovo vprašal, Zakaj. FG je enako kot SSk imelo na koalicijski listi Union Valdotaine svoje vplivne kandidate, in vendar je tako zgovorno popustilo. Morda je potek političnih volitev vplival tudi na evropske, dejstvo je, da so se glasovi v Furlaniji močno porazgubili. Kar zadeva manjšinsko koalicijo v našem evropskem okrožju, moramo še zabeležiti močan padec tridentinsko tirolske stranke PPTT, ki je tudi 10. junija izgubila nad polovico svojih glasov. To lahko delno razumemo z dejstvom, da so volivci te stranke 3. junija glasovali za skupno listo PPTT-SVP z znakom planike, 10. junija pa bi morali glasovati za znak valdo-stanskega leva, imeli pa so na glasovnici spet planiko SVP. To je gotovo zmedlo dober del volivcev te avtonomistične stranke, ki je sicer prvič izvolila svojega senatorja in poslanca.
Ko gledamo na te številčne oz. nagle volilne premike, se moramo vsekakor zamisliti. Dejstvo je, da so še najbolj vzdržali glasovi Slovenske skupnosti.
In v tem samem je že zelo pozitivno dejstvo. Naši volivci so dobro odgovorili na vabilo edine slovenske politične stranke, in to kljub vsem raznim vabam z leve in desne ter ostri nasprotni propagandi. To že pomeni resničen uspeh, posebej še v luči bližnjih upravnih volitev, ki bodo drugo leto.
Poleg tega pa je moralna zmaga tudi v dejstvu, da smo v tako kratkem času uspeli v oblikovanju volilne povezave med glavnimi manjšinskimi skupnostmi v Italiji. To — in izločitev Liste za Trst prav po zaslugi SSk — je lahko vsem za zgled in kažipot. Manjšinske stranke imajo pred seboj še določeno bodočnost in vlogo. Občasni padci, ki jih lahko pripisujemo tudi pomanjkanju organizacije in kratkim rokom, se bodo dali popraviti.
Naj zato zaključimo z ugotovitvijo, da glas slovenskih volivcev manjšinskim listam v nedeljo 3. in v nedeljo 10. junija, za parlament v Rimu in za parlament v Strasburgu, ni bil zavržen. Predstavlja bogat kapital, ki bo brez dvoma dobro vnovčen!
SPECTATOR
Milijarde za volitve
V Združeni Evropi so države sivo obarvane; Španija in Portugalska čakata na vstop; Jugoslavija ima posebne gospodarske dogovore
Ali volivci res volijo po lastni presoji ali pa se dajo vplivati, pregovoriti m prepričati po sredstvih sodobne propagande? Slednje bo najbrž bolj držalo, zakaj bi sicer italijanske stranke toliko porabile za volitve? Številni oglasi po tisku, po radiju in televizijski mreži, plačani aktivisti, itd.
Za takšno propagando je bilo med zadnjimi državnimi volitvami porabljenih kar 20 milijard. Na prvem mestu po izdatkih je Krščanska demokracija, ki je izdala za svojo volilno propagando nič manj kot 7 milijard; za njo komunistična stranka s 5 milijardami, potem socialisti s 3 milijardami. Radikalci so izdali izredno veliko, tako da skrivajo podatke, socialdemokrati so porabili 1 milijardo, republikanci 1/2 milijarde, liberalci tristo milijonov, nova levica dve sto, stranka proletarske enotnosti pa sto milijonov.
Toda izdatki so bili v resnici še mnogo višji, zakaj posamezni kandidati na listah vsedržavnih strank so si sami še posebej plačevali oglase in propagandiste. Človek se sprašuje: Mar niso glasovi volivcev posredno kupljeni? In odkod imajo italijanske stranke denar?
Dobivajo ga iz javnih sredstev, v smislu zakona, ki so ga odobrili pred kakim letom. O tem zakonu je potekalo ljudsko glasovanje — referendum — in skoraj polovica italijanskih volivcev je bila proti. Seveda pa manjše stranke, ki niso zastopane v Rimu, ne dobijo za svoje potrebe ničesar. Tako ne Slovenska skupnost, niti Furlansko gibanje (MF) in druge manjše liste. Lahko si predstavljamo, koliko več
lepakov, tiskovin in vseh vrst sodobnega obveščanja bi si lahko privoščila ta ali ona deželna stranka, če bi razpolagala vsaj sto milijonov? Za vsedržavne stranke pa je šlo v treh letih iz državne blagajne kar 150 milijard. Kaj če bi vse te milijar de namenili potrebnim, potresencem in drugim, ki jih v Italiji ne manjka? Delo v strankarskih organizacijah pa naj bi člani opravljali iz prepričanja ter izdatke pokrivali iz članarin?
Ce bi bilo tako, potem se gotovo tudi toliko vidnejših osebnosti iz slovenskih vrst ne bi vključevalo v italijanske stranke, ne v komunistično, ne v socialistično ali tudi demokrščansko, saj ne bi imeli pri tem nikakih ugodnosti.
Mnogo slovenskih ljudi se teh okoliščin ne zaveda, ko iz naprednega, krščanskega ali kakega drugega prepričanja daje svoj glas tujim strankam. Zato pač plačujemo kot celotna skupnost svoj davek: v zamudi je priznanje naših pravic, izpopolnitev slovenskega šolstva, razlašča se slovenska zemlja, spodriva slovenski človek na lastni domačiji, itd. To delajo vsedržavne stranke, ki razmetavajo milijarde, potem pa nas še vabijo, naj jim damo svoj glas! — Imamo pač to, kar si zaslužimo!
ni Zmenili so se, da bo predsedstvo senata pripadlo demokristjanu Fanfaniju, predsedstvo poislanske zbornice pa komunistom in sicer Nildi Jotti. Torej kot v prejšnjem parlamentu.
Italijanska Škofovska konferenca Lepa glasbena prireditev I utrip cerkve
OBRAZ IN DUH NAŠIH SKUPNOSTI
Od ponedeljka 14. do petka 18. maja je v Rimu zasedala Italijanska škofovska konferenca. Predsedoval je dosedanji predsednik bolonjski kardinal Poma, ki je imel tudi uvodno poročilo. Toda istočasno je prišlo obvestilo, da je sv. oče imenoval novega predsednika IŠK v osebi turinskega nadškofa in sedaj kardinala Anastazija Ballestrera. Kardinal Poma je predsedoval že deset let in je zato zaprosil za razrešitev.
Delo konference je bilo osredotočeno prav na uvodno poročilo kardinala Pome. Ta je obravnaval temo »Obraz in duh naših skupnosti«. To se pravi, kakšna je podoba sedanje Italijanske družbe v verskem oziru. Predvsem je nakazal kritičen problem duhovniških poklicev v Italiji. Potem je poudaril, da je v Italiji še vedno preveč škofij, namreč 332. Od teh je 106 dejansko pridruženih drugim škofijam. Kljub temu ostaja še vedno 226 škofij. Čeprav je število škofij veliko, je opažat* v italijanski Cerkvi precejšnjo enotnost. Omenil je, da se podeželske župnije praznijo, večajo pa se mestne župnije, ker se ljudje selijo v mesta, kjer se pa ne vključijo tako hitro v življenje mestnih župnij. Spreminja se kultura prebivalstva in istočasno manjša verska praksa.
Zanimiva je ugotovitev kardinala Pome, da mora iti verska obnova preko župnij, ker sodi, da je župnija tudi danes še najbolj primerna, da se v njej pokaže Cerkev v malem. Duhovniki morajo ljubiti svoje župnije in naj skušajo po njih uresničiti svetopisemsko in liturgično obnovo.
VERSKE SKUPINE
Kardinal Poma je govoril tudi o verskih skupinah, ki so kritične do uradne Cerkve in nestrpne pri reševanju posameznih vprašanj. Te skupine se sklicujejo na verske resnice, a jih upoštevajo le delno, zato se ne morejo upravičeno imenovati cerkvene skupnosti. Povabil je te skupnosti, naj iščejo priložnost za razgovor. O teh skupinah so v debati škofje precej razpravljali.
RAZLIČNI RAZREDI CERKVENIH SKUPNOSTI
Kardinal Poma je te cerkvene skupine razvrstil v različne razrede. Tako skupine duhovnosti, ki se trudijo za duhovno prenovitev, za molitev in molk. Gre za neke vrste novo meništvo kot odgovor na sekularizacijo današnje družbe.
Potem so tu biblični ali svetopisemski krožki, karitativni ali podporni krožki, ki poudarjajo vrednote ubogih; socialni krožki, ki želijo vplivati na sindikalno, politično in sploh civilno življenje; skupine, ki paudarjajo razne pobožnosti: molitev, zadoščevanje, češčenje svetega Reš-njega Telesa, mistično doživljanje, marijanske pobožnosti; skupine, ki posnemajo skušnje v duhovnosti kakšne osebnosti; karizmatične skupine, ki hočejo biti šola molitve in poudarjajo karizmatične darove v Cerkvi; katehumenalne skupine, ki uvajajo v doživljanje vere.
Te skupine poudarjajo predvsem en del duhovnega bogastva Cerkve: molitev, duhovnost, pozornost na zapostavljane, povratek k božji besedi, vrednotenje Duha. Morejo biti brez dvoma kvas v župnijski skupnosti, vendar lahko povzročijo spačeno krščansko podobo zaradi eno-stranosti in pa separatizem. Zato je dal kardinal predsednik potrebna navodila. Pri gibanjih, ki poudarjajo duhovnost, je treba paziti, da ne zapustijo zgodovinskih tal, da ne precenjujejo zavzetosti za pravičnost in za spremembe v svetu, da ne zavračajo sodelovanja s tistimi, ki delajo v svetu, ali da ne smatrajo za prazno prizadevanje za spremembe struktur.
Pri karizmatičnih gibanjih in pri gibanjih za duhovnost je kardinal Poma pokazal na nevarnost, da se pretirano poudarja čustvo, da se zmanjšuje vloga razuma pri doživljanju vere in se nekontrolirano zateka v prekonaravni svet.
Pri bibličnih krožkih obstaja nevarnost, da izključujejo povezanost z božjim ljudstvom in s pastirji ali da pozabljajo na neločljivo povezanost med svetim pismom, cerkvenim naukom, bogoslužjem in življenjem.
Kardinal Poma je priporočal, naj majhne skupine ne postanejo otočki, beg brez realnostjo, zaprte skupnosti, nedostopni kolektivi.
Kdor se je odločil za delo na socialnem področju, v svetu dela, gospodarstva, politike, sindikatov, mora združevati poklicno usposobljenost z zvestobo evangeliju, biti povezan s cerkveno skupnostjo in spoštovati nauk cerkvenega učiteljstva.
NEKAJ NAČEL ZA DELOVANJE SKUPNOSTI
Nazadnje je kardinal naštel načela, katera morajo upoštevati skupine, da ostanejo pravoverne in v soglasju s Cerkvijo. Ta načela so: pravovernost, ljubezen in predanost Cerkvi, povezanost z brati, povezanost s škofom — če kdo ni s škofom, tudi s Cerkvijo ni, sprejem duhovnika, ki ga določi škof. Kardinal je to zadnje navodilo pojasnil. Biti kristjan pomeni biti povezan s škofom in njegovimi duhovniki. škof pa more zaupati neko skupnost duhovniku, ki napravi škofa prisotnega. Kardinal je še poudaril, naj duhovniki, ki so poslani posameznim skupinam, ne posvetijo svojih moči izključno tem skupinam, ampak naj jih navdaja duh katolištva, vesoljnosti. Skupine pa naj bodo pripravljene preurediti svoje delovanje po škofovih navodilih.
Stanko Zorko
Z GORIŠKEGA
Umrla je s. Marija A. Skolaris
Naša draga sestra Marija Armella Skolaris nas je zapustila. Za seboj pa je pustila prijeten spomin dobrote in potrpežljivosti. Pred sedemdesetimi leti se je v Vipolžah prismejala na svet dobrim, krščanskim staršem, rasla v sončnih Brdih in osrečevala svojo družino. A ne za dolgo. Bog jo je poklical. Spoznala je, da je popolna predaja Bogu glavna stvar, vse drugo je postransko. Potrkala je na samostanska vrata pri šolskih sestrah De Notre Dame v Gorici in avgusta 1934 prejela redovno obleko.
Zdelo se ji je, da je dosegla vse, kar si je želela, ni pa vedela, da jo bo Bog vodil po zelo trnjevi poti do cilja. Bila je vedno trpeča duša. Ne! Bolehno je bilo le telo, duša ji je bila vesela in zadovoljna. Vsi smo občudovali vedrino, s katero je prenašala nemajhne zdravstvene neprijetnosti. Skrito in tiho je živela, povsod prijela za vsako delo. Predstojniki so jo pošiljali na razne postojanke, bila je svoj čas tudi na Sardiniji, vedno in povsod vsem na razpolago. Zadnja leta je preživela v dragi materini hiši v Gorici.
Sorodniki iz Brd so jo večkrat obiskovali in mnogo sreče so ji vsakikrat pripravili, ko so se prismejali s koši zrelih češenj za vso samostansko družino. Potem so prišle breskve, orehi. Blaženo se je smehljala, ker je mogla na ta način osrečevati svoje sosestre, saj jih z delom ni mogla več. Hrepenenje po Bogu se ji je izpolnilo letos na praznik sv. Antona — na njen god, za Tončko je bila namreč krščena. Dne 15. junija je bilo ob njeni beli krsti v samostanski kapeli somaševanje zanjo ob prisotnosti več duhovnikov, mladine, sosester in mnogih sorodnikov. Vse bogoslužje se je vršilo dvojezično. V poslovilnem govoru smo slišali mnogo lepih in tolažilnih misli. Sosestre smo mogle spet in spet zahvaljevati božjo dobroto za poklic — njen in naš. Pokojni sestri Armelli smo pa hvaležne za tiho dobroto in lepe zglede, katere nam je dajala v življenju. Mimo počivaj v Bogu!
Šolska sestra DND
Izreden koncert v Ukvah
V	nedeljo 10. junija, na dan sv. Trojice, so imeli v Ukvah prireditev ob sklepu šolskega leta za učence glasbene šole in tečaja slovenščine. Voditelj tečaja Salvatore Venosi je nadrobno poročal o vsem, kar so se učenci med letom naučili. Učenci glasbene šole pa so zaigrali na kitaro, na harmoniko in na klavir. Vmes so udeleženci slovenskega tečaja deklamirali pesmi raznih pesnikov.
Nastop in koncert se je .vršil v ukov-ški cerkvi, tki je bila za to priložnost polna hvaležnih poslušalcev. V pozdrav zbranim je zapel ukovški zbor »Planika« dve priljubljeni koroški pesmi. Kot gost je nastopil pevski zbor z Jesenic (Slovenija). Vrnil je ukovškim pevcem obisk, ko so se pred časom predstavili jeseniškemu občinstvu. Poleg tega zbora je nastopila z zanimivim izvajanjem tudi skupina har-monikašev Glasbene matice iz Trsta. Ob koncu pa se je predstavila še tamburaška skupina iz Hodiš na Koroškem (Avstrija).
Tako so Ukve zaživele ta dan kot svojstveno kulturno središče, ki je povezalo kulturni svet Koroške in Primorske, pa še udeležence iz matične domovine. Vloga, ki bi zemljepisnemu položaju kraja nedvomno prav dobro odgovarjala. In želeti bi bilo, da bi takšna uspela prireditev ne bila zadnja.
Poletni čas je navadno čas raznih zaključnih prireditev. Tako smo lahko v tem obdobju zabeležili različne uspele nastope naših glasbenih šol, na katerih so' gojenci pokazali sadove svojega dela in dokazali tudi, da znajo vzeti glasbeni študij s tisto resnostjo, ki je za to potrebna.
V	soboto 16. junija je bil v dvorani Katoliškega doma zaključni nastop nekaterih gojencev glasbene šole SKPD Mirko File j v Gorici in gojencev župnijske glasbene šole v Doberdobu in glasbene šole PD »Štandrež«. Kot gostje pa so nastopili še gojenci višjih letnikov goriškega Isti-tuto di Musiča in glasbene šole v Šempetru.
Za uvod je v imenu goriške glasbene šole prof. Silvan Kerševan nanizal nekaj misli, ki se nam zdijo vredne premisleka, zato jih tu tudi v odlomkih navajamo. Po pozdravu je dejal:
»Ko ste dobili v roke program današnjega nastopa, ste gotovo ugotovili, da je število nastopajočih vse prej kot maloštevilno. Glede na število moramo biti veseli, da se toliko mladine zanima za glasbo... Seveda pa se ne smemo zadovoljiti s samimi številkami, važna je predvsem vsebina našega dela, nagibi, ki so nas za to delo navdušili, in hotenja, ki to naše delo usmerjajo in mu dajejo smisel.
Ko bi ne bili zamejci, bi se gotovo ne lotili tega dela; saj bi ne bilo potrebno. Za to lahko oziroma mora skrbeti javna oblast. V naših okoliščinah pa jo moramo marsikje nadomestiti.
Prepričan sem, da ima tudi delo, ki ga opravljajo društva s poukom glasbe, svojo važnost. Glasba v vseh svojih oblikah, od petja do plesa ima izredno izrazno moč in je tudi narodni manjšini eno izmed tistih izraznih sredstev, kjer se lahko najbolje izživlja. Daje pa tudi možnost, da se uveljavi pred večinskim narodom. Rad bi tu še poudaril, kar se mi zdi zelo važno, in sicer problem amaterstva v našem prosvetnem delu. V pogojih, v katerih delamo, je amaterstvo najbolj normalna in možna oblika prosvetnega dela. Vendar ne smemo podcenjevati amaterske kulture in se z njo kar tako zadovoljiti. Amaterji so večkrat v zgodovini dali več kot profesionalci. In ta pojav je marsikje opaziti tudi danes. Amaterstvo ne pomeni improvizacije in igračkanja pomeni z ljubeznijo gojiti ali posvetiti se neki dejavnosti. V amaterstvu je mogoče doseči zelo visoke cilje...«.
Prof. Kerševan je svoja izvajanja sklenil z mislijo o potrebi pravilne kritičnosti do lastnih dejavnosti, saj samohvala ne rodi nikakih sadov.
Spored sobotnega večera je bil izredno pester in bogat. Nastopili so gojenci vseh
Nov prevod v italijanščino
Antona Ingoliča mladinska povest »Potopljena galeja«, izdana 1973 pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, je bila lansko leto prevedena v hrvaščino in je izšla pri zagrebški založbi Mladost.
Mesec od tega pa je delo izšlo v italijanščini pri založbi Messaggero v Padovi. Prevedel ga je Franc Dakskobler, ki je za isto založbo prevedel že Ingoličevo »Gimnazijko« ter »Tajno društvo PGC«. Še prej pa je omenjena padovanska založba izdala v italijanščini Jurčičevega »Jurija Kozjaka« v prevodu Ferdinanda Kolednika.
Podpisan Salt 2
V	ponedeljek sta predsednik Carter in glavni tajnik sovjetske partije Leonid Brežnjev na Dunaju podpisala pogodbo o omejevanju atomske oborožitve, ki jo poznamo pod imenom Salt 2. Da je do pogodbe prišlo, so bila potrebna večletna pogajanja. Pogodba pomeni predvsem voljo, na miren način reševati sporna vprašanja med Rusijo in ZDA. Potem pa še postanek v tekmi za vedno večjo atomsko oboroževanje. To je že tako ogromno in strašno, da bi lahko ena in druga velesila uničili človeštvo v nekaj urah. Kljub temu bo Carter imel težave v vvashing-tonskem senatu, ker številni senatorji menijo, da je Amerika pri pogajanjih preveč popustila Sovjetom.
Burundi je izgnal 70 misijonarjev
Burundi je manjša država v osrčju Afrike. V njej živita dve plemeni, »Tuci« in »Hutu«. Prvi so bojeviti in predvsem lovci, drugi so bolj mirni dn se ukvarjajo s kmetijstvom in pastirstvom. Že od nekdaj pa so Tuci vsilili svojo nadoblast
starosti in stopenj priprave. Vsakdo izmed njih je zaigral po eno ali več skladb, ki jih tu seveda ne moremo naštevati.
V	glavnem so bili zastopani skladatelji Pavčič, Vodišek-Rančigaj, Clementi, Dia-belli, Schubert, Mozart, Beethoven, Carulli, Debussv, Schumann, Cimarosa, Pick Man-giagalli, Chopin in Brahms. Nastopili pa so sledeči gojenci: za klavir Barbara Vetrih, Fanika Klanjšček, Mauro Gerin, Valentina Pavio, David Brešan, Myrta Pod-veršič, Emanuel Ferfolja, Pavel Bagon, Marko Gergolet, Rozana Vescovi, Manuela Mazzarino, Karlo Bolčina, Marta Ferletič, Barbara Rustja, Vida Pintar, Katja Lavrenčič, Egle Frandolič ter gostje Hilarij Lavrenčič in Boris Štakul. Violinski oddelek so zastopali Andrej Terpin, Igor in Danjel Devetak. Kitaro so igrali Simon Špacapan, Marko Zavadlav, Robert Tabaj, Robert Krpan, Silvan Doljak in Lovrenc Peršolja. S harmoniko sta se predstavila Roberto Zanin in Paolo Paesini. Med gosti pa je nastopila s flavto Nataša Pavletič (pri klavirju spremljal Beno Šaver) iz Šempetra.
Gojence so pripravili za violino Ljubka Šorli Bratuž, za kitaro Giulio Chianderci, Rudi Šuligoj in Libero Visintin, za harmoniko Ludvik Ličer, za klavir pa Anamarija Jug, Lojzka Peršič, Marija Šaver, Darija Škrober, Boris Štakul. Naj še dodamo, da je prvič nastopil pevski zborček teoretičnega oddelka, ki je pod vodstvom ge. Anamarije Jug ubrano zapel nekaj pesmic.
Kaj naj tu zapišemo o vseh nastopajočih in njih izvedbah? Najprej splošna ugotovitev, da so gojenci pokazali resno pripravo in zavzetost. Posamezni so v svojem nastopu (ki je bil za veliko večino prvi!) pokazali kar prijetno sproščenost, drugi so sicer morda občutili delno tremo, kar je pač popolnoma razumljivo. Vsekakor je bil sobotni nastop vseh treh glasbenih šol lepa slika opravljenega dela, kar je gotovo zasluga glasbenih učiteljev, ki so gojence skozi leto pripravljali in vadili, pa tudi vodstva šol.
Posebej naj podčrtamo še lep doprinos s strani nastopajočih gostov, ki so dali celotni prireditvi določen ton. S svojim že marsikje dobro naštudiranim nastopom so ti gojenci višjih letnikov ne samo predstavili nekaj izbranih glasbenih točk, ampak gotovo tudi navdušili mlajše gojence za vztrajanje in nadaljnji trud v nelahkem glasbenem študiju.
V	atriju Katoliškega doma je bila ob tem glasbenem večeru tudi razstava risb, ki so jih poslali za naslovno stran Pastirčka številni mladi bralci šolarji in dijaki. Tako sta si tu posrečeno dali roko glasba in risba, oboje plod naše mladine. Vsekakor lepo jamstvo za bodoče delo! Bgsl
mirnim Hutom. Ko je Burundi, nekdanja angleška kolonija, dosegel neodvisnost, so Tuci prevzeli oblast. Ze koj spočetka so pa začeli stiskati in preganjati Hute. Pred leti je nastal pravi rodomor Hutov, ko so Tuci hoteli predvsem uničiti izobražence med Huti, ki so bolj razviti. Mnogi Huti so takrat zbežali v sosednje države.
Tudi sedaj vladajo v deželi Tuci. Pretekli teden so časopisne agencije prinesle vest, da je tamkajšnja vlada nenadoma izgnala iz dežele 70 tujih misijonarjev, med njimi je tudi nekaj protestantov. Obdolžili so jih, da rovarijo zoper državo. Deželo so morali zapustiti v 48 urah.
Kaj se skriva za tem dejanjem burund-ske vlade? Nekateri menijo, da so misijonarji postali nezaželene priče zatiranja Hutov dn so zato morali zapustiti Burundi.
Diktatorčki so po celem svetu enaki: ne trpijo, da jim kdo ugovarja ali da razkrinkuje njih zla dejanja.
Škofje za mir
V	preteklih dneh so se oglasili škofje iz raznih dežel in obsodili nasilje. V Nikaragvi, državi v Srednji Ameriki, divja silovita notranja revolucija zoper diktatorja Somozo. Škofje Latinske Amerike so objavili pismo, v katerem pravijo: »Napuh, egoizem, krivice, pohlep po oblasti, lakomnost po denarju in razne ideologije so temne sile, ki v koreninah stresajo mirno sožitje v notranjosti držav in v mednarodnem življenju«. Zato pozivajo vladajoče, naj se trudijo za pravico, da bo prišlo do miru.
Tudi v San Salvadorju so notranji nemiri. Ondotni nadškof se je obrnil na obe sprti strani, naj prenehajo z nasiljem
Nasilje zoper cerkvene ljudi v Južni Ameriki
Revija »Mondo c Missioni« prinaša stati- j stiko o nasilju zoper cerkvene ljudi v Ju- j žni Ameriki od 1964 do 1978. Pri tem ne I gre za preganjanje Cerkve kot take, tem- ! več za cerkvene osebe, škofe, duhovnike, j redovnike, katoliške laike, ki so postali j žrtev raznih totalitarnih režimov v drža- ; vah Latinske Amerike.
Aretiranih in zaprtih je bilo 788 oseb (21 škofov, 485 duhovnikov in redovnikov, j 255 laikov). Mučenih 71 (46 duhovnikov, 7 redovnikov, 18 laikov). Umorjenih 68 (1 škof, 36 duhovnikov, 31 laikov). Ugrabljenih 21 oseb (1 škof, 5 duhovnikov, 2 redovnika, 10 laikov). Izgnanih 278 oseb (1 škof, 245 duhovnikov, 26 redovnikov, 7 laikov).
Največje število nasilja raznih vrst se je zgodilo v Braziliji; sledijo Argentina, Cile, Ekvador, Honduras, Uruguay. Toda, kot rečeno, ne gre za sistematično preganjanje Cerkve kot ustanove, temveč za nasilje zoper osebe, ki so se izkazale v boju za socialno pravičnost in za spoštovanje človeških pravic. Največkrat tudi ne gre za posege državne policije, temveč za ra- , zne teroristične skupine, ki trdijo, da se borijo proti komunizmu.
Reforma katoliških univerz
Na svetu je danes 126 katoliških univerz in fakultet. Večina jih je v Evropi, 30 v Ameriki, 11 v Aziji in 3 v Afriki. Kongregacija za katoliško vzgojo je izdala posebno uradno listino o prenovi teoloških vi- ; šokih šol. Na prvem .mestu je v listini teoretično razmišljanje o odnosu med evangelizacijo in kulturo. Evangelij mora navdihovati vse kulture, zato se je Cerkev ! vedno trudila za ustanavljanje šol, da bi po njih širila krščansko modrost. Novo listino so pripravljali in dopolnjevali trije ; papeži, saj je priprava trajala deset let.
Zanimiva novost je nekakšna samouprava na katoliških univerzah in fakultetah.
V	upravi sodelujejo vsi: profesorji, študentje, tehnično osebje in drugi uslužbenci. Vsaka katoliška univerza in fakulteta mora do leta 1981 izdelati svoj statut in : ga predložiti kongregaciji v odobritev.
Zakaj bežijo iz Vietnama?
Reka beguncev iz Vietnama se kar ne neha, čeprav jih sosednje dežele vedno težje sprejemajo in četudi mnogi najdejo smrt v morju. 'Kaj jih sili k begu? Razloga sta dva:
1. Popolno odklanjanje komunističnega režima; manjka vsakršna svoboda; na vladi je nova mafija partijcev, ki imajo vse privilegije; vse življenje je pod kontrolo; nasilno pranje možganov s prisilnim učenjem marksizma-leninizma.
2. Gospodarsko stanje postaja nevzdržno. Neki begunec je izjavil: »Odločil sem se za beg, ko sem spoznal, da ne bom mogel več preživeti s svojo družino ob porcijah riža, ki smo ga dobivali, in ob težkem delu, ki smo ga morali opravljati.«
Godi se nekaj podobnega kot se je godilo za časa stalinizma v Jugoslaviji. Tudi takrat so ljudje trumoma bežali iz podobnih razlogov, samo da je v Vietnamu še dosti huje.
Duhovniški poklici v Italiji
Italijanski škofje so na svoji letni kon-feienci razpravljali predvsem o duhovniških poklicih. Podano je bilo poročilo o trenutnem stanju. Leta 1965 se je pripravljalo na duhovništvo 30.595 kandidatov, lani pa jih je bilo samo 9.853. Število se je zmanjšalo za dve tretjini.
V	zadnjih osmih letih so zaprli nad 100 semenišč in sicer 68 malih in 48 velikih Od 375 je število padlo na 259. Zelo se je zmanjšalo letno .posvečenih novih duhovnikov. Leta 1966 je bilo posvečenih 918 duhovnikov, lani pa samo 384. Ugotovili so, da med duhovniki prevladujejo starej" ši duhovniki, saj je starih nad 50 let kar 53 odstotkov.
Zanimivi so še naslednji podatki. V lfc. stoletju je imela Italija toliko duhovnikov, da je povprečno posamezni duhovnik oskrboval 50 do 60 ljudi. To število se je zvišalo v preteklem stoletju na 340, leta 1951 na 770 in lansko leto na 919. Italija imf trenutno 61.556 škofijskih in redovni!1 duhovnikov.
• V Sveti deželi je vedno manj k ris tj a' nov. li so v zadnjih 30 letih zaradi poli' tičnih razmer vedno bolj odhajali iz Pa K” sline, Rimsko-katoliška skupnost, ki )e leta 1948 še štela 15.000 vernikov, jih šteje sedaj komaj 3.300. Podobno se je znižal0 število katoliških vernikov vzhodnega ob' reda (melkitov).
OKNO V DANAŠNJI SVET
Msar. LnnM Jarca - zlitomišnik
Leopold Jurca se je rodil v Braniku (Rihemberku) na Vipavskem leta 1905. Mladost od leta 1914 pa vse do nove maše je z materjo in sestrami preživel na Opčinah. Zadnje leto prve svetovne vijne mu je umrl oče, ki je kot avstrijski vojak prišel v italijansko ujetništvo in se ni več vrnil domov.
Prva dva razreda gimnazije je končal v Trstu. Ko so ukinili slovensko gimnazijo v Trstu, je leta 1919 prišel v Škofove zavode sv. Stanislava v Šentvid pri Ljubljani. Tu je Jurca z odličnim uspehom maturiral. Bogoslovne študije je opravil v semenišču v Gorici. Dne 30. junija 1929 ga je v tržaški stolnici sv. Justa škof Alojzij Fogar posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel na Opčinah. Kmalu po novi maši ga je škof imenoval za župnijskega upravitelja v Trvižu pri Pazinu v hrvaški Istri. Ko je msgr. Josip Grašič konec leta 1929 odšel iz Berma, kjer je služboval 40 let, je Leopold Jurca dobil v soupravo še to župnijo. Upravljal jo je do leta 1935, nato pa še enkrat od 1937 do 1945, ko ga je škof Anton Santin imenoval za ravnatelja škofijskega semenišča v Pazinu, ki je takrat ravno nastajalo.
Med bivanjem v Trvižu je dvakrat soupravljal tudi župniji Kaščergo in Za-mask; samo prvih nekaj mesecev je vodil le eno župnijo, pozneje pa vedno dve župniji, nekajkrat tri, enkrat pa štiri župnije hkrati — vse v hrvaški Istri.
V škofijskem semenišču v Pazinu je msgr. Leopold Jurca ostal do leta 1950, ko je postal župnik in prošt v Pazinu. Od tam ga je apostolski administrator msgr. Albin Kjuder poklical v Koper, kjer ga je Janez XXIII. v januarju 1963 imenoval za stolnega župnika in prošta koprskega kapitlja in naslednje leto novi apostolski administrator in škof dr. Janez Jenko za svojega generalnega vikarja in škofijskega svetovalca, kar je še danes. Le župnijsko službo je zaradi bolezni in onemoglosti leta 1972 odložil.
Msgr. Leopold Jurca je eden tistih slovenskih duhovnikov, ki je vse svoje najboljše sile žrtvoval ljudem trpinom v hrvaški Istri. Ob njegovi zlati maši mu zato iskreno čestitamo!
Svoje delo in življenje v Istri je deloma opisal v Družini leta 1975. Isti spomini, dopolnjeni in popestreni s slikami, so izšli v posebni knjižici lansko leto pod naslovom: Moja leta v Istri pod fašizmom.
V knjižici pravi msgr. Jurca: »Knjiga vsebuje samo eno plat mojega duhovniškega delovanja v hrvaški Istri: borbo s fašizmom za ohranitev narodnostnih pravic našega ljudstva. Ce bi hotel opisati še vse svoje dušnopastirsko delovanje, bi nastala še ena knjiga. Ce je življenjska pot vseh duhovnikov težka in odgovorna, je bilo poslanstvo nas duhovnikov pod fašizmom neprimerno zahtevnejše in pred zgodovino odgovornejše. Morali smo poleg dušnopastirskega dela braniti in reševati še narodnostno bit naših ljudi. Morali smo biti v prvi vrsti božji služabniki, da širimo božjo čast in skrbimo za zveličanje zaupanih nam duš. A takoj nato biti tudi varuhi in branilci materinega jezika in narodnosti svojih vernikov, saj je bilo to v zvezi z dušnim pastirstvom.«
»Ker smo bili "vzeti iz ljudstva in postavljeni za ljudstvo”, smo morali skrbeti za to, kar ljudstvo je in ima, narodno bit in narodni lik, narodno dušo in na-
:::
rodni obstoj. Ker je narod organska celota ali narodno telo, smemo govoriti tudi o "narodni duši”, to je o tistem notranjem oživljajočem počelu ali geniju, ki druži ljudsko množico v enotno narodno občestvo, ter o bogati dediščini duha, vrednot in kulture, ki si jo je narod v stoletjih ustvaril. Vse to je hotel fašizem uničiti in naše ljudstvo kot narod izbrisati z naše zemlje.«
Gospodu zlatomašniku želimo še veliko dobre volje, predvsem pa zdravja. Bog naj ga še nadalje vodi. Slovenci pričakujemo njegovo drugo knjigo in, zakaj ne, še tretjo.	l.šk.
Ob zaključku sezone SSG v Trstu
S komedijo Mihaila Bulgakova »Ivan Vasiljevič« se je zaključila letošnja sezona SSG v Trstu. Zaključni sestanek kolektiva je bil 31. maja in ob tej priliki je ravnatelj SSG Miroslav Košuta kratko spregovoril tudi o delovanju in stanju gledališča v letošnji sezoni. Omenil je, da je bila sezona razmeroma dobra, s precejšnjim številom predstav, uprizorjena pa so bila vsa dela, ki jih je predvideval repertoar, razen Cijakovega »Neurja«, in pridružila se jim je še priredba Andersenove »Snežne kraljice«, ki od začetka ni bila predvidena. Izmed predstav je zlasti komedija Mihaila Bulgakova »Ivan Vasiljevič« dobila velik odmev pri publiki in bila je tudi pri kritiki deležna izredno dobrih ocen. Bila je torej povsem primeren zaključek letošnje sezone.
Ravnatelj je še dodal, da bo zahtevala nadaljnja izbira repertoarja veliko previdnosti. Planirati bo treba v glavnem manj zahtevne predstave, s katerimi bo lahko gledališki ansambel brez posebnih težav nastopal po različnih krajih in tako še razširil svoje delovanje.
Vse bolj pereč postaja tudi problem igralskih sil. Primanjkuje predvsem mladih moči, ki bi se aktivno vključile v ansambel in ga poživile. V zadnjem času se sicer nakazujejo neke možnosti v okviru dramske šole, kjer je bilo vpisanih 53 gojencev in nekateri zelo dobro obetajo, vendar bo nanje treba čakati še nekaj
časa, gledališču pa so potrebni mladi i-gralci takoj.
Končno je Miroslav Košuta omenil še hudo finančno stisko, ki ni prav nič popustila, čeprav je bilo gledališče priznano kot ustanova z javno upravo. Zaradi pomanjkanja zakona o gledališki dejavnosti je ob vseh ministrskih predpisih in normah situacija v našem gledališču še vedno mračna. Prispevki so se zadnje čase še znižali, tako da je položaj izredno kritičen.
V	celoti je Stalno slovensko gledališče pripravilo 237 predstav, od tega 216 lastnih, katere si je ogledalo 56.272 ljudi. Vrednost teh številk nam postane jasna šele, če pomislimo, s kakšnimi težavami se spopada naše gledališče in v kakšnih stiskah ustvarja.
Stalno slovensko gledališče v Trstu
Tržaški župan bo član evropskega parlamenta
Državno vodstvo PLI, to je liberalcev, je odločilo, da Enzo Bettizza prepusti mesto poslanca za evropski parlament tržaškemu županu Manliu Cecoviniju. Na evropskih volitvah je bil za naše kraje izvoljen Enzo Bettizza, ki je dobil največje število preferenc na liberalni listi; takoj za njim je bil Manlio Cecovini. Bettizza je pa bil izvoljen tudi v Milanu. Zato je moral izbrati ali Trst ali Milan. On sam bi rajši ohranil mesto v maši de-
Procesija sv. Rešnjega Telesa v Trstu
MALO ZGODOVINE
V	sivi davnini leta 1320 je bila v Trstu prva procesija v čast sv. Rešnjega Telesa, to je samo sedem let po zgodovinskem začetku te procesije v benediktinskem samostanu v Pragli blizu Padove. Od takrat do danes se starodavna tržaška tradicija ni nikdar pretrgala, nasprotno, postajala je vedno bolj občutena, vedno bolj močna in je prav sedaj v povojnih letih največji verski dogodek velikega Trsta. Zgodovina pa poroča, da so npr. leta 1852 v času slovenskega škofa Legata ta praznik zelo drugače obhajali. Zgodaj zjutraj ob sedmih je bila v stolnici sv. Justa škofova maša in nato se je razvila procesija navzdol po ulici sv. Mihaela z izredno veliko udeležbo tudi vernikov iz slovenskih podeželskih župnij, ki so bile pod tržaško občino. Na večjih trgih (ki jih danes ni več) in ob morski obali so bili postavljeni štirje oltarji za štiri evharistične blagoslove; komaj okrog enajste ure je bil zaključek na velikem trgu pred občinsko palačo. Zgodovinar še dodaja zanimivost, da je tržaška občina po svoji navadi naročala in plačala vsako leto veliko navadnega poljskega cvetja, ki so ga razdelili pred procesijo vsem prisotnim otrokom in dekletom. To cvetje so otroci trosili po dolgi poti, predvsem pred štirimi oltarji, ki so jih postavile štiri najstarejše tržaške župnije. Tako je še danes navada, da ponekod žene in dekleta prinašajo v telovsko procesijo šopke navadnega poljskega cvetja, saj je Telovo tudi
dan iskrene zahvale Bogu »za polja in zemlje sadove«, kakor slišimo duhovnike na podeželju prepevati pri procesiji še danes.
Sedanji sv. oče, ki tako dobro pozna ljudsko dušo, je pred meseci naročil škofom, naj obdržijo vsako tudi zunanjo versko tradicijo, ki jo narod želi in spoštuje. Tako so imeli letos v Rimu pravo velemestno procesijo od Lateranske bazilike do Marije Snežne, to je kilometer in pol dolga pot. Najsvetejše je nosil sv. oče ob udeležbi nad sto tisoč vernikov in turistov. Časopisi še 'poročajo, da so tako slovesno v Rimu obhajali telovski praznik pred 110 leti in da se sedaj vračajo v Rim lepi stari časi, v katerih se dobre navade spoštujejo.
PRAZNIK V TRSTU
O letošnji telovski procesiji v Trstu moremo zapisati, da je bila izredno velika, slovesna in kakor že mnogo let v tem stoletju zelo dobro organizirana, res, prava dobro preizkušena krščanska tradicija! Novo v letošnji procesiji je bilo verjetno samo to, da so se je po zgledu Goričanov javno udeležili tudi slovenski verniki. Minilo je menda že 40, tudi 50 let, ko so članice naših Marijin družb javno prepevale in molile v tržaški mestni procesiji. Letos se je to vsaj nekoliko obnovilo. Bilo bi seveda Lahko zelo drugače in boljše, če bi se naši ljudje, ki jih je bilo veliko v cerkvi sv. Antona pri škofovi maši, pravočasno zbrali na trgu pred cerkvijo
in tako skupno stopili za sestrami in našimi duhovniki v procesijo. Vsak začetek ima pač svoje težave, sicer pa je bilo že prej zapisano, da se lahko pomanjkljivost drugo leto z dobro voljo popravi in zboljša.
Višek evharističnega praznika je bil škofov govor ob zaključku na trgu sv. Justa. Pred deset tisoči je tržaški škof Lovrenc Bellomi razgrnil velik in pretresljiv socialni problem starih in osamelih ljudi v mestu Ttrstu. Dobesedno je dejal, da v lepem tržaškem mestu živi še drugo prikrito mesto tisočev in tisočev ljudi, ki so sami, zapuščeni, bolehni, žalostni, čeprav jim koščka kruha ne manjka. Povabil je zdrave in odgovorne meščane, naj praktično rešujejo socialno rano, ki je v krščanski družbi ne bi smelo biti.
Ko smo se razhajali, sem srečal neko osamelo, zelo staro trdno Slovenko. Bila je vsa srečna nad škofovim govorom, čeprav je rekla, da se zaradi tega zanjo ne bo nič spremenilo, ker da Tržačani lepim govorom radi ploskajo, naredijo pa malo. Ta dobra priletna vdova je povedala zelo prav. Res pa je tudi, da moramo o važnih in težkih problemih najprej javno govoriti, jih skupno razmišljati, za pravično rešitev veliko moliti in dobri Bog bo ob svojem času dal semenu rast in življenje.
Fr. Štuhčc, SDB
V	nedeljo 24. junija 1979 ob 19. uri bo
5.	ŠKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV NA PROSTEM PRED DOMOM
Nastopajo:
Ansambel »L. Hlede« iz Števerjana Domači pevski zbor Škedenjski otroci s folkloro in petjem Folklorna skupina K.U.D. »Karol Pahor« iz Pirana
Kiosk bo odprt od 16. ure dalje
želi, toda državno vodstvo liberalne stranke je odločilo, naj se odpove naši deželi in sprejme izvolitev v Milanu. Tako bo tržaški župan Cecovini zastopal Trst in naše liberalce v evropskem parlamentu v Strasburgu.
če bo dr. Cecovini v evropskem parlamentu imel pred očmi skupni blagor tržaškega mesta in naše dežele ob meji, potem bo lahko tudi kaj dobrega storil; če pa bo ostal pri svoji šovinistični opredelitvi, potem nimata od njega kaj dobrega pričakovati ne Trst ne naša obmejna dežela.
Barkovlje
štirikrat v letu je v barkovljanski cerkvi res domače lepo: za veliko noč ob vstajenjski procesiji, na praznik sv. Rešnjega Telesa, ob prazniku farnega patrona in še na rožnovensko nedeljo. To so dnevi, ko se barkovljanski verniki polnoštevilno udeležijo cerkvene slovesnosti in se prav tako polnoštevilno vključijo v procesijo po barkovljanskih ulicah. Tedaj je ves promet na cesti prekinjen in Tržačani se lahko prepričajo, da se v Barkovljah še moli in poje po slovensko. Tudi moški spol je ob teh prilikah častno zastopan! Razumljivo, da vsakokratna godba na pihala še bolj poudari praznično vzdušje.
Človek se vpraša, kje so vsi ti verniki ob drugih navadnih nedeljah, saj je v cerkvi vedno isti Evharistični Bog, ki jih čaka in ki ga vsi tako potrebujemo?
Kdor je v prejšnjih letih poslušal barkovljanski cerkveni zbor ve, da imajo tam odlične pevce. Imeli so pač požrtvovalnega pevovodjo pok. g. Madalena, ki jih je dolga leta skrbno vadil in pripravljal. Sedaj se pa le izjemoma, za glavne cerkvene slovesnosti kdo potrudi in priskoči na pomoč. Tako nas je na praznik sv. Rešnjega Telesa veselo presenetil izredni ansambel pod vodstvom Tomaža Simčiča. Izvajali so kratko mašo skladatelja Benedikta Sestana, ki je žel toplo priznanje že pri prvi slovenski praznični maši v salezijanski cerkvi. Zlasti v skladbi »Gospod usmili se« se glasovi med seboj mehko prepletajo, melodija je nenavadno mila in prijetna. Tudi pri »Aleluji«, »Svet« in »Jagnje božje« je čutiti fino harmonijo akordov. Ali ne bi ta kompozicija zanimala naše pevovodje, ki razpolagajo z močnejšimi zbori, in bi jo mogli uspešno izvesti ob kaki pomembnejši priliki? Morda bi prišla v poštev kdaj med nedeljsko nabožno glasbo, ki jo vodi g. Dušan Jakomin, da bi jo mogel slišati tudi širši krog občinstva.
Na orgle je igral skladatelj sam, petje pa je vodil Tomaž Simčič. Njemu in vsem solistom ter seveda skladatelju prisrčna hvala za lep glasbeni užitek.
F. V.
Dežela, ki jo pretresa nasilje, so tudi Baski v severni Španiji. Pogosto je slišati o atentatih, ki jih povzroča njih tajna organizacija ETA. Tudi baskovski škofje pozivajo vernike, naj spoštujejo človeško dostojanstvo in človeško življenje.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinHIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHinilllllllllinlllllllllllllllllNIIIIIIIIlIllllllllllllHlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllM
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Prva cerkev bi. Leopolda Mandiča v Jugoslaviji
Značilno je dejstvo, da iz Bosne izvira tudi rodbina samega bi. Leopolda Mandiča, ki se je šele v preteklem stoletju preselila na črnogorsko obalo, v Hercegnovi. Sicer so bosenski katoličani znani po svoji gorečnosti in zvestobi Cerkvi. Računajo, da se jih še danes okrog 90 odst. redno udeležuje nedeljske službe božje. Niso redke družine, ki imajo 7-8 ali več otrok. Zato tudi cvetejo duhovniški in redovniški Poklici ter so semenišča in samostani dobro založeni z mladino, ki se tudi v današnjih razmerah odloča za duhovne po klice. To je pač zadnja strnjena katoliška skupnost proti vzhodu, kjer vse do Bagdada ni več najti bogoslovnega semenišča.
Prav v tej osrednji Bosni je nastalo v zelo kratkem času eno prvih večjih svetišč na čast blaženemu P- Leopoldu Mandiču. Vsako sredo prihajajo na romanje v ta kraj verniki iz cele Bosne. Hranijo se žc številni »cx voto« in zahvalni darovi za milosti, ki naj bi jih ljudje dobili po priprošnji patra Leopolda. Nekateri primeri so tako nenavadni in izredni, da jih ljudje imenujejo kar »čudeže«.
NEKAJ IZ ZGODOVINE CERKVE
V	MAGLAJU
Zanimiva je zgodovina te cerkve v Mag-lanju in njene nove cerkve. Že v srednjem veku je tu obstajala župnijska cerkev, okrog katere je cvetelo živahno krščansko življenje. V 15. stoletju so v kraj prišli Turki in vsega je bilo na mah konec. Na tisoče katoličanov je zapustilo svoje domove in se razbežalo na vse strani, da bi si ohranili življenje in -vero. Tisti, ki so ostali doma, so skoraj v celoti prestopili k islamu in postali muslimani. Katoličani so skoraj povsem izginili iz Maglaja in okolice.
Pred sto leti, ko je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, se je zgradila v kraju skromna kapela za redke katoličane, ki so se tja naselili, povečini državne uradnike, kot podružnica bližnje hribovske župnije Radunica. Položaj je ostal nespremenjen skoraj do zadnjega desetletja. Le kapela je bila močno poškodovana in potem porušena po potresu, ki je pred leti prizadel Banjaluko in okolico.
Vendar se je Maglaj po drugi svetovni vojni temeljito spremenil; iz kmečkega naselja je nastalo novo mesto, ko so v kraju zgradili večjo tekstilno tovarno in papirnico. Iz bližnjih hribovskih vasi so se začeli seliti v novo industrijsko središče tudi
mnogi katoliški ljudje. V letu 1970, ko je bila ustanovljena nova župnija, je bilo katoličanov že 1.500 poleg 12.000 muslimanov in pravoslavnih. Potrebna je bila torej nova cerkev. In novi župnik Josip Mikič se je takoj lotil dela in vložil na občino prošnjo za gradbeno dovoljenje nove cerkve. Pa je pet let zaman čakal, dokler se ni razočaran in bolan umaknil iz župnije, prepričan, da ne bo mogoče nikoli zgraditi cerkve v tem proletarskem središču.
Novi župnik je 1975 postal Ante Bakovič, ki se je z vso vnemo vrgel na delo za novo cerkev. Toda tudi njemu ni uspelo prepričati občinskih mož, da bi mu izdali gradbeno dovoljenje, čeprav se je zatekel v priprošnji k p. Leopoldu. Sredi nepremostljivih težav je naredil, po posvetovanju s sarajevskim škofom čekado, slovesno zaobljubo, da bo nova cerkev posvečena p. Leopoldu in ne več sv. Antonu Padovanskemu, kateremu so že posvečene mnoge cerkve v Bosni. Zaobljuba je bila storjena v juliju 1976, torej na obletnico smrti p. Leopolda, ki je bil istega leta v maju proglašen za blaženega. Skupaj s številnimi župljani je dušni pastir opravljal devetdnevnico. Zbirali so se dnevno k sv. maši v čast novemu blaženemu, molili, se postili in delali pokoro. Po končani devetdnevni« se je župnik oglasil na občinskem
uradu, da bi se pozanimal glede gradbenega dovoljenja. In glej, proti vsakemu pričakovanju je bila listina že izdelana. Mnogi, ki so poznali položaj, se niso mogli načuditi in so javno govorili o čudežu.
Toda težav ni bilo konec, župnik, ki je bil svoj čas deset let v ječi in je prišel iz nje telesno močno oslabljen, je po tej novi napetosti hudo zbolel. Zaman je iskal pomoči pri zdravnikih. Stanje se je slabšalo; tudi med sv. mašo je neredko padel na tla in moral prekiniti službo božjo. Ljudje so pri škofu zaprosili za novega, zdravega duhovnika.
Tudi župnik sam je bil že na tem, da gre na škofijo in prosi za manjšo župnijo.
V	hipu je spremenil svojo odločitev in ponovno začel z devetdnevnico k p. Leopoldu. In glej: po končani devatdnevnici so izginile vse bolečine v glavi, vrtoglavica, nespečnost in drugi znaki skrajne izčrpanosti. Cesar niso znali storiti zdravniki (vsaj deset jih je župnik obiskal v enem letu), je znal storiti p. Leopold. Tako je povedal Ante Bakovič in s pomlajenimi močmi nadaljeval z deli za novo cerkev.
Sledile so nove preizkušnje, pa tudi nov »čudež« ni izostal. Prispevki za gradnjo so sicer počasi prihajali, toda stalno, saj so bili stroški predvideni na 500 milijonov starih dinarjev. Le v majhni meri je prišla
pomoč od drugod (papež je prispeval
10.000	dolarjev, Karitas pa 15.000 nemških mark). Velikodušno so se odzvali preprosti ljudje, tako da z deli niso več prekinili in je bila na vsakem koraku vidna božja pomoč. Vsa Bosna, verni in neverni so se čudili nad dejstvom, kako naglo se razvijajo dela, ki so pripeljala sedaj do slovesne posvetitve prve cerkve bi. Leopolda Mandiča v Jugoslaviji in morda v svetu.
Posvetitev je bila v nedeljo 17. junija. Na slovesnosti je sodelovalo nad tisoč pevcev. Peli so novo bosansko himno v čast bi. L. Mandiča in novo Maglajsko mašo z elementi bosanske folklore.
Katoliška Bosna je novo svetišče sprejela za svoje. Že predlansko leto se je zbralo v Maglaju na god. p. Leopolda več kot 5.000 vernikov iz vse Bosne, ki jih je vodilo 27 župnikov. Lani se je ta obisk stopnjeval, letos pa je prekoračil vsa pričakovanja.
Pa ne samo ob praznikih, vsaka sreda je dan množičnih romanj v Maglaj. In kar je najbolj zanimivo: srečujejo se katoličani s pravoslavnimi brati in muslimani kot ena sama skupnost častilcev bi. Leopolda Mandiča. Tako se začenja uresničevati v njegovi domovini poslanstvo novega apostola edinosti.
A. K.
Vrnila se je procesija sv. R.T.
Italijanski in slovenski lepaki so naznanjali vrnitev procesije Sv. Rešnjega Telesa po goriških ulicah. Goričani, ki so navezani na lepe tradicije, so to vrnitev z navdušenjem pozdravili. To so tudi dejansko pokazali v nedeljo 17. junija, ko so goriško stolnico napolnili do zadnjega kotička. Z gospodom škofom so somaše-vali številni goriški duhovniki in lepi stol-niški prezbiterij je bil kot nekoč polno zaseden, še strežniki so dopolnili sliko v svojih belih oblekah. Na koru so izmenoma peli italijanske in slovenske evharistične pesmi. Tudi v začetku maše je gospod škof pozdravil slovenske vernike z najlapšim pozdravom: »Mir z vami!« K sv. obhajilu se je zgrnila vsa cerkev. Obhajali so kar po cerkvi in tudi gospod škof je šel med svoje vernike in mnoge obhajal. Po sv. maši je imel lep govor o potrebi prenovitve in večji medsebojni ljubezni. Tudi slovenske vernike je nagovoril in jim naročal zvestobo do Boga in večjo poglobitev krščanskega življenja.
Vreme je bilo negotovo, k maši smo prišli v dežju, a se je med mašo zvedrilo, tako da je procesija lahko zapustila stolnico. Ob pritrkavanju zvonov in godbi je evharistični Jezus v rokah g. nadškofa spet blagoslavljal goriško mesto. Ni manjkalo molitve in petja, tudi slovenskega. Najlepše pa je bilo, da ob poti ni bilo radovednih gledalcev. Vsi so se uvrstili za baldahinom v procesijo, ki je bila res zgledna in pobožna. Gotovo je bil tudi Jezus z njo zadovoljen. Procesija je šla do Travnika, kjer je bil pripravljen pred cerkvijo sv. Ignacija oltar. Tu je bil zadnji blagoslov in na koncu so vsi prisotni zapeli Povsod Boga. Gospod škof se je po končani slovesnosti še zadržal z verniki, zlasti z bolniki na vozičkih, ki so tudi prisostvovali sv. maši in šli v procesiji v spremstvu dam sv. Križa.
Ob zaključku se najtopleje zahvaljujemo g. nadškofu, da je vrnil pravi značaj prazniku Sv. R. Telesa z zopetno vzpostavitvijo procesije.
Nadškofova zahvala
Po prazniku sv. R. T. je g. nadškof poslal naslednjo zahvalo:
»Nedeljsko slovesno obhajanje praznika sv. Rešnjega Telesa, ki je zbralo množico vernikov v stolnici, na ulicah, koder je šla procesija, in na Travniku, pomeni pomemben odgovor mojemu vabilu.
Kljub negotovemu vremenu je široko predstavništvo vseh mestnih župnij s svojimi župniki in župnijskimi organizacijami, zlasti še z mladinskimi udruženji, napolnilo stolnico. Istočasno se je zunaj cerkve, kljub občasnemu dežju, zbirala procesija.
Kakor se je pred leti ta procesija ukinila z dobrim namenom, da se iz verskega izkustva odstrani pretirana zunanjost, tako se je vsled poglobljenega razmišljanja o pomenu evharističnega slavja in njegove božje povezanosti z osebnim in občestvenim življenjem ponovno uvedla. K tej poglobitvi in živi udeležbi so nas privedle nekatere skupne mestne pobude z župnijskimi sveti, z mladinskimi udruženji, z misijonskimi krožki ter širša
župnijska srečanja za pripravo na skorajšnji pastirski obisk v mestnih župnijah.
Slavje je zadobilo v mestu slog, ki je znal združiti tradicijo z resnično prenovitveno vsebino.
Kakor sem hvaležen Gospodu za milost, ki nam jo je naklonil, ravno tako sem hvaležen vsem, tako duhovnikom kot laikom, za zavzetost, ki so jo izkazali ob tej priložnosti. Posebno hvaležno priznanje dolgujem ceremonerju g. Armandu Zorzinu, ki je s pomočniki vzorno izpeljal nelahko organizacijo.
Podoba je, da se je mesto prebudilo in si pričelo osvajati zavest, da je nujno harmonično družiti bogočastje z zavzetostjo za človeka, kateri lahko prav iz bogoslužja zadobi svetlobo in moč. To je smer, ki jo želi ubrati tudi pastirski obisk mestnih župnij, ki se bo pričel prihodnjo jesen.
Gorica, 18. junija 1979
Peter Cocolin, nadškof
Letna prijava dohodkov
Rok za letno prijavo dohodkov je bil letos podaljšan do 30. junija. Goriško županstvo bo sprejemalo prijave v telovadnici zavoda Lenassi v ul. Cappuccini podobno kot lansko leto.
Zapleteni obvoz na Tržaški cesti bo trajal še nekaj časa. Državno podjetje ANAS je namreč šele razpisalo natečaj za izdelavo cestne deteljice, ki bo razdeljevala promet na tej cesti in na dohodih z novega mejnega prehoda Štandrež-Vr-tojba, ki je v gradnji. Ce pojde po sreči, bodo dela na deteljici končana v dveh letih.
Goriška občina je odkupila hišo Ascoli v ulici istega imena. V tej hiši se je namreč rodil znani jezikoslovec Izaija Ascoli, po rodu jud. Sedaj je občinski odbor odobril vsoto za popravila te hiše. Prav tako popravljajo nekdanjo sinagogo v isti ulici.
Nič nimamo zoper to, da se rešujejo v Gorici stari spomeniki in da se skuša popraviti škoda, narejena judovski skupnosti med zadnjo vojno, pač pa protestiramo, da Italija ne čuti dolžnosti, da bi popravila številno materialno škodo, ki so jo utrpele slovenske ustanove, med njimi Alojzi jevišče. Ko je šlo, da se ta zavod prenovi, je moralo vodstvo vse stroške nositi samo, čeprav je vsem znano, da je bilo staro poslopje odtujeno v korist države in da je odtujitev izpeljal državni komisar, ki ga je imenovala fašistična oblast.
Goriški romarji v Rimu
Pretekli ponedeljek je odpotovala v Rim skupina goriških -romarjev. Bilo jih je za en avtobus; vodi jih msgr. Fr. Močnik.
V	sredo so bili pri skupni avdienci sv. o-četa. To so prvi slovenski romarji iz našega zamejstva pri sedanjem sv. očetu.
Kaj več bomo poročali prihodnjič.
Popravek
V	članku Slavkota Tute »Nagrada poštenju« je zbežala neka pomota. Ljubka Šorli namreč ni prejela nagrade »Vstajenje«, temveč je članica žirije, ki to nagrado podeljuje.
IZIDI PARLAMENTARNIH VOLITEV V BENEŠKI SLOVENIJI
Danes bomo dali pregled volitev v rimsko poslansko zbornico v občinah Slovenske Benečije: upoštevali bomo samo pet strank, ki zanje v glavnem volijo Benečani, (v
oklepaju so izidi iz leta	1976).				
	DC	PCI	PSI	PSDI	FG-SSk
Ahten - Attimis:	671 ( 708)	405 ( 443)	161 ( 239)	126 ( 130)	58 ( 75)
Bardo - Lusevera:	336 ( 328)	124 { 157)	84 ( 99)	59 ( 67)	67 ( 74)
Dreka - Drenchia:	233 ( 252)	37 ( 42)	56 ( 54)	28 ( 28)	3 ( 1)
Fojda - Faedis:	1087 (1178)	480 ( 528)	227 ( 250)	150 ( 120)	162 (198)
Gorjani - Montenars:	198 ( 206)	83 ( 101)	60 ( 78)	22 ( 22)	35 ( 65)
Grmek - Grimacco:	332 ( 358)	80 ( 81)	60 ( 74)	51 ( 57)	5( 5)
Neme - Nimis:	1024 (1009)	461 ( 524)	120 ( 189)	149 ( 125)	105 (161)
Prapotno - Prepotto:	420 ( 454)	106 ( 147)	36 ( 61)	91 ( 93)	19 ( 29)
Podbonesec - Pulfero:	950 (1006)	101 ( 126)	45 ( 59)	143 ( 157)	17 ( 8)
Rezija - Resia:	604 ( 620)	187 ( 146)	86 ( 176)	77 ( 62)	65 ( 45)
Sv. Lenart - S. Leonardo:	590 ( 664)	105 ( 85)	49 ( 81)	78 { 73)	19 ( 6)
Sovodnje - Savogna:	455 ( 474)	84 ( 93)	25 ( 40)	127 ( 148)	19 ( 5)
Špeter - S. Pietro:	827 ( 862)	248 ( 259)	144 < 187)	122 ( 138)	27 ( 20)
Srednje - Stregna:	361 ( 351)	64 ( 65)	15 ( 33)	104 ( 132)	10 ( 9)
Tipana - Taipana:	435 ( 524)	159 ( 168)	57 ( 63)	92 ( 97)	37 ( 18)
Skupno	8523 (8994)	2724 (2965)	1205 (1683)	1419 (1449)	648 (717)
Nastop glasbene šole v Štandrežu
V	četrtek 14. junija je bil v župnijski dvorani v Štandrežu zaključni nastop glasbene šole, ki deluje v okviru prosvetnega društva »Štandrež«. Kakor že prej v Gorici in Doberdobu, tako je bil tudi večer v Štandrežu namenjen predvsem staršem in domačinom, saj so na njem nastopili vsi gojenci. Zadnjo soboto pa so najboljši iz treh šol nastopili v Gorici na javnem nastopu. O tem poročamo posebej.
Mladina iz Štandreža je pripravila zelo pester program. Poleg gojencev glasbene šole je nastopil še mladinski zbor. Vsega je bilo za dobri dve uri. Na štandreški glasbeni šoli so poučevali profesorji Darija Škrober (klavir), Ludvik Ličer (harmonika) in Rudi Šuligoj (kitara). Učenci so se jim že v uvodnih besedah zahvalili za njihov trud, ob koncu pa so njim in dirigentki mladinskega zbora poklonili šopke cvetja.
Nastopili so najmlajši, ki so šele prvo leto obiskovali tečaj, in tisti, -ki se učijo že več let. Na klavir so igrali Daša Ho-ban, Pavel Zavadlav, bratca Aleksander in David Coceani, Francesca Bartoli, Vi-vijana Cijan, Andrej čevdek, Silvan Zavadlav, Valentina Pavio, Ticijana Zavadlav, Erika Tabaj in Elena Šuligoj. Naj mlajši so igrali vaje in pesmice, drugi pa že zahtevnejše skladbe domačih in tujih avtorjev. S harmoniko so nastopili Marko Tabaj, Marjan Zavadlav, Maurizio De Lu-ca, Roberto Zanin in Paolo Paesini. Zadnja dva sta igrala posamezno in skupaj. Mladi kitaristi Marko Zavadlav, Robert Kerpan, Robert Tabaj, Nevio Zavadlav, Robert Šuligoj in Mitja Breščak so igrali posamezno in po skupinah ob spremljavi učitelja. Njihov nastop je bil zelo prijeten. Sploh je treba pohvaliti vse nastopajoče, saj so se vsi potrudili. Nekateri so bili pri izvajanju bolj pogumni, drugi manj, vsi pa so pokazali, da se glasbe radi učijo. Prepričani smo, da nam bodo mladi Štandrežci pripravili v bodoče še veliko lepih nastopov.
Program četrtkovega večera je popestril nastop mladinskega zbora, ki 'ga že dolgo vrsto let vodi gdč. Elvira Chiabai. Navdušeni mladi pevci so zapeli Pesem pomladi, Pesem mladosti in Ze pada mrak v dolino.
Kdor ljubi glasbo in petje, ima tudi dobro srce. Tako je bilo zapisano v uvodnih besedah, ki jih je prebrala napovedovalka. Ob tej lepi misli želimo mladini iz Štandreža še veliko uspeha!
Praznik špargljev v Štandrežu
Kljub muhastemu vremenu se je praznik špargljev odvijal po predvidenem programu in privabil veliko število obiskovalcev.
V	nedeljo 17. junija se je v popoldanskih urah vršil slikarski ex-tempore. Posebna komisija, katero so sestavljali slikar Andrej Košič, učiteljica Marinka Antonič in učitelj Ivo Bolčina, je vse risbe ocenila in sestavila sledečo prednostno lestvico:
Otroški vrtec: 1. Peter Paulin, 2. Nenši Hlede, 3. Darja Pavio.
Prvi in drugi razred osn. šole: 1. Ingrid Nanut, 2. Geri Hlede, 3. Boris Nanut.
Tretji, četrti in peti razred: 1. Silvan Zavadlav, 2. Marko Tabaj, 3. Valentina Pavio.
Srednja nižja: 1. Elena Šuligoj, 2. Samuel Hlede, 3. Robert Krpan.
Prvi iz vsake skupine prejme pokal. Pokali so dar S.S.K.P. iz Gorice, prosvetnega društva »Štandrež« in športnega društva »Velox«.
Zvečer je bil na programu kulturni del. Najprej je nastopila dramska skupina »Štandrež« z Vilharjevo veseloigro Poštena deklica, nato pa razni zbori, ki so odpeli vrsto pesmi. Sodeloval je mešani zbor iz Štmavra pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka, moški zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček in štandreški mladinski pod vodstvom Elvire Chiabai.
Sledila je prosta zabava. Praznovanje se bo v Štandrežu nadaljevalo v soboto 30. junija in nedeljo 1. julija.
OBVESTILA
Udeleženci skupnega romanja v Assisi, Cascio in Loreto dobijo romarsko knjižico tam, kjer so se vpisali. Romarji odpotujejo na pot v ponedeljek 25. junija ob 6. uri zjutraj. Kje vstopijo v avtobus, je zapisano v romarski knjižici.
DC je izgubila 417 glasov (4,36%), PCI 241 (8,12%), PSI 478, PSDI 30, Furlansko gibanje-SSk pa 69 glasov. Sorazmerno so v odstotkih imeli največje izgube socialisti (32%) in Furlansko gibanje-SSk (10%), FG in SSk sta novi politični formaciji, ki za sedaj ne moreta tekmovati z velikimi vsedržavnimi strankami med tradicionalnimi volivci v Benečiji. Značilno pa je nazadovanje PCI in PSI, ki ne štedita s propagando.
Kip dr. Josipu Vilfanu
Klub starih goriških študentov bo dne
1.	julija ob 10. uri, po jugoslovanskem času, na Erjavčevi cesti v Novi Gorici odkril doprsni kip dr. Josipu Vilfanu, zaslužnemu primorskemu politiku. Slovesnost bo združena s kratkim kulturnim programom, govor, petje in recitacije. Slovesnost bo v vsakem vremenu.
Izvršni odbor
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Sosič Terezija ob krstu pravnukinje Katarine 10.000; Malalan-Corbatti Angelika v spomin pok. moža Rikca Malalan 20.000; druž. Lorenzini v spomin moža in očeta Oto-neja 20.000; druž. Malalan 1.500; družina Kocjan ob prvi obletnici smrti Edgarda 2.000; Malalan-Pahor Jakomina namesto cvetja na grob Rikca Malalan 3.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Angela Trento 10.000.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 60.000; Zofija Bucik 15.000; Marija Orel v spomin pok. sestre Marte 50.000; Marijina družba 10.000.
Za katoliški tisk: N. N. 5.000 lir.
Ob 25-letnici smrti očeta Ivana Terčona iz Mavhinj daruje hči Božena 25.000 lir za Katoliški glas in sestra Fani 10.000 lir za lačne po svetu.
Za Alojzijevišče: v spomin pok. sestre Ivanke brat D«rko Gorjan z družino 10.000.
N. N. Rupa za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
Za Slovensko skupnost: N. N., Pevma
10.000 lir.
Ob godu dekana Alojzija Pavlina daruje sestra Marija za slov. župnijo, za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
Za Našo pot: N. N. 10.000 lir.
Za lačne: Ivan Planinscig 2.000 lir.
Za žrtve potresa v Črni gori: družbenica, Trst 50.000; J.V.P., Gorica 50.000; Jože Kozjek, Avstrija 500 šilingov.
Za Skupnost Družina Opčine: ob prvi obletnici smrti Pepija Sivitz družina Sivitz 50.000; v spomin pok. Karla Kalc Kristina Kalc, Gropada 22 10.000; v spomin pok. Zore Prešel družina Drnovšček iz Bazovice 5.000; v isti namen Marija Leban 10.000; v spomin pok. tete Angele Grmek Egon in Dorinka Leban, Bazovica 10.000; v spomin pok. tete in botre Angele Grmek nečak Gigi z družino, Bazovica 10.000; prvoobhajanka Barbara Renčelj, Bazovica 10.000; namesto cvetja na grob Edvarda Ban Zofka Križmančič 3.000; N. N. 2.000; v spomin pok. Ane Furlan vd. Mevlja Marija Kralj z družino, Padriče 5.000; namesto cvetja na grob Rudolfa Križmančič družina Franc Križmančič, Bazovica 217 5.000; namesto cvetja na grob Karla Coka družina Kalc, Gropada 22 5.000; namesto cvetja na grob Rudolfa Križmančič daruje Francka Petaros, Bazovica 64 5.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugah: Olga Piščanc v spomin na pok. moža Matija
10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Ljubljanska TV
Spored od 24. do 30. junija 1979
Nedelja: 9.35 Britanska enciklopedija, dokumentarni film. 10.25 Dickens iz Londona, TV nadaljevanka. 11.15 Sezamova ulica - mladinska serija. 12.20 Pevski tabor Šentvid. 15.15 Lov za zlatom, film.
17.15 Eksotični gosti, oddaja o gojenju rož. 17.30 Vzpon - kratek film. 20.00 Velika sodba - drama TV Skopje. 20.55 Bela knijga (Portugalska).
Ponedeljek: 21.15 Celovečerni film.
Torek: 18.00 Pevski tabor Šentvid. 18.40 Po sledeh napredka. 20.00 Mednarodna obzorja. 20.55 Korenine - TV nadaljevanka. 21.40 Opojno poletje, baletna predstava SNG Maribor.
Sreda: 17.20 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju. 18.00 Ne prezrite.
18.15 Zgodovinska ura na Batini. 20.05 Igre brez meja, prenos iz Donjega Mila-novca.
Četrtek: 17.45 Apokalipsa živali - dokumentarni film. 18.45 RazmiŠljanka - iz-mišljanka * oddaja TV Novi Sad. 20.00 Film tedna: Hitler - prikaz neke kariere. 23.20 Informativna oddaja.
Petek: 17.25 Deček Skok - otroška serija. 17.40 Otroci kamnov - nadaljevanje in konec. 18.05 Narodna glasba. 18.45 Spanje -oddaja iz cikla Človekovo telo. 21.00 Junaki serijskega filma: Golo mesto. 22.05 Nočni kino: Zares čudno, Joe.
Sobota: 16.00 Vrtiljak življenja - mladinski film. 17.10 Naš kraj. 17.30 Športno prvenstvo Jla - prenos zaključne slovesnosti. 20.00 Offenbackove norčije - nadaljevanje in konec. 21.50 Velika avantura -celovečerni film.
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage
Milke Mozetič
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala msgr. J. žorž-u.
Štandrež, 19. junija 1979
Sestri Ernesta in Ida ter nečak Branko z družino
Mr MU
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob
11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 24, do 30. junija 1979 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Mali koncert. 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji. 11.00 Kratka poročila in novice iz Furlanije-Julijske krajine. 11.05 Mladinski oder: «Biserne očke», napisala Lea Pertot. 11.25 Nabožna glasba.
12.15	Ljudje pred mikrofonom.
Ponedeljek: (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 8.05 Četrta dimenzija - slike iz planinskega sveta. 10.05 Dve lanski zborovski tekmovanji: »Naša pesem« v Mariboru in »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici. 11.00 Današnje branje. 11.35 Radi smo jih poslušali. 12.00 Ribe in morje. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. Kmečka zveza: Sklepi občnega zbora Kmečke zveze. 13.15 Slovenski samospevi. 13.30 Socialna problematika. 14.10 Roman v nadaljevanjih. Giovannino Guarreschi-Adrijan Rustja: »Don Camillo in Peppone« - I. del.
16.30 Pravljica v nadaljevanjih: Fran Levstik: »Martin Krpan« - 2. in zadnji del. 16.50 Odmev iz Francije. 17.05 Mi in glasba: Koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
Torek: (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.05 Ženska stran neba, pripravlja O-dinea Zupin. 9.05 Orkestri in zbori. 9.30 Slovenski naravni dragulji. 10.05 Glasba v baroku. 11.00 Naš podlistek: Križanovska: »Nemeza« - 18. del. 14.10 Roman v nadaljevanjih. Adrijan Rustja: »Don Camillo in Peppone« - 2. del. 14.30 Od prvih uspehov do danes, pripravlja Anica Čuk. 15.00 Mladi izvajavci. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
Sreda: (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.05 Na produ Glinščice. 9.30 Male besede o velikih stvareh. 10.05 Za ljubitelje operne glasbe. 11.00 Ljudje in dogodki.
12.00	Pesmi brez besed. 12.30 Danes obiščemo... 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. Verska skupnost Jehovih prič: Nastanek svetopisemske knjige Geneza: stvarnost ali izmišljotina? 13.15 Od solista do zbora. 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone« - 3. del. 14.30 Kličite Trst 31065. Neposrednja zadnja oddaja iz Avditorija A tržaškega sedeža RAI s prisotnostjo občinstva, gostov in nagrajencev. 16.30 Otroci pojo.
Četrtek: (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.05 Jutranji almanah. 9.05 Pesmi s festivalov. 1005 Slavni izvajanci. 11.00 Naš podlistek: Križanovska: »Nemeza« • 19. del. 13.15 Naši zbori. 13.35 Prijeten popoldan z ansamblom Lojzeta Slaka. 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone« - 4. del. 14.30 Glasbeni dosje. 15.00 Jugotonov expres - popularni pevci o sebi in drugih: 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti. 16.30 Kje je napaka? 17.05 Mi in glasba: klasiki 20. stoletja.
Petek: (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.05 Ženska stran neba, 9.05 Zvoki latinske Amerike. 9.30 iz beležnice Irene Žerjal. 10.05 Simfonični koncert. 11.35 U-spešnice leta 1978. 12.00 V starih časih.
12.30 Glasba v razvedrilo. 13.15 Letošnja revija »Primorska poje«. 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone« -
5. del. 15.35 Na goriškem valu. 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe. 16.30 Otroški vrtiljak. 16.50 Malo dixielanda. 17.05 Mi in glasba: pianistka Giuliana Gulli. 18.05 Kulturni prostor: Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah.
Sobota: (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.05 Radijski trim. 9.05 Pesmi jugoslovanskih avtorjev. 10.05 Z naših koncertnih odrov. 11.00 čas in družba. 11.35 Mozaik melodij in ritmov. 13.15 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi. 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone« •
6. in zadnji del. 14.30 Dve uri po sobotno.
16.30 Odprimo knjigo pravljic. 16.40 Leit-motivi. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Dogodek v tramvaju«. Radijska priredba. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo