Zasavski TSizl TEDNIK TRBOVLJE, 12. marca 1964 — Št. 11 — Leto XVII. - 20 din Zvezni poslanec SILVO HRUST v Zagorju (ma) ZAGORJE — Prejšnjo sredo je obiskal Zagorje ob Savi poslanec zveznega zbora Skupščine SFRJ — Silvo Hrast. S predstavniki občinske skupščine in družbe-no-političnih organizacij se je pogovarjal o nekaterih aktualnih vprašanjih, še posebej v zvezi z rudarstvom. »RUDIS« NA Vin. MEDNARODNEM SEJMU V REOGRADU (n) TRBOVLJE — Na VIII. mednarodnem sejmu tehnike, ki bo v času od 24. maja do 2. junija v Beogradu, bo sodelovalo v vrsti poslovnih združenj iz vse Jugoslavije tudi poslovno združenje »Rudis«, Rudarsko industrijska skupnost Iz Trbovelj. I Slcosi snežni metešin vitjar | doKIIM ... Čez nekaj časa je Jure, ki je hodil pred menoj, kriknil in prestrašeno sem se ozrl naprej. Veter mi je puhnil sneg v obraz ip gledal sem njegovo silhueto, ki se je črtala v sneženem metežu. — Koča! Na Kumu sva!’ Reportažo o Kumu berite na 10. strani. N sliki (spodaj) UKV in TV oddajnik. - na Hrvaško do 25 060 Slovencev, ki so se naselili na Štajersko po letu 1914, In v tretjem valu (med 1$ septembrom In 31. oktobrom Hill na Hrvaško 69 (MIO kmečkih prehivalrev Iz obmejnega pasu Štajerske SS — StandartenfOhrer Lurkcr Je na štabnih razgovorih 12 novembra 1941 v Mariboru poročal, da.je bilo Iz Spodnje Štajerske v prvem valu Izseljenih v Srbijo približno dva tisoč oseb, v koncentracijska taborišča približno štiri sto, kazensko obravnavanih štiri tisoč oseb In zaplenjenih osem milijonov dinarjiev. V drugem valu je bilo na Hrvaško Izseljenih 14.066 oseb. Prebivalstvom ki naj bi ga zajel tretji Izselltvenl val, so zaradi nepredvidenih političnih In tehničnih ovir nameravali selili v Nemčijo, na Izpraznjeno območje pa naseliti predvsem kočevske Nemce Tako bi naj širok obmejni pas v Zasavju, Posavju In ob Sotli, naseljen z Nemci, predstavljal Južni branik nemškega rajha Na štabnih razgovorih 2*. novembra 1941 v C. razu Je vladni predsednik dr. MUllcr — llaccius že lahko poročal, »da se Je preseljevanje do sedaj razvijalo v brežiškem okrožju na razveseljiv način. Do prejšnjega tedna Je bilo Izseljenih 24 066 oseb.« Politični komisar okrožja Trbovlje dr. Frohner Je pri tem Izjavil, da bodo pričeli z Izseljevanjem v območju trboveljskega okrožja (Radeče, St Janž) v začetku prihodnjega tedna. „ •>» bi preprečili Izseljevanje, Je Centralni komite KPS na Vberrettherjev razglas odgovoril s pospešenimi pripravami za ljudsko vstajo na prizadetem ozemlju, k čemer naj bi pripomogla tudi koncentracija vseh razpoložljivih partizanskih enot Tako Je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet odredilo, da se mora Štajerski partizanski bataljon premakniti na severno območje brežiškega tzselHve-nega pasu, kjer naj bi se mu pridružila tudi Brežiika četa Dolenjskim partizanskim enotam, ki naj bi s$ združile v Dolenjski bataljon, pa Je bilo določeno operacijsko področje na Južnem delu ^selitvenega predela. (Se nadaljuje) ' Važna je priprava zborov volivcev llll!lllllllllllllllllllllllllillll!limilllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ini|||||||||||||||||| 0 občinskem statutu Zbor volivcev Je uspešen le, če ljudje natančno vedo, kaj bodo na njem razpravljali in če družbeno-politlčne organizacije v kraju vložijo vse sile, da so občani o temi zbora pravočasno obveščeni, in če odbornik občinske skupščine, ki naj bi na zboru poročal, vloži ves trud v pripravo zbora. Pri analizi zborov volivcev ugotavljajo organizacije SZDL, da bi mnogo drobnih predlogov občanov lahko pozitivno rešili z dobro voljo ali pa jih vsaj pojasnili. Pogoj je, da se organizacije SZDL energično zavzamejo za organizacijo zbora in da pokličejo na zbore tudi pristojne tovariše, ki lahko poročajo in pojasnjujejo. Odbornik občinske skupščine, ki poroča na zboru volivcev, ima včasih neugodno počutje pred soobčanl. Za najvažnejša vprašanja zborov volivcev (družbeni plan, statut itd.) je morda treba pripraviti za odbornike seminar, da je najprej njim jasna občinska politika, in to kompleksna, ne le za posamezen kraj. Redki posamezni občani res izstopajo s kriti-karstvom na zboru občanov, toda odbornik in vodstvo SZDL morata znati v tem primeru usmeriti razpravo v konstruktivno smer. Potreben je enoten nastop vseh krajevnih subjektivnih čini-teljev (in tudi pomoč občinskega odbora SZDL ali skupščine) pri pripravi in na zboru volivcev. 3. IN 4. APRILA KONFERENCA ZMS Prva republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, na kateri bodo obravnavali socialistično vzgojo mladine, bo 3. in 4. aprila v Ljubljani. Konferenci bo prisostvovalo več kot 200 delegatov, gostov in opazovalcev. Na osnovi analiz in razprav bodo predvsem skušali odgovoriti na številna vprašanja in probleme, s katerimi se srečuje mladina v vsakdanjem življenju in ki so v tesni zvezi z njenim formiranjem ter vzgojo. Seveda pa se zavedajo, da na mnogo vprašanj ne bodo mogli poiskati dokončnega In zadovoljivega odgovora na sami konferenci. Vendar ima Zveza mladine trden namen, da teh perečih problemov ne bo pustila ob strani, temveč namerava s temeljitim delom čimprej poiskati ustrezno rešitev. Razumljivo pa je, da vsega Zveza mladine ne bo mogla opraviti sama. OKREPITI ZAUPANJE PRI OBČANIH Na pobudo komisije za prošnje in pritožbe pri Skupščini okraja Ljubljana je bilo v torek, 3. marca, v Trbovljah posvetovanje s predstavniki občinskih komisij iz vseh štirih zasavskih občin, katerega so se udeležili med drugimi tudi Julij Beltram, predsednik Komisije za prošnje in pritožbe SRS, Rihard Knez, načelnik Urada za prošnje ln pritožbe IS SRS Milan Ivanuš, vodja službe za prošnje ln pritožbe okraja Ljubljana in Janez Vinkler, predsednik Komisije za prošnje in pritožbe okraja Ljubljana. Na posvetovanju so razpravljali o programu dela teh komisij pri občinskih skupščinah v Zasavju. Po dosedanjih podatkih kaže, da se je stanje pri tem že znatno izboljšalo, vendar .je potrebno v bodoče še kvalitetneje reševati to problematiko in v prvi vrsti kar najbolj okrepiti zaupanje, da bodo neposredno sodelovali s komisijami. Nadalje je bila nakazana tudi potreba, da omenjene komisije tudi kadrovsko okrepijo. Ko so zastopniki komisij iz vseh štirih zasavskih občin poročali o svojem delu, je izhajalo, da imajo občani v večini primerov še vedno neko nezaupanje do omenjenih komisij in se obračajo na višje forume, ne iščejo pa pravne pomoči pri občinskih komisijah. Tako v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Litiji lahko ugotavljajo, da imajo organizirano pravno pomoč, preventivno službo, sodelovanje z družbeno-politlčnlmi organizacijami, inšpekcijskimi službami in podobno. Skratko lahko komisije v tej otiliki nudijo pomoč našemu občanu pri reševanju določenih zadev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo po dosedanjih rezultatih v Zasavju največ problemov okrog stanovanjskih ln premoženjskih zadev ter arondacije zemljišč. Pred komisijami stojijo torej še določene naloge pri organizacijskih vprašanjih in podobno, predvsem pa morajo doseči, da bodo sami-občani neposredno sodelovali z njimi. Komisije za prošnje ln pritožbe naj bodo skratka sestavni del občinske politike. (rap) Kako torej »ozdraviti« zbore volivcev? Spremeniti je treba že napoved dnevnega reda. »Obravnavali bomo družbeni plan«, je preab-straktno. Recimo rajši »razpravljali bomo o razvoju šolstva, trgovine, zdravstva itd. v vašem kraju«. Maksimalno moramo angažirati subjektivne sile v kraju, da napravijo pred zborom vzdušje (»zbor je pomemben« itd. — to dosežemo z razgovori z občani). Najvažnejše je, da na predloge občanov dejansko reagiramo, jih poskušamo realizirati, če pa ni mogoče, pa vsaj pojasniti. • Za zaključek naj omenim • še to: zbori volivcev so • nam kot oblika neposred- • ne demokracije absolutno • potrebni, saj niso name- • njeni le informiranju ob- • čanov, temveč mora imeti • občan možnost aktivno • sodelovati pri formiranju • vsakršne politike v občini. M. K. Obvestilo Planinsko društvo »KUM« Trbovlje vabi vse svoje člane ln ostale ljubitelje planin na redni občni zbor, ki bo v soboto 14. marca 1964 ob 6. uri zvečer v mali dvorani »Svobode — Zasavja«. S podpredsednikom Skupščine občine Zagorje ob Savi in predsednikom komisije za izdelavo novega statuta občine Branetom Vipotnikom smo se pomenkovali o osnutku novega statuta zagorske občine. Osnovna značilnost novega statuta občine? V okviru enotnega ustavnega sistema Jugoslavije se vključuje v osnutku obdelana materija kot konkretizacija izvajanja in oblikovanja družbenih načel jugoslovanskih skupnosti. Istočasno dajejo načela tega osnutka osnovo za dokončno formulacijo statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, še posebej pri načelih, ki so tem samoupravnim kategorijam v občini skupna. Za izbor in pripravo gradiva za osnutek statuta občine so bile zlasti važne razprave, ki se nanašajo na probleme družbeno ekonomskih odnosov občine do drugih samoupravnih skupnosti. Taka usmeritev je tudi razumljiva, saj so tl odnosi osnova ustavnega sistema, ki dobi konkretno obliko prav v vsakodnevnih odnosih v občini. Vse razprave in vsa posvetovanja so se zavzemala za dejansko uveljavitev načela o razdelitvi načela odgovornosti za posamežhe družbene funkcije med samoupravnimi organi v občini. Kakšna sta mesto in vloga občana? — Zvezna in republiška Ustava sta postavila osnovna načela, kako v prihodnje osvobajati človeka in kako njegove misli ter delovno sposobnost vključiti v komunalni sistem za najhitrejši razvoj in ustvarjanje dobrin za napredek človeka. Osnutek novega statuta zagorske občine odpira poti na vseh področjih z namenom, da bi občanu kot svobodnemu proizvajalcu določili položaj, njegove pravice in še posebej dolžnosti sodelovanja pri razvijanju proizvajalnih sil, vsklajeva-nju razvoja gospodarstva, in družbenih služb, pri uresničevanju popolnejšega sistema delitve dohodka, pri odločanju o namenski delitvi sredstev, pri odločanju o razvoju kulturne, prosvetne, zdravstvene in druge dejavnosti. Komisija je osnutek statuta že v osnovnem načelu skušala zastaviti tako, da bi bila stopnja razvoja proizvajalnih sil in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za zadovoljevanje življenjskih potreb na kulturnem, zdravstvenem in komunalnem področju, pri rekreaciji in drugod, odvisna predvsem od dejavnosti vsakega občana. (ma) Prispevek na temo: »PREHITRO ORSOJfl-NJE« Delik' enti, toda?! Danes mnogo razpravljamo o prestopništvu in mladina počenja ponekod vse mogoče, tako sebi kot družbi, škodljive stvari. Primer iz vsakdanjega življenja lahko kaže, da se nam ne zdi čudno, če vidimo na primer I2-letnega fanta, kako sl na cesti ponosno In samozavestno prižge cigareto ali pa vidimo mladega človeka, kako se je napil do onemoglosti. In ml vsi stojimo In gledamo, samo gledamo ... Edino, kar smo do zdaj »naredili« zanj, je to, da smo ga obravnavali na raznih sestankih. To je bilo vse. Pripričani smo bili, da smo s tem opravili svojo dolžnost. Toda nismo se vprašali, zakaj mladinec (ali mladinka!) to dela? Zakaj pijančuje in kvari javno moralo? Kje so vzroki? Ne!! Priznati moramo, da nismo tu ničesar naredili. Morda hoče marsikateri mladinec ali mladinka na tak način pridobiti avtoriteto! Žalostno pa je, da jo med svojimi vrstniki tudi dobi. Nekateri izmed teh primerov nimajo osnovnih življenjskih pogojev, zato se hočejo pokazati pred drugimi enakovredne, da so tudi oni nekaj, nekateri spet dokazujejo na ta način, ker nimajo doma, ali da so njihovi starši pijanci, da romajo iz »zavoda v zavod«. Ljudje včasih stiskajo glave ln pravijo: »Ta je bil v poboljševalnici! In kako je oblečen! Že na pogled se mu vidi, da ni prida!« Nato te »gospe« ln »gospodje« (tovariši jih ne bi mogli imenovati) hitijo domov in strogo zabičajo svojim otrokom, »naj še s tem ln tem nikar ne družijo«. Ti ljudje so verjetno prepričani, da taki mladi ljudje ne potrebujejo prijateljev, ki bi jim v hudih urah pomagali in z njimi sočustvovali. Zato se nikar ne čudimo, če tak mladinec postane še večji delikvent, še večji razgrajač in zakrknjen človek, saj mu 'tako nihče nič ne more, nikomur ni odgovoren, ker nikogar nima in ga nihče noče... Tudi dejstvo, da v tem ali onem kraju ni dovolj prostorov za različne dejavnosti, je eden od vzrokov prestopništva mladih. Društva, klubi in vsemogoče organizacije šo dejavnosti, v katere bi se mlad človek v svojem prostem času vključeval, našel razvedrilo ter koristil sebi in družbi. Ni samo naloga mladinske organizacije, ampak je to naloga nas vseh, da te probleme, če že ne odpravimo, v nekaterih primerih vsaj preprečimo To pa ne le s po-boljševalnico in ignoriranjem, pač pa na prijateljski, tovariški način, za kar nam ne bo hvaležna le družba, hvaležni nam bodo vsi delikventi, katerim lahko pokažemo pravo pot v življenje. Danica SOSIČ Rmpfovo o kulturi v komuni V petek, 6. februarja, je bila v klubu Svobode II v Zgornjih Trbovljah predkongresna konferenca Sveta Svobod jn prosvetnih društev trboveljske občine združena s kulturno tribuno, na kateri so se udeleženci temeljito pogovorili o nalogah in prihodnjem delu Svobod in prosvetnih društev v občini. Uvodoma je predsednik občinskega odpora Trbovlje Stane Hodej naglasil pomen konference. V Jreferatih, v katerih je bilo govora o tezah za bližnji kongres Svobod in o novem statutu, pa je bilo poudarjeno, da je treba iskati sicer nove oblike za delo, vendar pri tem ne bi smeli pozabiti na dosežke na kulturnem področju iz preteklosti. Konferenca se je tudi odločila, da naj bo novo Ime kulturnih organizacij »SVOBODA — kulturna skupnost Slovenije*. f V razpravi je bila poudarjena potreba po skupnem delu na kulturnem področju in odgovornosti vseh za to. Konferenca je tudi ugotovila, da se je v stremljenju za kvaliteto izvajanih progra- mov pozabilo na zabavno in razvedrilno dejavnost; pozabiti pa ne gre tudi za odnos do mladine. Zaradi tega je bila postavjena tudi zahteva, da se uredi v središču Trbovelj v Delavskem domu klub, VZDRŽEVANJE CEST z »Se vsa sreča, da je sinoči vrglo toliko snega! Stokajo potniki, potimo sr mi — ceste pa nihče rc popravi! Ce ne bi bilo snega, bi bilo precej zlomljenih vzmeti...,« je v petek zjutraj, tako mimogrede, dejal v pogovoru rožniku avtobusa v Trbovljah. Kake dva dni prej sem stal pri »Slaščičarni« na trgu F. Fakina v Zgornjih Trbovljah. Bilo je okoli 16. ure popoldan. Iz smeri . Gabersko je pripeljal osebni avtomobil z zagrebško registracijo. Voznik je vozil z zmerno hitrostjo. Toda, ko je pripeljal do trgovine KZ, je začel avtomobil poskakovati, kot da bi bil konj. S slalomom je voznik le nekako izvozil in pripeljal cel avtomobil do Tratnika. Tam 5e menda zaustavil vozilo, tako so dejali pešči, ki so šli v kino, in dal duška s sočnimi besedami na račun vzdrževanja cest v Trbovljah. Imel je prav! Povsem razumljivo je, tia zima, posebno če je močan mraz, temeljito »obdela« slabo cestišče. To se je lahko videlo sedaj tudi v Trbovljah, ko je skopnel sneg ln se je led na cestah stopil. Cestišče, tu menim odsek glavne ceste od Tratnika do trga F. Fakina, je bil povsem razdejan — razpokan, vmes pa so bila, zlasti na odseku od Svobode II do trga F. Fakina, skoraj meter široke in tudi do 10 ln če več cm globoke jame. Tisti vozniki, ki morajo vsak dan voziti na tem delu cestišča, so že potihoma ali pa na glas izrekli številne »krepke« na račun vzdrževanja. Na nekoliko* če ne še na slabšem, so povsem slučajni pešci,. ki so bili večkrat skoraj dobesedno, ne po lastni volji, »zamaskirani« od vode in podzi 0[egz]jq at in ‘eieiq koles avtomobilov. Razumljivo Je, da se v sedanjem času — zima — ne more začeti z obnavljanjem in asfaltiranjem cestišča. Vprašanje je tudi, če so zagotovljena potrebna finančna sredstva. Če ni tega, bi pa lahko, ce že ne drugega, nasuli v jame nekaj drobnega peska, vsaj od Svobode II do trga F. Fakina in bi tako ta del cestišča vsaj usposobili za promet Druga stvar je pa ta, da ni nikjer niti z Vodenske niti z Gaberške smeri prometnega znaka, ki bi opozarjal voznike motornih vozil, da je cesta v zelo slabem, če že ne v neprevoznem stanju. Zakaj? -ek GIBANJE PREBIVALSTVA Trbovlje Rojstva: Rozalija Drolc, Hrastnik 4 — dečka; Frančiška Zupan, Sklendrovec 12 — deklico; Marija Arh, BrlSe 23 — deklico; Štefka Kamenčlč, KerSlčeva 41 — dečka; Elizabeta Šimenc, Ostenk 14 — dečka; Jožefa Hribar, Zagorje, C. zmage 49 — dečka; Olga Ločičnik, Hrastnik 122 — dečka; Ljudmila Skočir, Vreskovo 10 a — dečka; Julijana Ahlin, Novi dom 7 — dečka. Poroka: Jar, Matija Škrbec, orod- Trg revolucije 13 In Silva Zupanc, del., Savinjska c. 24. Smrti: Marija Jordan, roj. Su-mar, gosp., Golovec 2 — stara 81 let; Jože Antolič, upok., Bev-čko 61 - star 71 let; Karel Vidergar, upok., Sužtarjeva kol. 19 — star 74 let; Stefan Klen, kovinostrugar. Kolodvorska 2 — star 26 let; Janez Artnnk, upok., kol. 1. maja 29 — star 74 let; Jernej Medvešek, elektrikar, kol. 1. maja # - tiar n let. v katerem naj bo programska politika taka, da bo postal klub zbirališče ne samo mladine, pač pa vseh občanov. Prisotni pa so bili tudi mnenja, da naj postane Delavski dom središče vsega kulturnega dogajanja in zbirališče -občanov. Zraven tega pa je treba tudi povsod tam, kjer delujejo Svobode oziroma PD, nuditi pomoč pri razvijanju kinbske dejavnosti. Konferenca je sprejela vrsto zaključkov. Med drugim je bilo sklenjeno, da naj se še v marcu skliče poseben sestanek z vodstvi šol za delo s šolsko mladino na kulturnem področju. Prav tako bodo sklicali posebno konferenco z vodstvi organizacij ZMS, da se reši vprašanje zabavnega kulturnega življenja mladine. Sklenjeno pa je bilo, da naj se v prihodnje češče prirejajo kulturne tribune; sklicatelj tribun pa naj bi bil občinski Svet Svobod. Konferenca je izvolila tudi tri delegate za bližnji kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, in sicer Staneta Hodeja, predsednika ObO SZDL, Franca Vizoviš-ka, predsednika Svobode — Center in Staneta Šuštarja, predsednika Svobode II. Trbovlje URBANISTIČNI NAČRT DO 20. MAJA ■ V Trbovljah so letos pospešili dela v zvezi z izdelavo urbanističnega načrta, ki obsega urbanistični program in ureditveni načrt ter regionalni načrt in ekonomsko prognozo. Sredi februarja je bila že prva razprava, in sicer o načrtu o prometni mreži, ki ga je izdelal Investicijski biro Trbovlje, ki bo tudi sicer izdelal celotni urbanistični projekt. V mesecu marcu pa bodo v Trbovljah organizirali razprave o coningih, vodovodnem gospodarstvu in komunalnih napravah. Investicijski biro Trbovlje bo urbanistični projekt izdelal do 20. maja letos in za 1. maj — občinski praznik Trbovelj in proslavo 40-letnice zmage revirskih komunistov nad Orjunaši — razstavil vso urbanistično dokumentacijo in pripadajoče makete. Po izdelavi urbanističnega projekta in po sprejetju odloka o urbanističnem projektu bo rešen problem urbanističnega razvoja, vseh gradenj in tudi določanj lokacij. -VO- ODGOVORNE NALOGE S PODROČJA IZOBRAŽEVANJA Odborniki skupščine občine Trbovlje so pred časom poudarili, da mora v prihodnje trboveljska Delavska univerza opraviti velike naloge na področju izobraževanja odraslih. Čeprav pri tej ustanovi ZAKAJ NOVE CENE BRIVSKO FRIZERSKIH STORITEV Delavski svet »Brivnice« Trbovlje je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o zaključnem računu in o stanju v podjetju. Iz poročila je bilo razvidno, da smo v letu 1963 dosegli rezultate, ki omogočajo le enostavno reprodukcijo in še to le s sorazmerno nizkim povprečkom osebnih dohodkov. Uprava podjetja je z analizo poslovanja ugotovila, da je znašal povprečni osebni dohodek 21.220 dinarjev za delavce v poslovnih enotah, ali v bruto znesku 73 */• In da so Imeli 27 V« materialnih stroškov od celotnega prometa. Med drugim smo primerjali OD in promet s sorodnimi podjetji ter ugotovili, da znašajo pri njih v brivski stroki 48,80 Vi, v frizerski stroki pa 25,89 •/«, pri sorodnih podjetjih pa v brivski stroki 24 do 35 •/•, v frizerski stroki pa 13 do 24 */• neto osebnih dohodkov (računano od celotnega prometa). Spričo' takšnega stanja ni bilo težko odkriti notranje rezerve, saj znaša pri nekaterih delavcih neto plača preko 66 •/• oziroma preko 90 •/• bruto osebnih dohodkov od ustvarjenega bruto prometa. Da bi takšno stanje popravili, bodo opravili nekatere notranje reorganizacijske ukrepe in spremenili sistem delitve osebnih dohodkov, tako da bodo prejemki odvisni od opravljenega dela. Medsebojno regresiranje plač bomo odpravili oziroma zmanjšali na primere najnujnejših potreb. Produktivnost bomo morali zvišati od 10 do 65*/«, Izboljšati kvaliteto in odnos do strank, skratka — vse slabosti, ki vplivajo na poslovni uspeh. Kljub temu pa se ne bi mogli približati priporočilu o najnižjih plačah, če upoštevamo tudi povišane materialne stroške (krema, kolonska voda, elektrika In podobno), zato bomo pristopili k spremembi nekaterih cen za storjene usluge. Spremenjene cene naj bi veljale od 15. marca 1964, ln' sicer tako, da bomo zaračunavali striženje 190 dinarjev, britje 160 dinarjev, vodno ondulacljo 300 dinarjev, medtem ko bodo ostale usluge na dosedanji višini. Kolektiv podjetja se je tudi obvezal, da bo opravljal kvalitetne usluge s strokovnim delom in tako zadovoljil vsakega, M bo želel obiskovati njihove lokale. Uprava BRIVNICE Trbovlje še niso zasedena vsa delovna mesta, je Delavska univerza opravila že v lanskem letu precejšnje delo. Razne tečaje in seminarje na področju družbeno-eko-nomskega izobraževanja je obiskovalo 356 slušateljev, razne oblike strokovnega izobraževanja in večerne oddelke za odrasle pa je obiskovalo 400 slušateljev. Družbe-no-ekonomsko izobraževanje, prvenstveno nalogo Delavske univerze, pa so malce zapostavili. Omeniti velja, da je posvetila trboveljska Delavska univerza posebno pozornost izobraževanju občanov. Lani so pripravili tudi 251 predavanj s področja filma, zdravstva, znanosti in tehnike. Letos pa bo obseg dejavnosti Delavske univerze Trbovlje še večji. Računajo, da bo šlo skozi vse oblike izobraževanja nad 20.000 slušateljev in poslušalcev oziroma gledalcev. S. številna predavanja v klubih Delavska univerza Trbovlje je v zadnjem času v sodelovanju z vodstvi klubov pripravila več zanimivih zdravstvenih predavanj. Dr. Mušič je predaval o kontracepciji v klubu Svobode II; dr. Irena Ivančič pa o higieni žene in otroka v klubu Svobode II in na Kleku. O vtisih s potovanja po Afriki je pa v klubu Svobode Zasavje in v klubu na Partizanski cesti govoril akademski slikar Janez Knez. -TA- SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Kot smo že poročali, je bila zdravstvenih ustanov in sta- ZANIMANJE ZA IZDELKE HRASTNIŠKE STEKLARNE v soboto seja obeh zborov Občinske skupščine Hrastnik, na kateri so sprejeli odloke o občinski dokladi od kmetijstva, o občinskih taksah in o podaljšanju veljavnosti odloka o plačevanju dohodnine v stalnem znesku. Odborniki so potrdili zaključne račune skladov za pospeševanje kulturne dejavnosti, za pospeševanje telesno vzgojne dejavnosti, skupnih rezerv gospodarskih organizacij, gozdnega sklada, za štipendije, za šolstvo, komunalnega sklada, cestnega sklada, investicijskega sklada novanjskega sklada. Zraven tega so razpravljali še o potrditvi zaključnega računa proračuna občine in zaključnega računa uprave ter letnega davčnega računa uprave za dohodke. Skupščina občine Hrastnik pa je na zadnji seji obravnavala še statute Komunalno obrtnega podjetja, Splošnega gradbenega podjetja, Trgovskega podjetja Dol, Tovarne kemičnih izdelkov, Gostinskega podjetja Jelka in Splošnega trgovskega podjetja Dol. PREMALO UČNIH PRIPOMOČKOV Prostori osnovne šole na Dolu pri Hrastniku so precej zastareli, kar vpliva precej na sam pouk. Za preureditev šole, ki je več kot potrebno, bi potrebovali 20 milijonov dinarjev. Lani je bilo namenjenih v te namene tri milijone. S temi sredstvi je na šoli uspelo urediti sanitarije in opraviti najnujnejša pleskarska dela. Letos pa ni iz-gledov, da bi uredili še nekatere prepotrebne stvari na šoli, ker ni sredstev. Problem pa tiči tudi v pripomočkih, ki jih šoli primanjkuje, tisti pa, ki jih šola še uporablja, pa so zastareli, dotrajani, skratka »pripomočki«, ki bolj slabo služijo namenu. Slaba in različna je tudi šolska oprema, vendar kaže, da vseh teh problemov, s katerimi se ubadajo na dolski osnovni šoli ne bo mogoče rešiti tako kmalu. M. D. OBČNI ZBOR ZB NOV TERENA II. Dobra udeležba na zadnjem občnem zboru organizacije ZB na terenu II v Hrastniku je prav gotovo odraz uspešnega dela odbora in članstva. Poročila na občnem zboru so bila konkretna, naloge so bile v celoti opravljene. Iz razprave pa izhaja, da je zdaj največ problemov okrog ureditve pokojnin in invalidnin, predvsem pa bo treba poskrbeti za obnovo spomenika. Sredstva za to so pripravljena, načrt je izdelan, zato pričakujejo, da bodo spomenik obnovili do 4. julija. Občni zbor organizacije ZB NOV terena II v Hrastniku se je še posebej zavzel za uredi- Slikomica že v novih prestolih V zadnji številki »Zasavskega tednika« smo poročali o pripravah ta ureditev nove slikarnlce. Ko to poročamo, že obratujejo vse 4 nove kabine ta brizganje steklenih izdelkov, poskrbljeno pa je tudi za pravilno pranje in sušenje Izdelkov. Omeniti je treba, da so strokovnjaki iz remontnih delavnic sami skonstruirali in montirali nove naprave. Z ureditvijo nove slikarnlce so zagotovljeni boljši delovni pogoji, proizvodnjo de-korlranega stekla pa bo mo- tev nizkih osebnih dohodkov članov ZB v Steklarni. -r- 2e dosedanje povpraševanje je dokazalo nujnost na-dalnje rekonstrukcije Steklarne Hrastnik. Potrebe po izdelkih iz stekla so zelo velike, tako na domačem kot tujem tržišču. Pred dnevi se je mudil na V rekordnem času Pred dnevi so v steklarni Hrastnik zaključili remont peči D za avtomatsko proizvodnjo, in sicer v rekordnem času 10 dni. Nujnost hitrega remonta je narekovala potreba po drobni embalaži, saj je od tega odvsno delo industrije, zlasti še proizvodnja enicilina in ekstraktov. Ko to poročamo, peč že obratuje, in daje dnevno okrog 180.000 kosov stekleničk vseh vrst. Za opravljeni remont V rekordnem času gre pohvala tudi zidarjem in Samotarjem. KT Gibanje prebivalstva Hrastnik Rojstev na domu ni bilo! Poroke: Anton Sun ta, steklar, Hrastnik 75 In Terezija Marija Ranzlnger, del., Hrastnik 75; Martin Košak, del., Hrastnik 77 ln Antonletta Plepel, del., Hrastnik 77; Ludvik Mohar, del.. Obrežje 65 In Antonija Anderlič gosp., Obrežje 65. Smrti: Mihael Vimpolšek upok., Hrastnik 281 — star 62 let; Jožeta Tovornik, upok., Hrastnik 240, stara 79 let. obisku v hrastniški Steklarni tudi predstavnik največjega odjemalca razsvetljavnega opalnega stekla, in sicer iz Združenih držav Amerike. Pohvalil je kvalitetne izdelke steklarjev iz Hrastnika, kar ni pohvala samo kolektivu, pač pa za ves Hrastnik. Veliko povraševanje pa vlada za izdelke iz Steklarne Hrastnik tudi na tržiščih v Zahodni Nemčiji in Belgiji. V steklarni Hrastnik računajo, da bi se po rekonstrukciji povečal izvoz za najmanj 100 *lu R. V. TEČAJ ZA KONTROLO Kadrovska služba Steklarne Hrastnik je skupaj z vodstvom kontrole pripravila' dvodnevni tečaj za vse odgovorne kontrolorke steklenih izdelkov v podjetju, in sicer z namenom, da seznanijo kontrolno službo s problematiko prodaje in zahtevane kvalitete izdelkov za domače in inozemsko tržišče. Tečaj je obiskovalo 85 kontrolorjev. V. Hrastnik o: v» BLATNE ŽEMLJE V HRASTNIKU V petek se je v našem uredništvu zglasila tovarišica J. D. iz Hrastnika. S seboj je prinesla polovico žemlje, ki je bila povaljana v blatu in povedala, da so take žemlje prodajali v ponedeljek, 2. marca, v Samopostrežbi v Hrastniku in sicer okrog 12. ure. Kot je slišala, so padle žemlje po tleh, vendar so jih dali nazaj v košare in jih prodajali. Skupaj s tovarišico J. D. iz Hrastnika nas zanima, zakaj so predzadnji ponedeljek v hrastniški Samopostrežbi prodajali take žemlje? to 0 0 1 0 0 0 0 0 S B 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B B 0 GRENKI SPOMINI NA AUSCHWITZ... Samo šesnajst nas je živih — preživelih iz Ausch-witza. Veliko več nas tudi ni prišlo domov iz tega pekla, taborišča smrti... Danes nam* je pri srcih hudo, ko listamo časopise, ki poročajo o sodnih burkah pred frankfurtskim sodiščem, kjer krvolokl in morilski gestapovci cinično odgovarjajo, da ničesar ne vedo o krematorijih in milijonih žrtev njihovih sadističnih dejanj. Zbrali smo se, da kljub že pozabljenim spominom povemo vsaj del o grozotah, ki smo jih doživljali. Vendar se marsikdaj sprašujemo, kje so tiste gestapovke, ki so morile nič slabše kot moški. Doslej še nismo brali ali slišali, da so bile obsojene. Spomini so zares grozni, težko jim je verjeti. S spomini v tem sestavku so sodelovali naslednji: Elza Tršek, Srečko Vabič, Lojzka Koritnik, Keti Ger-hard, Berta Gračner, Ivan Rancinger, Ivana Sunta, Anica Zaletel, Štefka Peteline, Štefka Brečko, Tončka Kauzar, Ivanka Gričar, Tončka Kordun, Tilka Zalezina ln Ida Hojnik. — S prvo izmeno nas je prišlo leta 1942 v Auschwitz 333, prve smo najbolj trpele. Bila sem bolna, zato so me prestavili v revir. Videla sem bolnico, ki je bila prej podobna mrliču. Bila je vsa obžrta od podgan In pretepena. Kljub temu, da je bila moja znanka, je nisem prepoznala. - — Tri mesece sem bila v revirju ln na meni so delali operacije, da so se »učili«. Srečo imam, da sem ostala živa. Mnoge je požiral krematorij. — Najbolj v strahu smo bile zjutraj, ko smo šle na delo. Psi gestapovk so bili naši priganjači in na delo so šle tudi Židinje. Vsak dan smo prinašali nekaj mrtvih. Grozna je bila tudi smrt v blatu, žive so zakopali, psi gestapovcev pa so grizli svoje žrtve. — Bila je najhujša zima in čevlje smo morali nositi v rokah. Bose smo gazile sneg, nobena pa ni smela biti obuta — sicer gorje! — Poleg vsega sem moral sejati pepel od žrtev iz krematorija, ki so ga uporabljali za gnojenje njiv. — V eni sami noči so postrelili več tisoč madžarskih Zidov, naslednjega dne pa smo morale gaziti po krvi. Prizor je bil grozen in marsikatera je izgubila um pri tetkih prizorih... — Grozno je bilo, ko sem videla, kako je gestapovka zavila novorojenčka v časopisni papir in ga namakala v vodo, dokler ni izdihnil pred svojo materjo. Največ porodnic je ob takih prizorih znorelo... — Za majhen prekršek sem prejela 25 udarcev preko hrbta in le sreča, da nisem podlegla globokim ranam. v. — Zbirali so mlada dekleta v posebnih oddelkih. Na njih so opravljali poskuse na spolnih organih... To je le del groeot in spominov na taborišče smrti — Auschvvitz. Tako moreči in težki spomini ne zbledijo, ne pomirijo jih nobene razprave pred raznimi sodišči, saj je nesporno, da mnogo tistih, ki so »delali samo po nalogah« še danes mirno živi. V prsih velikokrat stiska in mnoga srca jočejo ob takih spominih. Nasilje in sadizem — to je bila naloga »fiirerja«. Izvrševalci pa so bili ljudje, id niso vredni tega imena. R. V. Kak« bomo razpravljali. o osnutku novega občinskega statuta Splošno družbeno-politični zbor zagorske občine je na zasedanju predzadnji torek razpravljal tudi o organizaciji javnih razprav o osnutku novega občinskega statuta. Organizator javnih razprav bodo občinska in krajevne organizacije SZDL. Te bodo v času do 20. marca pripravile vrsto razgovorov o osnutku novega občinskega statuta. Posebne razgovore o osnutku novega občinskega statuta pa bodo pripravila še nekatera občinska vodstva, kot Svet Svobod in prosvetnih društev, Zveza za telesno vzgojo in drugi, ter sindikalne podružnice. V dneh od 20. do 22. marca bo Skupščina občine Zagorje ob Savi sklicala po vseh volilnih enotah zbore volilcev, na katerih bodo občani razpravljali prav tako o osnutku novega občinskega statuta. Predvidoma 9. aprila -pa bodo v Zagorju ob Savi sprejemali novi občinski statut. -ar I...TTTTTTT---------------------------------- V ZNAMENJU OBČNIH ZBOROV TURISTIČNIH DRUŠTEV Te dni zborujejo člani turističnih društev na področju zagorske občine. Za občnim zborom TD Zagorje ob-Savl so bili v zadnjih dneh še občni zbori TD Cemšenik,-Izlake in Senožeti, ki so bili vsi prav dobro obiskani. Na občnem zboru v Cem-šeniku so razpravljali največ o ureditvi tujskih sob pri zasebnikih, o možnostih za ureditev weekend hišic, o zgraditvi turističnega doma in o poživitvi dela v društvu. Izlačani so se soglašali s predlogom za ureditev Medijskih toplic; v Senožetih pa bo govorili o uporabi Lovske koče, ki jo zraven Lovske družine uporablja za prireditve še turistično društvo. Na vseh treh občnih zborih so poudarili, da je treba povečati tudi skrb za olepšavo krajev. č V nedeljo pa bodo imeli občne zbore turističnih društev še m. Mlinšah in v Pod-kumu. -J- OBČNI ZBOR AMD IZLAKE Avto-moto društvo Izlake bo priredilo v soboto, 14. marca, ob 18. uri v Medijskih toplicah svoj občni zbor, na katerem bodo razpravljali o aktualnih problemih njihovega društva. Na občnem zboru pričakujejo udeležbo vseh članov in prijateljev te organizacije. Po tem zboru pa bo družabni večer s plesom M G. Zagorje PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA NA IZLAKAH V počastitev praznika Dneva žena je Tovarna elektro-porcelana Izlake pripravila v Medijskih toplicah pogostitev za vse žene in dekleta, ki 90 zaposlene v omenjeni tovarni. Zbranim ženam je voščil k prazniku predsednik sindikata, zastopnik uprave pa jim je poklonil velik šopek cvetja. Omeniti velja tudi, da sc žene, ki delajo v tej tovarni delale v soboto le šest ur. M. G. PLENUM OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V ZAGORJU V petek, 6. marca, je zasedal plenum občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev Zagorje ob Savi; zaradi slabih vremenskih prilik pa je izostalo nekaj članov iz okolice, tako da je bilo navzočih le nekaj več kot polovica članov sveta. Po uvodnih besedah predsednika občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev so udeleženci v razpravi nakazali novo smer kulturne dejavnosti v zagorski občini. Opozorili pa so tudi na potrebo, da se spremeni nekatere člene osnutka novega občinskega statuta, ki zadevajo kulturno dejavnost, težiti pa bi bilo tudi za nekoliko jasnejšo definicijo. Na plenumu so govorili še o bližnjem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev in za delegata izvolili Riharda Bauermana in Nandeta Razborška. Razpravljali pa so še o programu praznovanja 40-letnice zloma Orjune v Trbovljah ter še o nekaterih organizacijskih zadevah. Iz programa občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev zagorske občine izhaja, da so člani sveta posvetili največ pozornosti prav tistim panogam dejavnosti, ki so bile doslej morda nekoliko zanemarjene in na kar je opozorila tudi analiza o kulturni dejavnosti na področju zagorske občine. -ri- 1.000 TON PREMOGA NAD PLANOM (ma) ZaGORJE — Zagorski rudarji so v mesecu februarju nakopali 55.400 ton rjavega premoga, operativni plan pa je določal proizvodnjo 54.400 ton premoga. V prvih dveh mesecih letos je bilo na zagorskem Rudniku rjavega premoga . nakopano skupaj že 106.600 ton rjavega premoga; plan je predvideval do konca februarja proizvodnjo 103.500 ton premoga. K0TREDEŽ: uspela proslava 8. marca Organizacija RK je v sodelovanju s krajevno organizacijo SZDL Kotredež pripravila v nedeljo popoldan v gasilskem domu v Kotredežu uspelo proslavo ob 8. marcu — mednarodnem prazniku. Spored so izvajali učenci osnovne šole. F. B. oooooooo-ooo< Koliko kraje-\ vnih skupnosti? V naslednjih dneh, ko se bo začela javna razprava o osnutku novega statuta zagorske občine, bodo občani razpravljali tudi o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Iz dosedanjih predlogov izhaja, da naj bi bilo na področju zagorske občine 7 krajevnih skupnosti, in sicer na področju Podkuma, Senožeti, Mlinš, Izlak, Cemšeni-ka, Kisovca - Lok in mestnega področja Zagorja. Poraja pa se vprašanje, kaj storiti v tistih zaselkih oziroma vaseh, kjer se občimi ne bi želeli vključiti v krajevno skupnost. Ustanavljanje krajevnih skupnosti je treba na področju zagorske občine vsekakor pospešiti. Občani pa naj bi se ob razpravah o osnutku novega občinskega statuta pogovorili tudi o ustanavljanju in območju krajevne skupil nosti. (ma) 0 ooooooooooo* PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA V ZAGORSKI »TEVE - VARNOST« Tako uspele proslave ob 8. marcu — Dnevu žena, kot je bila letošnja, v zagorski »TEVE-VARNOST. še ni bilo. Zbrale so se skoraj vse zapislene proizvajalke; vodstvo delovne organizacije pa je odredilo, da so zadnjo soboto zaposlene žene delale skrajšan delavnik' 7. marca zvečer so se sko- raj vse zaposlene zbrale na majhni, toda prisrčni proslavi. Po nagovoru direktorja Jožeta inž. Pavlihe, ki je med drugim dejal, da morajo tudi v samoupravnih organih zaposlene žene zavzeti mesto, ki jim pripada, je sledila še razdelitev nagrad ženam, ki so se najbolj Izkazale na delovnih mestih. Zraven tega pa je še vsaka zaposlena dobila še denarno nagrado. Po proslavi so proizvajalke iz »TEVE-VARNOST« povabili še na večerjo, ob kateri so se tudi malo razgovorile. Čutiti je bilo, da so takšne prilike kot nalašč za pomenke. Opaziti pa je bilo, da sindikalna organizacija ni namenila prazniku žena prav nobene pozornosti. Z. P. 12. 1K4 IZ NAŠIH KOMUN Zasavski 'tednik, stran it 1 Ali naj bo ali naj ne bo počitniška zveza v občini potrebna! ObK ZMS Litija si je in praznike je potrebno dopol- letos zastavil nalogo, da ustanovi niti z najrazličnejšimi oblikami tudi v tej zasavski občini dru- izživljanja mladih. S tem pa žine PZJ. Vendar tudi tokrat ni bomo dosegli tudi, da bo med šlo brez ovir. Kljub temu pa mladino manj prestopnikov, o uspeh ni Izostal. Ustanovljeno katerih danes toliko govorimo, je že 9 družin PZJ, 5 pa jih bodo Veseli smo lahko, da je prav v kratkem še ustanovili. mladina tista, ki sodeluje pri S pravilno izkoriščenim časom reševanju problemov v zvezi z mladih bomo dosegli, da se bo odmorom mladih. Delovne orga-mladina pravilno in zdravo iz- nizacije zdaj še premalo skr-življala, kar bo pripomoglo k bijo za pravilen odmor proizva-dvigu produktivnosti dela. bolj- jalcev, kar bi pripomoglo k boljšemu učnemu uspehu ln sploh šemu počutju proizvajalca na počutju slehernega mladega člo- delovnem mestu in k večjemu veka. Skratka: vse proste dneve uspehu pri delu. A. G. P0LŠN1K: Je krajevna skupnost potrebna? STANOVANJSKA IZGRADNJA V LITUI — KJE? Urbanistično področje Litija — Center na področju litijske občine je doslej že skoraj v celoti dograjeno. Dograditi je treba le še del področja ob Parmovi ulici, kjer je že v gradnji stanovanjsko-poslovni blok; na prostoru od Kina do križišča pa bodo prav tako gradili še en poslovno-stanovanjski blok. V Litiji so zaradi skorajšnje zazidave_področja Litija — Center preusmerili stanovanjsko gradnjo na območje Litija — Desni breg, kjer so do sedaj zgradili že dva polstolpiča, tretji pa je v gradnji. Po predvidevanjih bo na tem področju zgrajeno 26 stanovanjskih objektov, v naselju pa bodo uredili vzgojno-vvstveno ustanovo, obrtno-trgovski center ter še nekatere druge objekte. Računajo, da bo štelo novo naselje okrog 2500 prebivalcev, v celoti pa naj bi bilo dograjeno v 15 letih. Obstoji pa možnost, da bi v primeru potrebe stanovanjsko naselje še naprej povečevali. Individualna stanovanjska izgradnja v Litiji je z urbanističnim načrtom določena v predelih Litija — Gradec in Litija — naselje nad Predilnico na Dobravi. V naselju Gradec, kjer bo zgrajeno skupaj 72 individualnih stanovanjskih hiš, je prostih le še 14 parcel, ki jih bodo v kratkem oddali interesentom. Na tem področju bo zgrajeno tudi 20 montažnih hišic. Individualno stanovanjsko gradnjo pa bodo začeli v Litiji usmerjati proti Dobravi, kjer so se zaradi smotrnega izkoriščanja stanovanjskih površin odločili za vrstno gradnjo. V tem naselju bo zgrajeno kar 124 vrstnih stanovanjskih hiš. -j-. Počitniška zveza je družbeno- vzgojna organizacija za Izletni-štvo, potovanja ln oddih mladih in je kolektivna organizacija ZMJ. Notranje življenje ln organizacija dela v PZJ temeljita na načelu samoupravljanja članstva ln njegov polne odgovornosti za lmovino, vsebino in delovni učinek organizacije. PZJ organizira za mladino izlete, pohode, letovanja, ztmova-nja, taborjenja; skratka skrbi za aktivni odmor ter na tak način pomaga pri reševanju skrbi za odmor mladih. Z vsemi temi cilji PZJ prispeva k vgoji mladih v duhu ljubezni do naše socialistične domovine in njenih revolucionarnih pridobitev, daje mladim vsestranske možnosti, da čimbolj poznajo svojo domovino, krepi odgovornost mladih in vzbuja pri mladini nagnjenja k aktivnemu oddihu. PZJ izhaja pri svojem delu lz programskih načel in ciljev SZDL in ZMJ ter sodeluje z njima. Pri uresničevanju vsakodnevnih nalog sodeluje PZJ z organizacijami, ki zbirajo mladino, posebno s turističnimi zvezami ln društvi. Član je lahko vsak mladinec in mladinka v starosti od 13 do 25 let, redni študenti pa do 27. leta starosti. Počitniška zveza je mlada organizacija, zato je tudi materialna osnova organizacije slaba. Z razvojem te dejavnosti pa se bo povečala tudi materialna osnova. Veliki so tudi problemi mladinskega turizma v odnosu do komercialnega turizma. Kljub temu pa je treba v občinah dokazati, da Je Počitniška zveza potrebna; potrebna pa so tudi sredstva za njeno dejavnost, še posebej za vzgojo kadrov, kar za visi od aktivistov tudi razvoj organizacije. Osnovna organizacija PZJ Je družina, ki jo lahko ustanovijo, kjerkoli živi ln dela mladina. Družina naj bi skrbela za fizično, duševno ln telesno rekreacijo mladih in za izobraževanje. Mladini v delovnih organizacijah je treba zagotoviti organizirano izkoriščen prosti čas ln letni dopust, kar vse bo pripomoglo k dvigu produktivnosti, zlasti še sedaj, ko so v delovnih organizacijah, pred uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Družina na šoli naj bi organizirala vzgojne ekskurzije, medtem ko naj bi bila družina na vasi iniciator kulturnega in družbenega življenja mladih. Družine doslej še niso našle svoje vloge. Z uvajanjem novih oblik dela pa bodo lahko dobile tudi tisto mesto, ki Jim gre. Aktivi ZMS v delovnih organizacijah, na vasi in v šoli so Idejno-vzgojne organizacije, zato ne morejo zraven svojih številnih ln odgovornih nalog skrbeti še za pravilno rekreacijo mladih. Organizacija PZJ v občini Je Na zadnjem zboru volivcev so Polšničani razpravljali o osnutku novega občinskega statuta. Najdlje so se zadržali pri tistem delu osnutka sta-' tuta, ki govori o krajevnih skupnostih. Volivci so sprva namreč menili, da je tudi za Polšnik potrebna krajevna skupnost Tovariš Tone Gorenc, ki je govoril o osnutku novega občinskega statuta, pa je pojasnil potem vso možno dejavnost krajevne skupnosti, financiranje in poslovanje. Ko je v ilustracijo nanizal še delo take skupnosti v Litiji, so navzoči občani ugotovili, da v Pol-šniku ni pogojev za ustanovitev in obstoj krajevne skupnosti. Zato so se odločili, Letos poteka stoletnica rojstva slovenskega pesnika in pisatelja — naturalista Josipa Kostanjevca. Po rodu je bil iz Vipave, zadnja leta pa je preživel v M ari boru, kjer je umrl pred 30 leti. Zasavčani se ga moramo spomniti iz razloga, ker je nekaj let služboval tudi tu. Od leta 1898 do leta 1901 je bil učitelj na osnovni šoli Li- da v Polšniku ne bodo ustanavljali krajevne skupnosti toliko časa, dokler ne bodo dani pogoji. Vso gospodarsko dejavnost pa bo vodil ta čas, kot doslej, krajevni odbor ob pomoči krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Občani so se zanimali na zboru volivcev še za znižanje davkov. Odhajanje mladih v industrijska središča je namreč iz leta v leto večje in zaskrbljujoče. Poraja se vprašanje, kdo naj skrbi za delo nezmožne ljudi na kmetijah. Če bi bili dani namreč boljši materialni pogoji, potem bi tudi mladina raje ostajala doma in obdelovala zemljo. S. G. ti ja. Pesnikova! im pisal je že prej, vendar so leta, ko je služboval v Litiji, razmahnila njegovo pisateljsko dejavnost. Pridno se je oglašal v Ljubljanskem Zvonu in v drugih revijah. Njegovo večje delo iz litijske ere je med drugim novela »Gojko Kna-feljc«, kjer kaže pisatelj že odločno realistično smer im slog. Stoletnica pisateljevega rojstva je dovolj pomemben razlog, da se tudi v Litiji spomnimo nekdanjega krajana, ki je pri nas deloval kot prosvetni delavec in tudi kot zelo plodovit slovenski književnik. Prav bi bilo, da bi v Litiji priredili Kostanjevčev spominski večer. -jž- Litija Gibanje prebivalstva Litija Rojstev in porok ni bilol Smrti: Marija Tičar, del., Šmarska c. 10; Anton Trentelj. inv. upok., Rozmanov trg 1. ’—.—----v .,. -~~a Zaseke TEDNIK gg 3 —La Razprava o kulturni dejavnosti Pred dnevi se je v Litiji sestal aktiv članov ZK — kulturnih delavcev ln razpravljal o pripravah na bližnji kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev ter o kulturni dejavnosti v občini. Poudarjeno je bilo, da naj kulturno prosvetna društva iščejo nove in sodobnejše oblike za delo. -i- Pozabljeni pisatelj JOSIP KOSTANJEVEC »■ Čeprav je bilo na železniškem prehodu v L1 tijl zadnja leta že več hujših prometnih nesreč, občani — kot vse kaže slika— niti zdaj ne spoštujejo osnovnih ccstno-prometnlh predpisov. To najbolj zgovorno dokazuje tudi zgornji posnetek, ki ga je napravil naš fotoreporter 7. marca ob 7.23. Industrijsko podjetje ,Peta‘ RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU razpisuje naslednja prosta delovna mesta; 1. KV mizar; 2. VK mizar — priprava lesa; 3. brusilec orodja — po možnosti ključavničar; 4. tračni žagar; 5. šofer — kategorije C; 6. več NK pomožnih delavcev. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. S DVA STOLPCA Tisti/ ki ga vsak dan vidi kako cepi in žaga drva, kako urejuje okolico hiše ali pa vrt, si niti ne misli, da je Franc GROSAR že zakoračil v 83-leto življenja. Kljub visoki starosti je še poln energije in življenjske sile. Ze večkrat sva se pomenkovala o vsem mogočem. V teh pogovorih sem opazil, da se zelo rad spominja, ter da, če je le mogoče ‘obrne pogovor na to, kako so izgledale Trbovlje pred 40 ali 50 leti. Minulo nedeljo sem ga obiskal. Odločila sva se, da se bova pogovarjala o Trbovljah iz leta 1908. Omejila sva se tudi samo na Zgornje Trbovlje, pravzaprav na izgled Trbovelj od sedanjega Tratnika pa do mesta v Gabrskem. Razgovor z njim je bil zelo zanimiv in tudi poučen. »Nenehno sem spremljal razvoj in spremembo iz-gleda sedanjih Trbovelj. Pred leti sem napisal tudi ,Malo zgodovino Trbovelj’, ki je ostala le v konceptu. Trbovlje je dobilo ime mesto šele po osvoboditvi. Preje pa je bila to tržna občina. No, pa poglejva koliko hiš je bilo leta 1908 v sedanjih Zgornjih Trbovljah. Sla bova od pokopališča pa do Gaber-skega. Najprej je bila Tratnikova hiša, zatem Škofcetovo posestvo (celjski gradič), osnovna šola (I. Cankar) je bila pa takrat enonadstropna. Naprej pa so bile naslednje hiše: Arzenškova, Gorupe vškova, Kukenbergova ter Spančeva. Do tu je šla cesta. Od Spanca naprej do sedanjega Gasilskega doma je bila pa le ozka pešpot ob potoku. Na sedanjem trgu F. Fakina je stala Kramerjeva hiša s trgovino, nadalje župnijski dvorec s kaplanijo, Molova hiša s trgovino ter za njo nekdanja prva državna šola. Od tu naprej je tekla ozka in blatna cesta. Ob njej pa so bile Brodnikova, Voduškova, Plavškova, Kalanova, Li-povškova in Podmeniko-va hiša. Naprej je bila Karlovškova hiša ter Kurnikova in Dumikovo posestvo. Vse te hiše stojijo še danes.« Tisti, ki vsaj malo pozna Trbovlje, lahko sam vidi, kako se je izgled tega dela mesta v minulih 56 letih močno spremenil. Kajti ljudje in čas sta storila svoje... -ek MUNiE SENOŽETI KLfeK DOPISNIKI —r\jrcxriLaJ-V' PRAPRETNO Seminar za propagando pri počitniški zvezi V Velenju, enem od naj- jela predavanja, so v glav- cesti do strmo spuščajoče se lepših krajev v Jugoslaviji, nem propagandnega značaja, poti pod Andrejevim domom je bil v dneh od 27. febru- kako razširiti in poživiti de- na Slemenu proti hiši, kjer arja do 1. marca seminar za javnost te organizacije, v je na njenem pragu padel propagandiste pri počitniških program pa je bil vključen obetajoči pesnik Kajuh. Za-zvezah, ki je bil organiziran tudi obisk Belih vod, kjer je puščina, ki je sicer zgodovin-v republiškem merilu, in ka- padel partizanski pesnik Ka- sko pomembna, pa je v dokaj terega sta se 'udeležila tudi rel Destovnik — Kajuh, predstavnika iz Trbovelj in Iz Velenja so se vsi udele-Zagorja. Teme, ki so jih za- ženci odpeljali po vijugasti GASILSKA ČETA V TOVARNI ELEKTROPORCELANA IZLAKE slabem stanju. Na napol propadajoči hiši je spominska plošča, ki je edini dokaz te tragedije. Novice iz Tovarne dokumentnega in kartnega papirja RADEČE nost pa tudi štejejo, da z rokovanjem z zasilnimi var- V Tovarni elektroporcela-na Izlake so že uvedli požarno-varnostno zaščito, poveljnik gasilske čete v tej tovarni pa je Pavel Turenšek. Pri formiranju te čete ni bilo nobenih večjih težav in že kmalu je bilo opaziti, da je delo na področju požarne varnosti zares zaživelo. Sprva so se gasilci teoretično vzgajali, v njihove vrste pa so se vključevali novi člani, tako da skupina šteje zdaj že tri desetine, trenutno pa imajo tudi že 12 kompletnih uniform. S pridobitvijo motorne Predsedstvo sindikalnega črpalke pa bodo pričeli še s sveta Zagorje ob Savi je tehničnimi vajami. Pred - prejšnji teden skupaj s člani kratkim so organizirali tudi komisij pri ObSS razprav-predavanje za vse začetnike ljalo o tezah za novi pokoj-v požarni varnosti, za dolž- ninski sistem. sredovala svoje izkušnje vsem seminaristom. J. T. nostnimi napravami seznani- publike Hrvatske, ki je po jo celotni delovni kolektiv. Tudi uprava tovarne nudi doslej gasilski četi vso moralno in finančno pomoč in je upati, i" i se bo ta omenjena četa razvila še v močnejšo industrijsko gasilsko četo. M. G. # Vodstvo sindikalne organizacije Je že začelo z vsestranskimi pripravami na letno konferenco, ki bo predvidoma v apri-— la. Letos z ozirom na rekon- Omenjeni izlet je bil orga- strukcijo ln na odgovorne naloge sindikalne organizacije pri Izvrševanju statutarnih načel, pri vplivih na politično razpoloženje kolektiva, pri Izdelavi 7-letnega plana in prehoda na 42-urnl delovni teden namenjajo v Tovarni papirja v Radečah še posebno pozornost Izbiri kadrov za novo vodstvo sindikalne podružnice. Zraven prizadevanj, da bodo v vodstvo vključili večje število neposrednih proizvajalcev predvidevajo, da bo Izvoljeno tudi več mladincev In žena. ■ Kljub temu, da nastopajo v zvezi s proizvodnjo precejšnje težave, predvsem v zvezi s celulozo, je kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja izvrši zadovoljivo planske naloge v prvih dveh mesecih letos, tako glede kvalitete papirja kot tudi same proizvodnje. Organi samoupravljanja menijo, da bi bilo mogoče ob izboljšanju preskrbe s surovinami, proizvodnjo še povečati. # Čeprav osebni dohodki, nižji od 25.000 dinarjev, v kolektivu Tovarne papirja v Radečah ne predstavljajo posebnega problema, so organi samoupravljanja v zadnjem času vseeno večkrat razpravljali o tisti, sicer majhni, kategoriji proizvajalcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Analize kažejo, da bi bilo mogoče doseči repitev s spremenjeno delitvijo, predvsem na osnovi povečane proizvodnje v zadnjih mesecih lanskega leta. Organi samoupravljanja so, upoštevajoč strokovne ocene in dosledno Izvrševanje planskih nalog, sklenili, da so ob upoštevanju produktivnosti in stimulativnejših meril lahko takoj odpravijo najnižje osebne dohodke majhnega števila zaposlenih. -z niziran v glavnem zato, da bi se udeleženci seznanili z oblikami in možnostmi organizacije izleta, ki je tudi del propagande. Zaključka seminarja se je udeležila tudi večja skupina predstavnikov iz re- PROBLEMATIČNI TROJANSKI KLANEC JAGNJENICA PRI RADEČAH: Delo krajevne organizacije SZDL 0 tezah za pokojninski sistem Krajevna organizacija SZDL na Jagnjenici je te dni uspešno zaključila gospodinjsko -kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 20 žena in je povsem uspel. Pa tudi sicer je KO SZDL izredno delavna. Prejšnji teden je organizirala zbor vo- Cesta proti Trojanam je postala v teh dneh, ko je spet zapadel sneg, dokaj problematična. Na postaji Lljudske milice v Zagorju smo zvedeli 9. marca, da so tega dne prejeli sporočilo, da sta se sredi klanca srečala dva tovornjaka ln s tem zaprla promet na tem odseku. V času, ko smo prejeli to sporočilo, je patrolni avto že odpeljal na prizorišče tega dogodka. Zvedeli pa smo tudi, da je plana in proračuna; pripravila pa je še uspelo proslavo za Dan žena in drugo. Krajevni odbor na Jagnjenici pa se ubada predvsem s bil zaradi ledene oziroma sne- komunalno problematiko tega žene ceste promet zaprt na področja. V zadnjem času cesti proti Trojanam v noči gradijo v vasi gasilski stolp, od 6. do 7. marca od 19.30 in sicer ob prizadevanjih KO do 4. ure zjutraj. Tovor- livcev, na katerem šo obrav- in drugih družbeno političnih ni avtomobil s prikolico na- navali predlog družbenega organizacij in društev v vasi. mreč ni več mogel nadalje- Mala reportaža: Mlada alžirska država nima lastnega kadra, ki bi lahko vodil obnovo rudarstva. Kader šele šolajo, med drugim je tudi v Jugoslaviji prečej študentov iz Alžirije. Jugoslavija pa ne pomaga Alžiriji samo pri šolanju kadrov, pač pa tudi pri obnovi rudarstva in pri rasti alžirske industrije Tako so v Alžiriji že nekaj časa številni jugoslovanski strokovnjaki, med kate- rimi zavzemajo vidno mesto strokovnjaki Poslovnega združenja »RUDIS«, Rudarsko industrijske skupnosti iz Trbovelj. Prva je odšla v Alžirijo ekipa geoloških In rudarskih strokovnjakov, ki je obiskala skoraj vse področje severne Alžirije. Obiskali so opuščene rudnike, ln sicer na tistem področju, kjer so računali, da so še neraziskana rudišča iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN „Rmlis“ i Alžiriji i Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljati mi ga začnite takoj z dnem ..... 1%. !llllllllllllll!llllllllllll!inil!l!ll!!l!llllllll!lllllllll!l!llllilll!l|||!lll!||||||||||||!|||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||i||||||!||!|||||||||||||lll|||||||||||||||||||i!||||||||;||||||!||||||||||||||||||||||;i Priimek in ime _______ Kroj, ulica, hišno št. DELO — RTV V soboto, 7. marca, je izšla v posebni prilogi »Dela« prva številka nove radijske in televizijske revije. Obilno ilustrirana in vsebinsko pestra revija bo obsegala IG strani četrtinskega formata »Dela«. Prinašala bo celoten domač in precej tujega radijskega In televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bodo v njej še druge zanimivosti, ki bodo poslušalcem in gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo debili vsi naročniki »Dela«, ne da bi se naročnina zvišala Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa bo na voljo tudi vsem, ki kupujejo naš dnevnik v kolportaži. Ekipa je izdelala geološko karto Alžirije in obširno poročilo. Na podlagi teh dveh dokumentov se je alžirska vlada seznanila z rudarsko problematiko države in se odločila, kje pričeti z delom. Alžirska vlada je bila z delom strokovnjakov združenja »RUDIS« zadovoljna, zato je bila lani sklenjena pogodba z združenjem »RUDIS« za raziskovalna dela na osmih rudarskih področjih za vrednost 324 tisoč dolarjev. Junija lani je začel »RUDIS« z geološkimi raziskavami, geofizikalnimi in topografskimi merjenji na področjih rudnikov CHABET BALOUT, BENI DUALA, DJEBEL GUSTAR in KHER-ZET TOUSSEF. Vzorce rud- nin s terena so poslali v Jugoslavijo, kjer so strokovnjaki Poslovnega združenja »RUDIS« začeli z laboratorijskimi raziskavami cinko-vo svinčene rude, železne rude in fosfatov. Namen teh raziskav je bil, da se ugotovi vrednost rude In določi, katera ležišča bi bilo primerno najprej izkoriščati. Omeniti velja, da so strokovnjaki združenja »RUDIS« dosegli v nekaterih primerih celo boljše uspehe, kot so jih dosegli francoski strokovnjaki, kar bo omogočilo, da sc izkoristijo tildi nekatere rude, ki so ostale doslej neizkoriščene. Naloga strokovnjakov Poslovnega združenja »RUDIS« jc tudi poiskati ustrezne tehnološke postopke za izkori- ščanje rudnega bogastva. Raziskave so pokazale, da bi bilo ekonomsko fn tehnično najzanimivejše področje cin-kovo-svinčenih rudnikov južno od mesta Sefit na alžirski visoki planoti. Vsa raziskovalna dela so zato osredotočili na rudnika DJEBEL GUSTAR in KHERZET VOUSSEF. Strokovnjaki so uspeli najti ustrezne tehnološke postopke. Najvažnejše pa jc, da bodo lahko opravljali Rotiranje rude s celicami domače konstrukcije in proizvodnje. »RUDIS« se je na ta način uspešno uveljavil na alžirskem tržišču. Sklenjeno pa je tudi bilo. da pošljejo v Alžirijo delegata. Za delegata je bil določen inž. Gojmir Uršič iz Strojne tovarne Trbovlje. Lansko jesen je »RUDIS« dosegel nov uspeh. Ob obisku v tej državi je direktor Biroja Poslovnega združenja »RUDIS« Milan Kožuh podpisal novo preliminarno pogodbo za nadaljnja raziskovalna in Investicijska dela v znesku 4,100.000 dolarjev. Ta pogodba Je zelo zanimiva za prebivalce Revirjev, saj bodo v prvi fazi, ki bo sledila raziskavam, od51i v Alžirijo rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik. Trdno smo uverjenl, da bo Oddelek za specialna rudarska dela tega rudnika enako uspešno opravil v Alžiriji rudarsko gradbena dela kot jih Je v Jugoslaviji. A. P. Pošto Lastnoročni podpis Hi g cC J4 E <0 cd N I n M |e liy > ® o * co as a. t- (ZGODBE, AljiA fvUe. \ ŽIVLJENJE. Ne morem več? vati poti, zato je pustil prikolico sredi klanca, kar pa je tudi ustavilo promet za omenjeni čas. Navedena dejstva opozarjajo na to, da bi bilo nujno postaviti opozorilne ali prepovedne znake, ki bi opravili nepotrebne zastoje v prometu na tem odseku. . (rap) OBČNI ZBOR ŠK »RUDAR« (n) TRBOVLJE — V torek, 17. marca, bo v prostorih šahovskega kluba »Rudar« Trbovlje ob 17. uri nagradni brzoturnir. Po brzoturnirju pa bo občni zbor ŠK »Rudar«. Ljubitelji šaha vabljeni! Vojna vihra je minula. Življenje se je vse bolj normaliziralo. France — tako ime so mu dali v domu, je bil vedno zdrav in vesel fantič. Rad se je igral, smejal in včasih je jokal. Jokal je, ne da bi sam vedel zakaj. Jokal je in jokal. Sestre so se bale zanj. Pomagati mu ni nihče mogel. Ni vedel, zakaj mu je hudo. V domu je bilo lepo Se sedaj se rad spominja tistih dni. Minulo je leto. Minulo je drugo leto. Začelo se je tretje, in zanj najpomembnejše, leto življenja. Ve še, kako je bilo v domu. Spominja se in sedaj ve, zakaj je tolikokrat jokal. Kar ni vedel takrat, ve sedaj. Shodil je, dobil zobe in začel zlogovati prve besede. Neznana mu je bila pa najljubša beseda: »mama«. Prva njegova beseda, vse do tretjega leta starosti je bila: »tetica«. In z radostjo se spominja teh besed, ki so mu pomenile tisto brezskrbno in otroško veselje, pač kolikor ga je lahko za-užil in dojel. Bile so lepe spomladanske nedelje in dni v tednu. Večina fantkov ln deklic je vedela: v nedeljo bo prišel oči ali mami, in mi prinesel kako igračo, jabolko, bom-bonček, ali pa morda tudi čokolado. France in še nekaj drugih, se je balo nedelje. Gledali so svoje ra vno toliko stare ali pa starejše tovariše, ki so objemali svO-jje mamice in očete. On pa ni imel niti mamice, niti očka. Imel jo je, pa ga ni nikoli obiskala. Morda je počasi pozabila nanj. Morda.:. Nekaj časa ji je bilo hudo. Veliko je prejokala. Toda počasi, počasi, je spomin zbledel... Niti sam ni vedel zakaj, toda počasi se je začel odtujevali sredini in utripu življenja v domu. Iskal je temne in mirne kotičke. Najtežje so bile nedelje. Sestra Minka je spoznala, kaj je fantiču. Vsak dan, zlasti ob nedeljah, ga je jemala v naročje in mu govorila, mu pela, ga pestovala ... in jokala. Vedela je, da ga je prinesla mati v dom in ga zapustila. Za ostale otroke je vedela, da imajo očeta ali pa mamico — on, Franci je pa imel in ni imel mamice. Niti enkrat ni pisala upravi doma in vprašala, kako je z njenim sinom. Pozabila je nanj! Nekega dne ob koncu leta 1949 sta prispela v dom mož in žena. Izjavila sta, da bi rada vzela v rejo ali pa posvojila enega fantiča. Povedali so jima vse. Poklicali so nekaj fantičev. Izbrala sta Franceta. Se nekaj poslovilnih besed in sporočilo upravnika: — Oče in mati Franceta sta odšla neznano kam. Bodita otroku druga in prava mamica in očka. Odšli so na novi dom. O razmerah v novem domu France ne govori rad. Za njim je osnovna in Industrijska kovinarska šola. Vedno je bil dober učenec. Doma je bilo težko. Večkrat lačen kot sit, je ostal pošten in priden fant. Kolikokrta na dan je mislil in si želel: — Da bi vsaj spoznal svojo mamo. Da bi jo enkrat videl! Bilo je težko. Molčal je in nosil breme toliko časa, »padel in podlegel bremenu da je že sam mislil, da bo in skušnjavam«. Zadnji trenutek je ponovno zbral toliko moči, da se je obdržal... Nekega dne pred dvema letoma je odšel k tovarišici na Občinsko skupščino. Izročil ji je prošnjo za obleko, »Lepo vas prosim, če bi lahko dobil toliko denarja, da-bi si kupil obleko. Obleko, v kateri sem, imam za delo in za t£ak dan. Med ljudi si ne upam več. Doma je neznosno. Pomagajte mi... in rad, rad bi spoznal svojo mamo. TAKO NE MOREM VEC!« Breme, ki ga je morilo leta in leta, je končno odvrgel s sebe. Ko je izgovoril to, je bil vesel in bal se je jutrišnjega dne. Ni vedel kaj mu ho prinesel, veselje in umirjenost, ali pa razočaranje. V prihodnji številki: NEPOZNANA. 3WCWtoOWtototoWMCWW0WSWWy Skozi snežni metež in vihar na KUM Koledarski list se je tega dne obrnil na 6. marec 1964, smer naše poti pa je bil »zasavski Triglav«; naloga je Mia — pisati reportažo s Kuma, a s prijateljem nisva nikoli pričakovala, da bo reportaža »začinjena« s takim snežnim mctežcm in viharjem, kakršnega to zimo še ni bilo. Krenila sva iz Zagorja in kljub temu, da se nama je že tu nudilo precej muhasto vreme, sva se z Juretom odpeljala s jutranjim avtobusom, ki vozi rudarje z nočne izmene, proti Podkumu. Spotoma sva opazovala skozi okno sneg, ki ga je veter nosil po zraku in se je v velikih vrtincih zaganjal v avtobus. — Kot na Aljaski, je pripomnil Jure. Zamislil sem se in nisem hotel reči ničesar, ker bi morda prišla do sklepa, da je pot na Kum tega dne dokaj tvegana. — Bo že! Ce Eskimi zdržijo..., sem dodal in gledal skozi okno igro snežink. Ko sva se v Podkumu okrepčala v gostilni, sva se napotila s prvimi koraki na pot Veter je pel neumorno pesem o jadranju snežink... Z idealizmom v reber Ko - sva hodila po gozdni poti, so visoka drevesa zadrževala veter, ko pa sva prišla na čistino, se nam je zdel čudovit ln razigrano sva opazovala drug drugemu obrvi in trepalnice, ki so bile že polpe ledu. — Kot dva Eskima, sva še enkrat soglasno pripomnila ln se spet zagrizeno napotila naprej. Ko sva bila že mimo vati Mali Kum, sva naenkrat zagazila v sneg, ki Je »egel čez kolena ln pot v klanec je bila že napornejša. Smreke so bile upognjene pod težo snega in na grmovju je bilo že polno lvja, ki je nudilo sicer lepo idilo. Ko se Je klanec Se povečal, sva že krepko sopihala ln tudi tisti planinski Idealizem Je počasi izgubljal svoj Sare m Gazila sva visok sneg ln morda vsak zase razmišljala, da nama Je tal, da sva se napotila v takem vremenu na »zasavski Triglav«. Burja Je pritisnila še huje, ko sva prisopihala na rob hriba In naletela na prve večje zamete, kjer nama je sneg segel že do pasa. Utrujena sva bila, vendar naju Je silila skrita nuja, da morava naprej. Spomnila sva se, da nama je gostilničar v Podkumu odsvetoval pot v takem vremenu. — Marsikdo, ki dobro pozna pot, bi okleval .., sva se spomnila njegovih besed, vendar sva pozabila na strah. Ko sva nadaljevala pot, sva prišla na vrh manjšega hriba, kjer stoji majhna kapela in ta kraj vsa »krstila« za »pravo Aljasko«, saj je veter žvižgal s tako močjo, da sva se komajda obdržala pokonci ln sva se zatekla za steno kapelice ter lovila aapo. Veter nama Je komaj pustil dihati. Naenkrat ml Je odneslo moj cenjeni »oberštajerpinč« (to je namreč moj črni klobuk, ki ml Je spomin Iz Avstrije! in z dolgimi koraki sem jo ucvrl za njim. Grmovje ga J« rešilo gotovega pozabljenj*, Jure pa se Je. krohotal in me zvijal od smeha za staro kapelo. Prav gotovo Je bil prizor vreden smeha, pa tudi pomilovanja. Z enim očesom sva nato škilila okrog ogla kapelice ln Iskala markacijo, ki nima bo pokazala smer proti Kumu Na slepo erečo sva Jo mahnila v hrib ln kmalu zagledala prvo markacijo veselje pa nama je splahnelo, ko sva »poznala, kakšen klanec naju še čaka Drevje Je škrtalo lo zlovešče Škripalo, ko sva gazila •neg, ki Je segel že čez pas na nekaterih mestih . . — Jure, zdaj pa ne govoriš več o planinskem Idealizmu, sem ga vprašal In razmišljal, če jo bom še kdaj v takem vremenu mahnil v hribe Ce z nekaj časa Je Jure, ki Ja hodil pred menoj, kriknil In prestrašeno sem se ozrl naprej. Veter mi je puhnil sneg v obraz ln gledal eem njegovo silhueto, ki se je črtala v snežnem motetu. — Koča! Na Kumu sva! Krepko sem sl oddahnil ln se še z večjim elanom zagnal v strmino. Trije konjaki in topla peč V izbo planinskega doma sva dobesedno padla, ne vstopila. Kuharica in njen mož sta naju začudeno pogledala, saj sva bila prav gotovo podobna prej prikazni kot človeku. — V takem vremenu sta prišla na Kum? O grejta se najprej in zlezita na peč, nam« je predlagal »Nace«. Nisva si dala dvakrat reči. Na duš ek sva spila po tri konjake in počutila sva se že bolje. Pozabila sva za kratek star šest let in gre jeseni že v šolo. Amalija in Nace sta iz Trbovelj in na Kumu jima je zelo všeč, le da je tu pravi gorski mraz in veter. Takšnega neurja, kot je bil tega dne, pa zagotavljata, da v letošnji zimi še ni bilo. Nace je bil v januarju letos na dopustu na Kumu. Takrat je sonce pripekalo tako močno, da se je lahko sončil. Pa tudi smučarjev je bilo letos že dosti na »zasavskem Triglavu«. Pred kratkim so prišli gor tudi turisti iz Zagreba in Varaždina. Prav gotovo so se počutili na Kumu nadvse lepo, saj znata biti Amalija in Nace iz Trbovelj tako gostoljubna in domača, da prav gotovo skleneš, da boš Kum še kdaj obiskal. OMsk v oddajniku RTV Ljubljana V zimskem času dobesedno odrezani od sveta so tudi tehniki kumske UKV in TV postojanke. Ko sem jih obiskal, sem Jih našel sredi dela, ko •o pripravljali razne aparature za nemotene prenose oddaj. Nadvse prijazni In vedri obrazi so me pozdravili ob prvem srečanju, ko sem jim pojasnil, da želim pisati o njih in njihovem delu hip na težko pot In te razpo- daleč v višini med zasavski-tegnila jpo topli peči. Utrujenost in spanec sta naju premagala. In naša reportaža? Da! Ko sva se prebudila, bi skoraj pozabila, zakaj sva sploh lezla na ta »presneti« Kum. V prijetni izbi planinske postojanke sva se počutila kot doma, ko sta nama postregla kuharica Amalija Pelko in njen mož Nace, ki sta sicer komaj dober mesec na Kumu. — Jaz sem pa sin oskrbnice, je dodal mali Jeretov Polti. Joj, kmalu bi vam ga pozabila predstaviti. Polti je Kuharica Amalija in njen mož Nace Pelko ter mali Pelci so bili edini, ki so naju pričakovali v planinski postojanki ml hribovi. Njihova postaja je bila popolnoma zasnežena in stolp Je bil odet v samo ivje. Obisk pri njih je bil zares prijeten, ko so vrli možje s Kuma spregovorili o sebi. To so Bogo Gašperin iz Domžal, ki je že dve leti na Kumu, Jože Korent iz Griž pri Celju — po domače mu pravijo Pepi, on pa je tu eno leto in pol, tretji pa je Ferdo Lužar iz Ljubljane, ki okuša kumski zrak šele dobra dva meseca. Povedali so mi, da jim marsikdaj primanjkuje vode, saj so jo morali nositi že z lonci, vendar jim planinska postojanka vedno pomaga pri določenih problemih. RTV Ljubljana jim sicer vedno omogoča prevoz in ozimnico, ko se zalagajo s hrano pred zimo, ki je na Kumu marsikdaj zelo neusmiljena. V začetku so imeli težave zaradi neurejenih visokofrekvenčnih zvez, vendar pa so to že uredili in je slika na televizorjih že znatno boljša, vendar še ne najboljša. Upajo pa, da bo z novim oddajnikom, ki je predviden že letos, stanje še boljše, saj bo imel tudi večjo moč. Izpostavljeni so tudi streli in tako jim je le-ta v lanskem poletju že razbila katodne odvodnike in zažgala avtomat. S tem je strela, ki je prišla kljub močni ozemljitvi v aparaturo, prekinila prenos in je spet prišlo do nezaželenih izpadov. Trenutnim prekinitvam pa je velikokrat vzrok tudi pomanjkanje električne napetosti in si morajo pomagati z agregatom. Tudi aparature so na-splošno že tehnično zastarele in zato zahtevajo še več vestnosti in pozornosti. Njihovega prostega časa pa S tehniki Bogom Gašperinom, Jožetom Korenton^ln F< ▼ oddajniku RTV Ljubljana na Kernu Lužarjem smo sc spoznali ni ravno veliko, le kdaj pa kdaj si privoščijo »kakšno rundo« namiznega tenisa v planinskem domu. Njihov zvesti prijatelj pa je sosed »Fulči«, ki smo ga že spoznali kot Polčija, ki je njihov stalni in edini obiskovalec. Tehniki ga uvajajo v osnove šolskega pouka ln tudi tehnike, saj pravi, da bo inženir. Pa tudi to ve, da mora imeti ob obisku roke »vedno v žepu«! Želijo tudi, da bi bila cesta čimprej urejena prav do Kuma, ki pa je sicer že prav lepa do »Tarzanovega trga«. — Zanimivo, kje pa je ta trg, sem vprašal. Tarzanov trg je na stika-lišču nove ceste z Dobovca in stare iz Zupe. Tarzan pa je nek stari oglar, s katerim so veliki prijatelji. Problemi pa so marsikdaj s turisti, ki bi si prav vsi radi ogledali to oddajno postajo, kar pa jim je s predpisi prepovedano. Nekateri »pogumneži« pa silijo celo na petdeset metrov visoki stolp, kamor pa tehniki seveda nikomur ne dovolijo. Vsem tistim, ki preživijo večere ob televizijskih sprejemnikih, želijo, da bi imeli kar najlepše slike, kar pa je po eni strani včasih onemogočeno, ker ao zasavske kotline dokaj neprimerne za razširjanje elektromagnet-skih valov in pride zato do velikih odbojeti ln slabih slik. Vremenski pogoji skratka ovirajo njihove želje. Končno v doline Ko sem se poslovil od tehnikov, kuharice Amalije in Naceta ter malega Polčija, sem čutil, da smo postali prijatelji. Prijatelji na »zasavskem Triglavu«! Z Juretom sva spet vzela pot pod noge ln krenila skozi visoke zamete v dolino. — Hej, juhej, je splaval vrisk med zasavske hribe. Tekst ln foto: R. Palčič Rokometaši,,Rudarja" osvojili prvo mesta v Ljubljani / Kmalu bomo lahko spet prisostvovali tekmovanju v slovenski nogometni ligi • TRBOVLJE — V sredo zjutraj Je odpotoval na svetovno rokometno- prvenstvo v CSSR trener trboveljskih rokometašev Bašič. e HRASTNIK — Kot smo zvedeli minuli petek je nogometašu hrastniškega »Rudarja Bidermanu prepovedano Igrati tekme le dve leti. »Rudar« pa ne sme igrati tri prvenstvene tekme na svojem igrišču. e TRBOVLJE — Za četrtek napovedana prijateljska nogometna tekma med trboveljskim Rudarjem in štajerskim drugoligašem Mariborom, ki bi morala biti v Trbovljah, je odpadla, ker so odšli Mariborčani v Pulj. OBČNI ZBOR ŠD »RUDAR« (ek) TRBOVLJE — Danes teden, v četrtek 19. marca, bo ob 16. uri v kinodvorani Delavskega doma občni zbor Športnega društva »Rudar« iz Trbovelj. Po občnem zboru bodo predvajali še športni film. V TOREK OBČNI ZBOR TRBOVELJSKIH ROKOMETAŠEV (ek) TRBOVLJE — 17. marca, v torek, ob 17. uri bo v prostorih Športnega doma Rudar redni letni občni zbor rokometnega kluba »Rudar« iz Trbovelj. Vodstvo kluba vabi vse ljubitelje rokometa, naj se udeleže občnega zbora. gHIIHHI: ll!IiW§S!Z V nedeljo zvečer, po končanem tekmovanju v zimski rokometni ligi, sem se pomenkoval z 18-letnlm rokometašem trboveljskega »Rudarja« Danijem KMETIČEM. Čeprav le Dani eden najboljših trboveljskih rokometašev, je ostal skromen ... Igraš že ... ».. . drugo sezono.« Tvoja ocena Jesenskega dela prvenstva Je: »Menim, da je bilo zanimivo — mislim samo tekmovanje. Do prvega mesta nam je — po mojem — pripomogla prva zmaga na Kodeljevem proti Slovanu. Bill smo ves čas v zadovoljivi formi, kar so pokazale tudi same tekme. Kako smo močni mi in kako drugi, se vidi Iz same lestvice. Seveda bo pa tudi spomladanski del prvenstva pokazal, kako se te kdo pripravil.« Zakaj sl se odločil za rokomet? »Povsem slučajno. Nekaj je pripomoglo nagovarjanje našega trenerja, pa tudi prijateljev, Seveda je bil pa glavni vzrok: pomanjkanje Igralcev pri Rudarju.« Ali tl Je ljubši nogomet ali rokomet? »Rokomet, ker ga Igram. Prej sem bil pa bolj navdušen za nogomet. Oče me ni pustil igrati nogomet.« Danijo KMETIČA Kje sl boljši — v gimnaziji ali na rokometnem Igrišču? »V gimnaziji.« (Je prav dober učenec.) v_ Moštvo Rudarja, ki bi ga sestavil tl, bi bilo naslednje: " »Marguč, Bašič, Škrinjar, Ačkun, Jelen, Berdnlk ln Dornik.« Česa sc na vsaki tekmi najbolj bojiš? »Neobjektivnega sodnika ter Igralcev, ki se nešportno vedejo na svojem Igrišču.« Ali boste osvojili prvo mesto v republiški ligi? »Vsekakor. To ni vprašanje! Prepričan sem, do ne bomo Izgubili niti enega srečanja.« -ek Pred začetkom prvenstva brez finančnih sredstev AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Občinska zveza zb telesno vzgojo v Zagorju ob Savi Je pred začetkom prvenstva brez finančnih sredstev — to Je ugotovitev skupščine, ki Je bila v nedeljo, 1. marca 1964 v domu Proletarca. Skupščini so poleg delegatov prisostvovali še podpredsednik Občinske skupščine Zagorje Brane Vipotnik, predsednik ObO SZDL Slavko Ajtlč ln načelnik oddelka za splošne zadeve Ludvik Blatnik, medtem ko zastopnikov zasavskih občinskih zvez za telesno vzgojo ni bilo, čeprav so bili vabljeni, niti ni bilo zastopnika Okrajne zveze za telesno vzgojo., Skupščina Je ugotovila, da je bilo dosedanje delo v glavnem dobro, žalostna je pa ugotovitev, da se upravni odbor Občinske zveze za telesno vzgojo ni mogel posvetiti splošnemu delu ln sicer na vzgojnem področju, ker se je moral v glavnem boriti, da je zbral toliko finančnih sredstev, da so lahko sekcije oziroma društva organizirala svoja tekmovanja. Kaže pa, da bo v letošnjem letu glede sredstev nekoliko boljše, saj se bo po predvidevanjih zbralo v sklad za pomoč društvom preko 8 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo v primerjavi z lanskim letom v tem skladu le 3 milijone dinarjev sredstev Delo občinske zveze Je bilo tudi otežkočeno zaradi tega. ker Je štel UO 21 članov In se je le redko zgodilo, da so bile seje sklepčne, medtem ko šteje zdaj novi UO samo 11 članov. Splošna ugotovitev skupščine le bila. da so sekcije oziroma društva pred začetkom prvenstva In da so njihove blagajne prazrte. Sklad za pomoč društvom bo moral v nekaj dneh do prvenstva, kl se prične 8. marca, poskrbeti, da se bodo finančna sredstva, kt so v skladu, razdelila ln s tem omogočila nemoten potek omenjenega prvenstva. Na skupščini je bilo nadalje sprejetih več sklepov ln priporočil, kl bodo potrebni realiziranja. Skupščina Je bila dobro obiskana, diskusija je bila nadvse razgibana, tako, da lahko ugotavljamo, čeravno 1e bilo v lan- skem letu malo finančnih sredstev za telesno vzgojo (1,400.000 dinarjev), da so sekcije oziroma druStva le veliko nafedila. Na koncu je skupščina Izvolila ie A članov UO, kl bo na svoji prvi seji Imenoval razne komisije za delo z mladino, komisijo za pionirske športne igre in podobno. E C. OPOZORILO obiskovalcem bolnic in bolnikov v trboveljski bolnišnici Ker so se v zadnjem času pojavili v gravitacijskem področju naše bolnice primeri gripe v večjem številu in težji obliki kot zadnja leta je naša dolžnost, da opozorimo vse obiskovalce pacientov v naši bolnici, da do nadaljnjega do skrajnosti omejijo obiske in trajanje istih, ker bodo s tem zmanjšali možnost okužbe tistih, ki se zdravijo v bolnici, natm pa omogočili uspešno zdravljenje tistih bolezni brez komplikacij, zaradi katerih se pri nas zdravijo. Posebej opozarjamo, da ne obiskujejo bolnikov v bolnici osebe, ki obolevajo ali bolujejo na kakršnem koli prehladu ali katarju dihalnih potov in organov. Iz navedenih vzrokov skrajšujemo do nadaljnjega čas obiskov v naši bolnici tudi ob nedeljah in praznikih le na pol ure in sicer od 15. do 15.30. Do nadaljnjega so prepovedani vsi obiski pri teže operiranih pacientih in pacientkah, še bolj strogo je prepovedan obisk v porodnišnici, bolne otroke ;pa lahko obiskujejo v bolnici le zdravi starši. Obiskovalce prosimo, da strogo in z razumevanjem izpolnjujejo navodila, ki jih dajejo in izvajajo v gornjem smislu zato določeni uslužbenci bolnice Ravnateljstvo bolnice Trbovlje Koledarček Petek, 13. marca: Kristina Sobota, 14. marca: Matilda Nedelja, 15. marca: Klemen Ponedeljek, 16. marca: Hitarij Torek, 17. marca: Ljubisava Sreda, 18. marca: Edvard Četrtek, 19. marca. Jože Petek, 20. marca: Igor ČETRTEK, 12. MARCA 16.00 TV v Soli (Zagreb) 17.30 Angleščina na TV — 77 lekcija (Ljubljana). 18 00 Poročila (Beograd). 18.05 Slike sveta — filmski žurnal za otroke o raznih zanimivostih iz otroškega sveta ali pa o znanih osebnostih, ki delajo zanje na raznih področjih iz umetnosti. kulture in prosvete (Beograd). 18 30 Britanska enciklopedija (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.38 Narodna glasba (Zagreb). 20.06 TV dnevnik (JTV). 20.30 Halcolm Fulke: Zena. ki je nisem poročil — TV igra (Zagreb). To je kriminalistična zgodba iz današnjega Časa Glavne vloge igrajo Vanja Grach In Ljubica Jovič, v ostalih vlogah pa nastopajo Se Božena Kraljeva, Emila Kutjaro, Zvonimir Ferenčič in Pavle Bogdanovič. Scena: Duško Jeričevič, kostumi: Tiara Kosec, glasba: Boško Petrovič; v izvedbi zagrebškega jazz kvarteta. Režija: Ivan Metrich. 22.00 Poročila (Zagreb). PETEK. 13. MARCA 17.30 Ruščina na TV (Ljubljana). 16.00 Poročila (Ljubljana). 18 05 Kuharski nasveti: o pripra- vi špinače na razne načine govori tov. Ivan Ivačič (Ljubljana). 18.30 Poljudno znanstvena oddaja (Ljubljana). 18.45 Glasbeni kotiček: pevka zabavnih melodij Ivanka Kraševec (Ljubljana). 19 00 TV obzornik (Ljubljana). 19 30 Letni čas v Beogradu — glasbena oddaja (Beograd) ISO# TV dnevnik (JTV). 20 30 Propagandna oddaja (Beograd). 28.45 Vedno srečen — angleški celovečerni film (Ljubljana). Komedija, ki so jo posneli v angleških studiih, se dogaja v majhni vasici na Škotskem. V glavnih vlogah nastopajo Vvonne de Carlo, David Niven in Garry Fitzgerald. 22.15 Poročila (Ljubljana). ----——————————— ~ ■■■■■■■......... 11 Od četrtka do četrtka SOBOTA, 11. MARCA 17.50 Poročila (Beograd). 18.05 Razbor — igra za mladino iz serije Želel bi vedeti, kdo sem (Zagreb). 19.00 Naš teleobjektiv — TV informacije o aktualnih dogodkih v svetu (Ljubljana). 19 20 Križem po Paragvaju -- potopisna reportaža s prikazom redkih živali (Ljubljana). 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20 30 Propagandna oddaja (Ljubljana). 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — komedija, v kateri Igra glavno vlogo Zuleta, Mija Aleksič. Scenarij in režija: Radivoje Lola-Dukič (Beograd). 21.45 Mali koncert jazz ansambla Ad hoo (Ljubljana) 22.15 Nekdo čaka — prva zgodba lz serijskega filma, ki vara Jih predstavlja znani A Zal 2e Pokorni. filmski igralec Dick Po-weli. govori o dobrodušnem, a malce vsiljivem mornarja, ki ga Igra znani ameriški igralec Micke/ Rooney (Ljubljana). 23.05 Poročila (Ljubljana). NEDELJA, 1$. MARCA NA KANALIH 3 — Kum, 5 — Krvavec, 6 —. Nanos In Plešivec, 11 — Pohorje, 12 — Mirna gora. 11.00 Kmetijska oddaja (Zagreb). 11.30 Disneyjev svet — dokumentarni filmi (Beograd). 17.00 »Denis in Škorci* — film za otroke (Ljubljana). Denisovemu prijatelju Wilsonu so škorci na vrtu velika nadloga. Kako in zakaj se jih bo skušal znebiti, boste videl! na ekranu; seveda pa bo posegel v dogajanja tudi Denis, ki bo prav gotovo.kaj zagodel dobremu. staremu Wilsonu. 17.30 PRAGA: prenos zaključnih tekem svetovnega prvenstva v rokometu. Jugoslovanska RTV je poslala v Prago svojega posebnega komentatorja, ki bo posredoval zanimiv finale tega velikega tekmovanja (Evrovtzlja). 19.00 Športna poročila (Ljubljana). 19.10 »Potovanje šertfske zvezde« — zgodba iz serije filmov Laramle (Ljubljana). 20.00 Nedeljska Izdaja TV dnevnika (JTV). 20 45 Hugo Betti: »Korupcija v sodni palači« — TV drama (Zagreb). 23.30 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — Sljeme. 19 00 Serijski film Laramle (Beograd). PONEDELJEK, 16. MARCA NA KANALIH 3, 5. 6. H s pretvorniki. 10.40 Šolska ura: PredoČenje prostora. Obravnava planskega prostora (Ljubljana). 15.20 Ponovitev šolske ure (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 78. lekcija (Ljubljana). 13.00 TV v šoli (Zagreb). 18.30 Poročila (Ljubljana). 18.35 »Taborni program« — lutkovna igra (Ljubljana). KRATKA VSEBINA: Čeprav so Kljukec, Urška in Smukec na počitnicah, dožive prav malo lepih dni. Kar naprej se pojavljajo težave druga za drugo. Končno so le našli malo prostega časa in so lahko pripravili lep program s pesmijo, plesom in recitacijo. Toda tudi veseli taborni program se ni končal tako, kot so v začetku mislili . . . (Ljubljana). 19 09 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Tedenski športni pregled (JTV) 20.00 TV dnevnik (JTV) 20.30 »Ples v dežju« — slovenski celovečerni film v režiji Boštjana Hladnika. Glavni igralci so: Duša Počkajeva, Miha Baloh in Ali Raner (Ljubljana). 22.00 Politični razgovori (Zagreb). 22.30 Poročila (Zagreb). NA KANALU S. 19.00 Včeraj, danes. Jutri — Informativna oddaja (Zagreb). TOREK. 17. MARCA Ni sporeda SREDA, 18. MARCA NA KANALIH 3. 5, 6. 11, 12 s pretvorniki. 17.30 Ruščina na TV (Ljubljana). 13.00 Poročila (Ljubljana). 18.05 Ela Peroci: »Očaka tete Ba-javaje« — slikanica za najmlajše (Ljubljana). 18.20 Na Črko. na črko . .. Igra za otroke (Beograd). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.20 S kamero po svetu — dokumentarni film (Ljubljana). 19.50 TV pošta — razgovor z gledalci (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Večer z Bojanom Adamičem — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana). 21.45 Kulturna panorama (Ljubljana). 22.15 »Moja žena je znorela« — zgodba iz serije filmov o inšpektorju Leclercu (Ljubljana). KRATKA VSEBINA: K Leclercu je prišel znanec iz mladih let Beaulieu po nasvet. Zena, ki jo ima rad. Je v duševni depresiji. Večkrat je že poskušala napraviti samomor, policijo pa je pismeno obvestila, da jo hoče umoriti soprog. Z Inšpektorjem gresta domov In preprečita nov poskus samomora. Naslednji dan je Beaulieu vdovec. Policija podvomi In tu prične prava zgodba .... 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 6. 19.00 Spekter Iz kulture (Beograd. 19.30 Serijski film (Beograd). KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 12. marca jugoslovanski barvni film »Koncert na štirih kontinentih«; 13. do 16. marca Špansko-francoskl barvni CS film »Madame Sans-gfene«; 17. do 19. marca francoski film »Igra resnice«. Kino Svoboda - Trbovlje II: 13. do 16. marca ob 17. in 19. uri mehiški barvni film »V službi Panča Vile«; 17. In 18. marca egiptovski film ob 17. in 19. uri »Nepoznana Žena«. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 14. in 15. marca jugoslovanski cin barvni film »Signali nad mestom«; 21. In 22. marca italijanski barvni cin. film »Ljubim, ljubiš*. Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15.. 17. In 19.15. Kino »Svoboda II.« v Hrastniku: 12. marca angleški film »Cas brez usmiljenja«; 14. do 16. marca angleški glasbeni film »Vso dolgo noč«; 18. marca angleški glasbeni film »Tomi Steele poje«. Kino Litija: 13. do 15. marca ameriški barvni film »Razkošje v travi«; 17. In 18. marca francoski film »Greh mladosti«. Kino Šmartno pri Litiji: 14. In 15. marca italijanski barvni CS film »Zvezde noči«; 18. marca zahodnonemškl tlim »Dezerter«. Kino »Svoboda« Izlake« 14. ‘ marca ob 19. In 15. marca ob 17. uri poljski barvni cin. film »Križarji«. ZAHVALE Ob Izgubi našega dragega moža in očeta Karla Vidergarja se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalcem vencev, dr. Ko-morovskyju za skrb in duhovniku. Žalujoči: žena Ln otroka z družinama. ZAHVALA Za izvršeno težko operacijo se iskreno zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku kakor tudi vsem drugim zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Trbovlje. Franc Vidergar, Kol. 1. maja 11, Trbovlje Vsem, ki ste spremili mojega ljubega moža VIKTORJA SOTOŠKA na njegovi zadnji poti, kakor tudi upravi rudnika Trbovlje - Hrastnik, vodstvu obrata Hrastnik, vodstvu OSRD in vsemu kolektivu, godbi, pevcem Svobode I, učencem in tovarišici III. b razreda osnovne šole »Heroja Rajka«, sosedom in ostalim prijateljem za vso pomoč in tolažbo se najiskreneje zahvaljujem. Žena Vilma z otroki Mali oglasi Gospodinjska šola Zagorje proda dva stara šivalna stroja, (l v uporabnem stanju, 1 v neuporabnem) ter štedilnik prosto stoječ za trdo gorivo. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Obvestila Opozarjam vsakogar, ki bi kupil premičnine od Jožeta Tomca, Trbovlje, Trg revolucije 25, da so te moja last in bom nakup razveljavila. Marija SeruČar, Bevško 13. »Bagat« tečaj za šivanje in krojenje bo v Gasilskem domu na Izlakah. Prijave pri Mariji Videnič v šoli in pri Lojzki Sezman. Sestanek 20. marca ob 8. tn 15. url. Cena tečaja 2500 dinarjev. RTV-Ljubljana »•vfoCil« »O 1 1» I H « M 1*60 U im 14«. I, .» UBpFTM luo 1100 UM It MN Pozor nlmal prednostll ob i oo Kmetijski nasveti ob lili: Vsak dan ta vsa ob n no radijski dnevnik ob 1110: oddaja Nall poslušalci 'eailiaje In pozdravljalo - veako nedeljo ob »M In 11 «5 vas k ponedellek Četrtek tn anhoto os ob H .18 Četrtek. 12. marca 6.05 Z opernih in koncertnih oJrov: 9.25 Srečanje v studiu H: 10.15 Pihalna godba — American Symphontc band; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 12.0$ Zabavna glasba: 12.25 Za prijetno razvedrilo; 1130 Pester glasbeni spored: 15.15 Zabavna glasba; 15.41 Literarni sprehod: Slovenske Gorice: 17.05 Igra ansambel Al Calola; 17.15 Turistična oddaja; 18.18 Iz bolgarske glasbene literature; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov veder domačih pesmi In napevov; 20 43 Lahka glasba; 21.00 Večer umetniške besede PETEK, 13 MARCA 8.05 Veliki valčki tn operetne uverture — izvajala orkester Mantovanl ln Dunajski simfonični orkester; 8.30 l'esml ln plesi tz gledališke Igre »Koštana«; 8.55 Pionirski tednik; 8.25 Med uverturami; 10.15 Odlomki lz Poli-čeve opere »Deseti brat«; 16.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače pesmi In napevi; 13.30 V melodijah ln ritmih: 14.35 Priljubljene popevke; 15 2» Zabavna glasba; 15.15 Jezikovni pogovori; 17.05 Iz življenja In dela Antonlna Dvoraka; 16.10 Poje Invalidski partizanski pevski zbor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.60 Skladbe o ie.»»ni Igra okrester David Rose; 21.15 Minute z orkestrom Rap-haele SOBOTA, 14. MARCA 8.05 Vedre melodije; I.SS Radijska Sola za nitjo stopnjo — Peter je dober fant; 9 25 Babica pripoveduje..,; 9.50 Solistična zabavna glasba: 10.15 Nekaj domačih; 10.35 Japonska zborovska glasba; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Sobotni zabavni mozaik; 1.7.30 Pester glasbeni spored; ts.15 Zabavna glasba; 15.40 Poje zbor Glasbene Matice lz Ljubljane; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi Jugoslovanskih narodov Izvajajo ansambel In solisti Milana Stanteta; 18.10 Recitali znamenitih pevcev: sopranistka Maria Callas; 18.45 Novo v znanosti. 18.05 Glasbene razglednice; 20.00 Matineja narodnozabavne glasbe; 21.00 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA. 15 MARCA 6.00 Mladinska radijska Igra; 6.17 Slovenske ljudske pesmi za mladino; 10.00 Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 MaUneja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Z zabavnim orkestrom Roberto Rossi; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 1310 Za našo vas: 13.50 Koncert pri vas doma; 14.16 lz Skandinavije na Moravsko; 15.05 Nedeljski zvočni mozaik; 16.00 Humoreska tega tedna — St Bu-lajič: Tri kratke; 16.20 Domače melodije z, nedeljsko popoldne; 16.43 Plesni orkester Erwin Lehn; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska Igra: Cvetje lz Hlrošl-me; 18.25 Glasba Iz znamenitih oper; 10.03 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Znamenite operne predstave. PONEDELJEK, II. MARCA 8 05 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi; 8.25 Glasba ob delu; 8 55 Za mlade radovedneže; 0.25 Pojeta mezzosopranistka Cvetka Ahlin In tenorist Gašper Dermota; 10 13 Trije koncertni plesi Friderika Chopina; 10.33 Naš podlistek: Bleščeči baloni Iz nylona; 10.53 Glasbena medigra; 12.03 Zabavna glasba; 12.25 Na obisku pri bolgarskih orkestrih ln vokalnih solistih zabavne glaabe; 13.30 Pester glasbeni spo-led; 15.1$ Zabavna glasba; 15.43 S knjižnega trga; 17.05 Glasbena križanka štev. 12; 18.10 Count Baale z godali; 16.30 Petnajst minut s pevko Lolo Novakovič; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd; 22.10 S popevkami po svetu; 23.03 Literarni nokturno; 23 15 Razpoloženjske melodije. TOREK, 17. MARCA 8 05 Lahka glasba — Izvaja simfonični orkester vzhodnonemškega radia; 6.35 Nekaj domačih; 8.55 Radllska šola za srednjo stopnjo; 125 Zabavni zvoki tz Sovjetske zveze; 11.13 Plesne miniature; 10.40 Prizori iz Ftir-sterjeve opere »Gorenjski slavček«; 12 05 Zabavna glasba; 12.25 Domače pesmi In napevi; 13.30 Od menueta do mazurke; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Zborovske skladbe in priredbe narodnih Antona Nogele- ta; 1.4.15 Zabavna glasba; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Popevke Iz Češkoslovaške. 18.25 Plesni orkester RTV Ltub-IJana In njegovi solisti; 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor Slovenske filharmonije poje skladbe M. Lipovška; 20.20 Radijska Igra: Horacljevo poročilo Fortlnbrasu; 21.10 Zvočna vizitka skladatelja A. Srebotnjaka. SREDA, l*. MARCA 8.05 Jutranji dlverttmento (spored orkestralne, operne In komorne glasbe): 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb; 9.25 tz Jugoslovanske produkcije zabavne glasbe; 10.15 Zbor RTV Zagreb poje Jug vokalne rapsodlle; 10.45 Človek ln zdravje; 10.53 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski spored; 13.30 Majhno glasbeno potovanle; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 11.35 Poljski plesni ansambli; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Pesmi Johannesa Brahmsa poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 17.0$ Iz albuma Dmltrlja Kabalevskega; 17.35 Iz fonoteke Radia Koper; 18.10 Mojstri orkestrske Igre; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Matija Bravničar: Prva simfonija; 20.30 Lepe melodije 21.05 Skupni program JRT; Wo!tgang Amadeus Mozart; Zalda; 22.10 Popevke se vrstijo. GNUSEN UBOJ V TRBOVLJAH V samskem domu Rudnika Trbovlje-Hrastnik, na Šuštarjevi cesti 41 v Trbovljah je prišlo v sredo, 3. marca, okrog 16. ure do gnusnega uboja. Kot žrtev Mehmeda TOPALOVICA, 1934, Stijen-ui eusog as ‘?e«l!H fejn° ‘en Hercegovina je ugasnilo življenje 27-Ietnega Stjepana KLENA iz Jurketinca, okraj Varaždin, SR Hrvatska. Med pretepom je Topalovič z handžarjem zabodel dvakrat Klena, ki je izdihnil v trboveljski bolnici okrog 17. ure 3. marca 1964. KAKO JE PRIŠLO DO PRETEPA? Neposreden organizator pretepa je bil Milan Radonjič, 1931, iz vasi Grginac, okraj Bjelovar v SR Hrvatski ki je bil zaposlen na Rudniku Trbovlje-Hrastnik. 29. februarja zvečer sta se Radonjič in Jure Tomas sprla. Zaradi tega je Tomas udaril Radonjiča, ki mu lega ni mogel pozabiti. 3. marca je Radonjič na delu nagovoril Stjepana Klena, očeta enega otroka, stanujočega na Kolodvorski cesti 2 v Trbovljah, da bi šel po delu z njim. da bi pretepla Tomas*. K fen je ustregel Radonjičev! prošnji. Ze med delom sta odšla v kolodvorsko restavracijo, kjer je Radonjič popil 3 žganja, Klen pa 3 krat po dva deci vina. Po 14. uri sta skupaj odšla v Žabjek v hišico Ferda Šuligoja, štev. 2., v kateri ima »črni vinotoč« Stevo Popovič iz Male Kamenice, SR Srbija. Tam je bil tudi Mehmed To-polovič ter brat pokojnega Klena, Jure Klen. Vsi skupaj so popili nekaj litrov vina. Ko sta bila Klen in Radonjič že precej vinjena, sta odšla v samski dom na Šuštarjevo 41 v sobo štev. 3, v kateri je prebival Jure Tomas. Radonjič in Kien sta potrkala na vrata. Tomas je ležal, na postelji. Ko je zaslišal trkanje je dejal: »Slobodno!« V sobi sta bila še Marko Jurič in Milutin Zivkovič, vsi rudarji. Pokojni Klen in Radonjič sta brez besed odprla vrata in pristopila k Tomasu. Tomasa je prvi prijel pokojni Klen ter ga začel suvati in pretepati. Po ruvanju ga je vrgel na posteljo ter ga tiščal z rokami na prša. Ko ga je tiščal na posteljo je dejal Radonjiču: »Mičo, daj ga, jaz ga držim!« Klen ga je prosil: »Stjepan, pusti me!« in se mu poskušal oteli. V tem je z nogo sunil Radonjiča od sebe. Tedaj je prišel v sobo Mehmed Topalovič. Ko je videl, da Radonjič in Klen pretepata Tomasa, je zavpil: »Klen, prenehaj!« ter hkrati potegnil iz notranjega žepa suknjiča dolg nož-handžar, ter z njim zabodel Klena v hrbet. Ura je bila nekaj pred 16. Ko ga je Topalovič zabodel, se je Klen obrnil proti njemu. V trenutku, ko se je Klen obrnil, ga je Topalovič še enkrat zabodel v višini ramenskega sklepa ter mu prerezal žilo. Klen je stekel iz sobe po stopnicah na dvorišče. Zmanjkalo mu je moči. Ob vogalu Samskega doma je padel na tla in močno krvavel. Rešilni avtomobil je takoj prispel na kraj pretepa in odpeljal Klena v trboveljsko bolnišnico, kjer je okoli 17. ure tudi umrl. Na zaslišanju je Mehmed Topalovič enostavno dejal: — Ne vem ničesar! Ne spominjam se!... OTROK HI MOJ (o) TRBOVLJE — Tričlanski senat Občinskega sodišča Trbovlje je na glavni obravnavi obsodil Konrada KOZOLETA. 1935, okraj Celje, na tri mesece zapora pogojno za dobo dveh let, ker se je izmikal plačevanju preživnine v višini 2500 dinarjev za hčerko. Preživnino je plačeval le do oktobra 1962, zatem pa prenehal s plačevanjem. Na podlagi pravnomočne sodbe bi morai Kozolet plačevati od 1. avgusta 1961 dalje preživnino za hčer. Tega pa ni storil. Kozole je priznal krivdo in dejanje. V zagovoru je navedel, da je velikokrat menjal službe zarabi boljšega zaslužka ter da misli, da nedoletna •hčerka ni njegov otrok(!) ter da je zato prenehal plačevati preživnino, ker bo takoj, ko bo zbral potreben denar, vložil tožbo za izpodbijanje očetovstva. Zavezal se je, da bo začel z rednim plačevanjem od 15. decembra 1963 dalje. V roku 6 mesecev od pravnomočja sodbe mora plačati zaostalo preživnino v višini 38.000 dinarjev. Njegova bivša žena je navedla, da je velikokrat menjaval službe ter da ji je nekaj časa plačeval redno preživnino. Sama ni nikjer zaposlena in mora skrbeti za nedoletnega otroka, pri čemer ji pomaga njen sedanji — drugi mož. Na glavni obravnavi ee je tudi izkazalo, da je bil obsojeni Kozole pripravljen plačevati preživnino, ko so začeli s kazenskimi poizvedbami. Obljubil je, da bo plačeval preživnino. Ko pa je bil postopek zoper njega s strani OJT v Trbovljah ustavljen, dane obljube ni izpolnil! Kaže, da je svojo merico k temu umoru prispeval tudi »črni vinotoč«. Radonjič in Klen sta bila znana alkoholika! Topalovič in Radonjič sta sedaj v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. NOVE CEHE AVTOBUSU« VOZOVNIC Podjetje SAP Ljubljana, kamor sodi tudi Poslovna enota Trbovlje, je na podlagi ugotovitev poslovnih stroškov predložilo Zavodu SRS za cene nove tarife za prevoz potnikov. Na podlagi tega je podjetje sestavilo nov cenik, ki se od prejšnjega razlikuje v tem, da se spremeni cena v lokalnem prometu na najkrajše razdalje. Osnova je sestavljena z naslednjo lestvico: za prevoz do 2 km je cena 40 din za osebo, za prevoz nad 2 — 4 km je cena 50 din za osebo, za prevoz nad 4 — 6 km je cena 60 din za osebo, za prevoz nad 6 — 8 km je cena 70 din za osebo. Ker je razdalja lokalne vožnje od Gabrskega do železniške postaje 6 km, sl oglejmo nekaj teh cen: Gabrsko — železniška postaja 70 din za osebo, Gabrsko — Elektrarna 80‘din za osebo, Gabrsko — Dimnik 60 din za osebo, Gabrsko — Restavracija 50 din za osebo, Komunala — STT 40 din za osebo, Dimnik — STT 40 din za osebo, Trg Fr. Fakina — Restavracija 40 din za osebo, Restavracija — Železniška postaja 40 din za osebo, Komunala — Železniška postaja 60 din za osebo. Iz prednjega vidimo, da se na daljših lokalnih vožnjah cena ne spremeni. Spremeni pa se cena prevoza na kratkih razdaljah tako, da je višja cena na 1 km pri najkrajših razdaljah. V tem pa je tudi bistvo novih cen v lokalnem prevozu. Ker ustavljanje avtobusov na zelo kratkih razdaljah omejuje možnost hitrega prevoza potnikov ln dviguje stroške (povečana poraba goriva, večje trošenje motorja, zamuda časa), je zato odločitev samoupravnih organov upravičena, ker se s tem načinom zaračunavanja prenesejo povečani stroški na dejanske povzročitelje. Podjetje je spremembo uveljavilo že s 1. marcem, vendar bo Poslovna enota Trbovlja sprovedla nove cene s 1. aprilom 1964. Ker vozijo avtobusi skozi Trbovlje drugih poslovnih enot, bo v tem mesecu potnik plačal prevoz z avtobusi drugih enot po novi tarifi, z avtobusi poslovne enote Trbovlje pa po stari ceni. V medkrajevnem prevozu z avtobusi ni opaziti bistvenih razlik v cenah, razen na progah, ld so Jo itdaj povzročale večje stroške kot dohodek. Oglejmo si nekatere od teh prog: Za vsak 1 ali 2 km prevoza se cena dvigne približno za 10 din, tako da stane prevoz pri 50 km din 360, pri 100 km 660, od 101 km dalje pa stane 6,70 din za vsak kilometer. Na osnovi takšne tarifne lestvice je sestavljen cenik za posamezno progo in sicer: Trbovlje — Komunala — Rudnik Hrastnik 120 din, Trbovlje Restavracija — Rudnik Hrastnik 100 din, Trbovlje Restavracija — Brezno 150 din, Trbovlje Restavracija — Logar 80 din, Trbovlje — Zagorje 116 din, Trbovlje — Ljubljana 456 din, Zagorje — Ljubljana 350 din, Hrastnik — Ljubljana Cenjene potnike prosimo, da spremembe cen sprejmejo z razumevanjem, kolektiv pa bo poskrbel, da se boste na vožnjah z našimi avtobusi počutili najugodnejše. Prosimo, da se za vse informacije o osebnih in tovornih prevozih obrnete na poslovno enoto Trbovlje ali pa jih tudi dobite v turistični pisarni v stavbi restavracije na Trgu revolucije. Trbovlje, dne 7. marca 1964. SAP Ljubljana, Poslovna enota Trbovlje Vzel je dežni plošč (e) TRBOVLJE — Draško BABIC, 1943, z zadnjim bivališčem v Zagorju je bil obsojen na tri mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Babič je jeseni 1962 vzel na škodo Komunalnega podjetja v Hrastniku dežni plašč v «1 vrednosti 5321 dinarjev, j, Ker obdolžencu vabilo za ( glavno obravnavo niso mogli i vročiti, je bila glavna obrav- I nava brez njegove prisotno-j! ati. c------------------------— J i NESREČE II (e) TRBOVLJE — V petek, 1 6. marca, je prišlo ob 7.15 do lažje prometne nesreče na Šuštarjevi cesti v Trbovljah. Kombi, last »Veležitarja« z registersko številko CE 18-60, ki ga je upravljal Justin Lampret, se je zaletel v steber ob cesti. Avtomobil je začelo na cestišču zanašati, voznik pa ga ni mogel naravnati. Kombi je drsel po cestišču kakih 18 metrov. (o) TRBOVLJE — 6. marca ob 16. uri je prišlo na Lokah v Trbovljah pred stanovanjsko hišo štev. 7/b do težje prometne nesreče, katere žrtev je bil 6-letni Anton Ba-rakovič lz Trbovelj. Iz smeri poslovalnice »Steklarstvo« je zapeljal proti hiši štev. 10 tovornjak Lj 102-28 voznik Ivan Van iz Ljubljane. Z vzvratno vožjo je želel parkirati pred stanovanjsko hišo 7/b. Ko je že bil z zadnjimi kolesi pred hišo, je priletel Iz neznanih vzrokov pod kolo deček. Anton Barakovlč je dobil težke telesne poškodbe — Ima zlomljen kolk. Take} se g» odpeljali v trboveljsko bohaišnleo. ŽUPANOVA CESTI ŽIV LEKSIKON DOGODKOV Trboveljčani in Hrastničani vedo kdaj in v kolikem času je bila zgrajena cesta iz Hrastnika čez Katarino v Trbovlje. Vsaj starejši prebivalci teh dveh zasavskih mest se verjetno še spominjajo šaljivih zbadljivk na račun te ceste in tistega, ki se je »boril«, da so cesto sploh začeli graditi... V času, ko sta bili sedanja hrastniška in trboveljska občina še ena »fara«, je bil župan Hrastničan Roš. Vsak dan je moral na sedež občine v Trbovlje. Cesta za Savo je bila zelo slaba (tako kot še danes), ljudje so pa tožili, da ne morejp skoraj ničesar pripeljati po njej, bodisi iz Hrastnika v Trbovlje ali pa obratno. Pa tudi županu se je zdelo preneumno, da bi se moral vsak dan »cijaziti« za Savo, in začel je premišljevati... Takratne velemože je nekega dne seznanil s svojim načrtom. Bilo je povleci — potegni, končno pa je le obveljala županova! Prišli so »Žolnirji« in delavci, največ Nemcev in Italijanov, zmerili so hrib povprek in počez in zakoličili traso nove ceste. Začelo se je veliko delo. Najsvečanejši trenutek je bil tistega dne, ko so cesto čez Katarino izročili prometu. Zupan z nekaterimi najzaslužnejšimi velemožmi se je peljal v odprti kočiji — »parizarju« iz Hrastnika v Trbovlje, na sedež »fare«. S kočijo se je peljal le tega dne in nikoli več! Vsako jutro je potem župan zajahal svojega iskrega konjička in prijahal čez Katarino v Trbovlje. In ravno zato, nekateri trdijo, da so zlobni jeziki začeli to cesto klicati kar »županova ali Roševa cesta«. Bodi tako ali tako, cesta je pa le! J- Ko sem se minuli teden oglasil pri upokojenemu nadučitelju Jožetu ZUPANČIČU v Litiji nisem niti pomislil, da mi bo ura in pol tako hitro minila. Skoraj bi bil zamudi vlak. Pa četudi bi ga, mi ne bi bilo žal. Kajti člo- ' Slab obisk, zakaj? Mladinski aktiv na Savi je pripravil v manjši sobi oziroma v »dvorani« v Zadružnem domu Prešernovo proslavo, ki je bila »klavrno« obiskana. Zraven nastopajočih mladincev In šolarjev je prišlo na proslavo samo šest tovarišic. Tako je bila »dvorana« prevelika. Prišli niso niti člani odborov krajevnih organizacij, čeprav so bili nekaj dni prej na skupnem sestanku še posebej obveščeni. Takšen obisk je mladince močno prizadel! -aš- Kresnice: preskrba živil, ceste... Občani Kresnic so na zboru volivcev razpravljali o osnutku družbenega načrta In proračuna občine Litija. Zraven tega so razpravljali o nekaterih problemih, ki posredno zadevajo družbeni načrt in proračun. V Kresnicah je zlasti pereča preskrba z nekaterimi najosnovnejšimi prehrambe- nimi artikli. Urediti bi bilo treba tudi poslovalnico veletrgovine »Mercator« in odpreti gostinski lokal. Bolje pa bi bilo treba vzdrževati tudi že nekaj časa zanemarjeno cestno omrežje. Kresnlčanl pa so tudi menili, da naj bi bilo delo v poravnalnih svetih honorirano. J. U. vek nima vsak dan priložnosti govoriti s človekom, ki je živ leksikon dogodkov, ne samo za Litijo, temveč za celotno Zasavje, če že ne za celo Slovenijo. Jože Zupančič — pisatelj, kronist, učitelj in novinar, ti stresa kot za šalo iz rokava datuilie in se spominja najrazličnejših manjših in večjih dogodkov, ki so nekaj pomenili za Litijo, Trbovlje ali bolje rečeno za celo Zasavje. Prvič je prijel za pero, da je pisal za časopis, že leta 1908, ko so v šoli izdajali svoj časnik. Kot pravo letnico začetka novinarskega in dopisniškega dela v napredne časopisje pa šteje leto 1918, ko je bila, kot sam pravi »naša generacija učiteljiščnikov prva, ki je začela izdajati svoj časnik: »Jugoslovanski uči-teljiščniki«. Dokaj dobro so mu ostala še v spominu leta, ko je bil edini in prvi dopisnik »Jutra« v Zasavju. »Vstajal sem že ob petih, da sem šel v Trbovlje ali Zagorje, da sem dobil gradivo. Dopoldne sem imel pouk, popoldne pa hajd na vlak in v Ljubljano — v uredništvo. Sodeloval sem z »Jutrom« in »Narodom«. Ko sem kot 19 letni fant maturiral, sem zaprosil za mesto v »najvišji slovenski vasi« na Koroškem. Kot učitelj sem odšel v Djekše. To je bilo v času plebiscita. V Litijo sem prišel leta 1924, tako da bom letos slavil 40- letnico »domovanja«. »Najbolj mi je v spominu dan, ko so me odpeljali med okupacijo med prvimi v Begunje. Nekdo nas je lažno ovadil, ker smo se shajali pri Vladimirju Levstiku, ki je imel radijski sprejemnik in je poslušal tuje radijske postaje, da imamo tajno radijsko postajo. Iz Begunj sem bil izseljen v Srbijo.« 1943. leta je bil med pobudniki in izdajatelji časnika »Domovina«, ki je izhajal v Beogradu in je bil namenjen slovenskim izseljencem. V Litijo se je vrnil avgusta 1943. Dela je bilo več kot preveč. Dan mu ni bil nikoli predolg, nasprotno! Toda kljub temu, je vedno opravil vse v svojem času. — Koliko knjig in brošur ste napisali in izdali? »Kdo bi se spomnil vsehl Poskušal bom našteti »Zasavje v plamenih«, »Okraj Ljubljana in okolica« itd. ter menda okoli dvajset brošur.« — Imate še kaj v načrtu? »Sami ste videli koliko gradiva imam (da, res kar tri sobe knjig in zapiskov!). No ja, rečem lahko, da v načrtu nimam nič stvarnega, ker me precej muči bolezen.« Prepričan sem, da bo Jože Zupančič kmalu izdal kako zanimivo in poučno brošuro, kajti mož, ki je navajen na trdo in naporno delo, se ne da kar tako ukrotiti... J. Savšek »VSI V KANAL!« IZMIKAL SE JE PLAČEVANJU PREŽIVNINE Tisti potniki, ki se peljejo z vlakom ali avtobusom bodisi v Ljubljano ali Zidani most vidijo med postajami Trbovlje in Hrastnik ob desni obali Save še sedaj dokaj ohranjen kanal, ob katerem je na drugi strani ceste tudi razvalina nekoč mogočne stavbe. Malokdo pa ve, kaj predstavlja kanal in razpadajoča stara hiša. V času brodarjev in splavarjev ter tovornikov, zlasti v Napoleonovih časih, je bila nekaj kilometrov od Trbovelj glavna carinarnica in mitnica za vse splavarje, brodarje in tovornike, ki so potovali proti Ljubljani, Sa- MOSTOVI - IME ZA KRAJ Kdor potuje prvič, bodisi na Štajersko ali Hrvatsko, opazi posebno značilnost Zidanega mosta — tri velike mostove. Pravzaprav dva velika železniška in enega manjšega za cestni promet. Med drugo svetovno vojno so bili ti mostovi neštetokrat »tarča« letalskih napadov. Toda zaradi posebne konfiguracije zemljišča jim letala dolgo časa niso mogla do »živega«. Zidanmoško kotlino obdajajo z vseh strani visoki hribi, cesta kot železnica pa sta speljani ob strugi Save in Savinje. Na koncu druge svetovne vojne pa so letala končno le močno poškodovala železniška mostova, tako da je bil onemogočen reden železniški promet. Po koncu vojne so pa obnovili oba železniška mosta. Vsekakor je najbolj zanimiv ravno most za cestni promet. Malokdo namreč ve, da je ravno po tem mostu, to pomembno železniško križišče dobilo svoje ime — Zidani most. -saj vinjski dolini, Dolenjski in Hrvatski. Noč in dan je na cesti in ob obali Save nekaj deset metrov na vsakem koncu kanala stala straža in zaustavljala splavarje, brodarje In tovornike in jih odpeljala v -carlnarnlco-mltnl-co. Vsi splavarji in brodarji so se morali za uro ali dve, ali pa tudi za celi dan, pač po volji in razpoloženju šefa »napoleoncev«, vsidrati v omenjenem kanalu ter čakati, da so carlniki-mltninarji temeljito pregledali bodisi splav ali pa brod ter ocarinili tovor. Šele zatem so lahko splavarji in brodarji nadaljevali pot. Po odhodu »napoleoncev« in še kasneje, ko je stekla železnica, je začel tako kanal kot tudi hiša, kjer je bil sedež carine-mitnine počasi propadati. Medtem ko je sedaj kanal še dokaj dobro ohranjen, je hiša že skoraj popolnoma uničena. Zob časa je pač storil svoje. Saj (o) TRBOVLJE — Na glavni obravnavi 20. februarja 1964 je tričlanski senat Občinskega sodišča lz Trbovelj pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec obsodil Alfonza ŠTRLET A, 1922, iz Zasap, p. Cerklje ob Krki, na tri meseca zapora, pogojno za dobo dveh let, ker se je izmikal plačevanju" preživnine za nedoletnega sina. Od 15. oktobra 1961 dalje ni ničesar prispeval za sina, čeprav se je v prvi polovici leta 1961 pred Občinskim sodiščem Trbovlje v prisotnosti otrokove matere obvezal, da bo od 1. februarja 1961 mesečno plačeval za nedoletnega sina 3000 dinarjev. Obsojeni Strle bi moral svoji bivši ženi, s katero se je ločil, mesečno redno plačevati zgoraj navednl znesek. Obdolženi je dejal, kar je na glavni obravnavi potrdila tudi žena, da je do 15. oktobra 1962 preživnino redno plačeval. Ko pa se je preselil k svoji materi — prej se je ločil, na majhno posestvo, ga je preživljala mati. V redno delovno razmerje pa ni šel zato, ker se ni počutil zdravega. V zagovoru je navedel, da ga je na Rudniku Trbov-lje-Hrastnik, kjer je bil zaposlen, nekaj udarilo po glavi ter da ga zaradi tega večkrat boli glava. Tega zagovora pa ni mogel podkrepiti z zdravniškim spričevaloml Izrazil je pa upanje, da se bo ponovno zaposlil na Rudniku Trbovlje-Hrastnik ter živel z oškodovanko, če bo to želela. V pričevanju je oškodovanka — njegova bivša žena — navedla, da ga je večkralt opominjala, naj plača preživnino. Toda vse je bilo zaman. Menila je tudi, da je obdolženec zdrav ln da bi se, če bi želel, zaposlil. Da mu pa ni veliko do dela, je dokazal že v 9-letnem zakonu, ko ga je morala večinoma preživljati oškodovanka. Obsojeni Strle je sam izpovedal, da se je v lanskem letu sezonsko zaposlil pri KZ. Kljub temu ni poslal niti dinarja za svojega nedoletnega otroka. Sodišče ni sprejelo njegovega zagovora. \ revo* pijancev Na srečo smo naposled dobili predpise, veljavne za tiste državljane, ki ga radi pijejo. Zdaj so jim nekoliko pristrigli peroti. Če je prej, na primer, državljana mikalo, da bi se malo peljal s tramvajem na sprehod, ga ni nihče oviral. Kar pelji se, drag ec, so mn rekli, zakaj pa ne. Če pa se ni hotel peljati s tramvajem, če ga je bolj mikal vlak — za svoj denar, zakaj pa ne. , Skratka, prej so bila kavalirjem te vrste na razpolago vsa vozila — pelji se, s katerimkoli te bolj veseli. Zdaj pa je tega konec. Izšla je uredba. Vozar jen je po KRIŽANKA Vodoravno: I. Mesto, zahodno od Moskve: 7. telovadne vaje; S. latinski veznik; 9. kitajsko ime; lt. vroč, segret; 11. vzklik bolečine: 12. izraz pri kartanju; 13. mesto v Dalmaciji: 18. bajeslovni frigijskl kralj, ki se je zameril bogovom. Navpično: 1. Igrača; 2. pomožni glagol; 1. naslovljenec denarnega nakazila; 4. kratica politične organizacije; 5. človeška ribica: S. nujen, pereč: 7. mestece v Jadranskem zalivu; 14. račun: 15 orltrdllnlca 1 l 3 < S 6 ? 1 % 1 M 1 1 O U t It REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: Asa — kot — pernica — oker — er — SH — on — et — Skit — termiti — ata — *>P mili volji je zdaj omejeno. Uredba je nabita v vsakem tramvaju. Prepovedano je itd. pijance puščati v tramvaj. Takle na-treskani gost bi utegnil pasti še pod kolesa. Potlej pa naj vlada plača svojcem odškodnino. Izključeno! Častna beseda: če bereš človekoljubne besede te uredbe, se oglasi v tebi novo veselje do življenja. In kako tudi ne? Saj tako vzorno skrbe za človeka, skrbe zate, bratec, da ne prideš pod kolesa. In pri tem je treba pomisliti, da ne gre za papirnato zadevo, marveč za resnično, za pravo življenje. Ondan smo sami opazovali, kako so uredbo praktično uporabili. Nekemu pijancu namreč niso dovolili, da bi se peljal s tramvajem. Dobri mož je sedel torej v tramvaju. Ne morem reči, da ni sedel mirno. Nikogar ni bilo v tramvaju, ki bi bil imel pravico godrnjati, češ, kaj pa siliš vame. Vendar pa je bilo videti, da ga ima pod kapo. Brundal je predse in krilil z rokami. Venomer je drsel z zadnjico po sedežu sem in tja. In vendar ni nikogar kresnil, niti pomislil ni na to. Kratko malo peljal sc je s tramvajem. Iznenada pa je začela večina sopotnikov izražati svoje ogorčenje. »Če že imamo takšno uredbo,« so dejali, »se čudimo, da se lahko vozi s tramvajem človek takšne kategorije.« Tedaj pa se je oglasila sprevodnica: »Že prav, toda kako naj človek to opazi? Saj je videti čisto trezen, ko vstopi, med vožnjo pa pride na dan, da ga ima pod kapo. Tudi ponoči se to pripeti.« In stopila je k pijancu, rekoč: »Izstopite. Saj bi mi utegnili pasti še pod kolesa, potlej pa bi morala odgovarjati za vas.« Če pa siliš v pijanca, po sili pokaže svoj značaj, in tako je bilo tudi v tem primeru. Tedaj bi pa bili morali videti potnike! Z združenimi močmi so navalili na pijanega sopotnika, da bi ga vrgli iz tramvaja. Ta ali oni ga je seveda poskusil braniti. »Pustite ga no,« so dejali nekateri, »kar naj sc pelje! Pustite ga pri miru! Nikar se ga ne- dotikajte! Pazite, še pod kolesa vam pade!« Drugi pa so ga vlekli naprej in tako izražali svoje sočutje. »Za pijanca človek ne more jamčiti,« so dejali. »Saj lahko kar sam zaide v nesrečo.« In kar se da hitro so ga potegnili iz tramvaja na ploščad. Potlej so ustavili tramvaj in vrgli pijanca ni cesto. Pijanec pa je zagnal strašen trušč. Branil se je na vse kriplje, kričal in po vsej sili rinil nazaj. Sopotniki so ga •potiskali nazaj in žgečkali, da bi iztegnil prste, s katerimi se je krčevito oklepal kljuke na vratih. Seveda je tramvaj tisti hip odpeljal in malo je manjkalo, da pijanec ni padel pod kolesa. Srečo je Imel, za las je manjkalo, pa bi bil prišel s nogami pod kolesa. Samo pol metra naprej, pa bi bil ob nogo. Tako pa se mn ni zgodilo nič hudega, samo obraz si je razpraskal in na prsih je imel malce odrto kožo. Pijanci imajo zmeraj srečo. Vsaj ljudje pravijo tako. Torej, nič se mu ni zgodilo. Takoj je vstal in jel robantiti, češ, glej jih, cigane, malo je manjkalo, da me niso spravili v grob. Da, da, s pijanci je križ. Da, ko bi stvari vsaj nekoliko razumeli. Tako pa? Ce trezni ne bi skrbeli zanje, bi zatrdno prišli pod kolesa! Mihail Zoščenko Pred odhodom iz Pariza, ae ml je Izpolnila še želja, da sl ogledamo letališke OrIy. Za nepot-nlke stane vstop skozi avtomatična vrata en Irank. Devizne težave hitro rode Izum. kako priti brez franka skozi. Loputa vrat se potisne malo nazaj in malo naprej In celo srednji de-belec Je skozi, frank pa v žepu. Na terasi je polno daljnogledov. V začetku smo gledali izredno dolg »sončni mrk«, šele potem smo ugotovili, da Imajo tutit pogledi skozi daljnogled ceno en frank. Kajpak Je bilo takoj bolj zanimivo gledanje s prostimi očmi. Enega avtomata se pa le nisem ipogel ubraniti. V treh minutah štiri fotografije za en frank, Je pisalo nad kabino. Hitro po drobiž v žep In že sem delal prijazen obraz pred dozdevno fotocelico Po nekaj minutah pogledam na uro in čakam. kdaj bodo fotografije gotove. Kar ni bilo v treh, je bilo v petih, toda Joj Na vseh štirih slikah sem spoznal le svoj trebuh, malo shujšan sicer, toda čisto pravo pokopališče piščancev li) konzerv. Sele takrat sem zagledal v kabini za seboj malt sedež, kamor bi se moral usesti. Ker pa sem stal. Je bila avtomatska kamera naravnana precej niže. Torej jaz sem goljufal za franl. ob vhodu, tu pa sem bil ob frank zaradi nerodnosti Na letališču Je stalen ropot. Sa ma uprava letališča ima za po slenlh eca 1900 uslužbencev. V stavbi so prostori za letalske agencije, tudi naše JAT Ima svoje predstavništvo, bifeji, bta govnlce, brivski saloni In drugo Pred vhodom Je velikanski par-(Se nadaljuje) t UDOBNI Moški se je pogreznil v brokatni naslonjač in položil noge v copatah na pručko. Desno roko je držal še vedno v žepu, kjer je imel pištolo. Temnolaska pa je stala nekje v poltemi, iz steklenice je klokotala tekočino in zvončki na njenih uhljih so cingljali. »Vse v redu, ljubica,« je rekel moški. »Vse imam v rokah. Nekdo je nekoga ubil in tale mladi mož meni, da naju bo to zanimalo. Sedi torej In se ne razburjaj.« , Zenska je nagnila glavo nazaj in spila pol velikega kozarca viskija. Globoko je vzdihnila, rekla z ravnodušnim glasom »prekleto« in se namestila na divanu. Ves divan je bil poln, tako dolge noge je imela. Iz polteme so se bleščali k meni njeni ppzlačeni nožni noht L Potegnil sem iz žepa cigareto, ne da bi kdo zategadelj streljal name, si jo prižgal in začel pripovedovati Vse kar sem povedal, sicer ni bilo res, nekaj pa je bilo Pripovedoval sem o Berglundovi hiši, o tem, da tam stanujem, da je Waldo stanoval na številki 13, nadstropje pod menoj m da sem ga moral opazovati iz službenih razlogov. »Kakšen Wa!do?« se je vmešal plavolasec »In kakšni službeni razlogi?« »Moj dragi gospod,« sem odgovoril, »ali vi nimate nikakršnih skrivnosti?« Po teh besedah je malce zardel. Pripovedoval sem o krčmi na drugi strani ceste in o tem, kaj se je tam zgodilo. Toda niti z besedico nisem omenil pisane bolero jopice ali pa ženske, ki jo je nosila. Njo sem čisto izpustil iz svoje zgodbe. »Naročilo, ki sem ga dobil, je v mojih očeh zaupno. Ne vem, ali me razumete.« Spet je zardel in stisnil zobe. Nadaljeval sem: »Vrnil sem se s policije, a nikomur nisem povedal, da poznam Walda. Potem ko sem se prepričal, da policija nocoj ne bo mogla več ugotoviti kje je stanoval, sem izkoristil ugodno priložnost in preiskal njegovo stanovanje.« »Kaj pa ste iskali?« je hripavo vprašal moški. »Pisma. Naj mimogrede še omenim, da tam nisem našel nič razen mrtveca. Bil je zadavljen in obešen za pas na gornji okvir, zložljive postelje in dobro skrit. Bil je majhen moški kakih petinštiridesetih let, Mehikanec ali pa južni Amerikanec, lepo oblečen, v rjavi obleki...« »Dovolj,« je rekel veliki. »Ugriznil sem. Dalmas. Ali je bilo naročilo, ki ste ga dobili, v zvezi s kakšnim izsiljevanjem?« »Lahko bi ga tako imenovali. Čudno pri vsem tem je bilo, da je imel mali pod pazduho težko pištolo.« »Toda v žepu ni imel nikakršnih petsto dolarjev v dvajsetdolarskih bankovcih, kajne da ne? Jih je morda imel!« »Le kako? Zato pa je imel Waldo pri sebi več kot sedemsto dolarjev v podobnih bankovcih, ko so ga v krčmi spravili s sveta.« »Vse kaže, da sem podcenjeval tega Walda,« je neprizadeto nadaljeval. »Opravil je torej z mojim človekom in mu pobral moj denar, In to kljub pištoli in drugemu. Je imel Waldo kakšno orožje?« »Ne. Vsaj pri sebi ne.« »Daj nama pijače, ljubica,« je rekel robavs. »Da, očitno sem se zmotil v tem Waldu. Meni se je zdel navadno odrasel pobalin.« Temnolasa Eugenie je stegnila noge in nama pripravila dva viskija s sodo in ledom. Sama pa si je privoščila krepak požirek brez dodatkov in se potem spet položila na divan. Njene izbuljene bleščeče oči so me spoštljivo opazovale. »Na zdravje,« je rekel veliki in dvignil kozarec. »Jaz nisem nikogar ubil, zato pa tičim v ločitveni pravdi. Po vsem, kar ste mi pripovedovali, tudi vi niste nikogar ubili, toda očitno se niste posebej prikupili policiji. Za vraga! To življenje je res sestavljeno iz samih neprijetnosti, pa če ga pogledaš tako ali drugače. Imam pa v soj tole mojo deklico. Spoznal sem jo v Šanghaju; zanesljiva je kot jeklena blagajna, pa čeprav je videti, kot da je za en cent pripravljena vsakomur prerezati vžat. To mi je pri njej še posebej všeč. To je nekaj za srce in brez običajnega tveganja.« e »Ti govoriti zelo neumno,« je zasikala deklica. »Vi se mi zdite čisto v redu,« je nadaljeval, ne da bi se zmenil zanjo. (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tedna bo še vedno oblačno vreme. Tudi vnaprej je pričakovali padavine. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni nrednlk Marijan LIPOVŠEK. i Sprehod po M "kavarnah ' “ Olajšave za podražitev l Železnica trdi, da ne gre za »podražitev«, ampak samo za »komercializacijo« prevoza ■ Potniki s povratnimi vozovnicami bodo plačevali isto ceno kot doslej ■ Nove cenike le tiskajo! Po vsem sodeč je mesec marec prevoza po železnici, ki je nujno zadnji mesec, ko se potniki vov potrebna . • •« zijo z železnico po starih cenah. Ne glede na to, ali uvedbo no-TTnravnl odbor in skupl&lna ju- vih tarif Imenuje nekdo komer-goslovanskih železnic sta gprejela ciallzactjo prevoza, drugi pa po-nnvp tarife ki se od sedanjih dražitev prevoza, Je dejstvo, da razlfkufejo* v “tem da bodo" vo- »e bo cen, vozovnic zvišala z. zovnlce za približno 2» edstotkov 1® J® dražje. Ker cene prevoza ne so- Potniki te podražitve ne bodo dijo pod kontrolo zveznega ura- občutili, toda le-tl morajo lzpol-da ta cene, ni verjetno, da bi uit* en P°8°J, podražitev v zadnjem hipu pre- Komercializacija se namreč prečili. Čakajo samo soglasje kaže v tem, da bo cena ostala Zveznega Izvršnega sveta, javna ista samo v primeru, če bo pot-ekrlvnost pa Je, da v subotlškl nik kupil povratno vozovnico, tiskarni le tiskajo nove tarife, z nakupom takšne vozovnice av-ki jih bodo blagajniki potegnili tomatlčno Jamči železnici, da bo Iz predalov 1. aprila. Toda č« a predstavniki skup- uporabljal njene storitve tudi pri povratku ln to storitev vna- E^kTEHkapj°HE llSiSZSrcffi dvomiti, ali ate pravilno razu- dala potnikom možnost, da bolj mell tisto, kar že nekaj mesecev uporabljajo takšne vozovnice, čitate v časopisih In poslušate , ..... , , , , v radiu Železnica Je tudi obdržala olaj- šave za potovanja na letni do-»Napačno Je govoriti o pod ra- pust, za stalna mesečna potova-žitvl, ker mnogi potniki uvedbe nja delavcev ln uslužbencev ln novih tarif sploh ne bodo čutili, za posamezna skupinska poto-Gre samo za komercializacijo vanja. (Politika ekspres) SOBOTNI VEČERI V ZAGORJU V Zagorju že nekaj časa lepo potekajo »sobotni večeri«, ki Uh prirejata Delavski dom in DPD Svoboda. Mimo kulturnih krajših programov, ki si jih ogleda lepo število domačinov, je zaživelo tudi zabavno življenje, saj sodeluje na teh večerih vsakokrat tudi zabavni ansambel. Zadnjo soboto pa so pripravili zanimivo predavanje, ki so ga poslušalci spremljali z velikim zanimanjem. O dveh afriških državah, o Tuniziji in Somaliji, sta govorila dva afriška študenta, ki sicer študirata v Ljubljani. Vsi udeleženci sobotnega večera so bili s podajanjem obeh študentov Izredno zadovoljni, saj sta predstavila tako zgodovino svoje države, gospodarski razvoj, religiozna vprašanja, običaje in podobno (rap) PRAZNOVANJE 8. MARCA NA DOBRNI V soboto, 7. marca, je pripravilo DPD Svoboda Dobrna svojim članicam in ostalim ženam kulturno prireditev ob njihovem prazniku. V klubu Svobode se je zbralo lepo število žena, ki so z zanimanjem spremljale kulturni program. Še posebej prisrčni so bili cicibani, ki so nastopili z lepim uspehom. Po programu pa so se žene ob glasbi in plesu prijetno zabavale, skratka — doživele so večer, ki ga še dolgo ne bodo pozabile. V nedeljo pa je DPD Svoboda Dobrna na povabilo obiskala tudi žene hišnega sveta štev. 35, ki so praznovale Dan žena v sejni dvorani samskega doma na Gvidi. Tudi le-tu so e ploskanjem nagradile nastopajoče. Ob tej priliki so se spomnili tudi vseh žena, ki so se morale preseliti z Dobrne v samski dom in jih povabile v svojo sredino. Vsekakor je omenjena pozornost teh žena vredna javne pohvale. Svoboda Dobrna pa je s tem pokazala, da bo kulturno in zabavno življenje našlo pravo mesto tudi ,v bodoče. ODLOŽENE TEKME (k) TRBOVLJE — Zaradi novo zapadlega snega je bil za teden dni odložen začetek tekmovanja v NPL. Po dolgih letih sta se ponovno srečala, pred sodnikom. On, sam, bahavo napravljen, ncustrašljiv in ciničen. Ona — s hčerkico, mirna, umirjena, osramočena in prestrašena. Ločila sta se že pred časom. Najprej sta se videla n» hodniku sodišča obleki, po zlatem prstanu z inicialkami se je videlo, da je mož dobro situiran. »Dokler sem imel denar, sem ji ga redno pošiljal!«, je jezno odvrnil obtoženec in obtožujoče pogledal ženo — že- < no Ul |o le nekoč lliibtl, ženo, ki mu je I UudjaMi lEhgj In zatem pred sodnikom. Hčerkica, sedemletna bistra in živahna deklica, je zvedavo ln hkrati preplašeno gledala na moža, ki je. In ki ni več, njen oče. Mislila je, da je drugačen. Kolikokrat ji je mamica govorila o njem ... Nekaj minut po napovedani uri za razpravo, so prišli v sodno dvorano porotniki in sodnik. Potrebne sodniške formalnosti so bile kmalu urejene. Začelo se je tisto najtežje — za bivšo ženo in mater. »Zakaj ste v tem in tem mesecu minulega leta prenehali s plačevanjem preživnine za vašo hčerkico?« je sodnik vprašal obtoženega, ločenega očeta Po podarila ' ljubko deklico. Zena jc umaknila pogled, kot da bi bila ona kriva, da se je morala zateči na sodišče, da ji bo plačal tisto, kar mora po postavi, da bi dal za otroka tisto, kar bi mu naj velevala moralna dolžnost. Zajokala je. »Ko sem se drugič poročil, sem moral kupiti vse znova. In tudi leni sem moral marsikaj kupiti. Imam pač velike Izdatke ... Kasneje sem pa moral prenehati delati, ker sem bolj šibkega zdravja!« (Zdravje jc kar prekipevalo Iz njega. Stara laž!) Obsojen je bil na plačilo zapadle preživnine. Vsak mesec mora ženi plačati 2500 (!) dinarjev. Sam pa pravi, da je lo preveč!? (sj) S ■n Kadar vas starejši, tipični Beograjčan povabi kot dobrega. znanca v kavarno, pri tem zagotovo ne misli na klasično kavarno našega stila. Resda ima kava tudi v njegovi »kafani« častno mesto, toda ona tu še zdaleč ni vse. Po stari srbski navadi je samo uvod v marsikaj drugega... Beograjsko gostinsko življenje poteka predvsem v »kafanah« in klubih. Vse, kar je manjša gostilna, vse kar bi mi brez pomisleka označili ali ža krčmo ali za restavracijo — Beograjčani že tradicionalno označujejo za »kafano«, ki je lahko »še posebej prijetna«, »še posebej poceni«, »s še posebej dobrim roštiljem«, »z dobro hrano nasploh«. Poleg kavarn so Beograjčanom — morda bolj kot kjerkoli drugod pri nas — najbolj priljubljeni najrazličnejši klubi, klubi, kjer se shajajo v ožjih, zaprtejših krogih predvsem profesionalni znanci z raznolikimi diskusijami, ali mladinski in študentski klubi, kjer je zlasti ob sobotah »ples po odlični glasbi« še pozno v noč. Med mnogimi klubi obeh vrst še posebej izstopata klub gospodarstvenikov, znan po eni izmed najboljših kuhinj v Beogradu, klub novinarjev, ki mu navzlic resnosti in samo nekajkratni glasbi v letu, dajejo dovolj živahnosti stare, »abonirane« novinarske skupine, taktna natakarja, obiski tujih novinarskih kolegov in seveda tudi mnogi obiski lepih, čeprav često »ne-novinarskih« deklet in žena. In selektor državne reprezentance je tu pogost povod za zažetek žolčnih razprav o nogometu, ki često utihnejo šele ob enih ponoči. Mladi najbolje poznajo klub tehnološke fakultete, kjer je vedno odlična glasba in ples, klub Kolaričeve univerze... Najbolj »slovenske« kavarne in restavracije v Beogradu so — sodeč po pogovorih, ki se sučejo okoli miz v slovenščini — zgornja restavracija Kazine, restavracija »Suma-dija«, in »Gradski po-drum«, kjer ob odličnih zvokih priznano najboljšega beograjskega kavarniškega violinista Paje poje enako znana in še vedno prva pevka narodnih pesmi v beograjskih kavarnah Divna Kostič. Ce ste že tu — potem ne zamudite tudi imenitne koračnice »Marš na Dri-nu«. Beograd premore še skoro na Terazijah »Dalmatinsko gostilno«, ki odlično spominja na gostilne iz kavbojskih filmov. Tu sedijo gostje v »parterju« ln na balkonu, kjer pa morajo obvezno tudi nekaj pojesti. Streljaj od tod je druga beograjska posebnost »Zona Zenfirova« kavarna, kjer vam postreže s šumadijsko rakijo in še kakšno specialiteto natakar v šumadijskl nošnji in kjer igrajo in pojo »Su-madincl«. Na račun beograjskih natakarjev je vsak dan izrečenih mnogo upravičenih in neupravičenih pohval in pritožb. Mnogi razigrani gostje so jih navadili na dobre napitnine, če teh ni, se pa tudi ne Jeze (vsaj javno ne). C-4 POV9NAR V SLOVENSKI REPREZENTANCI (k) LJUBLJANA - Minulo" nedeljo je bilo v študijski telovadnici v Ljubljani izbirno tekmovanje telovadcev za sestavo Slovenske reprezentance, ki se bo konec tega meseca pomerila v troboju mec’ Hrvatsko, Slovenijo ln Vojvodino. Med pet najboljših mladih telovadcev in torej tudi v reprezentanco se je uvrstil tudi mladi zagorski telovadec, član TVD »Partizana« Povšnar, ki si je priboril mesto v reprezentanci pred Kutinovim šele po vaji na konju ,z ročaji. Povšnar »je zbral skupaj 51.69 točk. Konj prevrnil voz (o) LITIJA — 3. marca ob 10.45 je v Grbinski ulici v Litiji splašeni konj prevrnil vprežni voz Janeza Te-kalca. Ko Je Tekajec pripeljal iz Smartna, mu je pri hiši št. 23 pripeljal nasproti tovorni avtomobil Lj 238-43, voznik Milan Marc. Konj se je splašil, zapeljal s ceste na dvorišče in prevrnil voz. Tekalee In njegova žena sta lažje ranjena. Na vozu je za 20.000 dinarjev škode. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje - Uredništvo ln uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 611 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Stavek, klišeji In tisk CP »Mariborski tisk«, Maribor.